ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.	^ V N E
Četnik IX.
Celovec, -petek, 9. julij 1934
Štev. 27 (G37)
Zamotano vprašanje Evropske obrambne skupnosti
Ob svojem nastopu kot ministrski predsednik je Mendes-France pred francoskim parlamentom poleg svoje obljube, da bo v doglednem času dosegel mir v Indoki-ni, dal tudi zagotovilo, da bo skušal vskla-diti mnenja in poglede francoskih pristašev in nasprotnikov Evropske obrambne skupnosti. V tem pravcu je bilo zadnje čase v Parizu več razgovorov s ciljem, da z nekolikšnjimi spremembami pogodbe o Evropski obrambni skupnosti končno omogočijo ratifikacijo te pogodbe v parlamentu. V tem pravcu so pripravljali tudi obisk državnega tajnika francoskega zunanjega ministrstva Beaumonta v Bonnu, kjer naj bi izmenjali mnenja o trenutnem položaju EOS.
V vse te priprave, da bi le prej ali slej lahko uresničili Evropsko obrambno skupnost, je koncem minulega tedna nenadoma udaril radijski govor zapadno-nemškega kanclerja Adenauerja, ki je odklonil vsako kompromisno rešitev za EOS in odločno terjal njeno uresničitev. Dejal je, da bi v slučaju odklonitve EOS v francoskem parlamentu, Nemčija bila prisiljena, postaviti svojo nacionalno vojsko, ki jo nihče na svetu ne želi, najmanj pa Francozi. V Parizu je Adenauerjev govor učinkoval kakor bomba. Označujejo ga kot pritisk, grožnjo in ultimat. Kot nekak odgovor nanj je bil zaenkrat odpovedan predvideni obisk Beaumonta v Bonnu.
Na tem primeru zopetne zaostritve odnosov med Nemčijo in Francijo zaradi ratifikacije EOS se vobče kažejo' nesoglasja med zapadnimi državami. Domnevajo namreč, da je Adenauer napel tako ostre strune sporazumno s pristojnimi ameriškimi krogi, ki so že večkrat grozili, da bodo ustavili pomoč državam, ki ne ratificirajo pogodbe o EOS in ki se — izgle-da — še posebno hočejo maščevati nad novo francosko vlado, ker le-ta tudi v vprašanju Indokine hodi svojo, ameriškim koncepcijam nasprotujočo pot.
K dejstvu, da je vprašanje Evropske obrambne skupnosti trenutno bolj kot kdaj koli zamotano, doprinašajo tudi, kot sad washingtonske konference med Churchillom in Eisenhowerjem, minuli ponedeljek v Londonu začeti razgovori med Veliko Britanijo in ZDA, na katerih pro-
Osnutek sporazuma o Balkanski zvezi gotov
V Atenah je komisija strokovnjakov Jugoslavije, Turčije in Grčije, ki je pripravljala osnutek sporazuma o trojni zvezi, v ponedeljek zaključila svoje delo. Iz časopisnih poročil izhaja, da bodo sporazum podpisali zunanji ministri treh držav, koi se bodo1 20. t. m. sestali na Bledu.
Že več tednov se mudi v Sloveniji skupina 50 ameriških Slovencev najrazličnejše starosti, med njimi tudi taki, ki so se že pred tridesetimi ali štiridesetimi leti izselili in si poiskali eksistenco v Združenih državah Amerike, ker jim takrat rodna domovina ni mogla dati kruha in zaposlitve. Mnogi izmed njih so- pripeljali !'edaj na obisk v svojo rojstno deželo tudi svoie otroke in celo že svoje vnuke. Po večdnevnem izletu po Sloveniji so jim Priredili v klubu poslancev v Ljubljani Prisrčen sprejem, na katerem sta bila navzoča. predsednik Izseljenske matice Tone Seliškar in podpredsednik Tomo Brejc, v imenu Socialistične zveze delovnega ljudstva pa jih je pozdravil tov. Ivan Begent. Za skupino ameriških gostov-iz-•^ljencev ie govornik iz Clevelanda v svo^ PB zahvalnih besedah tudi poudaril, da
učujejo zapadnonemško vprašanje glede na EOS in nemško suverenost, in na katerih Francija ne sodeluje.
Tudi Rim se otepa ratifikacije EOS. Sodijo, da o njej ne bodo razgovarjali pred novembrom, ker italijanska vlada čaka, na kakšno stališče se bo dokončno postavila Francija. Na drugi strani pa so nekatere' politične skupine v Franciji in
Na štiridnevnem kongresu italijanske demokrščanske stranke, ki se je končal minuli teden v Neaplju, se je pokazalo, da razjedajo to veliko italijansko stranko ostra notranja nasprotja, ki so se izrazila v nasprotujočih si pogledih posameznih struj na določena politična in zlasti socialna vprašanja. Vodstvo stranke je bilo izpostavljeno ostri kritiki in je moralo poslušati očitke, da je krivo za prehod kominformistov iz obrambe v napad. Tajnik stranke De Gasperi je označil notranjepolitični položaj v Italiji tako, da je na eni strani kominformovska opozicija, na drugi strani pa da obstojajo močne kapitalistične tendence in da je naloga njegove stranke, da se s sredinsko smer-
Predsednik Jugoslavije maršal Tito je prejšnji četrtek na Brionih sprejel petčlansko delegacijo Osvobodilne fronte za Tržaške ozemlje. Delegacijo je vodil predsednik Franc Štoka, pri, sprejemu pa sta bila navzoča tudi državni tajnik za zunanje zadeve FLRJ Koča Popovič in predsednik Izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher.
Delegacija tržaških Slovencev je maršalu Titu obrazložila in pojasnila svoje poglede in želje glede uveljavljanja in izvajanja enakopravnosti Slovencev v Trstu in coni A na vseh področjih javnega življenja in glede poravnave škode, storjene jim za časa fašizma, V tej zvezi je
Zadnjo nedeljo v juniju je bila* v Čedadu konferenca predstavnikov beneških Slovencev. Razpravljali so o delu po smernicah, ki so bile začrtane letos maja na kongresu Socialistične fronte Slovencev v Gorici. Na konferenci so1 sklenili, da bodo sklicali letos oktobra pokrajinski kongres Socialistične' fronte Slovencev v Italiji za Beneško Slovenijo, kraj kongresa pa bodo šele določili.
se izseljenci v tujini živo zanimajo za napredek svoje stare domovine in da so zelo ponosni na uspehe, ki jih je dosegla v povojnih letih.
Pred to skupino ameriških Slovencev je letos obiskalo svojo staro domovino tudi že nekaj izseljencev iž Argentine. Za mesec avgust pa je napovedan obisk okoli dva tisoč izseljencev iz Belgije, Francije in Holandske, ki se bodo pripeljali v Slovenijo s posebnimi vlaki, ter obisk rojakov iz raznih krajev Severne in Južne Amerike. Potemtakem bo tekom letošnjega poletja obiskalo Slovenijo okrog 500 izseljencev več kakor lani, kar je zlasti zasluga Izseljenske matice, ki navezuje in vzdržuje čedalje bolj tesne stike s slovenskimi izseljenci v najrazličnejših tujih deželah.
Italiji proti odlaganju tega vprašanja, ker smatrajo, da bi možnost vzpostavitve posebne angloameriške zveze z Zapadno Nemčijo še bolj kot morda EOS škodila Franciji in Italiji. Francoski socialisti na primer so na svojem kongresu te dni sprejeli s 1982 proti 1193 glasovi resolucijo v prid ratifikacije pogodbe o Evropski obrambni skupnosti.
jo v notranji politiki zoperstavi obema skrajnostima.
Na kongresu se je uveljavila bolj kot je bilo pričakovati Fanfanijeva zmerna leva struja. V novo vodstvo stranke so bili od starih voditeljev izvoljeni samo1 De Gasperi, Scelba in gospodarski minister Vanoni, vsi ostali pripadajo1 Fanfanijevi struji, dočim je bila desnica, ki ji pripadajo Piccioni, Pella in drugi, popolnoma izločena. Fanfani je nasprotnik sodelovanja s fašističnimi strankami in kominfor-misti in meni, da bi morali biti demokristjani sami pobudniki socialnih reform. Spričo tega, da je zagotovil Scelbo-vi vladi in sedanji štiristranski koaliciji vso podporo, verjetno v politiki stranke ne bo prišlo do bistvenih sprememb.
delegacija izročila tudi spomenico, v kateri so navedeni problemi tržaških Slovencev, ki naj bi bili obravnavani in pozitivno rešeni pri pogajanjih za ureditev tržaškega vprašanja.
Maršal Tito je pojasnil delegaciji, da je spričo sedanjega mednarodnega položaja nastala nujnost, da se Jugoslavija in Italija sporazumeta, da pride v interesu normalizacije odnosov z Italijo in zaradi koristi miru v tem delu Evrope vsaj do začasne rešitve tržaškega vprašanja. Maršal Tito jc delegaciji zagotovil, da se bo vodstvo Jugoslavije v celoti zavzelo za vse pravice Slovencev v Trstu in coni A in jih v borbi zanje še nadalje podpiralo.
Udeleženci konference so izrazili pripravljenost, da se bodo z vsemi močni zavzemali za dejansko izvedbo deželne avtonomije za Furlanijo1 s posebnim statutom za Slovence pod Italijo. Daši italijanska ustava izrecno določa tako avtonomijo, so doslej oblasti storile vse, da bi jo preprečile in onemogočile desettiso-čem Slovencev v vzhodnih področjih Italije kolikor toliko neodvisno življenje. Na konferenci so1 poudarili, da je samo na podlagi deželne avtonomije s posebnim statutom možen kulturni in gospodarski dvig ne samo Beneške Slovenije, marveč tudi razvoj in dvig vse Furlanije iz njene gospodarske zaostalosti. Do izraza je prišla tudi zavest, da beneški Slovenci v tem svojem prizadevanju niso sami, marveč da imajo1 oporo tudi pri tistih italijanskih in furlanskih delovnih množicah, ki se prav tako bore za samoupravo in gospodarsko osamosvojitev, ki bi prinesla tudi njim vsestransko korist.
Spričo tega, da se je konfererica v Čedadu vršila dan po smrti največjega beneškega slovenskega pesnika Ivana Trinka-Zamejskega, so soglasno sklenili, da bodo ustanovili kulturno-prosvetno društvo »Ivan Trinko«, ki bo s svojim delom na kulturnem področju nadaljevalo in razširilo delo tega požrtvovalnega narodnega buditelja na vso beneško-slovensko deželo.
Spet nezaslišana razsodba celovškega sodnika
Tožbe zaradi žaljenja časti so dokaj vsakdanji pojav in v splošnem ne zanimajo javnosti. Te dni pa mo brali o procesu in svojevrstni obsodbi, ki da misliti.
Neki Josef Kuster, kandidat takoimenova-nc Heimatliste pri občinskih volitvah v Vov-brah se je čutil razžaljenega, ker je bilo v predvolilnem letaku o njem zapisano, da je imel zveze s partizani in da se je z njimi sestajal. Za vsebino letaka odgovorni socialistični okrajni sekretar Franc Tratter iz Velikovca je moral zaradi toga pred sodnika, kjer je v svoj zagovor poudaril, da trditev o sodelovanju s partizani dandanes ne more predstavljati žalitve. Sodnik dr. Gerhard Anderluh pa jc bil drugega mnenja. Z utemeljitvijo, da je za domovini zvestega človeka vsekakor žaljivo, če se o njem trdi, da je imel dobre zveze s partizani, je Tratterja obsodil zaradi žalitve časti na 350 šilingov denarne kazni, na poravnavo sodnijskih stroškov in na plačilo 1.000 šilingov globe razžaljenemu Heimat-listovou.
Morda je ..domovini zvesta čast“ s to razsodbo in s tem poldrugim tisočakom oprana. Ostal ipa je grd' madež, ki ne more biti v čast sodstvu demokratične države. Vsaj slehernemu avstrijskemu sodniku bi moralo biti znano, da označuje tudi avstrijsko rdeče-belo-rdeča knjiga partizansko borbo proti fašizmu kot doprinos k osvoboditvi Avstrije. Le nacisti so v okupirani Avstriji označevali partizanstvo za nečastno in kaznivo. Kdor je še danes teh nazorov, mu ni pomagati. Ne bi se pa smelo dogoditi, da takšne nazore lahko izpoveduje kdo celo v talarju avstrijskega sodnika. Neodvisnost sodnika je sama po sebi lepa reč, vendar samo tako dolgo, dokler se ne izrodi tako cLleč in do t?,ke mere, da škoduje ugledu demokratičnega sodstva in ustvarja doma in v svetu preko meja videz, da se pri nas neonacizem dopušča in neovirano in nekaznovano lahko uveljavlja.
Demokratična javnost je ostro obsodila podtalno fašistično drhal, ki je pripravila in izvedla barbarski atentat na velikovški partizanski spomenik, ker je očitno „žalil čast“ zakrknjenih nacistov. Mar je čudno, da so ostali atentatorji neznani, če se celo za sodnij-sko mizo znajde drznež, ki v imenu zakona demokratične republike deli pravico po svojih čudnih in več ko sumljivih nazorih o partizanski borbi proti fašističnemu barbarstvu.
Sodba v tako imenovanem „Krauland-procesu “
V torek je z objavo razsodbe bil zaključen veliki korupcijski proces okoli nekdanjega OVP-jevskega ministra dr. Kraulanda. Prišlo je do presenetljive oprostitve glavnega obtoženca in še nekaterih drugih. Obsojeni so bili le trije podrejeni nekdanji uradniki in sicer dr. Kalousek na 2 Ve leta, dr. Schloissnig na 20 mesecev in Miiller na 15 mesecev strogega zapora. V utemeljitvi obsodbe je sodnik ugotovil, da je dr. Krauland sicer kriv v smislu ene točke obtožnice, da je zlorabil svoj ministrski položaj, da je pa moral biti oproščen na osnovi zakona o amnestiji.
Za proces so potratili efektivno 91 dni in je bilo' zaslišanih 116 prič. Koliko pa je stal, še nihče ni upal povedati. Zakaj neki uprizarjajo take procese, na katerih potem oprostijo glavne obtožence in zaprejo sicer res krive a vendar le podrejene »grešnike«?
Jugoslavija gradi moderna pristanišča na Donavi in Dravi
V Apatinu na Donavi in Osijeku na Dravi bodo zgradili veliki moderni pristanišči. Prvo bo lahko dnevno cdpremi-lo 800, drugo pa 700 ton blaga. Dočim bo pristanišče v Osijeku, Jti ga že grade, namenjeno za notranji rečni promet, bo pristanišče v Apatinu posebno pomembno za izvozni in uvozni promet Jugoslavije z Avstrijo in Nemčijo.
Vedno več izseljencev obiskuje Slovenijo
V italijanski KDS se je uveljavila zmerna levica
Maršal Tito sprejel delegacijo tržaških Slovencev
Beneški Slovenci se zavzemajo za deželno avtonomijo
Tržaški Slovenci v boju za slovensko šolo

Slovenci v Italiji se morajo enako kakor mi koroški Slovenci boriti za šolsko ureditev, ki bi v odgovarjajoči meri upoštevala njihove narodnostne težnje, pri čemer pa naletijo na veliko nerazumevanje s strani italijanskih oblasti, katere doslej še niso mogle odnosno niso hotele dokazati, da so sposobne upravljati narodne manjšine. Ravno šola je igrala v njihovem narodnoobrambnem delovanju najbolj pomembno vlogo, zato so v vseh desetletjih vedno spet izpričali odločnost in pripravljenost, braniti slovenske šole pred katerim koli sovražnikom.
V Trstu, ki je sicer pod zavezniško upravo, kjer pa kljub temu še danes veljajo italijanski fašistični zakoni, so Slovenci v popolnoma enakem položaju in gre njihova odločna borba v prvi vrsti za priznanje njihovih narodnostnih pravic na šolskem področju. 2e od nekdaj so tržaški Slovenci posvetili največ pažnje šolstvu, o čemer zgovorno priča tudi nedavna mogočna proslava stoletnice slovenske šole v tržaškem predmestju Sv. Ivanu, kjer pred sto leti sploh še ni bilo Italijanov in je zato ostala svetoivanska šola tako dolgo slovenska, dokler je niso ukinili fašisti. Sploh je bilo šolstvo na Tržaškem pred desetletji še v precejšnji meri slovensko in je o njem pogosto pisal tudi celovški »Šolski prijatelj«. Ko so n. pr. na svetoivanski šoli okoli leta 1865 začeli poučevati razen slovenščine tudi še italijanščino, za učenje italijanskega jezika ni bilo nobenega zanimanja in so morali italijanski pouk kaj kmalu spet ukiniti.
Kakor že omenjeno, so prejšnjo nedeljo proslavljali pri Sv. Ivanu stoletnico ustanovitve slovenske šole in je poseben pripravljalni odbor organiziral mogočno prireditev v stadionu »Prvi maj«, kjer so se zbrale številne množice Slovencev iz mesta in okolice, da manifestirajo svojo povezanost s slovensko šolo, ki je bila in je porok za narodni obstoj. Na prireditvi, ki je obsegala obširen kulturno-umet-niški program, je o pomenu in važnosti stoletnice slovenske šole pri Sv. Ivanu govoril slavnosti govornik Milče Škrap in poudaril, da takrat, ko so ustanavljali slovensko šolo pri Sv. Ivanu, še ni bilo vprašanja, čigava naj bo, kajti samo po sebi je bilo umevno, da samo slovenska, ker nikogar ni bilo, ki bi takrat govoril kako drugače. Govornik se je spomnil pomembne vloge, ki jo je vršila sloven-
Od nekdanje britanske kolonije Indije ob osamosvojitvi odcepljeni muslimanski Pakistan je danes prav tako kot Indija samostojna država v okviru Britanskega Commonsvealtha. Njen teritorij obsega dva dela, ki sta ločena, eden severozapad-no, drugi pa severovzhodno od Indije. Zapadni Pakistan obsega ozemlje v seve-rozapadni Indiji in vključuje zapadni predel nižinske pokrajine Pendžab, Vzhodni Pakistan pa zavzema vzhodni del Bengalije in del pokrajine Asam. Razdalja med obema Pakistanoma preko severne Indije znaša približno 1.600 km.
Pakistan se je boril 40 let za svojo neodvisnost ter je istočasno z Indijo avgusta leta 1947 postal suvereni dominion. Dežela meri 935.000 km2 in je po številu svojega muslimanskega prebivalstva največja muslimanska država sveta. Od 73 milijonov prebivalcev je 72,5% muslimanske vere. Uradni jezik dežele je Urdu, v Vzhodnem Pakistanu pa se borijo za. priznanje bengalskega kot drugega uradnega jezika.
Z gospodarskega vidika je Pakistan popolnoma kmetijska država, 85% prebivalstva se bavi s kmetijstvom, le 5% je zaposlenega v industriji, ostalih 10% pa odpade na druge gospodarske odnosno poklicne panoge. Vzhodni del zavzema vlažno Bengalsko nižavje, dočim je zapadni del klimatsko suh in zato navezan na umetno namakanje. Zapadni Pakistan daje največ pšenice, v manjši meri goje sladkorni trs, tobak, zemeljski oreh, lan in sezam. Vendar pridelek pšenice ne zadostuje, da bi kril potrebe prebivalstva ter
ska šola pri Sv. Ivanu kot žarišče narodnega hotenja in ustvarjanja in je do časa, ko je prodirajoči raznarodovalni iredentizem točno 60 let za slovensko šolo zgradil tudi italijansko, slovenska šola že izvršila svoje poslanstvo med narodom, tako da se je moral vsak raznarodovalni poizkus razbiti ob pregradi slovenske narodne zavesti. Ob navdušenem odobravanju je zastopnik pripravljalnega odbora
jo morajo še dodatno uvažati. V Vzhodnem Pakistanu pa, kjer je vlažna Bengalija, goje v glavnem riž, ki zavzema 75%
Indija in Pakistan
obdelane površine. Riž je tu tudi glavna hrana prebivalstva. Na ostali površini pridelujejo sladkorni trs, južno sadje, koruzo in oljne rastline. Pakistan ,pa je važen še zaradi jute in bombaža. 99% svetovne proizvodnje jute, ki je najcenejša surovina za izdelovanje vreč, uspeva v vlažnem Bengalskem nižavju. Od zemeljskih bogastev je omeniti rjavi premog, krom, kameno sol, žveplo in razne sulfate. Železniških prog je malo, približno 24.000 km, od tega le 2.600 km v Vzhodnem Pakistanu.
Vzrok razdelitve nekdanje »Britanske Indije« na dve samostojni državi, na Indijo in Pakistan, je še danes vzrok raznih nesoglasij med njima. Indija je namreč svetna, Pakistan pa v bistvu verska država. Tako Pakistan večkrat napade Indijo,
zaključil svoj govor, ko je med drugim izjavil:
»Nočemo Italije v naše kraje, nočemo je več, ker je dokazala, da je nesposobna spoštovati jezik in običaje drugih narodov, zahtevamo pa, da nam vrnejo naše domove in gospodarske ustanove, zahtevamo upoštevanje našega jezika, zahtevamo, da nam vrnejo že tisočkrat zahtevane pravice našega šolstva«.
češ, da slednja preganja muslimane. Ravno tako pa vladajo med obema napeti odnosi zaradi oboroževanja Pakistana s strani Amerike, ki tudi to državo vključuje v svojo »obrambno verigo«. Ameriška vojaška pomoč Pakistanu je v Indiji dvignila veliko prahu, ker se čuti Indija ogroženo. Sam pakistanski predsednik Mohamed Ali je moral posebej zagotoviti Indiji, da ta pomoč ni namenjena proti njej.
Bogovladje v Pakistanu je za deželo veliko zlo. V državi so često nemiri, ki jih v glavnem povzročajo mulahi, to so verski učitelji. Mulahi imajo v državi precejšnjo oblast, saj pride vse, kar sklene parlament, v cenzuro1 verskim predstavnikom. Vendar ta sistem ne more ustaviti pohoda demokracije, ki si tudi v Pakistanu vedno bolj utira pot. Vsi pravoverni muslimani namreč niso nazadnjaki. S pomočjo tujega kapitala, predvsem ameriškega, se je zadnje čase pričela v Pakistanu dokaj hitra izgradnja, ki pa dejansko nasprotuje njegovi islamski ideologiji. Bogovladje je torej mnogim samo še sredstvo za gospodarsko in politično kariero. Politiki pač menijo, da ljudstvo zahteva od njih koranske izreke in slično. Zato govore v parlamentu in na shodih kot najbolj vneti mulahi, čeprav sicer le malo upoštevajo predpise korana. Da pa ljudstvu tudi v Pakistanu ni za koranske izreke, marveč so njegove težnje povsem drugačne, so pokazale pomladne volitve v Vzhodnem Pakistanu, ki so prinesle vladajoči Muslimanski ligi samo še 10 parlamentarnih mest.
SS-ovske zveri pred sodiščem
Pred vojaškim sodiščem v Metzu se je v petek minulega tedna končal proces proti večji skupini bivših SS-otfcev in gestapovcev, ki jih je obtožnica dolžila, da so v koncentracijskem taborišču Strut-hof v Alzaciji na Francoskem ubili in z mučenjem zakrivili smrt več sto političnih internirancev.
Šest glavnih obtožencev, med njimi bivšega komandanta koncentracijskega taborišča, je sodišče obsodilo na smrt z ustrelitvijo. Smrtna kazen je bila. v odsotnosti izrečena še proti nadaljnjim 43 SS-ovcem, ki pa se nahajajo večinoma v Zapadni Nemčiji. En obtoženec, ki je bil nekaj časa tudi komandant omenjenega koncentracijskega taborišča, je bil obsojen na dosmrtno ječo, 10 obtožencev na 6 do 20 let težke ječe, nadaljnjih 15 obtožencev je bilo obsojenih v odsotnosti na več let ječe, dva obtoženca pa je sodišče oprostilo.
Obtoženi SS-ovci in gestapovci so skušali valiti krivdo za svoje zločine na svoje predpostavljene in so se izgovarjali, da so ravnali le na višje povelje, vendar sodišče teh izgovorov ni priznalo.
stih, ki so dali svoja življenja za svobodo in lepše življenje. Spominjajo se težkih in slavnih dni, ki so jih preživeli v času vojne. Spominjajo se prvih borcev in aktivistov, ki so netili plamen upora v njihovem kraju, pa še besnenja okupatorjev in njihovega neslavnega konca. Spominjajo se padlih žrtev, ki so darovale na oltar domovine svoja življenja, da preostali živijo. Padli so, a vendar živijo, spomin na junaške žrtve bo ostal vedno
v •	,
ziv.
Letos so v Dravogradu posebno slovesno praznovali svoj občinski praznik. Ob številni udeležbi prebivalstva iz Dravograda in vse okolice so odkrili tri spomenike, kjer so se oddolžili nepozabnim žrtvam. V Soboto popoldne so odkrili spomenik v Libeličah, na kraju, kjer so v temni noči sežgali fašisti Sabadinovo hišo 7. materjo in otroki vred. Nato so od krili spomenik v Černečah, ki je posvečen spominu talcev, v nedeljo dopoldne pa Pod klancem spomenik padlim partizanom.
V soboto* zvečer je bila v kino-dvorani lepa in smiselna spominska akademija, kjer so med mnogimi pevskimi vložki kulturnega društva »Svoboda« pod vodstvom učitelja iz Černeč, tov. Nabergoja, pokazali vrsto slik iz one težke in slavne dobe. Zdravnik dr. Erat je v svojem nagovoru obujal spomine na te nepozabne čase: Čimbolj se je bližal konec fašističnega nasilja, tem bolj so besneli. Deset do dvanajstletne otroke, partizanske kurirčke, so odpeljali proti Dulerjevemu gozdu, kjer so si morali sami kopati grobove. Brez vsake sodbe so jih postrelili. Stare ženice iz Mežiške doline so obešali po drevju pri starem gradu. Neko aktivistko je gestapovec Bedrih, ki so ga domačini imenovali »krvavi pes« ustrelil le malo časa pred osvoboditvijo. Nečloveško so ravnali fašisti tudi na bližnji Ojstrici in Libeličah. Zares bile so velike žrtve za dragoceno svobodo.
Po akademiji, pri kateri je bil navzoč tudi naš dopisnik, je bil v hotelu pri Košenjaku izseljeniški družabni večer. Številni bivši izseljenci, partizani in njihovi svoici so obujali spomine na prestane težke čase, kakršni se naj nikdar ne povrnejo, za kar bo skrbela pomlajena močna nova domovina.
Razpis
Slovenska prosvetna zveza bo sprejela v prihodnjem šolskem letu 30 dijakov v novi dijaški dom v Celovcu. Gojencem se bo nudila pod odgovornim vodstvom polna preskrba in po potrebi tudi pomoč pri pouku.
V prošnji za sprejem je treba navesti ime dijaka, šolo, katero obiskuje oziroma namerava obiskati, premoženjsko stanje staršev (pri kmetih velikost posestva, pri delavcih in nameščencih višino mesečnega zaslužka) in zdravniško spričevalo.
Prošnje je treba poslati do 15. julija 1954 na naslov:
Slovenska prosvetna zveza Celovec, Gasometergasse 10.
Protijugoslovanski propagandi nista nasedli
Dve šolski sestri (nune), Katarina Rous in Cecilija Sarjaš1 sta se po 16 letih bivanja in službovanja na Kitajskem te dni vrnili v svojo domovino , Slovenijo.
Obe sestri s še dvema drugima je red šolskih sester v Slovenski Bistrici poslal leta 1936 na južno Kitajsko, kjer so kot strežnice v sirotišnici in bolnišnici opravljale službo do leta 1952. Ko je v teku državljanske vojne revolucionarna Mao Ce Tungova armada zasedla tudi to južno provinco Kitajske, so vse štiri sestre iz Slovenije ostale na svojih mestih, ker jih nova oblast ni ovirala pri izvrševanju njihovega poklica. Leta 1952 pa so morale kot tujke zapustiti kitajsko ozemlje. Ena od štirih sester je umrla še na Kitajskem zaradi tifusa, druga je odpotovala v Kanado, kjer ima strica, sestri Katarina Rous in Cecilija Sarjaš pa sta se odločili za povratek v svojo domovino.
Na svoji dolgi poti iz Kitajske domov sta se ustavili v Grazu v tamošnjem samostanu šolskih sester, kjer sta čakali na ureditev potnih listov za Jugoslavijo. Medtem, ko se življenja in dela na Kitajskem radi spominjata, jima je ostalo življenje v Grazu v zelo slabem spominu. Graške sestre so jima — tako pripovedujeta — hotele preprečiti vrnitev v Slovenijo. Skušale so doseči, da bi ostali v njihovem samostanu za delo, saj sta bili za njih samo »die zwei Windischen«. Strašile so ju z izmišljenimi trditvami, da ju bodo jugoslovanske oblasti preganjale, češ da v Jugoslaviji preganjajo vero in duhovnike. Vendar se Slovenski sestri nista dali preplašiti in nista nasedli lažnivi protijugoslovanski propagandi. Čim sta prejeli potne liste sta se vrnili v Slovenijo preko Maribora, kjer so ju že čakali in z veseljem sprejeli njuni svojci.
Obe sestri sta veseli, da sta spet doma. Cecilija Sarjaš namerava spet v službo v bolnišnico, Katarina Rous pa bi rada obi-
skovala prej še šolo za medicinske sestre. Ko so ju vprašali, kako sedaj gledata na propagando avstrijskih nun v Grazu in njihovo zastraševanje, da ju bodo v Jugoslaviji preganjali, sta dejali, da sta srečni, da je to za njima, rekoč: »Vidiva, da je bila to* navadna laž, o* kakšnem preganjanju ni ne duha ne sluha. Veliko potujeva po Sloveniji in nihče nama ne dela nobenih zaprek.
\j Na krajevnem prazniku v Dravogradu y
Občina Dravograd, tik za državno mejo v jugoslovanskem delu Koroške, šteje prav tako, kakor nešteto slovenskih vasi, številne žrtve fašističnega terorja. Kmalu po okupaciji Jugoslavije so hoteli nacistični nasilniki tudi v Dravogradu iztrebiti zavedni slovenski element. Nikdar ne bodo pozabljeni okrutni gestapovski zapori v Dravogradu, kjer so* se pobesneli fašistični osvajalci krvavokruto znašali nad nedolžnimi slovenskimi ljudmi. Fašistično trpinčenje je bilo nečloveško, zver je podivjala, do smrti so pretepali in mučili pokončne, plemenite značaje, ki so* se krivici uprli. Kri je brizgala in smrt je gospodovala v gestapovskih zaporih.
Dne 4. julija 1941 pa so množično selili zavedne domačine iz Dravograda.
Okoli 200 ljudi je bilo zaprtih, gestapovci pa so dobesedno pobili 22 oseb. Okoli 100 ljudi so izselili v južne kraje. Naravno je, da se je prebivalstvo množično uprlo kruti sili in številni so se odločili in šli v partizane in sprejeli borbo z do zob in najmodernejše oboroženim sovražnikom. Šestintrideset življenj so partizani žrtvovali za visoke vzore in ideale človečanstva v dravograjski okolici.
Zato praznuje občina Dravograd vsako leto 4. julija svoj krajevni praznik. Ta dan se Dravograjčani spominjajo vseh ti-
PAKISTAN — največja muslimanska država sveta

Spet smo slišali dobro zapeto slovensko pesem
Slovenska prosvetna zveza je spet posredovala, da so mogli biti deležni nekateri naši kraji v okviru svojih prosvetnih društev lepega in izrednega glasbenega užitka. To pot je gostoval na Koroškem Komorni zbor Celje ob spremstvu predsednice okrajnega odbora Ljudske prosvete Celje, tovarišice Marice Frece. Nadalje je bil z zborom predsednik Komornega zbora, javni tožilec tovariš Bogdan Jereb, in tajnik zbora profesor Bojan Luznar. Pevci, 21 po številu, pa so nastopali pod taktirko pevovodje profesorja Egona Kuneja.
Komorni pevski zbor Celje je amaterski zbor, to se pravi, da njegovi člani niso poklicni pevci, marveč se kot ljubitelji petja poleg svojega poklicnega dela udejstvujejo še v zboru. Kljub temu pa zbor predstavlja odlično, priznano pevsko kvaliteto. Že dejstvo, da koncertirajo' v Celju vsako leto z velikim uspehom na dveh velikih koncertih ter so v zadnjih letih priredili v Celju in okolici več kot sto koncertov in nastopov, govori dovolj jasno, kako je zbor povsod zaželjen. Kot amaterski zbor je tudi večkrat odnesel prvo nagrado v tekmovanju pevskih zborov Ljudske republike Slovenije.
Komorni zbor Celje je nastopal v treh krajih naše zemlje. Prvi nastop je bil v soboto zvečer ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčcvsu. Drage goste iz Celja je v Bilčov-su pozdravil podpredsednik Slovenske prosvetne zveze tovariš Janko Ogris, za kar se mu je v vznesenih besedah zahvalil predsednik tov. Bogdan Jereb. Gostom pa je izrekel dobrodošlico tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze tovariš dr. Franci Zsvitter združeno z željo, da bi želi prav mnogo' uspeha ter se dobro počutili na Koroškem.
V nedeljo popoldne je zbor gostoval v Št. Janžu v Rožu, kjer je goste pozdravil blagajnik Slovenske prosvetne zveze tovariš Tonči Schlapper, ki se mu je prav tako zahvalil predsednik tovariš Bogdan Jereb.
Zadnji koncert pa so gostje priredili v nedelio zvečer v Škofičah. Pozdravne besede je spregovoril predsednik krajevnega prosvetnega društva tovariš Kori Perč. Nato pa je zadonela v dvorano zapeta naša pesem.
Koncerti so uspeli v vseh treh krajih kar najodličneje. Občinstvo je bilo navdušeno in z vzhičenim, pristnim priznanjem iz globine ni moglo štediti. Dirigent profesor Egon Kunej ima čisto svoj poseben slog za podajanje petja ter je interpretacija na zavidanja vredni visoki stopnji. Zbor razpolaga s prvovrstnimi solisti in se odlikuje posebno lep mehak in sonoren bariton. Ob dinamično lepo podanih pesmih so zelo ugajali prehodi iz piana v forte ter je bil forte posebno čist. Prav tako je bil izbor pesmi zelo posrečen ter se je učinek stopnjeval v harmonično celoto od točke do točke. Z vso resnostjo1 in s polnim prepričanjem lahko trdimo, da so koncerti vse, ki so jih imeli
priložnost poslušati, zadovoljili kot malokdaj in bodo ostali vsem dolgo v trajnem spominu ter so te urice lepega užitka in sproščenja predmet razgovorov v teh krajih.
Srčno nas vesele tudi zagotovila dragih nam gostov, da so bili s svojim bivanjem med nami prav zadovoljni. V BUčovsu so celjski gostje prenočevali pri gostoljubnih kmečkih družinah, v Škofičah pa jih je podjetni pevovodja Umek vzel v svoje novopripravljene prostore za tujski promet, kjer razpolaga z vrsto možnosti za prenočišča. Ni slučaj, da so bili celjski pevci prvi njegovi gostje.
V Den Haagu, tradicionalnem mestu mednarodnih pogodb, so meseca maja podpisali mednarodno konvencijo o za ščiti kulturnih spomenikov v vojni. Podpisa pomembnega sporazuma, ki obvezuje države-podpisnice, da bodo spoštovale kulturne spomenike tudi v času oboroženih spopadov, se je v veliki dvorani holandskega parlamenta udeležilo nad 200 predstavnikov držav iz vseh petih kontinentov. Do konca tega leta bodo imele možnost pristopiti h konvenciji vse tiste države — po številu jih je bilo 44 —, ki so sodelovale pri pripravljalni konferenci.
Pot do te konvencije je bila nedvomno percej dolga in težavna. Že pred prvo svetovno- vojno so se v posameznih državah zavzemali za to, da bi s pomočjo mednarodnih določb zavarovali kulturne spomenike pred vojnimi vihrami, toda dolgo niso prišli do zaželjenih uspehov. Šele leta 1935 so v Washingtonu sklenili sporazum o zaščiti kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter znanstve-
Slovenski tenorist povabljen v Salzburg in Zahodno Nemčijo
Direkcija salzburških slavnostnih iger je povabila tenorista ljubljanske Opere Mira Brajnika, da sodeluje na letošnjih festivalskih prireditvah. Predvideno je, da bo Miro Brajnik nastopal v času od 1. do 30. avgusta v glavni tenorski partiji v okviru Casselovega baleta »Veliki vrč«. Vsakoletni festival v Salzburgu je svetov-noznana in priznana glasbena prireditev najvišje kvalitete in pomeni sodelovanje na festivalu za vsakega povabljenega umcjtnika posebno čast in mednarodno priznanje. Miro Brajnik, ki smo ga imeli priložnost poslušati tudi že v Celovcu, lani ob gostovanju ljubljanske Opere v vlogi princa v »Rusalki« in letos kot Romea v operi »Romeo in Julija«, je razen znanega slovenskega tenorista in člana Dunajske opere Antona Dermote prvi slovenski operni pevec, ki bo- sodeloval na salzburškem festivalu. Razen povabila v Salzburg je prejel Brajnik tudi vabilo za gostovanje v Zahodni Nemčiji.
Vsem društvom, kjer je Komorni zbor Celje gostoval, in še posebej našemu centralnemu pevovodji Kcrnjaku ter Slovenski prosvetni zvezi so poklonili lepa darila. Mimogrede so se pevci ustavili še v počitniški koloniji v Sekiri, kjer letuje 268 slovenskih in hrvaških otrok. V veliko veselje so jim tudi zapeli nekaj pesmi.
Zadnji dan svojega izleta na Koroško so gostje izkoristili, da so si ogledali še Beljak in napravili izlet na zgodovinsko Gosposvetsko polje. Nato pa so se vrnili nazaj v svojo domovino v zavesti, da so nam podarili dragocen kulturni užitek.
nih ustanov, ki pa je veljal le za ameriške države. Druga svetovna vojna, ki je uničila tudi ogromno število nenadomestljivih spomenikov in kulturnih ustanov, je ponovno postavila v ospredje potrebo po primernih določbah, kljub temu pa so naleteli pri pripravah ustrezajočih mednarodnih predpisov na številne težave zlasti z ozirom na vprašanje, ali je konvencijo v posebnih pogojih mogoče kršiti ali ne.
AVSTRIJA
Reise-ABC Jugoslawiens (Založba Rudolf Trauner, Linz).
Nad 150 strani obsegajoča knjižica priroč- # nega žepnega formata prinaša v zgoščeni obliki opis ..pokrajine, umetnosti in zgodovine dežele med Triglavom in Dubrovnikom", kakor je nakazano že v podnaslovu lične publikacije.
Knjižica vsebuje v pregledno napisanih in razvrščenih poglavjih najvažnejše zemljepisne, geološke in zgodovinske podatke o Jugoslaviji kot celoti in njenih posameznih ljudskih republikah posebej. Razen opisa predzgodovinskih in zgodovinskih najdb na tem razsežnem prostoru, kjer so se v teku tisočletij križali najrazličnejši kulturni tokovi, je podan pregled umetnosti jugoslovanskih narodov pri-čenši od zgodnjega srednjega veka do umetnostnih stvaritev sedanjega stoletja.
Kot turistični vodič po Jugoslaviji omogoča knjižica potujočemu tujcu dobro orientacijo glede znamenitosti, kulturnih ustanov, prometnih zvez, možnosti nastanitve in izletov med bivanjem v najpomembnejših mestih in turističnih krajih širom vse dežele. Za tuj* ce, ki jih privabljajo sloveči zdravilni vrelci in kopalicča, so vključeni vsi ustrezni podatki. Sicer skromna jezikovna lekcija ob koncu omogoča tujcu na potovanju, da si v sili zna pomagati vsaj z najbolj običajnimi in vsakdanjimi besedami in stavki v srbohrvaščini.
Tekst poživlja nekaj kartografskih skic ter 16 celostranskih fotografskih reprodukcij, knjižici pa je dodan tudi pregleden prometni zemljevid Jugoslavije.
Spričo dejstva, da privabljajo lepote in zanimivosti Jugoslavije čedalje več turistov in izletnikov iz tujine, je dala založba Trauner
Ljubljanska Opera gostuje v Trstu
Od minule sobote naprej do vključno prihodnje nedelje gostujeta v Trstu Opera in balet iz Ljubljane. To gostovanje je prvo po vojni, od zadnjega predvojnega gostovanja ljubljanske Opere v Trstu pa je minulo že 15 let.
Ker tržaški Slovenci nimajo dostopa do tržaških gledaliških dvoran, nastopata ljubljanska Opera in balet na velikem stadionu »Prvi maj«. V to svrho so posebej zgradili primerno velik oder in uredili stadion tako, da lahko prisostvuje predstavam do 2.000 ljudi.
Od sobote do ponedeljka je bil na sporedu balet »Ohridska legenda«, v torek in sredo so gostje iz Ljubljane predvajali Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«, za zaključek gostovanja pa sta na programu Gounodova opera »Faust« in Foer-sterjeva opera »Gorenjski slavček«.
Kot izreden kulturni dogodek vzbuja gostovanje ljubljanske Opere v Trstu veliko pozornost in navdušuje tržaško občinstvo, zlasti seve slovensko, a tudi italijansko. Na predstave pa prihajajo' tudi iz vseh slovenskih krajev cone A Svobodnega tržaškega ozemlja in iz Gorice. Na otvoritveni predstavi »Ohridske legende« je bilo med občinstvom opaziti tudi znatno' število predstavnikov zavezniških oblasti in drugih gostov.
v Linzu z izdajo tega turističnega vodiča, ki je dejansko popotni ABC, marsikomu dobrodošlega in praktičnega vodnika in spremljevalca na pot proti sončnemu jugu.
JUGOSLAVIJA
Graditev nove Jugoslavije, Josip Broz-Tito, IV. knjiga (Cankarjeva založba Ljubljana, ppl., 548 str.)
V obširni zbirki govorov, člankov, izjav, ekspozejev in razgovorov, ki jih je 'imel predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito ob raznih važnih priložnostih, je zdaj izšla že četrta knjiga. Obsega obdobje od novega leta 1949' do
11.	junija 1950 in vsebuje predvsem velike ter pomembne govore maršala Tita v zvezi s sovražnim početjem kominformovskih držav na-pram Jugoslaviji, ki je dosegalo svoj višek ravno v letih l'949/50, ko so bila različna izzivanja ob jugoslovanskih mejah na dnevnem redu. Prav tako je v tej knjigi zajet udi velik del vprašanja izgradnje države, predvsem izgradnje lastne industrije, kar je državnemu gospodarstvu nalagalo ogromne naloge in postavilo jugoslovanske narode pred nemale težko-če, ki pa so jih v bratski povezanosti pod izkušenim vodstvom uspešno premagovali. O teh naporih in njih uspehih je maršal Tito govoril v neštetih razgovorih z rudarji, železničarji, udarniki ter mnogimi drugimi, o tem je govoril na številnih kongresih posameznih organizacij, prav tako pa tudi na zborovanjih v raznih krajih države.
Knjiga, ki vsebuje tudi še razne razprave o zunanjepolitičnih vprašanjih in notranjih problemih, daje zanimiv pregled razvoja povojne Jugoslavije in je skupno z vsemi zvezki v pravem pomenu besede verodostojen prikaz ..graditve nove Jugoslavije."
Zaščita kulturnih spomenikov tudi v vojni
NOVE KNJIGE
Dr. Mirko Rupel:
SLOVENSKI JEZIK
Na -in delamo pridevnike tudi od samostalnikov, ki se končujejo na -ka: puška — puškino kopito, soseska — soseskin tajnik, šivanka — šivankino uho, mačka — mačkine solze.
Sestava
Za pridevniške sestavljenke velja v glavnem isto, kar smo povedali o samostalniških sestavljenkah. Delimo jih v sklope in imenske sestavljenke.
Sklopi so n. pr. ničvreden, vseveden, trincien, dvanajstleten; bogaboječ, bojaieljen, častihlepen, častivreden. Niso pa dovoljeni po nemščini prikrojeni primeri, kakor hvalevreden (prav: pohvaljen ali hvale vreden), groze-poln (prav: grozen), milostipoln (prav: milosten ali milosti Poln).
Imenske sestavljenke so kakor pri samostalniku: a) svojstvene (svojeglav, zlatolas, krivo-nos, rdečelas, trdovraten); b) glagolske (samogol-ten, sladkosneden, hudodelen, tihotapski, črnogled, radodaren); c) sintaktične (velikonočen, hudouren, škofjeloški, narodnoosvobodilen, literarnozgodovinski).
Napačno je nadebuden, pravilno nadobuden, ker mora biti vezni samoglasnik o. — Po nemškem so napravljene zloženke zrakotesen (slov. neprodušen), vodotesen (slov. °°dodrien), ognjevaren (slov. varen pred ognjem), ognjetrden (slov. nepregoren).
Zaimek
Zaimki so besede, ki jih rabimo namesto imen (za-ime-k). Pri tem moramo vedeti, da »imena« niso le besede Marko, Janez, Špela, temveč sploh vsi samostalniki (n. pr. oče, soseda) in prav tako pridevniki (n. pr. materin, učenčev).
Namesto „Marko je odšel”, bi lahko rekli „on je odšel”, nam. soseda, je povedala — ona je povedala, nam. materina podoba — njena podoba, nam. učenčeva knjiga — njegova knjiga.
Zaimkov je več vrst.
Osebni zaimek
Osebni zaimki so tisti, ki stoje namesto samostalnikov in ki ločimo pri njih osebo. Ločimo tri osebe:
1.	prva oseba je tista, ki govori in pravi o sebi jaz, midva, medve, mi, me;
2.	druga oseba je tista, s katero govorimo in ji pravimo ti, vidva, vedve, vi, ve;
3.	tretja oseba je tista, o kateri govorimo in ji pravimo on, ona, ono, onadva, onedve, oni, one, ona.
Osebni zaimek za p r v o osebo se sklanja takole: Ednina	Dvojina	Množina
1/	jilz	midva, medve	mi, me
2.	mene — me	naju	nas
3.	meni — mi	nama	nam
4.	mene — me	naju	nas
5. pri meni		nama (naju)	nas
6.	z menoj (mano)	nama	nami
Osebni zaimek za drugo osebo' se sklanja takole: Ednina	Dvojina	Množina
1.	ti	vidva, vedve	vi, ve	
2.	tebe — te	vaju	vas
3.	tebi — ti	vama	vam
4.	tebe — te	vaju	vas
5.	pri tebi	vama (vaju)	vas
6.	z teboj (tabo)	vama	vami
	Osebni zaimek za	tretjo osebo	se sklanja takole:
		Ednina	
L	on	ona	ono
2.	njega — ga	nje — je	njega — ga
3.	njemu — mu	njej (nji) —	ji	njemu — mu
4.	njega — ga	n-6 — jo	eno — ga
5.	pri njem	njej (nji)	njem
6.	z njim	njo	njim -
	Dvojina		Množina
1.	onadva, onedve		on\ one, ona
2.	nju (njih) —	jih (ju)	njih — jih
3.	njima — jima		njim — jim
4.	nju (njih) —	jih (ju)	nje — jih
5.	pri njima (njih)		njih
6.	z njima'		njimi
Spol. V prvi in drugi osebi ednine (jaz, ti) ne ločimo spola po obliki, ker zaimka zmeraj zaznamujeta navzočni osebi in ne more biti dvoma, na koga se nanašata. V množini se rabita obliki mi in vi brez razlike na spol, vendar srečujemo za ženski spol tudi obliki md in ve.	(Dalje)
i IK i O! L! EID! A1R! I
Petek, 9. julij: Tomaž Sobota, 10. julij: Amalija Nedelja, 11. julij: Olga Ponedeljek, 1,2. julij: Mohor Torek, 13. julij: Anaklet Sreda, 14. julij: Bonaventura Četrtek, 15. julij: Vladimir
SPOMINSKI DNEVI
10.	7. 19'24 Umorjen Matteoti, vodja italijan-
skih socialistov.
11.	7. 1944 Partizani med Bajticami in Sela-
mi napadli vojaški transport — 1944 Utonil v Soči Jože Srebrnič, podpredsednik POOF za Slovensko Primorje.
12.	7. 1944 Partizani napadli pri Sv. Ožboltu
nemško patruljo.
13.	7. 1920 Zažgan Narodni dom v Trstu —
1944 Napad na postojanko Landwache na Kočuhi.
14.	7. 17i89‘ Rojen jezikoslovec Franc Metelko,
ki je sestavil „metelčico“ — 1789 Začetek francoske revolucije — 1795 Umrl v 39. letu starosti Anton Linhart, pisec prve zgodovine Slovencev — 1889 Mednarodni delavski kongres v Parizu, ki je določil 1. maj kot vsakoletni praznik delovnega ljudstva vsega sveta — 1905 Umrl v Novem mestu pisatelj Janez Trdina.
14.	7. do 30. 7- 1944 Koroške partizanske
enote izvedle razne akcije in spopade z Nemci, uničile in ranile več sovražnikov, pretrgale telefonske zveze in zaplenile mnogo orožja in municije.
15.	7. 1945 I. Kongres Osvobodilne fronte v
Ljubljani.
Bilfovs
(Okoli naše ljudske šole)
Kot vsakdo, ki količkaj sledi toku časa, se tudi mi prav živo zavedamo, kako velik pomen ima ljudska šola za celo življenje vsakega posameznega zemljana. Poleg domače družine zavzema šola najpomembnejše mesto pri vzgoji otrok. Šola daje podlago za razvoj značaja, miselnosti in poštenosti, kar je skoro v vseh primerih odločilno in trajne važnosti za celo bodoče življenje. Zato ni vseeno, kdo ima otroke v teh letih v rokah, da jih vzgaja in pripravlja za zmagovanje neprilik, ki se stavijo tekom življenjskih bojev človeku na pot.
Ko je našo šolo pred štirimi leti zapustil priljubljeni nadučitelj Hans Winkler, kateri je sedaj direktor šole v Hodišah, smo dobili na našo šolo kazensko prestavljene šolske vodje. Brez vzroka jih oblast gotovo ni prestavila, zato je moral biti tudi odmev v naši mladini temu primeren. Tista poslušnost in disciplina otrok je stalno morala padati, ker otroci niso imeli pravega odnosa do šolskih vodij, o katerih so slišali marsikaj, kar je bilo za vzdržanje šolske discipline kvarno. Ker ti šolski vodje niso bili pri nas definitivno nastavljeni, je vendar uspelo, da smo se jih odkrižali.
Šolska oblast je postavila sedaj za direktorja naše ljudske šole vzorno učiteljico g. Pavlo Prugger. Ona je rodom Nemka, a je vsestransko vsem slojem tukajšnjega prebivalstva v vsakem oziru naklonjena in pravična. Z vso njej prirojeno' energi-
Neuddrfler
jo je vzela zadeve na tukajšnji šoli v roke ter z lepim in sporazumnim sodelovanjem tukajšnjega učiteljskega zbora popravlja to, kar se je v minulih letih zamudilo. Disciplina in poslušnost se vračata v učilnice in upamo, da bo kmalu na-doknadeno to, kar je zakrivila preteklost.
Kar se tiče pouka obeh deželnih jezikov, moremo samo ugotoviti, da se vrši ves pouk tako, da odgovarja do skrajnosti predpisom tozadevnih zakonov.
Kratke vesti iz Koroške
V bližini Borovelj se je v soboto zvečer trgovski nameščenec Adolf Inzko zaletel s svojim motornim kolesom v učenca Adolfa Schweigerta, ki je šel v isti smeri. Oba sta strmoglavila in odnesla občutne poškodbe. Tudi motorno kolo je bilo poškodovano.
Minuli teden se je primerilo na Koroškem 133 prometnih nesreč, pri katerih je bilo 101 ljudi poškodovanih in ena oseba usmrčena.
Na področju Celovca so minulo soboto ukradli po eno otroško in moško kolo v vrednosti okoli 1000 šilingov.
MIHAEL SLAJHEB
Kakor blisk med nevihto, katerega moraš sicer pričakovati, ki pa te vendar grozno preseneti, kadar zadene, nas je vse presenetila žalostna vest, da je ponoči
4.	VII. t. 1. sicer po kratki a težki bolezni nepričakovano zatisnil za vedno oči naš Šlajherjev oče.
Komaj pol leta je minulo, ko' smo bili zbrani pri Šlajherju, da ga počastimo ob priliki njegovega 80-letnega rojstnega dneva. Sicer postaran, a v srcu še mlad je dragi pokojni sedel med nami. Kako so mu žarele oči, ko je zadonela njegova pesem — ljubljenka »Oj Triglav moj dom«.
O njegovi življenjski poti smo v našem listu, ki je bil tudi njegov list, že takrat obširneje poročali. O vsem njegovem plo-donosnem delu pisati bi bilo nemogoče. Koliko dobrega je storil kot občinski tajnik, koliko je storil za obči dobrobit naroda kot revizor slovenskih zadrug.
Nič in prav nič mu življenje ni prizaneslo. Kot narodnjak-poštenjak je moral hoditi ono križevo pot, katero so hodili vsi najboljši. Leta 1919 so ga gonili biriči, najdalje so njega imeli zaprtega v Litzl-hofu. 1920. letu so sledila leta zapostavljanja in zaničevanja, vse do časa, ko je prišel v deželo nacizem. Udarec je sledil udarcu. Zaprli so mu obrt in z drugimi izseljenci je moral v izgnanstvo tja na tuji mrzli sever. Telesno strt a poln nad o lepši bodočnosti svojega rodu se je vrnil domov. Novi udarci so sledili; njegovi soprogi, zvesti družici njegovega življenja, so morali amputirati nogi, a oče Šlaj-her še ni klonil. Slej ko prej je kljub svoji starosti imel odprto svojo gostilno. Srečni smo bili, kadar smo smeli sedeti v njegovi družbi pri njemu, ki je toliko vedel, ki se je za vse še tako živo' zanimal. Raz-
očaranje za razočaranjem je doživel mož, katerega velika želja in katerega življenjsko delo je šlo za tem, da bi srečen in prost videl svoj rod.
Tri dni pred svojo smrtjo je še rekel
prijatelju: »Kako me skrbi, kaj bo še prišlo na naše ljudi«. S to> skrbjo* je zatisnil svoje oči.
Nešteta množica ga je spremljala na njegovi zadnji poti. Domači pevci so soustanovitelju društva peli ganljive žalo-stinkc, cerkvene obrede pa je opravil ob
VABIL O
V nedeljo, dne 18. julija 1954, ob 9. uri dopoldne se vrši občni zbor Slovenske fizkulturne zveze v Celovcu, Gasometer-gasse 10.
Vabimo vse člane, da se ga udeležijo.
Slovenska fizkulturna zveza.
asistenci domačega župnika njegov sosed g. dekan Kristo Košir.
Najznačilnejše poteze njegovega življenja so bile natančnost, pravičnost in skromnost. In to svojo skromnost je pokazal tudi v svoji zadnji želji, da se ob njegovem grobu ne govori. Pri pogrebu so bili navzoči vsi predstavniki naših narodnih organizacij, predsednik Demokratične fronte dr. Franc Petek, predsednik Zveze slovenskih zadrug Florijan Lapuš in poslevodeči podpredsednik dr. Mirt Zwitter, nadalje predsednik Zveze slovenskih izseljencev Vinko Groblacher in podpredsednik Lovro Kramer, predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zwitter, svetnik Kmetijske zbornice Janko Ogris in drugi.
V zadnji pozdrav in v zahvalo so položili zastopniki Zveze slovenskih zadrug, Pevskega društva Loga ves in Zveze slovenskih izseljencev na njegov grob vence, slednjega s trakovi v barvah, ki jih je pokojni tako ljubil in jim ostal zvest vse življenje od zibeli do groba.
Šlajherjev oče počiva na novem loga-veškem pokopališču, ki je bilo napravljeno po načrtu njegovega dobrega prijatelja kanonika in zgodovinarja Singerja. Z obrazom gleda tja proti toplemu jugu na planine, katere je kot vnet planinec tako rad obiskoval. Dobro naj se odpočije od trudapolnega življenja. Kot nem stražar naj čuva zemljo, za katero je ves čas svojega življenja delal, se boril, in trpel.
Težko prizadetim preostalim, posebno pa Šlajherjevi mami naše iskreno sožalje, v tolažbo ji naj bo*, da z njo žalujejo' vsi koroški Slovenci.
Korenovega očeta — zaslužnega planinca
smo položili v grob
Minuli teden je preminul v Maloščah pri svojem sinu župniku ugledni in spoštovani Janez Millonig, pd. Koren v Za-homcu. Pokojnega Milloniga so prepeljali na dom v Zahomec, kjer se je od njega poslovila, številna množica iz vasi in vse okolice. S pokojnikom je zapustil našo Ziljo eden izmed redkih mož-znača-jev in poleg Vafnovega očeta edini preostali predstavnik bivše neomajne trdne in zavedne zahomške generacije. Janez
Člani SPD »ROZ« v Št. Jakobu v Rožu smo srečni in zadovoljni, ker se nam je izpolnila davna želja, da smo si lahko ogledali sinje morje Adrijansko, Trst in Gorico, da smo se seznanjali z ostalimi zamejskimi rojaki, njihovim življenjem in prelepimi kraji. Zaradi hvalevredne uslužnosti šefa smo se mogli izleta udeležiti tudi delavci tvrdke Miklavčič in
I pisarniška oprava |
skupno doživeti dan vesele in brezskrbne vožnje k našemu morju.
Na vse zgodaj zjutraj smo odrinili na pot, da smo čim bolj izkoristiti čas. Po kar hitri odpravi na meji smo že drveli skozi Kanalsko dolino. Kmalu se je spremenilo lice kraja, pokazal se je vse bolj italijanski slog naselij, dolina se je tako zožila, da po* pravici zasluži ime kanala. Nato pa se je odprla rodovitna furlanska ravnina Rezijanov. Po negovanih lepih cestah smo kmalu prispeli v Videm, v precej čedno in veliko mesto*, v središče Furlanije.
Nadalje smo se ustavili v Doberdobu 'ob spomeniku tisočim žrtev prve svetovne vojne. Ogromno grobišče, po večini slovenskih fantov, so Italijani uredili po svoje, ki ob vsaki priložnosti kažejo na ta prostor in reklamirajo žrtve zase, ki da so padle za Trst. Naši pevci so se oddolžili spominu padlih s pesmijo: Oj Doberdob, slovenskih fantov grob.
Millonig je umrl v 84 letu svojega življenja, mnogi njegovi sovrstniki pa so že davno, ffred leti, polegli v grobove.
Pokojni Janez Millonig je bil sila razgledan in napreden gospodar. Pokojni je bil znan daleč naokoli kot sposoben lesni trgovec, živinski prekupec ter razumen konjerejec znanih ziljskih konj. Milloniga niso* poznali samo po* vsej Koroški, temveč tudi preko meja, prav dobro v Trstu, Ljubljani in na Dunaju. Poznali so
Na poti proti Trstu je prvič zalesketala v soncu nepregledna gladina morja, vzkliki navdušenja »morje, morje« so* kipeli iz src in mnogi so prvič doživljali to nepozabno doživetje. Ob prestopu conske meje smo to neskončno morje lahko gledali iz bližine in ob cesti tik nad morjem smo drveli mimo starega avstrijskega cesarskega gradu Miramara. Ogledali smo si zanimivosti gradu, starinske predmete in naprave iz srednjega veka, orožje, oklepe, slike ter zidovje nekdaj mo-
sedaj Celovec — Klagenfurt
Wulfengasse 6, tel. 58-82
čne trdnjave. Zanimiv je bil razgled na mesto z luko in na vso* pestro in raznovrstno okolico.
Ker nas je prav posebno zanimalo pristanišče, ladje in življenje, smo se odpeljali tja, ter si vse do sitega ogledali. Ogledali smo si tudi znameniti akvarij najra-znovrstnejših rib in drugega morskega bitja. Ko smo si ogledali nekoliko še mesto smo krenili po v lepih serpentinah se vijoči cesti v Opčine in od tam v Prosek, pristno slovensko* vas, kakršne so vse kraške vasi. Okrepčali smo se ter se dodobra seznanili s »kraškim teranom«. Razgovarjali smo se z ljudmi, katerih razmere so našim v mnogočem slične. Na vprašanje, če imajo Italijani v vasi močan vpliv, se je odgovor glasil s ponosom (Nadaljevanje na 8. strani)
ga kot poštenjaka in kremenitega značaja, moža, ki nikdar ni nikjer skrival svoje narodne zavesti. V družabnem življenju je rad prepeval slovenske pesmi in s tem odkrival svoje dobro in pošteno srce. Poleg svojega zasebnega neumornega truda ima pokojni velike zasluge za svoj Za-homc. Leta 1913 je na primer oskrbel Za-homc z elektriko*, dokler dobave elektrike leta 1925 ni prevzela KELAG.
Posebne zasluge ima pokojni Janez Millonig za slovensko planinstvo. Že pred 50 leti je bil ustanovitelj zahomške podružnice in je na Zahomški planini postavil planinsko kočo in tako omogočil ljubiteljem ziljskih planin prijeten turizem. Obisk planine je bil zelo številen, predvsem iz Trsta.
Zaradi tega ga je na letošnjem jubilejnem občnem zboru odlikovala tudi Planinska zveza Slovenije s srebrnim častnim znakom, ki so mu ga ob navzočnosti šefa Urada za zvezo z FLR Jugoslavijo svetnika veleposlaništva Dušana Bravničarja, šele pred nedavnim izročili na njegovi bolniški postelji v Maloščah zastopniki Planinske zveze Slovenije in Slovenskega planinskega društva v Celovcu.
Minulo nedeljo je spremljala pokojnega Janeza Milloniga na njegovi zadnji poti ogromna množica iz bližnje in daljne okolice. Ob pogrebnih slovesnostih so bili domalega zastopani vsi kraji našega ozemlja.
Ob odprtem grobu je spregovoril za Slovensko planinsko društvo ter se je od pokojnega poslovil tov. dr. Franci Zwit-ter in se mu zahvalil za vse zasluge kot pionirju na področju slovenskega planinstva na Koroškem. Končno se je v zbranih besedah poslovil od pokojnega tudi kot Zahomčan v imenu soseščine.
Na svežo gomilo sta med drugimi položili venca Slovensko planinsko društvo v Celovcu in Planinska zveza Slovenije s traki v narodnih barvah.
Zaslužnemu in uglednemu pokojniku bodi slovenska zemlja, ki jo je toliko ljubil, lahka, preostalim svojcem pa naše odkrito sožalje!
Utrinki z našega izleta v Trst in Gorico
DUHOVITO MAŠČEVANJE
Mehmed Sokolovič, kasneje znameniti veliki vezir, je že v mladosti postal čuvaj orožja. Kadarkoli je car odhajal na lov ali na spre-a°d, ga je Sokolovič spremljal in mu dodajal ®rozje, če je^car želel ustreliti ptico ali zver.
ameten, pošten, vesele narave, je kaj kmalu Postal sultanov najljubši spremljevalec. Le nJegov starešina, glavni orožar Abdula, ga ni maral. Bal se je, da bo Sokolovič nekega dne Pievzel skrb za vso orožarno. Zaradi tega ga [e °P vsaki priložnosti za hrbtom opravljal, 'daj pa kdaj se je tudi kar v pričo njega norčeval.
Nekoč je sultan ukazal glavnemu orožarju, naj med carskim premoženjem izbere dragoceno škatlico za tobak, naj jo okrasi z dragim kamenjem in naj jo v carjevem imenu podari Cuv.aju orožja za nagrado. Abdula je izvršil carjev ukaz. Izbral je najlepše safire, da bi jih vdelal v pokrov in vogale škatle. Tedaj pa mu je padlo .................. '	-
. , na misel, da bi se ponorčeval z mladim carjevim ljubljencem. Poiskal je veliko škatlo za tobak. Na pokrovu je bil narisan ve-
je privzdignjene glave rigal
Uk, močan osel, v nebo.
, Sokolovič je sprejel darilo in ni rekel nič, Se 'jA v znak hvaležnosti je poslal glavnemu orožarju sto vrečic grošev kot povračilo — takšen je bil običaj tistih časov. 1K0 iga je car vprašal, če je zadovoljen z darilom, je pokleknil predenj in se mu lepo zahvalil, povedal pa 1' tudi, da je na pokrovu škatle oslova slika.
Car se je razjezil in jo hotel videti. Ko je Nagledal osla, se je tako raztogotil, da je pri Pdci poklical rablja. Ukazal je, da nemudoma °dseka glavo glavnemu orožarju, ki se je drz-ml tako izmaličiti ukaz svojega velikega earla- Toda Sokolovič, vedno plemenit, je vzel glavnega orožarja v zaščito:
...Spoštovani car“ je zaklical
Uti
..Abdula se
je hotel maščevati, zato dovoli, da se mu sam oddolžim, kakor vem in znam."
Sultan je zapazil hudomušen nasmeh na licu svojega čuvaja orožja, nasmejal se je še sam in Postal na njegovo prošnjo:
..Izročam ti ga! Stori z njim, kar te je volja, kot da je tvoj suženj."
Cez nekaj dn;> ko je bil car dobre volje, je aokolovic dobil priložnost, da se je znašel z ujmi na samem. Vzel je iz žepa tobačnico in lo pokazal carju. Na ujej je bil prav isti °sel le da je imel zdaj Abdulahovo glavo in 'dolga oslovska ušesa.
Car se je od srca .nasmejal, da se mu
le kar trebuh tresel. ____________
Nazadnje je vprašal	j
Spkoloviča, če je to sliko pokazal glavnemu orožarju.
, „Nisem, spoštovani car,“ je odgovoril Sokolovič „ker bo moje maščevanje še bolj sladko.
. Carja je zanimalo, kaj namerava Sokolovič, la ta mu je povedal svojo nakano.
V petek se je car, kakor običajno, podal na svečan sprehod. Z njim so šli vsi dvorjani in tudi orožar in čuvaj orožja. Potem so se vrnili v grad in poročali carju o delu za ves teden nazaj. Ker so bili carju najbližji, so se obnašali bolj svobodno kot ostali podaniki. Pod večer so zagorele bakljfc, sužnji so začeli prinašati skodelice s kavo, a Sokolovič je potegnil iz žepa svojo tobačnico in začel njuhati tobak.
Vsi so opazili prekrasno škatlo, ki je bila okrašena z dragim kamenjem in niso mogli trpeti, da ne bi svojega začudenja na ves glas izražali. Ko je škatla začela krožiti iz jok v roke, se je razlegel gromozanksi smeh. Tudi glavni orožar se je smejal na ves glas, ker je mislil, da je njegova norija tako uspela. A kako je bil zaprepaščen, ko je škatlja prišla v roke carju in se mu je car zagledal v lice ter dejal:
. „Tole si najbrž ti, ali pa je tvoj oče na sliki, na katero je neki spretni tujec tako dobro prenesel tvoj spoštovani lik, o moj slavni orožar! Zares, prav tak si . ..“ je končal sultan in
se obrnil k dvorjanom: ..Poglejte, prav tak je naš gospod Abdula."
Vsi so se nato še močneje zasmejali; le oro-
žar se je obračal zdaj sem zdaj tja in ni vedel zakaj gre. Ko pa je nazadnje prišla tobačnica tudi do njega, mu je postalo jasno, da se mu je Sokolovič pošteno maščeval.
Pametni pastirček
Pastirček jc pasel čredo ob cesarski poti. Ovčke so se pasle, pastir pa je nekaj premišljeval.
Nenadoma poskoči, udari s kapo ob tla in zavpije:
»Rešil sem! Rešil sem!«
Vtem pridrvi mimo zlata cesarska kočija. Konji se prestrašijo kape, ki jo je pastir vrgel in malo da niso prekucnili kočije.
Konje SO’ komaj pomirili in cesar ukaže, da naj privedejo predenj pastirja.
»Zakaj si prestrašil konje?« ga je vprašal.
»Nisem hotel prestrašiti konj, le vesel sem bil, da sem rešil uganko.«
»Kakšno1 uganko?« je radovedno vprašal cesar.
»Kaj je to: višje je od človeka, a manjše od kure?«
Cesar se je zamislil, a ni znal rešiti. Mislili so’ tudi dvorni svetniki, a tudi ti niso našli rešitve.
rešiti povej jo!« je
»Nihče jo ne zna rekel končno cesar.
»Kapa! Če je na glavi, je višja od človeka, če je na tleh, je manjša od kure.«
»Pojdi domov, ko si tako pameten, in mi najdi ovco, ki ne bo ne bela, ne črna in ne siva in tudi ne pisana. Jutri se pa vrni.«	•
Drugi dan pride pastir. Cesar ga je že nestrpno pričakoval.
»Si našel?«
»Sem. Teda pustil sem jo doma, pošlji nekoga ponjo. Ampak ne pošiljaj ga ne v nedeljo, ne v ponedeljek, ne v torek, ne v sredo, ne v četrtek, ne v petek, ne v soboto, temveč kak drug dan.«
Zasmejal se je cesar.
»Dajte temu fantu toliko zlata, kolikor mu gre v kapo,« je ukazal.
Pastir je šel in je postal najbogatejši pastir v cesarstvu.
LAŽNIVEC
Živela je ženska in ni več med živimi. Imela je sina, ki je prišel pod noč domov.
»Naj me nesreča, če ne poročim kraljične!« je rekel. Pa je bil razglasil kralj, da jo bo samo s tistim omožil, ki mu bo tako’ debele povedal, da mu bo kralj trikrat rekel: »Lažeš!«
Fant si je vtaknil v torbo ovsa in potice in se odpravil. Prišel je na grad in povedal, tako in tako, da snubi kraljično. Kralj ga povabi na sprehod. Prideta mi-
mo žitne njive. »Ali ni lepa pšenica?« vpraša kralj.
»Lepa, kar lepa,« se odreže fant, »proti očetovi je pa ni nič.«
Kralj molči in mu pokaže njivo graha: »Kaj praviš sedaj?«
»Že, že,« se namrdne fant, »samo pred očetovim se kar skrije.«
Spet kralj molči in mu pokaže velik zelnik: »Si že videl lepše zelje?«
»Vprašaš, ker nisi videl očetovega.«
LEV IN MEDVED
Lev in medved sta hkrati naletela na jelenčka in sta se zanj borila. Hudo sta zdelala drug drugega, tako da jima je bilo kar črno pred očmi zaradi dolgega boja. Ležala sta, vsa onemogla. Lisica je hodila okrog njiju, ko ju je zagledala, da sta se zgrudila in da leži sredi med njima jelenček, je planila med njiju, pograbila jelenčka in zbežala. Lev in medved sta gledala za njo, vstati pa nista mogla, »Pomilovanja sva vredna,« sta rekla drug drugemu, »ker sva se izmučila zavoljo lisice.«
Basen uči: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.
UGANKA
Miška drobna se je močno boji, a pred kužkom sama beži.
(«nW)
»Kakšno pa je tisto?« vpraša kralj.
»Vlila se je ploha, pa sem odlomil en list in z njim pokril petdeset svatov z ženinom in nevesto, ki jih je ploha ujela.«
Spet je kralj molčal in ga odpeljal k njivi polni graha. »No,« je ponosno’ pokazal.
»Bo’ že,« je skomizgnil fant, tak kot očetov seveda ni.«
»Kaj nekaj bi bilo posebnega na tistem fižolu?«
»Z očetom sva sadila fižol pa mi pade zrno na stezo in zraste do neba. Ko je fižol dozorel, mi je bilo zrnja žal. Sešil sem vrečo in plazal obirajoč stročje po fižolovki vse više in više. Kadar je bila vreča polna, sem jo vrgel očetu, ki je čakal tam spodaj. Ko sem prišel do oblakov, mi je zmanjkalo vreč. Na srečo sem zagledal bolho. Ujel sem jo in odrl. Iz meha sem sešil vrečo. Še to sem napolnil, pa sem se odpravil na zemljo. Tedaj se mi zlomi fi-žolovina pod nogo in sem padel. Padel sem med skale in se tako zataknil, da se nisem mogel ganiti. Kaj bi. Iz žepa vzamem nožič, odrežem si glavo, jo zakotalim, da bi z doma priklicala pomoč. Mimo pride lisica in zgrabi glavo. Kaj bom brez glave, pomislim, skočim na noge pa za lisico. Vzamem ji glavo in jo trikrat brcnem. Vsakokrat je padel od nje kralj in vsak je bil močnejši od tebe.«
»Lažeš! Lažeš! Lažeš!« se je zadrl kralj.
Fant se je pa zasmejal: »Kdaj bo poroka?«	(Irska)
4
Anton Ingolič:
žeja
Nedaleč spodaj je švigal proti nebu vi-s°k plamen in lizal mlade smreke.
»Gori! Gori!«
Vsi hkrati so se pognali navzdol. Ko pridrveli do gozda, so našli tam Tinča, Aje prinašal dračja na precej velik ogenj. ^Slice na smrekah so glasno cvrčale, tu in tarn je že vzplamenela veja. Lojz in To-U^-k sta se pognala k Tinču, ostali so si b°iskali vej in teptali z njimi ogenj, vsi Pa so kričali od groze. Pritekla sta še Aenškova. S težavo so pogasili. Turkuš |e prispel, ko je bilo že vse mimo in je le ,e smrdelo oo dimu in osmojenih smre-K°vih iglicah.
»Nesrečni otrok,« je zajokala Svenšca,
A kakšno nesrečo' bi nas bil kmalu spra-*u.«
»Vsako leto ste imeli kres, kako naj T^k ve, zakaj ga letos nimate,« je bra-v‘. Turkuš Tinča, ki ga je hotel Svenšek !5?-i in bolečini pretepsti, dbegani so se razšli.
to >°.ve^ki noči je sonce z vsakim dnem Po eK »»H0- dnevi so se vidno daljšali. mejah je začelo1 zeleniti, v vinogradih
so vzcvele breskve, zgodnje sadno drevje je odprlo popke.
Neke sobote, že v mraku, je pritekel k Turkušu Jusovkin štirinajstletni sin Lipe.
»Boter, pridite!« je klical na vsa usta.
»Za božjo voljo, kaj se je zgodilo’, da tako kričiš? Saj vam menda ne gori hiša, ka-li?«
Deček je povedal, da matere ni z dela, ker pa je zaklenila hišo in nekam založila ključ, ne moreta z Gelico k bratcema.
Turkuš se je nemudoma odpravil h koči. 2e od daleč je zaslišal milo’ javkanje zaklenjenih otrok. Nič novega ni bilo, da je Jusovka — kakor ostali viničarji in kočarji — zaklenila otroke, preden je odšla na delo, toda navadno je skrila ključ na dogovorjeno mesto, da sta Lipe in Gelica, ko sta se vrnila iz šole, lahko prišla v hišo. Tokrat pa ni bilo ključa nikjer.
»Kje so mati? Odprite!« je zajokal šestletni Mihec, ko je zagledal Turkuša. Peterček, komaj dveletni dolgosrajčnik, držeč se za goste železne križe, je samo hlipal; Gelica, drobna enajstletna deklica, je stala brez moči na klopi pred oknom. Že ves čas je mirila otroka.
Turkuš je zvedel; da je Jusovka odšla že zgodaj zjutraj, takoj za Lipetom in Gelico, da je Mihcu naročila, naj pazi na bratca, še prej pa je postavila v peč za vse štiri lonec fižola, ki sta ga zaklenjena otroka že dopoldne pojedla. Ves popoldan so mirno čakali mater. Zdaj so pa
lačni vsi štirje, radi bi šli spat in skrbi jih, kje je mati. Iz pripovedovanja otrok je Turkuš sklepal, da je Jusovka najbrž odšla v mesto. Skušal je odpreti vežna vrata, a niso se vdala. Odšel je z Lipetom v svoj vrh in prinesel otrokom kruha in mleka. Ko so se otroci najedli, se je Turkušu posrečilo, da je med gostimi križi potegnil iz sobe Peterčka. Zdaj je postalo Mihca zaradi naraščajočega mraka še bolj strah. Morali so mu od zunaj prigovarjati na vse načine, da se je umiril.
Medtem se je napravila noč. Ni bilo sicer oblačno, toda mesec se še ni pokazal, zvezde pa so bile previsoko, da bi pri-svetile na reber pred Jusovkino kočo, kjer je na klopi pod oknom Turkuš pestoval hlipajočega Peterčka, k starcu sta se stiskala zbegana Gelica in Lipe, a Mihec se je, sedeč na okenski polici, tesno oklepal križev, da bi bil starcu čim bliže. Nič se ni prav videlo. Drevesa pred kočo so bila temna, pošastna.
Turkuš je govoril otrokom, da ne bi videli strahov, ki so jih slutili za vsakim drevesom. Pripovedoval jim je, kar mu je prišlo na misel. Sprva pravljice, ki jih je slišal ali bral kdo' ve kdaj, potem spomine na tista leta, ko je bil kakor Lipe in je še živel na Vinskčm vrhu. Pripovedoval jim je, kako je spodaj v gozdu nastavljal zajcem zanke, lovil vrane in srake in kako je nekoč ujel mlado srno. Razlagal jim je, kod so gnezdile sinice,
kje so bili doma ježi in do kod so si upale lisice. Domislil se je tudi kostanjev in orehov, ki jih je jeseni otepal, čebel, ki so jim dvakrat, trikrat na leto jemali med, in sršenov, ki jim je pogosto požgal gnezda. Vsa mladost je zaživela, pred njim, niti opazil ni, kdaj mu je Petrček zaspal v naročju in kdaj se je pokazal mesec nad Ko-reskino hišo, po hribu pa se je razlila svetla mesečina.
»Ali je že tedaj bilo toliko vina?« je vprašal nenadoma Lipe, ki se je spet spomnil na mater; bil je prepričan, da jo je spet — kakor že tolikokrat — premotilo vino.
»O, in še koliko!« je vzkliknil starec, ki so ga bili mladostni spomini močno raznežili. »Še več kakor zdaj in tudi boljše je bilo. V neki Markovi knjigi sem bral, da ga je bilo v nekaterih krajih toliko, da so z njim zalivali trto, ker je bilo cenejše kakor voda, ki so jo morali privažati od daleč. V isti knjigi sem tpdi bral, da je neki grof, ki vina na noben način ni mogel prodati, poklical podložnike in jim odprl svoje kleti, rekoč: Vzemite vsak svojo ročko in se ga napijte! Do zadnje kaplje izpraznite sode!’ Podložniki so sprva, ostrmeli, saj je bil njihov gospodar skop in trd človek. Biriči so jih morali nagnati v kleti in jim odpreti pipe. Pili so in pili. Kako tudi ne? Še nikoli niso- bili v grofovih kleteh. Prišle so še njihove žene z otroki. Vse je pilo. Vino
J
ZA GOSPODINJO IN DOM
Češnje bodo tudi pozimi teknile
Češnje bodo nam tudi pozimi služile kot priboljšek. Lahko jih posušite kakor slive in drugo sadje.
Pekmez od češelj pa napravite takole: Češnje najprej operite in postavite na rešeto, da se bodo hitro osušile, odstranite peclje in pečke in jih sproti dajajte v večjo kozico, pokrijte jih s sladkorjem in spravite do naslednjega dne. Za 1 kg očiščenih češenj (bez koščic in pecljev torej) vzemite tričetrt kilograma sladkorne sipe. Sladkorja bi vzeli tudi manj, toda v tem primeru bi morali mezgo dalje kuhati, kar bi kvarno vplivalo na okus in tudi na količino. Naslednji dan kuhajte pekmez toliko časa, da se bo, ko se hladi, naredila po vrhu tanka koža. To poskusite tako, da žlico vročega pekmeza stre-
. JHjfrda.
En kroj — dve obleki; zlasti sta primerni za kombinacijo
sete na krožnik in počakate, da se popolnoma ohladi. Še toplega naložite v kozarce, in ko se strdi oziroma popolnoma ohladi, jih zavežite in spravite na polici v hladnem in suhem prostoru. Zaradi varnosti vam priporočamo, da v kozarčku zmešate nekaj žlic alkohola, ruma ali žganja z žličko salicila. Te mešanice po-lijte recimo dve žlički nad že ohlajeni pekmez preden zavežete kozarec.
Surove vložene češnje. Lepim zdravim češnjam odstranite peclje in jih s prtičem previdno obrišite, vložite jih v kozarec in natresite med nje sladkorne sipe. Na kilogram češenj pol kilograma sladkorja. Dodajte še skorjico celega cimeta in kozarec dobro zavežite in ga postavite na zračen in sončen kraj. Tu naj ostane 5 do 6 tednov. Prvi teden vsak dan enkrat kozarec potresite, da se bodo češnje premaknile. Po šestih tednih pa spravite kozarec v hladen prostor. — Na ta način lahko' napravite tudi borovnice.
Češnje v medu. Češnje vložite v lončen in steklen lonec in nalijte nanje pristnega medu. Posodo dobro zavežite in spravite v hladnem prostoru. Na ta način lahko spravite tudi češplje in drugo sadje.
Do jeseni sveže češnje. Čiste in zdrave češnje s pecljem vred spravite v popolnoma čiste in suhe steklenice s širokim vratom, dobro zavežite oziroma zapečatite in zakopljite v zemljo. Še oktobra bodo, kakor danes obrane.
V času zorenja otrok morajo biti starsi na mestu
(Nadaljevanje in konec)
Če smo starši, nismo dolžni dajati otrokom samo hrano, stanovanje, obleko, vzgojo in oliko, temveč tudi jasnost, ko so otroci na razpotjih. In tako razpotje
I KRALJICA ZDRAVILNIH VRELCEV |
I pri obolenjih: žolča, jeter, želodca, dihalnih L I organov, kakor tudi pri stvarjanju peska in I j kamnov v ledvicah, žolčniku in mehurju, I V____________odlična pri gorečici________|
je prav gotovo doba zorenja: med tem namreč, kar otroci mislijo in slutijo, in med tem, kar v resnici je.
Kako žalostno je, da zvedo otroci najčistejšo življenjsko resnico iz blodnih pripovedovanj vrstnikov in iz ust ljudi, ki se iz njih vali gnojnica, namesto da bi pazili, kaj govore vpričo zorečih otrok. Otroci si namreč včasih iz raznih besedi in namigov, ki jim komaj slutijo pomen, sestavijo kaj čuden mozaik namesto prave jasne slike. Zato je dolžnost staršev, očeta in matere, da otroke, tako dečke kakor deklice, poučita o vsem prirodnem.
In kako smo pri tem včasih nejasni, napačno sramežljivi in nerodni. Zakaj bi ne povedali s treznimi besedami tako, kakor
je. Saj nam je ob pravem času to kaj lahko, ker otroci', zlasti če so razumni in bistri, vse bistveno že kar od nekod vedo, je to v njih, ker sami tako mislijo ali so že nekako razmislili in sklepali skoraj pravilno iz svojih opazovanj prirode in soljudi in ni treba, da bi že kje kaj slišali.
Dobro je, če se oče pogovori s sinom in mati s hčerko. Ker vsak oče govori s sinom na svoj način, vsaka mati s svojo'
I Ž e I e z n o k a p e I 6 k i C 3 T j 11 t h ! 3
I Lithion vrelci I
hčerko zopet na drug način, bo težko zdravniku dati predloge za ta resni pogovor. Tudi morda po krivdi staršev ni prave vezi med njimi in otroki, ki se jim utegne kar naenkrat tako globoka zaupnost zazdeti nekam čudna. Zato bo pou-čitev tem lažja, čim iskrenejši so odnosi med starimi in mladimi tudi sicer. Če ni pravega stika med nami in otroki, je morda bolje, da pojasnilo prepustimo vzgojiteljem, ki jih otroci cenijo in ljubijo bolj kakor nas same.
Vrečice z jagodami
Vzemi 4 jajca, 16 dkg moke, 2 dkg sladkorja, sveže jagode in sladko smetano.
Beljake stepaj v trd sneg, prideni sladkor, potem še rumenjake in moko. Mešaj toliko časa, da je testo gladko. Nato testo namaži, najbolje v okrogli obliki, tanko na pekačo, hitro svetlorumeno zapeci, odloči testo s tankim nožem, razreži v trikotnike, ovij na lesenem korenu v
obliko vrečice. Napolni jih s spenjeno smetano in svežimi jagodami. Dobro sladko smetano stepaj na ledu ali vsaj na pesku, ohlajenem z mrzlo vodo, z metlico kakor sneg. Prideni jii žlico sladkorja, s tem nadevaj vrečice, povrh pa še s svežimi jagodami. Vrečice lahko daš same na mizo ali s sladoledom ali pa z njimi okrasiš razno drugo pecivo. Ko stepaš smetano, ji lahko primešaš vanilije ali pa ji pridaš limonovega ali pomarančnega soka zaradi boljšega okusa.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Kako rešimo utopljenca?
Utopljenca čestokrat še živega potegnejo iz vode. Čeprav ne kaže nobenih znakov življenja, ga z umetnim dihanjem še rešimo.
Pri utapljanju človek poredkoma umre hipne smrti zaradi otrpljenja srca. Navadno traja borba za življenje vsaj 10 minut, mnogokrat tudi več. Smrt pride od zadušitve.
Utopljenca dvignemo v pasu, da mu glava visi navzdol. Tako mu odteče voda iz pljuč in iz želodca. Nato ga slečemo do pasu, odstranimo vse, kar ga tišči, kakor pas in podobno, ga položimo na hrbet in podložimo pleča, da
mu visi glava nekoliko nazaj. Pogledamo v usta in žrelo, kjer morda najdemo pesek, blato, vodne rastline, kar vse s prstom in robcem odstranimo. Otipljemo zobe in odstranimo umetno zobovje, da mu ne bi zdrknilo v golt in ga zadušilo. Nezavestnemu sili jezik v golt, zato ga potegnemo za nekaj centimetrov iz ust. V tem položaju ga držimo ali privežemo dotlej, da pride utopljenec k zavesti.
Vse doslej povedano je treba hitro opraviti, ker je dragocena vsaka sekunda. Sedaj začnemo z umetnim dihanjem. Pokleknemo na eno koleno k utopljenčevi glavi, primemo njegovi roki tik pod komolci in jih dvignemo nad glavo tako, da se roke dotaknejo tal (do popolnega vzročenja). V naslednjem hipu jih pustimo na utopljenčevc prsi tako, da s prekrižanima rokama pritisnemo ob spodnja rebra. Sledi ponovno vzročenje in ponovno spuščanje. Pri vzročenju se prsni koš razširi, zrak
Naprodaj pri:
RUDOLF SIMONITSCH
VVaagplatz 2 Borovlje — Ferlach Tel. 389 I
I___________in pri vseh ostalih trgovcih
pride v pljuča, pri spuščanju in stiskanju ob rebra se prsni koš zoži in zrak se iz pljuč iztisne. Zdrav človek šestnajstkrat na minuto vdihne in izdihne, zato moramo tudi šestnajstkrat na minuto vzročiti in spustiti roke. Približno v štirih sekundah naj bo opravljeno eno vzročenje in spuščanje. Umetno dihanje je utrudljivo in ga en sam človek s težavo vrši
dalj ko četrt ure. Zato se naj reševalci vrste j ali pa naj umetno dihanie izvajata hkrati dva reševalca s tem, da poklekneta vsak na eno [ stran ter dvigata in spuščata vsak eno roko, seveda istočasno.
Včasih preje, včasih pozneje vidimo — če gre res samo za navidezno smrt — da začne utopljenec nekako sodelovati pri dihanju. Ču-jemo kratek vzdih, vidimo rahlo premikanje oči, morda se celo povrne zavest. Z umetnim dihanjem moramo kljub temu še dolgo nadaljevati, nadaljevati do popolne zavesti. Če smo že preje gledali na to, da se utopljenec ni preveč ohlajal — pokrite noge —, ga moramo sedaj greti in mu po požirkih dajati krepilne pijače, kakor kavo, čaj, nekaj kapljic žganja. Ne smemo ga pustiti samega še neKaj ur.
Vsakega utopljenca seveda ne moremo oživiti z umetnim dihanjem. Če je mrtev, je mrtev. Nastane vprašanje, koliko časa naj vršimo umetno dihanje. Ure in ure, toliko časa, da ga oživimo, ali pa da se pojavijo zanesljivi znaki smrti. Da kdo ne diha, da mu ne bije srce in da ne giblje z udi, še ni dokaz, da je mrtev. Dihanje in bitje je labko tako slabotno, da ga ne opazimo. Zanesljivi znaki smrti so: 1. Mrtvaška okorelost, ki se začne 1 do 2 uri po smrti na vratu in se odtod širi po celem telesu. Dokler gibljemo utopljenčeve roke, v njih ni okorelosti, pač pa je v tilniku in v nogah. 2. Mrtvaške pege, ki jih opazimo kot vijoličasto modre lise 1 uro po smrti in jih je nato vedno več. So vedno tam, kamor se kri od lastne teže useda. Pri obešencu na nogah, pri ležečem na hrbtu na plečih, križu, mečah,
pri ležečem na trebuhu na prsih, trebuhu, kolenih. 3. Motne vdrte in mehke oči. Če torej kljub dvournemu umetnemu dihanju ne opazimo ne peg in ne motnih oči, je to dokaz, da utopljenec še nj mrtev in da moramo z umetnim dihanjem nadaljevati. Zgodilo se je že, da so utopljenca oživili šele v 4 in več urah. Nasprotno pa dokazujejo mrtvaške pege, ki se pojavijo po dveh urah umetnega dihanja in jih preje ni' bilo, da je utopljenec mrtev in da nima smisla nadaljevati z umetnim dihanjem.
jim je hitro zlezlo v glave. Začeli so se šaliti, kmalu pa prepirati. Sosed je rekel sosedu besedo in nastal je pretep. 2e se je zasvetil nož. Prišli so biriči in jih zmetali iz kleti. Ko so se čez nekaj dni zdramili, jih je grof, ki je bil tudi njihov sodnik, poklical na odgovor. Vse po vrsti je kaznoval. Naložil jim je visoke globe. Tako je dobil vino še dražje plačano, kakor če bi ga bil prodal. Vidite, takšni so bili grofje, ki so gospodovali našim dedom in pradedom.«
Mihec ni slišal zadnjih starčevih besed, zadremal je med križi. Tudi Gelici so se zalepile oči, le Lipe je še pozorno sledil pripovedovanju. Vendar ni bil to pravi odgovor, ki ga je pričakoval.
»Boter, ali res ljudje že od nekdaj toliko pijejo?« je hotel vedeti.
»Zakaj ne bi?« se je zavzel starec.
»Mislim, da bi bilo bolje, da sploh ne bi bilo vinske trte,« je povedal Lipe počasi in zrelo.
Šele zdaj je Turkuš razumel njegove besede. »Saj ni trta kriva, če ljudje ne poznajo mere.«
»V šoli smo se učili, da so prinesli krompir iz Amerike, od kod pa smo dobili trto?«
»Ne vem natančno. A nekaj sem bral tudi o tem. Bilo je v starodavnih časih, ko še ni bilo trte v naših deželah. Pa se je izgubil v daljne južne kraje naš človek, ki je ljubil pesem in smeh. Na svoji poti
je našel rastlino, kakršne dotlej še ni videl. Za širokimi, narezljanimi listi so se skrivali veliki grozdi sočnih jagod. Utrgal je najlepšega in ga poizkusil. Še nikoli ni jedel slajšega sadu. ,To rastlino moram prinesti svojim ljudem,’ si je rekel in izruval koreninico nenavadne rastline. Nosil jo je kar v roki. Ker je sonce močno pripekalo, se je zbal, da se bo posušila, zato je ob poti pobral votlo ptičjo kost in jo vtaknil vanjo. Glej čudo! Koreninica je pognala mladico z nežnimi listi. Da jih ne bi umorilo sonce, je poiskal večjo kost in vse skupaj vtaknil vanjo. Ta druga kost je bila levova. A tudi iz nje so pogledali listi. Poiskal je še večjo kost, oslovo, in vse skupaj vtaknil vanjo. Tako je svojim ljudem prinesel čudovito rastlino. Vsadili so jo. Jeseni se niso mogli načuditi sladkosti njenega sadu. Pa je prišel popotnik, si ogledal njihove nasade in jim pokazal, kako je mogoče iz grozdov napraviti pijačo. Čim so jo ljudje okusili, niso več jedli grozdja, marveč so delali iz njega vino. Vidita, otroka, tako smo dobili vino! In zdaj je tako: če ga piješ malo, si vesel in poješ kot ptiČ na veji, če ga piješ malo več, si močan kot lev, če se ga napiješ preko mere, si neumen kot osel. Bog je tedaj pametno uredil, samo ljudje ne vedo, kdaj ga imajo zadosti.«
»Zato je najbolje, da ga sploh ne pijejo. Jaz sem sklenil že jeseni, da se ga ne
dotaknem,« je povedal Lipe ponosno, »in nisem se ga, čeprav so me že večkrat silili in se mi zaradi tega smejali.«
Turkuš se je moral nasmehniti. Kaj takega njemu, ko je bil v Lipetovih letih, ni prišlo na misel. Pil ga je že od otroških let. Včasih že tedaj preko mere. Vendar ni oporekal dečku; vedel je, čemu se je odpovedal pijači.
Mesec je počasi potoval po nebu, sence pod drevesi so se gibale. Vse naokoli je vladala popolna tišina. Mihec in Petr-ček sta trdno spala, tudi Gelica je zadremala.
Nenadoma so se oglasili spodaj od gozda koraki.
»Mati!« je zaklical Lipe in skočil s klo-
Pi-
»Za Kristusovo voljo, kaj se je zgodilo?« je Jusovka zavrisnila, ko je zagledala nenavaden prizor pod oknom.
Čez nekaj minut se je razjasnilo, da je v zmedenosti, ko je odhajala v mesto k Mundovi vprašat, kako bo z njenim posestvom, skrila ključ za tram v svinjak, kjer ga je po dolgem iskanju komaj našla. Bila je močno vinjena in govorila je vse vprek.
»Turkuš, hvala vam, vi ste res dobra duša. Ne vem, kako vam bom povrnila. Prišla vam bom delat. Pojdimo zdaj spat! Lipe in Gelica, pridita! Petrčka dajte meni! Oh, revež! Da sem mogla biti tako
zmešana! Vem, vem, boter, hočete reči, da ni prav, da sem ga srknila. A kaj naj storim? Bila sem pri gospe in pri obeh gospodih, pa so mi rekli, da se še niso odločili. Nekaj dni naj še počakam.« Spustila se je na klop, stisnila otroka k sebi in gledala nekam mimo Turkuša, ki je brez besede stal ob njej. »Ne vem, kako bo z menoj! Če bi vedela, da mi bo ostalo, bi delala, kakor sem obljubila očetu, tako pa se mi zdi, da je vse izgubljeno! To so zadnji dnevi, ko1 sem še svoja gospodarica. Ne bo dolgo' in bom to, kar je Svenšek. Vidite, Turkuš, to me boli!« Solze so ji zalile oči.
Res je, kar praviš. Hudo je, toda pomisliti bi morala na otroke! Ali ni greh, da tako slabo skrbiš zanje? Nanje bi morala misliti, če že ne misliš na hišo in zemljo.«
»Vem,« je ihte govorila Jusovka in še tesneje stiskala k sebi Petrčka. »Vem, da sem ničvredna ženska in slaba mati, rada bi bila drugačna, pa ne morem. Samo če bi mi pustili, kar je moje.«
»Pojdi z otrokom v kočo, Roza,« je spregovoril starec mehkeje, »pojdi!«
Jusovka se je dvignila, nekaj trenutkov je brezupno zrla v starca in se opotekla v kočo.
Turkuš je še nekaj časa gledal za njo, nato pa truden stopil v mesečino in se povzpel v svojo svetlo, samotno kočo.
(Dalje)
9. julij 1954
NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
„ Senena s/Jaža” bo pomagala pri zimskem krmljenju
Konja bi lovili za rep, ako bi sedaj po
končno spravljenem senu pričeli jadikovati nad zgubo beljakovin v senu, ki jo je Povzročilo deževno vreme meseca junija, ‘n se pri tem spet odločili za dokup oljnih ^r°pin. Samemu sebi in tudi naši goveji •fedi bi s tem ne napravili dosti koristi. Tvegano je tudi upanje, da bo pri otavi boljše vreme. Konec koncev vsa otava in otavič ob najugodnejšem vremenu in sužnju ne bosta v stanju nadoknaditi obstoječo zgubo beljakovin v senu.
Kaj torej napraviti, da bi pripravili čim več beljakovin za zimsko krmljenje? Ko sem o tem razmišljal na primeru naše šolske kmetije v Podravljah, sem slučajno Zaletel na poročilo o siliranju ovele krme, ki sta ga v »Socialističnem kmetijstvu« Napisala ing. O. Muck in ing. Kervina, ter na članek O' pripravi take silaže v bozen-skem strokovnem listu »Der Landwirt«.
Oba članka potrjujeta več let stare izkušnje priprave silaže iz ovele krme v Ameriki, Franciji, Nemčiji in tudi v Sloveniji.
Na osnovi obeh člankov hočem podati svoje misli, kako bi letos prav s siliranjem ovele trave, drugega in tretjega odkosa lucdrte, detelje in deteljnotravne mešanice ter strniščnih krmnih mešanic beljakovinskih rastlin zbrali skupaj beljakovine za zimo, ki so kljub obilnemu pridelku sena šle v zgubo. Mislim, da je bil letos povsod pridelek sena po količini tako bogat, da nam ni treba imeti skrbi za osnovno zimsko krmo naših čred, ki jo predstavlja seno. Mislim, da nikjer ne zaostaja za povprečnim pridelkom sena in otave navadnih let. Toliko bolj je torej na mestu, da se pri otavi lotimo drugega načina konzerviranja krme za zimo — siliranja ali napravljanja »senene silaže«, pri čemer ohranimo v krmi več beljakovin kot pri sušenju.
'Razlika med pridobitvijo beljakovin pri sušenju in siliranju
, Naslednja primerjava to trditev potrjuje:
1 m1 zelene krme tehta 300—360 kg, kar Pomeni, da vsebuje beljakovin, če gre za lucerno	|	9.0—11.0	kg
deteljo	(	drugi	7.8—	9.4
det. travno	mešanico j	odkos	7.5—	9.0
*eieno travo	j	7.2—	8.6
strniščno krmo	6.0— 7.2
1 n»3 zelo dobro posušene otave tehta —70 kg, kar pomeni, da vsebuje beljako-v*n, že gre za lucerno deteljo
det. travno mešanico travniško otavo strniščno krmo (grašico)
1
kg
kg
kg
kg
6.0—	7.5 kg
5.0—	6.75 kg
4.2—	5.25 kg 3.6— 4.5 kg
7.2—	9.0 kg
in:! silaže tehta 700—800 kg, kar pomeni, da vsebuje beljakovin, če gre za lucerno	j	21.0—24.0	kg
deteljo	|	drugi	16.1—18.4	kg
det. travno mešanico	|	odkos	14.7—16.8	kg
*eieno travo	j	12.6—14.4	kg
strniščno krmo (grašične	meš.)	14.0—16.5	kg
Vidimo torej, da je pridelek beljakovin J siliranjem znatno večji od pridelka s sušenjem. To potrjuje tudi ameriški strokovnjak Morrison, ki pravi, da znašajo ^gube na hranilnih sndveh pri seneni sila-Zl iz. ovele krme povprečno- 17%, dočim ^Uašajo- pri sušenju krme ob- najbolj ugod-Ueni vremenu okoli 27%. Vrednost beljakovin je v seneni silaži višja od njihove Vrednosti v senu.
. Zgornja primerjava nas mora letos ze-0 tnikati, da namesto sušenja otave prilepimo k siliranju otave.
Kako bomo silirali?
.Sicer je še čas za podrobno razpravljale o- tem vprašanju, toda misliti nato Moramo že sedaj. Saj je v ta namen treba PreJ kot običajno pripraviti silose. Prav )e.tudi, da se že sedaj seznanimo z glavni-011 ugotovitvami zadnjih tozadevnih slo-Venskih poskusov in tudi s praktičnim Uacinom siliranja samega.
Prvo vprašanje je brez dvojna,
kakšno travo siliramo? Svežo, takoj po košnji, ali ovelo? Izkušnje so pokazale, da lahko siliramo tako ovelo kakor tudi svežo travo, vendar je silaža iz ovele trave po kvaliteti znatno- boljša od silaže iz sveže trave. Gre za to, da vemo v kakšni povprečni stopnji ovelosti lahko siliramo. Slovensko priporočilo pravi, da je treba vlago v travi znižati od 80% na 60-68%. V praksi bi to dosegli, če vzamemo- 1 kg zelene trave in jo pustimo- ležati tako- dolgo (seveda pod istimi pogoji kot na travniku ali na njivi), da bo- tehtala .samo 60 dkg. Preden bomo roko privadili na to- c-ceno, bo tak poskus brez dvoma primeren. Bozenski »Der Landwirt« pa za ugotovitev pravilnega odstotka vlage priporoča naslednje: V pest je treba vzeti nekaj trave in io držati kakšne pol minute stisnjene- v kepo-; ako po izpustu kepa naglo
zgubi svojo obliko, je pripravna za siliranje; prevlažna trava ostane v kepi ali pa kepa le počasi zgubi obliko. V zrezani zeleni krmi ugotovimo pravilno ovelost z roko- s tem, da čutimo hladno in vlažno toda ne mokro rezanico. Silaža iz ovele krme ima manj maslene kisline od silaže iz sveže krme, kar je za kvaliteto in okus-nost silaže odločilnega pomena.
Drugo vprašanje je, v kakšni dolžini naj to silažo režemo? Čim krajši je silaža rezana, tem boljša je, je ugotovitev slovenskih poskusov, kjer so primerjali v kvaliteti na 1V2 cm in na 4 cm zrezano silažo-. Neobhodno potrebno pa je dobro tlačenje in res n e p r o d u-š e n pokrov nad silažo. To je prav tako važno, kakor pravilna stopnja ovelosti. V primeru slovenskih poskusov so dosegli dobro- silažo, ko so jo po temeljitem tlačenju pokrili z 10 cm debelo plastjo ilovice, ki so- jo- — čim je bila razpokana — škropili in razpoke zamazali.
Tretje vprašanje je dodatek pripravkov za pravilno kisanje (Silosal ali podobno). Poskusi so pokazali, da se z dobrim tlačenjem in neprodušnim pokrovom doseže dobra silaža brez kakršnekoli tekočine ko-t »varnostnim ukrepom«.
Ob koncu bodi pripomnjeno, da se te ugotovitve nanašajo na pet poskusov v letu 1952 in na 29 poskusov v letu 1953. Poskuse v letu 1953 so delali z lucerno, črno deteljo, inkarnatko, travo in grašico. Silažo so delali konec maja in jo- pričeli krmiti konec julija. Silažo pa so delali tudi jeseni, in je bila za krmljenje zrela prav tako v dveh mesecih.
Iz vsega sledi, da s siliranjem otave in krmnih rastlin, ki bodo- letos še na razpolago, lahko- pričakujemo- nadomestitev beljakovin, ki so nam šle v zgubo pri senu. Prav bi bilo, če bi se letos oprijeli te rešilne bilke v gospodarskem računu naše živinoreje, če že ne na široko, pa vsaj za poskus.	Blaž Singer
C rdečici svinj
Rdečica je nalezljiva bolezen, katero povzročajo posebni kužni bacili. Vendar ni pogoj, da mora svinja zboleti, čeprav se je nalezla kužnine oz. bacilov. Za obolenje oz. izbruh bolezni je namreč potrebna posebna dovzetnost. V splošnem so šele živali od tretjega meseca dalje dovzetne za okužbo oz. nastanek bolezni. Mišljenje, da so visoko vzgojene, žlahtne pasme devzetnejše za okuženje, žal odgovarja resnici.
Odločilnega pomena za razvoj bolezni je predvsem oskrba svinj. Možnost okužbe je dana povsod, kjer je bacil rdečice zelo razširjen. V zemlji in v vodi lahko bacil mesece in leta živi in se celo razmnoži. Razen tega se lahko nahaja tudi na sluznici prebavil povsem zdravih svinj in lahko- pride odtod na prosto in povzroči bolezen. Nevarnost okužbe je posebno velika v vročem letnem času in pojema začetkom jeseni.
Nevarnost lahko preprečimo z sko in čim naravnejšo vzrejo in živali in s pravočasno izvedenim
higien-
oskrbo
zaščit-
Kaj pez hrmshi ohrovt?
Med krmskipii rastlinami kmetje sko-raJ ne poznajo krmskega ohrovta (Mark-^anamkohl). Nanj je treba opozarjati, ^er je zelo dobra krma vse leto — tudi Pozimi; vsebuje mnogo hranilnih snovi. Rastline dosežejo višino do 2 m. nrovt ima zelo velike liste na močnih Pedjih. Gornji del stebla je debelejši ka-k°r spodnji. Ohrovt lahko- sejemo dva-v rat na leto: spomladi in po žetvi ovsa, ve boljše pa po ozimini, tako da jeseni la-Ze dozori.
dejati ga moramo zelo redko, ker se li-1 precej razbohotijo, tako da rastline asenčujejo druga drugo.
1 Kotlini zelo prija, če pognojimo s ko-s °S,Tlm'v odpadki, med rastjo pa, če od ča-
*	do časa zalijemo z razredčeno gnojni-i;°' ? gnojnico pa nikakor ne smemo za-
v vročih dneh. Ohrovt vzdrži do C, tako da lahko prezimi na pro-
•	vP1, Moramo- ga pa varovati pred div-
,acino>.
^Lepo razvite in zdrave rastline odbere-2a seme. Najboljše je, da jih prezimi-
mo v kleti. Spomladi, v začetku marca, jih spet posadimo na prostem. V maju da vsaka rastlina po- 15 — 25 dkg semena. Skrbeti pa moramo, da med cvetenjem ohrovt ni blizu drugih kapusnic, ker bi se ohrovt sicer križal z njimi.
Ohrovt lahko po-kladamo vso- zimo. Ne smemo pa pokladati zmrznjenega. Najboljše pa je, da ohrovt siliramo. Krrn-ski ohrovt je izvrstna krma za mlado živino in krave molznice. Pokladamo ga lahko vsej živini razen konjem.
Med vsemi krmskimi rastlinami, ki jih gojim zdaj dve leti, sem najbolj zadovoljen s krmskim ohrovtom. Lani je zelo dobro uspeval. Sadike sem prezimil in ko to pišem, seme že dozoreva. V začetku julija bo-m ohrovt spet sejal, tako da se bo do jeseni dovolj razvil.
Zelo priporočljivo bi bilo, da bi številnejši živinorejci začeli pridelovati krm-ski ohrovt, s čirtier bi pripomogli, da bi se povečala mo-lznost in okrepila živina.
Anton Kače
nim cepljenjem. Znano je dejstvo, da divji prašiči zelo poredko zbolijo na rdečici in da je tudi v vseh južnejših deželah, v katerih gojijo prašiče skoraj izključno na prostem, rdečica zelo redek pojav. In če se že pojavi, tedaj v povsem lahki obliki. Zato dajmo svinjam vse leto čim več možnosti za bivanje in gibanje na prostem!
Razen tega naj tudi svinjaki odgovarjajo v pogledu na notranjo opremo in zunanjo zgradbo vsem pogojem higiene, naj dobivajo živali v dnevni krmi redilne snovi (beljakovine, škrobnate snovi in rudnine ter vitamine) v pravem razmerju. Izogibajmo se prehitrih sprememb v krmi. Pravočasno izvedeno zaščitno krmljenje pa je važno predvsem v krajih, ki so že od narave posebno dovzetni za bolezen. Marsikje je bilo mogoče prašičerejo šele prav dvigniti in napraviti dobička-nosno, čim so uvedli zaščitno cepljenje. Če bi iz katerega koli razloga cepljenje ne bilo mogoče, stremimo vsaj za tem, da preprečimo pri živalih okuženje. V ta namen je pač potrebno skrbeti, da živali ne pridejo preblizu kužnih središč in da redno in temeljito snažimo svinjake ter vse hlevsko orodje in posode. Istočasno pa z naravno vzrejo in oskrbo zmanjšujemo dovzetnost svinj za bolezen.
Kaj naj vemo o varstvu rastlin?
Bela noga (Weifihosigkeit)
2e pri gomoljih v kleti opazimo, da se vrh cime suši i-n dela stranske poganjke. Na njivi pa opazimo prazna mesta, katerim je češče vzrok bela noga. Na njivi kažejo bolne rastline sledeče znake: rastlina porumeni, vrhni listi se zvijajo, pa niso krhki. Če izrujemo tako rastlino, bomo opazili, -da z lahkoto gre iz zemlje. Tik ob zemlji vidimo, da je na steblu neka siva prevleka — plesen! Od tega mesta proti korenu je steblo porjavelo in kaže znake gnitja. Taka rastlina ne more več rasti in kaže svoje zadnje znake življenja. Gomolji teh rastlin so podvrženi gnilobi. Pogostoma gomolji že v zemlji segnijejo.
Zatiranje: Pred vsem je važno, da nimate pretople in zatohle kleti. Bolezen se prenaša z nožem pri rezanju gomoljev. Razen tega je ranjeno mesto izpostavljeno in je pod-
PRAVNE ZADEVE
V PRIMERIH
Nekaj o najemnih in zakupnih pogodbah
m.
Že v zadnjem članku smo omenili nekaj slučajev, kdaj neha najem in zakup. So pa še -druge možnosti, ki tako rekoč izsilijo konec. In to je predvsem smrt najemnika ali zakupnika. Navadno smrt ne konča zakupne ali najemne dobe, ker imajo dediči pravico, da najemno in zakupno razmerje nadaljujejo.
Pač pa pri stanovanjskem najemu nimajo vsi dediči, v kateri koli vrsti enake pravice. Še za časa življenja najemnika ne velja kot dajatev v podnajem, če prepusti najemnik najeto stanovanje ali prostore stanovanja svoj* ženi (ali narobe) ali svojim sorodnikom v ravnem pokolenju, tudi še posvojenim otrokom ali -bratom in sestram, če živijo nazadnje imenovani že pet let, prej imenovani, otroci itd., pa vsaj dve leti z najemnikom v skupnem gospodarstvu. Najemnik mora to najemodajalcu samo takoj prijaviti, prevzemniki stanovanja pa morajo plačevati isto najemnino naprej.
Iste določbe veljajo tudi po- smrti najemnika in so dediči po isti vrsti in na podlagi istega časa skupnega življenja upravičeni nadaljevati najemno razmerje z najemodajalcem pod istimi pogoji. Če pa dediči niso v tako bližnjem sorodstvu, kakor do sedaj imenovani, imajo imenovani sorodniki predpravico pred drugimi dediči in postanejo najemniki, če javijo najemodajalcu v 14 dneh po smrti dotedanjega najemnika, da hočejo sami nadaljevati najemno razmerje.
Kdor da kako stvar v najem ali zakup, pa lahko tudi pred določenim ali postavnim rokom zahteva, da dobi oddano stvar nazaj, toda samo v gotovih primerih in slučajih. Take izjeme so na splošno: ako najemnik ali zakupnik prevzeto stvar ne rabi tako, kakor se spodobi in je navada, ampak jo z nepravilnim izrabljanjem znatno oškoduje; ako je s plačilom najemnine ali zakupnine tudi še po opominu in dodatnem roku deloma ali popolnoma v zamudi; in tretjič, če je treba hišo ali stanovanje nujno in temeljito popraviti. Če je pa najemodajalec že pred najemno pogodbo vedel, da so taka popravila na vsak način nujna in potrebna, ali samo zaradi tega potrebna, ker vsled lastne malomarnosti pravočasno ni poskrbel za prej še manjša popravila, mora najemodajalec najemnika, ki mora najeto stvar prezgodaj zapustiti, primerno odškodovati.
Posebne zakonite določbe pa še bolj natančno povedo, kdaj je najemnik s plačilom v zamudi, in je bolj varno, biti natančen plačnik. Posebne določbe navajajo tudi, kaj se vse razume pod škodljivo uporabo pri zakupih, stanovanjih itd. in je najbolj varno, da se stranke zavoljo takih posebnih prilik že kar pri pogodbi natančno pogovorijo, da ni treba pozneje prebirati menjajoče se posebne določbe po dodatkih k zakonom.
Še en splošno važen primer razveljavljenja najemnih ali zakupnih pogodb moramo omeniti: to je prostovoljna ali pa sodna prodaja v najem ali v zakup vzete stvari. Če je lastnik v najem dano stvar drugemu prodal in predal, se mora najemnik in zakupnik novemu lastniku umakniti, toda tudi šele po postavni odpovedi. Vendar pa ima pravico, da zahteva od prodajalca ne samo povračilo za škodo, ampak tudi odškovanje za korist, ki mu je vsled prodaje ušla. Če pa je bil s prodajo sam izrecno zadovoljen in se je kar sam odstranil, ne da bi čakal odpovedi, zgubi pravico do odškodnine.
Popolnoma drugačna pa je stvar, če je najemna ali zakupna pogodba zaznamovana v zemljiški knjigi. V tem slučaju velja naprej tudi proti vsakemu novemu kupcu in lastniku. Če torej kdaj sklepate kako tako važno pogodbo in na dalj časa, zahtevajte pogodbo s podpisom pred sodnijo, v kateri je zapisano tudi dovoljenje za vknjižbo v zemljiško knjigo. Pri sodni prodaji pridete potem vsaj tedaj do veljave, če se pri cenitvi pogodba upošteva kakor služnostna pravica in se ima zakupniku škoda tako prisoditi, kakor da bi bila zavarovana na tistem mestu, kjer stoji pogodba ako kupnina na dražbi to mesto doseže. Tudi za ta slučaj je torej vpis v zemljiško knjigo važen. Pripomniti pa moramo še, da kupec tudi šele z vpisom v zemljiško knjigo postane pravi lastnik, prej pa da nima še pravic najemnika poditi in mu odpovedati.
vrženo infekciji. Slaba obdelava zemlje, pregloboko sajenje, zgodnja saditev in previsoka vlaga pospešita razvoj bolezni. Krompir naj ne sledi krompirju v prekratki dobi.
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Stran 8
Petek, 9. julij 1954
Štev, 27 (637)
Še naprej razkroj v Narodnem svetu
V vsej tišini pripravljeni, sumljivo tajno sklicani tako imenovani občni zbor tako imenovanega Narodnega sveta kljub devetdnevni pripravi ni prinesel rešitve vseh notranjih problemov in sporov, s katerimi se ima boriti organizacija političnega klerikalizma.
Čeprav je gospoda ob našem zadnjem poročilu o burnih debatah okoli dolgov Tednika pri Mohorjevi tiskarni tako žolčno reagirala in dementirala našo vest, sedanje poročilo o občnem zboru ponovno potrjuje verodostojnost naših trditev. Le tako je namreč mogoče, da sam predsednik Narodnega sveta v svojem poročilu iznaša kot glavno vsebino občnega zbora notranje spore med politično organizacijo in tiskarno Mohorjeve družbe in tudi sekretar to kar čez tri kolone objavi kot poglavitno zadevo v strankinem glasilu.
Pa to je notranja zadeva zaslužnih in neza-služnih „slovenskih idealistov11, ki nas ne zanima toliko. Ne samo naši ljudje, temveč predvsem tudi pristaši KDS pa se ob poročilu v Tedniku sprašujejo, katere politične probleme je na svojem občnem zboru obravnavala ,,slovenska politična organizacija11, ki se šopiri z imenom „Narodni svet". Iz poročila namreč tega ni razvideti, razen če je morda smatrati tako imenovane že stokrat poudarjene zasluge „Narodnega sveta“ za take probleme. To namreč brez dvoma so.
Tako se del odbornikov „Mohorjeve družbe" še vedno ne more sprijazniti z dejstvom, da gospoda okoli Narodnega sveta sploh nič ne plačuje ali pa sila malo za svoje organizacijske in privatne prostorne dvorane v tej vsenarodni zgradbi v Celovcu. Prav tako je in ostane sila kočljivo vprašanje glasilo Narodnega sveta „Naš tednik-Kronika", ki je po lastnem priznanju slej ko prej emigrantsko-reakcionarno glasilo, ki javno in prikrito naše ljudi skuša odvračati od današnje slovenske stvarnosti in odtujiti narodni celoti.
Problem svoje vrste je vprašanje dvojezičnega šolstva, kateremu brez dvoma ni čisto slučajno stal v tistem času ob rojstvu ravno predsednik Narodnega sveta dr. Joško Tischler. Prav njegovo sedanje tarnanje potrjuje naše v tem vprašanju vedno pravilno in načelno stališče. Mi smo že tedaj dr. Tischlerja opozarjali na usodo, ki ga čaka in se izraža v zna-
nem izreku: „Zamorec je svojo dolžnost opravil, sedaj lahko gre".
Prav isto velja za priznanje javnosti privatnim slovenskim gospodinjskim šolam. Zastonj je bila pot predsednika Narodnega sveta v spremstvu prezidenta 'Gruberja dne 19. I. 1952 na kmetijsko ministrstvo na Dunaj, zastonj kršenje dogovorov KGZ ob priliki volitev predsednika kmetijske zbornice:	zamorec je
svojo dolžnost opravil!
Vsa ta dejstva vsekakor niso pripravna za zadovoljivo poročilo politične organizacije. Morda je v tem glavni vzrok medsebojnega nezaupanja, ki je tako očito prišlo do izraza na predpoldanskem in popoldanskem zasedanju v Mohorjevi hiši dne 24. junija. Situacijo je trenutno rešil sivolasi selski župnik Vauti, ki je na kolenih prosil gospoda predsednika, naj ostane na svojem mestu, da ne bi že kar sedaj prišla na dan vsa notranja kriza v tako imenovanem Narodnem svetu, katerega odbor so prav tako zaradi tega začasno še ponovno potrdili. Toda vsem je jasno, da je rešitev le trenutna, saj nekaterih vidnih članov odbora zaradi nesoglasja na predpoldanski seji na popoldanskem občnem zboru sploh ni bilo več videti. Menda je tudi v tem vzrok dopusta gospoda predsednika dr. Tischlerja, čeprav nekateri trdijo, da bi bilo bolje, če bi bili poslali za vedno na dopust mladega doktorja, ki dejansko dirigira predsednika in linijo Narodnega sveta in lista, pa bi rad svoj vpliv uveljavil tudi še v tiskarni.
Kljub pomanjkanju vsake politične perspektive v poročilih in glasilu Narodnega sveta, pa je le prišlo na zadnjem občnem zboru do izraza od nekaterih tudi precej pozitivne kritike in nekaj pozitivnih predlogov, ki bi lahko bili v korist politične organizacije same, pa tudi koroških Slovencev na sploh. PoslevodeČe-ga predsednika Janka Janežiča iz Leš čakajo brez dvoma težke naloge, če bo hotel rešiti vse, skoraj nepremostljive spore v organizaciji sami in le-tej dati nove, bolj pozitivne perspektive. Uspeh zavisi od tega, v kolikor se sam teh teženj zaveda in v kolikor je v Narodnem svetu sploh mogoča konstruktivna politika proti ekstremno-nazadnjaškemu mišljenju in koristolovskim in ambicioznim težnjam posameznih dejanskih ali formalnih voditeljev in voditeljskih aspirantov.
Avstrija in Jugoslavija pripravljata nov tehnični sporazum
V okviru dogovora, ki je bil dosežen
ob priliki lanskega obiska jugoslovanskega državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča na Dunaju, bo predvidoma septembra sklenjen med Avstrijo in Jugoslavijo tehnični sporazum, ki bo obsegal nekatera obmejna vprašanja ter vprašanja konzularne in veterinarske službe. V zvezi s pripravami za sklenitev tega sporazuma se je avstrijski veleposlanik
v Beogradu dr. Wodack prejšnji teden razgovarjal s predstavniki sekretariata za zunanje zadeve FLRJ. Jugopres poroča, da je glede programa dosežena načelna soglasnost, tehnične podrobnosti pa bi se izdelale pozneje.
Boj proti smrti na cesti
Vsak dan, vsako uro, da, vsako minuto preži smrt na cesti. Ne mine dneva, da ne bi časopisi prinašali'krvave vesti o prometnih nesrečah, ki se v neštevilnih primerih končajo s smrtjo. Treba je ukrepov, treba je boja proti tej grozeči nevarnosti.
Nedavno so pričeli iz žandarmerijske kasarne v Krivi Vrbi organizirati boj proti ubija-
od 14—15 192; od 15—16 196; od 16—17 203; od 17—18 224; od 18—19 206; od 19—20 147; od 20—21 88; od 21—22 60; od 22—23 27; od 23—24 40 nesreč.
Iz teh številk je razvidno, da je najnevarnejši čas v cestnem prometu med 14 in 20-
uro, predvsem' zaradi tega, ker se vračajo šte-
nju na cesti. Štab policijskih prometnih varnostnih organov pod vodstvom nadporočnika Schoberja, je stalno v boju proti smrti na cesti. Predvsem je potrebno, da sovražnika spoznajo ter vse možnosti nesreč točno proučijo, ker le tedaj je mogoče nevšečnosti uspešno zmagovati.
Prav v času tujske poletne sezone je varnost na cesti tem bolj ogrožena. Visoko število tujcev, ki se nahajajo s svojimi motornimi vozili v deželi, pomeni, kakor je tudi razveseljivo, dvojno obremenitev naših cest, kakor tudi prehodni promet od vzhoda do zapada na tržaški cesti in cesti na Paki, nadalje promet sever—jug na visokoalpinski cesti Gross-glockner,. sedlu Katschberg in Ljubelju.
Cestne policijske kontrole niso nikake šika-ne, temveč imajo namen edino le pomagati in skrbeti, da vsi vozniki in pasanti točno ravnajo po prometnih predpisih, ki so nastali iz premnogih izkušenj.
Za boj proti prometnim nesrečam in smrti na cesti je posebno važna tudi prometna statistika, ki daje mnogo napotil in pobud za omejevanje nezgod. Ta statistika je zelo poučna. Leta 1953 se je primerilo ni Koroškem, z izjemo policijskega rajona Celovec in Be-
ljak, 2369 prometnih nesreč, pri katerih je bilo 82 oseb mrtvih, 528 pa težko poškodovanih.
Lažje poškodovanih je bilo 1478 oseb, poleg tega pa še na vozilih tri osebe zločinsko ubite in 220 oseb poškodovanih. Že to zadnje dejstvo kaže, kako važna in pomembna je policijska cestna kontrola.
Prometne nezgode po dnevnem času se razdeljujejo naslednje: od 0—1 ure 26 nesreč; od
I—	2 15; od 2—3 18; od 3—4 10; od 4—5 21; od 5—6 32; od 6—7 68; od 7—8 84; od 8—9 125; od 9—10 152; od 10—11 135; od
II—	12 186; od 12—13 157; od 13—14 169;
vilni delavci in nameščenci utrujeni na svoje domove ter so tudi vozniki že izčrpani.
Ob dnevih med tednom se primeri največ prometnih nesreč od petka do ponedeljka, kar znači, da se ob koncu tedna največ ljudi nahaja na cestah, poleg tega pa pogosto tudi čezmerno uživanje alkoholnih pijač.
Trezno in stvarno kaže statistika tudi vzroke prometnih nesreč. Največ prometnih nesreč povzroča neprevidna vožnja in je temu na Koroškem pripisati v letu 1953 744 pri" merov. V tej številki je zapopadeniih 218 motornih koles, 199 osebnih avtomobilov, 156 tovornih avtomobilov, 116 koles, 34 omnibusov, 22 traktorjev, 17 drugovrstnih koles, 7 vpreg in 4 drugačna prometna sredstva.
Drugo skupino prometnih nesreč zavzema neupoštevanje prometnih predpisov, ki jih za leto 1952 navaja statistika 280. Nadaljnji primeri so pripisati gladkim in poledenelim cestam, megli, vremenskim neprilikam, tehničnim pomanjkljivostim, slabim cestnim razmeram, splašenim konjem, vožnji brez izpitov, pomanjkljivi razsvetljavi, bleščečim žarometom, pijanosti pešcev, igranju na cesti. Pod vplivom alkohola je bilo preteklo leto po-vročenih 97 prometnih nesreč.
Vedno gostejša motorizacija cestneda prometa zahteva poglobljeno in intenzivnejšo prometno vzgojo. Že v ljudski šoli je potrebno, da se posveti otrokom pažnja tudi na tem področju. Izpiti voznikov naj bi se ne nanašali predvsem na poznavanje sestave motorja in vozila, temveč v interesu varnosti na cesti v zadostni meri tudi na prometne predpise. Predvsem pa, kakor izgleda, se bo policija čimbolj vključila v uravnavanje cestnega prometa, ker je to tudi ena izmed važnih njenih nalog, da čuva življenje in imetje prebivalstva tudi na cesti. (Po „(Die Neue Zeit").
Čez Predil je odprta pot v dolino Soče
Za mednarodni cestni promet so pred nedavnim odprli gorski prelaz Predil na jugoslovansko-italijanski meji.
Predilski prelaz je visok 1156 m in povezuje Ziljsko in Kanalsko' dolino z dolino Soče. Od avstrijske meje pri Trbižu je Predil oddaljen samo 15 kilometrov, vsled česar računajo, da bo postal ta prelaz velikega pomena za mednarodni turizem. Preko Predila vodi najkrajša pot iz Avstrije, Zahodne Nemčije in Švice v Jugoslavijo do Jadranskega morja.
Z možnostjo1 prehoda jugoslovanske meje preko Trbiža čez Predil se odpira tudi našim izletnikom, zlasti iz Zilje in Roža, priložnost, da si motorizirani ali kot kolesarji ogledajo čudoviti svet pod mogočnim Mangartom in Jalovcem ter mimo Bovca, Kobarida in Tolmina v son-
čna Goriška Brda, prekrasnih slovenskih dalje po dolini kristalnočiste zelene Soče krajev, kjer so morali naši očetje v prvi svetovni vojni krvaveti za tuje imperialistične interese. Ta prelepi, zlasti naši mladini še nepoznani predel slovenske zemlje se je z narodnoosvobodilno borbo otresel tujega jarma in vabi svoboden in gostoljuben naravnih krasot in oddiha željnega turista, izletnika in planinca na obisk.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
P A D I O P P O GR A M
Utrinki z našega izleta v Trst in Gorieo
(Nadaljevanje s 4. strani)
»tukaj smo mi domačini« in lahko si uvidel, da bo to ljudstvo ponosno in z močno voljo kljubovalo in živelo.
Mimo Nabrežine, Devina, preko conske meje smo se peljali proti Gorici. Vozili smo se mimo znamenite podtalne reke Timave, ki teče več desetin kilometrov pod zemljo in šele tik pred izlivom v morje priteče izpod kraških tal.
Dospeli smo v Gorico, v mesto eno1 izmed štirih mejnikov slovenske zemlje. Iz središča mesta, kjer smo se ustavili, smo skupno odšli na koncert slovenskih gojencev glasbene šole v Gorici in Trstu. Odlično predvajani odlomki skladb na klavirju in goslih raznih znanih skladateljev, so bili za nas vse lep užitek in le škoda, da smo se morali pred zaključkom posloviti, ker čas je že silil nazaj proti domu.
Žabnice so bile zadnja postaja našega izleta. Bili smo zelo živahni in pevci so kar nenehno prepevali. Čas je prehitro minil in težko je bilo slovo iz Žabnic. Noč je že bila, ko smo se peljali v zadnjem zagonu proti domu nad vse veseli in zadovoljni z lepo uspelim izletom z željo, da bi bili spet kmalu deležni takšnega nepozabnega doživetja.
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 6.05 Glasbeni jutranji pozdrav — 8.30 Pozdrav zate — 11.45 Za podeželsko ljudstvo
—	12.00 Opoldanski koncent,
Poročila dnevno: 5.49, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 19.45, 22.00, 00.00.
Sobota, 10. julij:
8.30	Od pesmi do pesmi — od srca do srca
—	9.30 Športni obzornik — 14.30 Pozdrav zate — 15.30 Iz vseh dolin zveni — 18.05 Iz parlamenta — 18.30 Poje mešani zbor SPD iz Kotmare vesi p. v. Pavla Kernjaka — 20.05 Igra veliki dunajski radijski orkester.
Nedelja, 11. julij:
7.05 Voščila — 8.00 Kmečka oddaja —
10.00	Maša — 14.45 Pozdrav zate — 17.00
Plesna glasba —	18.30 Otroška oddaja —
19.00	Šport —	20-00 Z in brez spremstva,
komična oddaja — 20.30 Domotožje po sončnem jugu.
Ponedeljek, 12. julij:
14.30	Slovenska oddaja —	19.15 Lahki
zvoki — 20.05 Po dunajsko — 20.35 Orkestralni koncert.
Torek, 13. julij:
11.00	Veder dopoldne — 14.30 Slovenska oddaja — 15.00 Otroška ura — 15.30 Luč in zrak in sonce — 18.30 Slovenska oddaja —
20.00	„Rigoletto“ opera od Verdija.
Sreda, 14. julij:
14.30	Slovenska oddaja —	16.00 Vedno
radi slišimo ... — 16-30 Koroški knjižni kotiček — 20.05 Musiča nova.
Četrtek, 15. julij:
11.00	Za dobro voljo — 14.30 Slovenska
oddaja — 15.00 Otroška ura — 15.30 Luč in zrak in sonce — 17.25 Ali že veste? — 18.45 Slovenska oddaja — 20.05 Pri nas doma
11.00	Od muhe do slona.
Petek, 16. julij:
14.30	Slovenska oddaja —	15.00 Otroška
ura — 15.30 Za dobro voljo — 17.25 Mala pripovedka za naše otroke — 17.30 Igra Trio Rudi Knabl — 20-05 V spomin Franka We-dekinda.
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! —
6.30	Radipski koledar in prireditve dneva —
7.00	Pregled tiska — 7.30 Za gospodinje —
8.30	Za pionirje — 12.20 Za naše kmetovalce
— 13.15 Zabavna glasba — 15.30 Želeli' ste — poslušajte (razen ob sredah) — 16.00 Utrinki iz literature — 16.15 Promenadni koncert — 17.10 V plesnem ritmu —	19.00 Zabavna
glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 23.00 do
24.00	na valu 327,1 m Oddaja za tujino.
Poročila dnevno ob: 5.05, 6.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 10. julij:
12.00	Slovenske narodne pesmi — 14.30 Turistična oddaja — 14.40 Poje Ljubljanski komorni zbor — 18.00 Okno v svet — 18.10 Sobotni večer domačih pesmi —	20.00 Za
ples in razvedrilo —• 20.30 Pisan sobotni večer.
Nedelja, 11. julij:
8.15 Domače pesmi za veselo nedeljsko jutro — 9-00 Otroška predstava — 12.30 Pol ure za našo vas — 13.30 Želeli ste — poslušajte — 15.15 V pesmi in plesu po Jugosla-
viji — 15.45 Po naši lepi deželi — 18.00 Radijska igra — 20.00 Lepe melodije — 20-30 Športna poročila.
Ponedeljek, 12. julij:
12.00	Domače pesmi izvaja trio Avsenik —
14.30	Nove knjige — 14.40 Umetne in na- j rodne pesmi —	18.00 Nasveti za dom
18.10 Zbori in solisti pojo narodne in umetne I pesmi — 20.00 Operetna glasba — 20.15 Radijska univerza —	20.30 Antonin Dvorak: j
Mrtvaški ženin.
Torek, 13. julij:
12.00	20 minut z Veselimi godci — 14.30 D znanosti in tehnike — 14.40 Slovenske narodne pesmi — 18.00 Športni tednik — 20.00 j Koroška, Gorenjska in Prekmurje v narodni pesmi —	20.30 Tedenski notranje-politični
pregled.
Sreda, 14. julij:
12.00	Ansambli in solisti izvajajo slovenske narodne pesmi — 14.30 Turistična oddaja
—	18.00 Modni kotiček — 18.10 Slovenske narodne pesmi za ples in razvedrilo — 20.00 Opera.
Četrtek, 15. julij:
12.00	Igra godba na pihala ljubljanske garnizije. —	14.30 Kulturni pregled — 14.40
Slovenske narodne — 18.00 Zdravstveni nasveti — 18.50 Domače aktualnosti — 20.00 „Cetrtkov večer" domačih pesmi in napevov
—	20.45 Zunanje-politični feljton.
Petek, 16. julij:
12.00	Slovenske narodne pesmi — 14-30 Nekaj za ribiče — 14.40 Domači napevi -"
18.00	Iz bojev naših narodov — 20.00 Slovenske narodne pesmi.