KOLEDAR (Vestnik) XL1II. ■ šolske Družbe sv. Cirilo in Metodu v Ljubljani za navadno leto 1929. Izdalo in založilo vodstvo. * ■—Cena 15 Din ^§40<::<3'~ ' 335G4 V Ljubljani. Tislc „ Na rod ne tiskarne11. (Odgovoren Fr. Jezeršek.) 1928. • ? 2)1 (o k t Rodoslov -/ našega kraljevskega doma. Sve za krst častni i svobodu zlatnu! Geslo dinastije. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander I., rojen na Cetinju dne 17. XII. (4. XII.) 1888; poročen dne 8. VI. 1922 z Njenim Veličanstvom Marijo, princezo rumunsko, rojeno dne 9. I. 1900. Nj. Kralj. Visočanstvo kraljevič prestolonaslednik Peter, rojen dne 6. IX. 1923. Tomislav, rojen 19. I. 1928. Kraljeva roditelja: Nj. V. kralj Peter I. Veliki, Osvoboditelj in Ujedinitelj, f 16. VIII. 1921 in kneginja Zorka, f 4. III. 1890. Kraljev brat: Nj. Kralj. Visočanstvo kraljevič Gjorgje, rojen na Cetinju dne 8. IX. 1887. Kraljeva sestra: Nj. Visočanstvo p rinceza Jelen a, rojena na Reki dne 5. XI. 1884, poročena v Petrogradu s knezom Jovanom Konstantinovičem dne 21. VIII. 1911. Kraljev stric: Nj. Visočanstvo knez Arsenije Karagjorgjevič, brat Nj. V. kralja Petra, roj. dne 16. IV. 1859. Kraljev bratranec: Nj. Visočanstvo knez Pavle, sin kneza Arsenija, rojen dne 27. IV. 1893., poročen z grško princezo Olgo, rojeno dne 29. V. 1903. Njun sin: knez Aleksander, rojen dne 13. VIII. 1924. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. a) grb: Dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu; vrh obeh glav krona kraljevine; na prsih ima orel ščit, na katerem so: srbski grb (bel križ na rdečem ščitu), hrvatski grb (25 polj, ki so menjaje se rdeča in srebrna) in slovenski grb (tri zlate šesterokrake zvezde nad belim polumesecem na modrem ščitu). b) barve: Državne: modra bela rdeča, srbske: rdeča modra bela, hrvatske: rdeča bela modra, slovenske: bela modra rdeča. Q'b0dllY{OS Leto 1929 je navadno leto in ima 365 dni (med njimi 52 nedelj in 12 katoliških cerkvenih praznikov vštevši leta 1911. odpravljene); začne se in konča s torkom. Začetek leta 1929. Občno in drž. leto se začne novega leta dan, 1. prosinca, katoliško cerkveno leto 1. adventno nedeljo 1.grudna 1928, pravoslavno cerkveno leto 14. prosinca 1924. Go dovinsko število. Zlato število .... 11 Rimsko število ... 12 Epakta ali lunino kazalo XIX j Nedeljska črka ... F Solnčni krog .... 6 | Letni vladar: Luna. Odpravljeni cerkvejni prazniki. 1. Svečnica (2. II.), 2. Marijino oznanjenje (25. III.), 3. velikonočni ponedeljek, 4. binkoštni ponedeljek, 5. mali šmarin (8. 1X.)> 6. sv. Štefan (26. XII.). Državni prazniki. 1. Ciril in Metod, slovanska apostola: dne 24. vel. travna. 2. Vidov dan: dne 28. rožnika v spomin junakov, padlih za vero in domovino. 3. Ujedinjenie SHS: dne 1. grudna. 4. Aleksandrov dan: dne 17. grudna (rojst. dan kralja Aleksandra I.) Znamenja luninih premen. Mlaj © Prvi krajec ]) Ščip @ Zadnji krajec C Mraki leta 1929. Solnce bo popolnoma mrknilo 9. V. ob 5’30, pri nas nevidno. — Delni solnčni mrak 1. XI. bo pri nas viden; začetek ob 11*19, konec ob 14*51. Luna ne bo mrknila. ; £ PROSINEC » JANUAR Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 2 3 4 5 Tor. Sred Čet. Pel. Sob. Novo leto Obr. Gsp. Ime Jezusovo C Genovefa Tit, šk. Telesfor, p. m. 19 20 21 22 23 Bonifacij Danilo Julijana Anastazij 10 muč. kretskih Dragovit Zlatan Slavimir Dobromir Grozdana K.: 0 treh Modr.h. Mal. 2. 6 7 8 9 10 11 12 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Sv. trije Kralji. Zdravko, Val. Severin Julijan Pavel, pušč. Higin, p. m. © Arkadij, m. 24 25 26 27 28 29 30 Badoji dan Božič Zbor Bogorodičin Štefan, 1 muč. 20.000 muč Betleh. deca Anizij Darin Svetoslav Bogoljub Nikosava Dobroslav Božidar Bodigoj K.: 12lelni Jezus v templju. Luh. 2. 13 14 15 16 17 18 19 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 1. po razgl. 0. Sv. dr. Srečko Nol., sp. Maver Marcel Anton, pušč. Sv. Petra stol vR.) Kanut, kr. 31 1/1 2 3 4 5 6 Melanija Novo leto 1929 Silvester, p. Malahija Evstaliij Krstov dan Bogojavljenje Bogomir Neda Radoslav Tmislava Zvonimir Vera Hranimir K.: 0 ženitnini v Kani Gal. Iv. 2. 20 21 22 23 24 25 26 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 2 po razgl. fl. Agna, d. m. Vinko Zaroka Marije D. Timotej Spreobr. sv. Pav. ® Polikarp, šk. m. 7 8 9 10 11 12 13 Zbor Iv. Krst. Jurij Polijevkto Gregor Niški Teodozij Tatijana Jermilo Živojin Janja Sviloj Voljica Mili slava Kosava Vsevlast K.: 0 delavcih v vinogradu. Mal. 20. 27 28 29 30 31 Ned. Pon. Tor Sred Čet. 70nica. Ivan Zlat. Roger in tov., m. Fran S. Martin, d. m. Peter Nol. 14 15 16 17 18 Sava Pavel Tivejski Verige sv. Petra Anton Veliki Makso Dušana Dragomil Gorislava Desislav Divna Dan zraste za 1 uro 1 min. Dan je dolg 8 ur 25 min. do 9 ur 26 min. Beležke. i SVEČAN ★ FEBRUAR Srbsko: Hrvatsko: Češko : ‘]>ef)P.vap. Luž.-srb.: Maly rdžk Veljača. 28 dni. -ip- Poljsko: Luty. Unor. Rusko: d>ei)PaJib. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 2 Pet. Sob. Ignacij, šk. m. ( Svečnica 19 20 Makarij Egipt. Jevtimij Budmil Ljubomira K.: 0 sejalcu in semenu. Luk. 8. 3 4 5 6 7 8 9 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 60nica. Blaž Veronika Dobroslava Doroteja Romuald, op. Ivan Mat., sp. Apolonija, d. m. @ 21 22 23 24 25 26 27 Maksim Timotej, ap. Klemen Ksenija Gregor Ksenofont Ivan Zlat Bojmir Daroslav Jagoda Žalimir Malina Zvezdodrag Blagoslava K.: Jezus ozdravi slepca. Luk. <8. 10 11 12 13 14 15 16 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 50nica. Škoiastika Adolf, škof Pust. Evlalija f Pepelnica Katar. Zdravko, Valentin Favstin, m. Julijana, d. m. 28 29 30 31 1/2 2 3 Efram Sirski Ignacij Trije jerarhi Kir in Ivan Trifun Srečanje Gosp. Sim. in Ana Vojmil Dobrana Zvonimir Vrativoj Cvetna Ljuboslava Strahomir K.: Hudi! izkuša Jezusa. Mat. 4. 17 18 19 20 21 22 23 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 1. postna. Donat ]) Simeon, šk. m. Julijan, m. Kv. Elevterij Maksimilijan Petra stol v A. Peter D., c. u. © 4 5 6 7 8 9 10 Izidor Pel. Agata Vukol Partenlj Sava II. Nikifor Haralamko Vesela Dobrana Bratomil Drago Miloslav Gojslav Čudomil K.: Jez. izprem. na gori. Mat. 17. 24 25 26 27 28 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. 2. postna. Matija Valburga Aleksander Leander Roman, op. 11 12 13 14 15 Jurij Krat Melentij Martini.an Ciril, sl. ap. Onizim Divka Bludomir Nikna Inoslav Sodka Dan zraste za 1 uro 30 min. Dan je dolg 9 ur 28 min. do 10 ur 58 min. Beležke. SUŠEČ ★ MAREC Srbsko: Mapr. Hrvatsko: 02ujak. Češko: Bfezen. 31 dni. Luž.-srb.: NalStnik. Poljsko: Marzec. Rusko: Maprh. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 1 Pet. Belko (Albin) 16 Pantelij Belin 1 Sob. Simplicij 17 Teod.in Tiron Milana K.; Jezus izžene hudiča. Luk. 11. 3 Ned. 3. post. Kunig. ( 18 Lev o. Mislav 4 Pon. Kazimir 19 Arhip Sladoje b Tor. Evzebij, m. 20 Lev, šk. Danica 6 Sred. Sredi posta 21 Timotej Zvezda 7 Čet. Tomo A., c. u 22 Evgen Jelen 8 Pet. Ivan božji, sp. 23 Polikarp Bodin 9 Sob. Frančiška, vd 24 Najd. glave Iv. K. Danimir K.: Jezus nasiti 50C0 mož. Iv. 6. 10 Ned. 4. postna, (sred.) 25 Tarazij Stana lil Pon. Heraklij © 26 Porfirij, šk. Radoja H2 Tor. Gregor Vel., p. 27 Prokop Božana 13 Sred. Rozina 28 Vazilij Svetovid 14 Čel Matilda 1/3 Evdoksija Dcslmtr 15 Pet. Klemen M. D., sp. 2 Teodot Velislav 16 Sob. Radovan (Hilarij) 3 Evtropij Ljubislava K.: Judje hočejo Jez. kamenj. Iv. B. 17 Ned. 5. p. (tiha) 4 Gerazini Budimir 13 Pon Edo 2) 5 Konon Slavoljub 19 Tor. Josip, ž. M. D. 6 42 mučenikov Zlata 20 Sred. Niketa, m. 7 Vazilij Vlada 21 Čet. Benedikt 8 Teofor Tuga 22 Pet. Žal. M. b. 9 40 mučenikov Slavo 23 Sob. Viktorin, m. 10 Kodrat Dražislav K: Jez. prihod v Jeroz. Mat. 21. 24 Ned. 6. postna, (cvetna) 11 Sofronij Jaroslav 2o Pon. Oznan. M. D. ® 12 Tcofan Predrag 26 Tor. Emanuel 13 Nicefor, sp. Srdan 27 Sred. Rupko, šk. 14 Benedikt Stanimir 28 Čet. Vel. četrtek 15 Agapij Uma 29 Pet. f Vel. pet., Ciril 16 Savin Branivoj 30 Sob. Vel. sob., Ange'a 17 Aleksij Pribislav B.: Jez. vstane od mrtvih. Mark. 16. . . 31 Ned. | Vel. noč. 18| Ciril Mojmir Beležke. Dnevi Za rimske kaloliiane Za pravoslavne Narodna imena 1 Pon. Vel. poned. 19 HrUant Mutimir 2 Tor. Fran Pavl. ( 20 Jovan in Sergij Gojmir 8 Sred. Riko 21 Jakob Žarko 4 Čet. Izidor 22 Vazilij Dušica 6 Pet. Vinko 23 Nikon Dabiživ 6 Sob. Sikst 24 Caharija Čudna K.: Jez. se prik. pri zap. vratih. Iv. 20. 7 Ned. 1. povel. (bela) 25 Blagovesti Radlvoj 8 Pon. Dionizij 26 Gabrijel Viljenica 9 Tor. Marija Ki. 27 Matrona Ljuban 10 Sred. Ecehijel, prer. 28 Hilarijon Srčanica 11 Čet. Leon, p. 29 Marko Rada 12 Pet. Julij, p. 30 Ivan Lestv. Sava 13 Sob. Hermenegild, m. 31 Ipatij Zdegoj K.: 0 dobrem pastirju. Iv. 10. 14 Ned. 2. pov. Tiburcij 1/4 Marija Egipt. Jelača IB Pon. Helena 2 Tit Gestirad 16 Tor. Turibij, m. 2) 3 Niket Božislava 17 Sred. Varstvo sv. Jož. 4 Jurij • Vitipoj 18 Čet. Apolonij, m. 5 Teodul Graaislava 19 Pet. Krescencija, d. m. 6 Evtihij Tihorad 20 Sob. Sulpicij, m. 7 Jurij Dragislav K: Jez. napove odhod. Iv. 16. 21 Ned. 3. povel. Anzelm 8 Herodlon Dragomira 22 Pon. Soter in Kaj 9 Evpsihij Ljutomer 23 Tor. Vojteh, šk. m. ® 10 Terencij, m. Dobriča 24 Sred. Jurij, m. 11 Antipa Jurislav 25 Čet. Marko, ev. 12 Vazilij Tugomir 26 Pet. Klet in Marc., p. 13 Artemon Sekana 27 Sob. Peregrin, sp. 14 Martin Raduna K.: Jez. obljubi sv. Duha. Iv. 16. 28 Ned. 4. povelik. Vital 15 Cvetna Slavica 29 Pon. Peter, m. 16 Agapija Tankoslava 30 Tor. Katarina Sij. 17 Simeon Samorad Dan zraste za 1 uro 37 min. Beležke. Srbsko: Maj. Luž.-srb.: Rdžovnik. Hrvatsko: Svibanj. ■*&- 31 dni. Poljsko: Maj. Češko: Kvčten. Rusko: Man. Dnevi Za rimske katoličane r Za pravoslavne Narodna imena 1 Sred. Filip in Jak., ap. 18 Ivan prop. Žiga 2 Čet. Atanazij ( 19 Ivan staroz. Živana 3 Pet. Najd. sv. križa 20 Teodor Solnčarica 4 Sob. Cvetko, Florijan 21 Januarij Valhun K. 0 molitvi. Iv. 16. 6 Ned. 5. pov. Pij V. p. 22 llskrs. Vstaj. G. Desirad 6 Pon. Ivan Ev. 1 g 23 Jurijev dan Zdemir 7 Tor. Stanislav > S 24 Uskrsni tor. Prisnoslav 8 Sred. Prik. sv. Mili. ) ž 25 Marko, ev. Budislav 9 Čet. Vnebohod Krist. © 26 Vazilij Prvinica 10 Pet. Antoniu, šk. 27 Simeon Dvorna 11 Sob. Mamert, šk. 28 Jason Ljerka K.: 0 pričanju sv. Duha. Iv. 15. 12 Ned. 6. povel. Pankr. 29 Vazilij Ostr. Stojmir 13 Pon. Servacij, in. 30 Jakob, ap. Jasna 14 Tor. Bonifacij, m. 15 Jeremija Svetolik 15 Sred. Zofija ]) 2 Alanazij Jaromira 16 Čet. Ivan Nep., m. 3 Tim. in Mavro Mladena 17 Pet. Paskal 4 Pclaglja Dušoje 18 Sob. f Venancij, m. 5 Irena Mladica K.: 0 sv. Duhu in ljubezni. Iv. 14. 19 Ned. Binkošti. Duhovo 6 Job Vitoslava 20 Pon. Bink. pon. Bern. 7 Akadij Milodar 21 Tor. Srečko, sp. 8 Ivan, ev. Jelina 22 Sred. Kv., Milan 9 Izaija Boža 23 Čet. Željko, Dezid. @ 10 Simon, ap Milorad 24 Pet. Marija, pom. 11 Cir. in M. Spas. Cveta 25 Sob. Urban, p. 12 Epifanij Zdestan K.: Menije dana vsa oblast. M. 28. 26 Ned. 1. pob. Sv. Trojica 13! Glikerija Dragica 27 Pon. Magdalena, d. 14 Izidor Volkašin 28 Tor. Lev II., p. 15 Pahomij Jaromir 29 Sred. Veljko, Maksim 16 Teodor Osv. Dana 30 Čet Telovo 17 Andronik Mjlica 31 Pet. Angela, d. C 18 Teodot Bojslav Beležke. ROŽNIK * JUNIJ ISj-*- Dnevi Za rimske katolilane Za pravoslavne Narodna imena 1 Sob. j Juvencij 19| Patricij Radovan K.: 0 veliki veterji. Luk. 14. 2 Ned. 2. pob. Marcelin, m. 20 Štefan Pip. Velimir 3 Pon. Klotilda 21 Konst. in Hal. Radoslava 4 Tor. Kvirin, šk. 22 Vazili j Dika 5 Sred. Bonifacij, m. 23 Mihael Dobromil 6 Čet. Norbert, šk. 24 Simeon Stolp. Miljutin 7 Pet. Srce Jez. Lukrec. O 25 Najd. gl. Iv. K. Bogomil 8 Sob. Medard, šk. 26 Karpo Svetin K.: 0 izgubljeni ovci. Luk. 15. 9 Ned. 3 pob. Prim. in Fel. 27 Terapont Dostana 10 Pon. Marjeta, kr. 28 Nikita Rusmir 11 Tor. Barnaba, ap. 29 Teodor Hrvoje 12 Sred. Ivan Fak., sp. 30 Izak Zorica 13 Čet. Anton P. 31 Vnebohod Zlatana 14 Pet. Bazilij, c. u. 3) 1/6 Justin Bislav 15 Sob. Vid, m. 2 Nikefor Dragimir K.: 0 vel. ribj. lovu. Luk. 5. 16 Ned. 4. pob. Fran Reg. 3 Lukijan Tratomir 17 Pon. Adolf, šk. 4 Mitrofan Bodin 18 Tor. Gervazij in Pr., m. 5 Peter Korlški Bogdan 19 Sred. Julijana, d. 6 Visarijon Milava 20 Čet. Silverlj 7 Teodot Nenadej 21 Pet. Vekoslav (A.), sp. 8 Stratilat Miloš 22 Sob. Ahacij, m. @ 9 Ciril Al. Gostimir K.: 0 farizejski pravilnosti. M. 5. 23 Ned. 5 pob. Zdenka 10 Duhovo Višeslav 21 Pon. Ivan Krst. 11 Duh. poned. Janislav 25 Tor. Prosper, m. 12 Duh. torek Grlica 26 Sred. Ivan in Pavel, m. 13 Akillna Hrana 27 čet. Hema 14 Elizir Ladislav 28 Pet Vidov dan. Lev II. 15 Vidov dan Zorana 29 Sob. Peter in Pavel 16j Tihon Peroslav K.: Jezus nasiti 4000 mol. Mark. 8. 30 Ned. 6. pob. Sp. sv. P. ( 17 Emanuel Predislav Začetek oletja 21. t. m. — Dan zraste do 22. dne za 19 min. in se zopet skrči do konca meseca za 4 min. Dan je dolg 15 ur 48 min. do 16 ur 3 min. Beležke. MAH SRPAN » JULIJ <£..}■ S- Dnevi Za rimske katoličane Zo pravoslavne Narodna imena 1 Pon. Rešnja kri 18 Leontij Bogoslav 2 Tor. Obiskanje M. D. 19 Juda, ap. Dragonama 3 Sred. Heliodor 20 Naum Nada 1 Čet. Urh, šk. 21 Julijan Belizar 6 Pet. Ciril in Metod 22 Evstahij Dobruška 6 Sob. Izaija, pr. © 23 Agipina Domogoj K: 0 lažnjivih prerokih. Mal. 7. 7 Ned. 7. pob. Viligoj, šk. 24 Rojstvo Ivana K. Negoda 8 Pon. Jelisava 25 Fcbroniia Milolika 9 Tor. Anatolija, dev. 26 David Solunski Hvallmir 10 Sred. Ljuba, Amalija 27 Samson Ljubica 11 Čet. Pij I., p. 28 Cir in Jov. Medo 12 Pet. Mohor in Fort, m. 29 Peter in Pavel Draguška 13 Sob. Marjeta, d. m. 3> 30 Zbor apostolov Dragan K.: G krivičnem hišniku, luk. 16. 14 Ned. 8. pob. Bonaventura 1/7 Kozma in Dam. Svobodin 15 Pon. Hinko 2 Obleka Marijina Vladimir IG Tor. D. Marija Karm. 3 Hijacint Bogdan 17 Sred. Branko, Aleš 4 Andrej Kr. Držislav 18 Čet. Kamil 5 Atanazij Miroslav 19 Pet. Vinko Pavl, sp. 6 Sisoj Vel. Radoš 20 Sob. Elija, pr. 7 Toma Česlav K.: Jez. plaka nad Jeruz. Luk. 19. 21 Ned. 9. pob. Olga @ 8 Prokop Zora 22 Pon. Marna Magd. 9 Pankracij Pribina 23 Tor. Apolinar, šk. 10 45 mučenikov Brana 24 Sred. Kristina, d. 11 Olga Ratimir 26 Čet. Jakob, ap. 12 Proldo in Jul. Boljedrag 26 Pet. Ana 13 Zbor. Gabr. arh. Jana 27 Sob. Zlatko. Avrelij 14 Akila Dušan K.: 0 farizeju in cestninarju. Luk. 18. 28 Ned. 10. pob. Zmagoslav 15 Vladimir Vel. Svetomir 29 Pon. Marta, d. C 16 Antinogen Dobrila 30 Tor. Abdon in Senen, m. 17 Marina Vitodrag 31 Sred. Vatroslav, Ignacij 18 Emilijan Jeleniča Dan se skrči za 58 min. Beležke. ------- VELIKI SRPAN + AVGUST Srbsko: Amtct. Hrvatsko: Kolovoz. Češko: Srpen. 31 dni. -§*- Luž.-srb.: Žnjeric. Poljsko: Sierpiefi. Rusko: ABrycn>. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Čet. Peter v okovih 19 Lazar Dedomir 2 Pet. Porcijunkula 20 Ilijin dan Bojan 3 Sob. Najdba sv. Stefana 21 Simeon Mirača K.: Jez. ozdravi gluiion. Mark. 7. 4 Ned. 11. pob. Dinko 22 Marija Magd. Ljubačica 5 Pon. M. D. snež. © 23 Trofim Predobra 6 Tor. Preobraženje Gosp. 24 Kristina Vlastica 7 Sred. Kajetan, sp. 25 Ana Vidojka 8 Čet. Cirijak, m. 26 Jermolaj Godeslav 9 Pet. Roman, m. 27 Pantelejmon Našemir 10 Sob. Lovro (Lovrenc), m. 28 Prolior Juriča K.: 0 usmilj. Samarijanu. Luk. 10. 11 Ned. 12. pob. Suzana 29 Kalinik Bolemir 12 Pon. Klara, d. D 30 Sila Dobrogost 13 Tor. Hipolit in Kas., m. 31 Jevdokim Davola 14 Sred. t Evzebij, m. 1/8 Najd. Makab. Dobrina 15 Čet. Veliki šmarin 2 Štefan Budinja 10 Pet. Rok, sp. 3 Izak in Dalm. Nemira 17 Sob. Liberat, m. 4 7 dece v Efezu Radigoj K.: Jez. ozdravi 10 gobavcev. Luk. 17- 18 Ned. 13. pob. Helena, kr. 5 Evsignij Branislava 19 Pon. Ludovik, šk. 6 Preobraž. flosp. Ljudevit 20 Tor. Bernard, op. ® 7 Dometij Žarka 21 Sred. Ivana Pran., vd. 8 Emilijan Mirjana 22 Čet. Timotej 9 Matija Ostrivoj 23 Pet. Zdenko, Filip B. 10 Lovrenc Bogovoljka 24 Sob. Jernej, ap. 11 Evplo Borivoj K.: 0 božji previdnosti. Mat. 6. 25 Ned. 14. pob. Ludovik 12 Fotij in Anikit Dragorad 20 Pon. Cefirin 13 Makso Perunika 27 Tor. Josip Kal., sp. C 14 Mihej Zlatko 28 Sred. Avguštin, c. u. 15 Vnebovzetje M. D. Milogaj 29 Čet. Obgl. Ivana Krst. 16 Joahim Želided 30 Pet. Roža Lim., d. 17 Miron Milka 31 Sob. Rajko, sp. 18 Flor Mildrag Dan se skrči za 1 uro 34 min. Dan je dolg 15 ur 2 min. do 13 ur 28 min. Beležke. KIMAVEC » SEPTEMBER :•> Srbsko; CeirrcMoai’. Luž.-srb.: Požnjeric. Hrvatsko: Rujan. 30 dni. ^ Poljsko: Wrzesien. Češko: Zafi. Rusko: CeriTflOFb. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena K.: 0 najmlj. mladeniču. Luk. 7. 1 Ned. 15. pob. Egidij 19 Andrej Mladin 2 Pon. Štefan, kr. 20 Samuel Miljeva 3 Tor. Mansvet, šk. © 21 Tadej, ap. Lepa 4 Sred. Rozalija, d. 22 Agatonik Nedamisel B Čet. Lovrenc Just. 23 Lupo In Ir. Nedeljka 6 Pet. Hermogen, m. 24 Evtihij Radonica 7 Sob. B ioni slava, n. 25 Bartol, ap. Mrena K.: Jez. ozdravi vodeničnega. Luk. 14. 8 Ned. 16. pob. Mali šmarin 26 Adrijau Gostinja 9 Pon. Korbinijan 27 Pimeri Vsemir 10 Tor. Nikolaj Tol., sp. D 28 Mojzes Etiop. Rakita 11 Sred. Prot in Hijacint 29 Obgl. Iv. Krst. Slaven 12 Čet. Ime Marijino 30 Aleksander Večedrag 13 Pet. Virgilij, šk. 31 Pas Bogorodičin Zremil 14 Sob. Poviš. sv. križa 1/9 Simeon Znanoslav K.: 0 največji zapov. M. 22. 15 Ned. 17. pob. M. D. 7 žal. 2 Mamant Svegoj 16 Pon. Ljudmila 3 Janič II. Sodimir 17 Tor. Rane sv. Franč. 4 Vavila Prvan 18 Sred. Kv. Josip Kup., sp. 5 Caharija Sokolica 19 Čet. Januarij, m. ® 6 Evdoksij Vitodrag 20 Pet. Evstahij in tov., m. 7 Sozont Morana 21 Sob. Matej, ap. ev. 8 Rojstvo M. D. Blagoslav K.: Jez. ozdravi mrtvoudnega. M. 9. 22 Ned. 18. pob. Mavricij 9 Joahlm in Ana Celimir 23 Pon. Tekla, d. 10 Mcnod Slavna 24 Tor. M D. rešiteljica uj. 11 Avtonom Sadivoj 25 Sred. Kleofa 12 Teodor Aleks. Uroš 26 Čet Ciprijan C 13 Kornelij Stojslava 27 Pet. Kozma in Dam. 14 Poviš. sv. križa Radomira 28 Sob. Večeslav, kr. m. 15 Nikita Vidica K.: 0 kraljevi ženitnini. Mat. 22. 29 Ned. 19. pob. Mihael ie Evfemija Stojan 3C Pon. Jerko 17 Zofija 1 Jekica Začetek jeseni 23. t m. — Dan se skrči za 1 uro 40 min. Beležke. VINOTOK ★ OKTOBER Ibsr Srbsko: Jrvatsko: Češko: Oicrooap. Listopad. 31 kljen. Luž.-srb. dni. Poljsko Rusko Wino\vc. Paždziernik. : Qkth6pi>. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 2 3 4 5 Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Remigij, op. Angeli varhi © Kandid, sp. Fran Ser., sp. Placid In tov., m. 18 19 20 21 22 Evmenij Troflm in tov. Evstatij Kodrat Foka, m. Seinislava Miran Vitomir Tegodrag Dumnuka K.: Jez »zdravi kraljiE. sina. Iv. 4. 6 7 8 9 10 11 12 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 20. pob. Rožnoven. Justina, d Brigita, vd. Dionizij, m. Fran B. 3> Nikazij, m. Maksimilijan, šk. 23 24 25 26 27 28 29 Spočet, sv. Iv. h. Tekla Evfrozima Smrt Ivana, cv. Kalistrat Večeslav Mihajlovo Brunoslav Dragonika Dragosta Svetina Stremil Negoslava Drugislav K.: 0 kraljevem računu. Mat. 18. 13 14 IB 16 17 18 19 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 21. pob. Slavoljub Kalist, p. Terezija, d. Gal, op. Jadviga Luka, ev. ® Peter Alk., sp. 30 1/10 2 3 4 5 6 Gregor Arni. Pokrovit. M. D. Clprijan Dionizij Jcrotej Haritina Toma, ap. Rosica Sestrena Radislav Velena Mira • Travica Stojgoj K.: 0 davčnem denarju. Mat. 22. 20 21 22 23 24 25 26 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 22. pob. Ivan Kanc. Uršula d. Kordula, d. m. Ivan Kap., sp. Rafael, v. a. Krizant in Dar. (. Evarist, p. m. 7 8 9 10 11 12 13 Sergij Pelagija Stefan Evlampii . Filip Probo In tov. Karpo Raša Stojslav Zorislav Živka Blagota Zlatija Vranica K.: 0 Jajrovi hčeri. Mat. 9- 27 28 29 30 31 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. 23. pob. Kr. kr. Simon in Juda Praznik naše svob. Klavdij, m. f Volkoslav, Volb. 14 15 16 17 18 Petka Lukijan Longln Ozija Luka, ev. Srebra Mila Gradimir Vladika Gorazd Dan se skrči za 1 uro 43 min. Dan je dolg 11 ur 42 min. do 9 ur 59 min. Beležke. -S-l-j LISTOPAD » NOVEMBER Srbsko: HoBOMOap. Luž.-srb.: Nazymnik. Hrvatsko: Studeni. ^ 30 dni. Poljsko: Listopad. Češko: Listopad. Rusko: Hoafipb. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Pet. Vsi sveti $ 19 Prohor Ljubomil 2 Sob. Verne duše 20 Artemij Zdanila K.: 0 čolničku Jez. Mal. 8. 3 Ned. 24. pob. Zahvalna 21 Hilarij Bogomil 4 Pon. Dragotin 22 Avtrkij Dragomir 5 Tor. Mirko, Filomela 23 Jakob, ap. Savina G Sred. Lenart, sp. 24 Areta Ratislav 7 Čet. Prosdocitn, m. 25 Markijan Zdenko 8 Pet. Bogomir 26 Dimitrij Nežir 9 Sob. Božidar, m. 5 27 Nestor Sebislav K.: 0 dobrem semenu. M. 13. 10 Ned. 25. pob. Andrej Av. 28 Arsenij Golobica 11 Pon. Martin, šk. 29 Avramii Višnjica 12 Tor. Martin, p. m. 30 Stefan Mil. Davorin 13 Sred. Stanislav K. 31 Stahij Nevenka 11 Čet. Bogdan l/ll Kozma in Dam. Borislava 15 Pet. Lavoslav, kr. 2 Akindin Volčiča 16 Sob. Ivan Trogirski 3j Akepsin Večerin K.: 0 gorčičnem zrnu. M. 13. 17 Ned. 26. pob. Gregor @ 4 Joanikij Ljubava 18 Pon. Odon, op. 5 Galaktion Oliva 19 Tor. Jelisava, Elizabeta 6 Pavel Imica 20 Sred. Srečko V. 7 Jeronim Vladiboj 21 Čet. Dar. M. D. 8 Zbor Mih. arh. Grmislav 22 Pet. Cecilija, d. m. 9 Onisifor Jezdimir 23 Sob. Milivoj, Klemen C 10 Erasto Ravijola K.: 0 grozoti razdejanja. Mat. 24. 24 Ned. 27. pob. Ivan Kriški 11 Štefan Deč. Jeca 25 Pon. Katarina 12 Ivan Mil. Kolomir 26 Tor. Silvester, op. 13 Ivan Zlat. Zdedrag 27 Sred. Virgilij, šk. 14 Filip Vedrana 28 Čet. Sosten, ni. 15 Gtirij Lelija 29 Pet. Saturnin, m. 16 Matej, ap. Skoromir 30| Sob. Andrej, ap. 17 Gregor Hrabroslav Dan se skrči za 1 uro 16 min. Dan je dolg 9 ur 57 min. do 8 ur 41 min. Beležke. GRUDEN * DECEMBER jjfH~ Srbsko: flene.Moap. Luž.-srb.: Hodovvnik. Hrvatsko: Prosinac. 31 dni. Poljsko: Grudzien. Češko: Prosinec. Rusko: J(ena6i>b. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena K.: 0 poslednji sodbi. Luk. 21. 1 Ned. 1. adv. Ujed. SHS © 18 Državni praznik Božena 2 Pon. Bibijana, m. 19 Abdija Tihomir 3 Tor. Fran Ks., sp. 20 Gregor Dekap. Sveljub 4 Sred. Barbara, d. m. 21 Darovanje M. D. Velika 5 Čet. Sava, op. 22 Eilcmon Stojana 6 Pet. Nikolaj, šk. 23 Aleksander Vladovita 7 Sob. Ambrož 24 Katarina Veselin K.: Ivan Krst. v jeti Mat. 11. 8 Ned. 2 adv.Brezm.sp.M.D. 25 Klemen Rodana 9 Pon. Levkadija 3) 26 Alimpii Savica 10 Tor. Melhijad, p. 27 Jakob Perz. Dražič 11 Sred. Damaz, p. 28 Štefan Gojica 12 Čet. Maksencij 29 Paramon Siroslav 13 Pet. Lucija, d. m. 30 Andrej, ap. Vitača 14 Sob. Dušan, Spiridijon 1/12 Naum Vojmir K.: Ivan K. pričuje o Kristu. Iv. 1- 16 Ned. 3. adv. Kristina, d. 2 Uroš Cvetana 16 Pon. Evzebij, šk. ® 3 Zofronij Jaronega 17 Tor. Aleksandrov dan 4 Državni praznik Strojslav 18 Sred. Kv. Gracijan, m. 5 Sava Ljubonega 19 Čet. Nemezij, m. 6 Nikolaj Uglješa 20 Pet. Liberat, m. 7 Ambrož Boživoj 21 Sob. Tomo, ap. 8 Patapij Tomislav K.: Ivan K. poklican v proroke. L. 3. 22 Ned. 4. adv. Zenon, m. 9 Spnč. M. D. Zvezdana 23 Pon. Viktorija C 10 Ivan Desp. Ozrislav 24 Tor. f Adam in Eva 11 Danilo Dunja 26 Sred. Božič. Rojstvo Gosp. 12 Spiridijon Žitigoj 26 Čet. Štefan, m. 13 Evstahij Zlatka 27 Pet. Ivan, ev. 14 Tirzo Pelislav 28 Sob. Nedolžni otročiči 15 Elevterij Zorica K.: Simeon in Ana ozn. Gosp. L 2. 29 Ned. Ned. po bož. Tomo 16 Agej Vrhoslav 30 Pon. David, kr. 17 Danilo Branimir 31 Tor. Silvester, p. O 18 Sebastijan Blažena Beležke. Pristojbine: I. Poštne. A. Tuzemski promet. Izza 1. VI. 1925 so v veljavi tele pristojbine: 1. Pisma do 20 gr 1 Din; za vsakih 20 g 50 p več. 2. Dopisnica — navadna 50 p, z odgovorom 100 p. 3. Tiskovine do 50 g 25 p; za vsakih 50 g 25 p več; največja teža 2 kg; pošiljajo se odprte. Tiskovine za slepce do 500 g 10 p; za vsakih 500 g 10 p več; naj večja teža 3 kg; odprto. 4. Vzorci brez vrednosti do 100 g 50 p; za vsakili 50 g 25 p več ; največja teža 500 g; zaviti pregledno. 5. Poslovni papirji do 200 g 1 Din; za vsakih 50 g 25 p več; največja teža 2 kg; odprto. 6. Mešane pošiljke — kakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. 7. Priporočnina 3 Din. 8. Ekspresnina 3 Din. 9. Pristojbina za pokaz 50 p. 10. Povratnica, zahtevana pri predaji 3 Din, po predaji 6 Din, 11. Poizvednica 3 Din. 12. Za preklic pošiljke, izpremembo naslova, znižanje ali čitanje odkupnine se plača pristojbina za priporočeno pismo, oziroma tudi še za brzojavko. 13. Poštne nakaznice (komad 25 p) — a) navadne: nakaznica do 25 Din 1 Din, do 50 Din 150 p, do 100 Din 200 p, do 300 Din 300 p, do 500 Din 400 p, do 1000 Din 500 p, do 2000 Din 6U0 p, do 3000 Din 700 p, do 4000 Din 800 p, do 5000 Din 1000 p; izplačnina do 50 Din 50 p, do 1000 Din 100 p, do 5000 Din 200 p. b) brzojavne: nakaznina, kakor pri navadnih nakaznicah; izplačnine ni nobene; brzojavna pristojbina, ekspresnina 3 Din. Pristojbine se plačajo pri predaji. Izplačilno poirdilo 3 Din. 14. Vrednostna (denarna) pisma — pristojbina: a) težna do 20 g 400 p, do 40 g 450 p, do 60 g 500 p, do 80 g 550 p, za vsakih 20 g 50 p več; b) vrednostna do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din, do 1000 Din 5 Din, do 5000 Din 10 Din; za vsakih 1000 Din ali del te vrednosti še po 1 Din več; dostavnina 3 Din; obvestnina 50 p; ekspresnina 3 Din. 15. Zavitki (paketi) — pristojbina : a) težna do 1 kg 6 Din, do 5 kg 10 Din, do 10 kg 20 Din, do 15 kg 30 Din, do 20 kg 40 Din; za obsežnejši paket ali paket, ki zahteva večjo opreznost, se plača dvakratna težna pristojbina ; b) vrednostna: do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din, do 1000 Din 5 Din, do 5000 Din 10 Din, potem za vsakih 1000 Din ali del te vrednosti po 1 Din več; dostavnina 5 Din; obvestnina 50 p; nakaznina za odkupnino do 25 Din 1 Din, do 50 Din 150 p, do 100 Din 200 p, do 300 Din 300 p, do 500 Din 400 p, do 1000 Din 500 p, do 2000 Din 600 p, do 3000 Din 700 p, do 4000 Din 800 p, do 5000 Din 1000 p. Naj večja teža 20 kg; vrednost neomejena. B. Inozemski promet. 1. Pisma: do 20 g 3 Din; za vsakih 20 g 150 p več. 2 Dopisnice: navadne 150 p, z odg. 300 p. 3. Tiskovine: do 50 g 50 p ; za vsakih 50 g 50 p več; za tiskovine v Čehoslovaško veljajo pristojbine za tuzemstvo. Za slepce : do 500 g 20 p; za vsakih 500 g 20 p več. 4. Vzorci brez vrednosti: do 100 g 1 Din; za vsakih 50 g 50 p več. 5. Poslovni papirji: do 300 g 3 Din; za vsakih 50 g 50 p več. 6. Mešane pošiljke: kakor za vzorce; če so poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. 7. Priporočnina: 3 Din. 8. Ekspresnina: 6 Din. 9. Povratnica: pri predaji 3 Din, po predaji 6 Din. 10. Poizvednica: 6 Din. 11. Preklic pošiljke, izprememba naslova: 6 Din. 12. List za odgovor: 8 Din. 13. Pristojbina za ocarinjenje pisemskih pošiljk: 3 Din. 14. Vrednostna pisma: promet sedaj dovoljen z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Čehoslovaško, Egiptom, Francijo, Gdanskim, Italijo, Madžarsko, Nemčijo, Poljsko, Romunijo, Švedsko, Švico, Turčijo in Veliko Britanijo; teža 2 kg, vrednost 1000 Din; težna pristojbina kakor za priporočene pošiljke iste teže, vrednostna 5 Din. 15. Zavitki (paketi) — pojasnila o pošiljatvl se dobe pri vsaki pošti. II. Brzojavne. Za brzojavko v notranjem prometu se plača redne besedne pristojbine 50 p, najmanj 5 Din; vsaka brzojavna golica velja 50 p. Brzojavka s potnino: pristojbina za sporočilo potnine 4 Din: za kilometer po dnevu 10 Din, ponoči 20 Din, največ do 10 km. Najvažnejše o brzojavkah v evropskem inozemstvu: pri vsaki brzojavki se računa ena beseda več; najmanjša pristojbina znaša 1 frank = 11- Din. Lestvice za pristojbino kolkov ali štempljev. I. Kolek za menice. Od vseh vrst menic, ne glede na to, ali so izdane v državi ali v inozemstvu: do 300 Din Din 060 preko 300 Din do 600 Din.Din 120 600 „ „ 1.200 „ 2 — 1.200 „ „ 2.000 „ 4-- 2.000 „ „ 3.200........................................................ 6'20 3.200 „ „ 5.000............................ 980 5.000 „ „ 6.800........................................................ 13-20 preko 6.800 Din do 10.400 Din 10.400 „ 14.000 „ 14.000 „ „ 20.000 „ 20.000 26.000 „ 26.000 „ „ 32.000 „ 32.000 „ „ 38.000 „ 38.000 „ „ 44.000 „ 44.000 „ „ 50.000 „ 50.000 „ „ 60.000 „ 60.000 „ „ 70.000 „ 70 000 „ „ 80.000 „ 80.000 „ „ 90000 „ 90.000 „ „ 100.000 „ „ 100.000 „ 125.000 „ „ 125.000 „ „ 150.000 „ „ 150.000 „ „ 175.000 „ „ 175.000 „ „ 200.000 „ „ 200.000 „ „ 250.000 „ „ 250.000 „ „ 300.000 „ „ 300.000 „ „ 350 000 „ „ 350.000 „ „ 400.000 „ „ 400.000 „ „ 500.000 „ preko 500.000 Din od vsakih 1000 i 19 25 34 43 52 61 70 79 94 109 124 139 154 192 230 268 306 382 458 534 610 760 II. Kolek za pobotnice. Od vsakega zneska .... 1/3°/o III. Kolek za pogodbe. a) Pristojbina za kupne in najemne pogodbe (izza 1. VIII. 1922): Za premičnine...............................................2°/o Za nepremičnine..................................................6% b) Pristojbina za druge pogodbe: Din —‘05 10 15 25 50 75 1 2 3 4 5 — 6 — IV. Kolek za račune. do 100 Din 10 par preko 100 „..................................................20 — Din do 5 Din preko 5 II „ 10 II 10 1» „ 15 II 15 n „ 25 ll 25 ii „ 50 II 50 ii „ 75 II 75 )i „ 100 II „ 100 ii „ 200 ll „ 200 ii „ 300 II „ 300 ii „ 400 II „ 400 „ 500 II „ 500 ii „ 600 l> in za nadaljnih vsakih 400 Ksaver Meško: Korotan. Na gori stojim, v dolino, v daljave strmim. Dežela pod mano kakor nevesta cvetoča: polje, senožeti zelene, vmes reka deroča, iz hiš ob reki belkast vije se dim, počasi ga pije tiha, modra višava; tam dalje se širi z lesi posuta planjava, nad njo kljubovalno dviga visoko v nebo ogromna gora plešasto, trdo glavo; pod goro svetlika jezera blesteča se plan: prelesten biser v krasoto krajine vkovan; kot v sanjah poslušam gorske vodč žuboreče in gozde planinske svečano-tajno šumeče, kako ves radosten si poje in uka pastir, kot blagoslov božji gre spev čez planinski mir; vmes zvončki živince cingljajo kakor pri maši — saj božje svetišče je tudi v prirodi, na paši. O zemljica sladka, ti sveti naš Korotan, tak drag si mi, kot drag mi je beli dan, tak drag, kot nad mano sinje božje nebo, tak drag, kot mi bilo je rodne mamke oko... Kompoljski: Udarec s kolom. Culdno. Minulo pomlad Je naenkrat završelo v slovenski javnosti. Zganila se je tista slovenska javnost, katera je podobna človeku, ki že leta in leta lepo ždi v svoji sobicii ter se prepira z domačimi, kako si sobico uredi, a je napram vsem zunanjim dogodkom tako ravnodušen, da se mu niti ne zljubi pogledati skozi okno, da bi videl, kako mu sosed ogroža dom. In ta javnost, kateri v njeni zaverovanosti z lastnimi notranjimi brigami in tež-kočami pogled ne seže preko mejnik kolov ter je gluha in slepa za razne zelo značilne dogodke krog sebe doma in v tujini, je zdajci enodušno in glasno protestirala. Protestirala pia ni proti lastnemu bratu, kakor je že običajno, ampak proti tujcu, ki se je pojavil nenadoma in izpregovoril važno besedo pri urejevanju naše sobice, našega doma. Kaj se je vendar zgodilo, da se je dogodilo to čudo po tolikih letih? V javnost so prodrle vesti, da so ostali naši stari neprijatelji še vedno stari lisjaki kljub novim in drugačnim razmeram. Mi smo seveda mislili v svoji veliki naivnosti, da so se že prilagodili novim časom in prilikami. Pa se je naenkrat jasno pokazalo, da smo v veliki zmoti. Zakaj oni niso prav nič izpremenili svoje čudi, ampak so ostali prav talci, kakor so bili ter uporabljajo proti nam prav tiste metode kakor so jih uporabljali nekdaj v onih časih, o katerih smo mislili, da se ne povrnejo nikoli več. Pa evo dokazov: Nemški tovarnar je zmagal pri občinskih volitvah v slovenskem Šoštanju s slovenskimi delavci tako, kakor je sam hotel. Starodavni Ptuj ima v mestnem zastopstvu močno nemško pozicijo. V slovenski okolici slovenskega Celja sc izjavljajo slovenski starši pod pritiskam nemških mogotcev za nemško šolo. Nemški značaj Maribora naj dokazuje staro cerkveno pokopališče; zato se ne sme opustiti, čeprav je to sklenil nemškonacio-ualni občinski svet že 1. 1914. in oskrbel drugo pokopališče. Ker je pravili mariborskih Nemcev premalo, zato se pobirajo protestni podlpisi pri Slovencih s. pretvezo, da gre samo za čin pietete do mrtvih. Naš državni uslužbenec, okrožni zdravnik dr. Camillo Morocutti v obmejnem Št. liju obrekuje in blati naš narod in državno upravo pred svetovnim forumom v berlinski »Genmaniji«. In tako bi lahko našteli dolgo dollgo vrsto podobnih dokazov. Pa naj za sedaj zadostujejo samo najznačilnejši, gori navedeni. Pa saj vse to vendar ni nič posebnega. Nič posebnega namreč ni za onega, ki ima odprte oči in malo globlje zasleduje razvoj dogodkov doma in tudi tam zunaj preko mejnih kolov. Vse to je le naravna posledica, ki je morala priti prav tako, kakor bodo morale docela logično priti še druge zle posledice zaradi naše splošne brezbrižnosti v tem pogledu in kakor morajo priti vsled dobro premišljenega in po določenem načrtu se vršečega narodnoobrambnega in napadalnega dela naših nasprotnikov. Zakaj na svojo veliko sramoto moramo priznati odkrito, da je zavladalo po preobratu v naši javnosti skoraj popolno mrtvilo za narodnoobrambno in prerojevalno delo v naših obmejnih krajih. Zato se mislečega človeka pototeva težka skrb za bodočnost teh krajev in ljudi, za katere smo žrtvovali v prejšnji dobi velik del svoje energije in ne malo tudi gmotnih sredstev. Mi držimo v tem oziru roke kriižem, zapiramo oči in si mašimo ušesa. Ne tako tujec. Pasi poražen in prvi hip nad nepričakovanim zaključkom svetovne vojne zbegan se je hitro našel in zavedel, da ga more zopet postaviti na noge le dobro premišljeno in po načrtu izvedeno podrobno delo. In takega dela se je lotil, ga izvajal in ga še izvaja lepo na tihem brez hrupa. Sedaj pa prihaja polagoma na dan uspeli tega dela. In mi sc mu čudom čudimo zato, ker smo držali roke križem, ker smo bili slepi in gluhi. Namesto, da bi se čudili svoji lastni brezbrižnosti in brezdelju, se čudimo naravnemu uspehu organiziranega dela ter — protestiramo. Vsi, še tako ostri protesti pa navadno ostanejo le na papirju, medtem ko se le iz smotrenega dela poraja uspeh, le iz žrtev vzklije seme, ki more in mora donašati prej ali slej pravi sad. Ako ne os/vobodimo sužnja gmotno in duševno, ostane v svojem jedru še vedno suženj, pa čeprav lije na njega zlata svoboda. Jetniku po dolgoletni ječi ne zadostuje, da mu snameš okove ter rečeš, da naj hodi. Ne. Treba mu je pokazati pot, po kateri naj gre, da pride do smotra, do samostojnosti v delu in mišljenju. Pa še več. Na ne lahki in dolgi poti po tolikoletnem trpljenju mu je potreba nuditi oporo, da ne omaga sredi pota, proden se mu povrne izgubljena moč. Sedaj pa roikona srce ter odgovorimo. Kaj in koliko smo mi storili v tem oziru po prevratu? Kaj in koliko storimo sedaj? Selc, kadar nas udarijo dogodki s kolom po glavi, sc nam za kratek hip odpro oči, da pogledamo in — protestiramo. Potem pa zopet mirno ždimo, se sami med seboj prepiramo ter docela pozabljamo na delo za obrambo domače grude, na delo za prerojenje lastnega človeka. In tak udarec s kolom so nain zadali dogodki minule pomladi. Ta udarec je prišel tako nepričakovano in je bil tako silen, da je nas res vzdramil. Vzdramil za koliko časa? Človeku se zdi, kakor da se vračajo nekdanji časi, ko nam je gospodaril na lastni zemlji oholi tujec, in smo se morali trdo ter često neuspešno boriti za vsako mrvico pravice, ki je nam šla po božji in človeški postavi. Da se vračajo časi, ko jc peščica priseljenih tujcev gospodarila slovenski masi ter je morala lastna naša deea obiskovati nemške ponemčevainice zaradi kruhka staršev. Da se vračajo časi, ko je tujec zasužnjil našega človeka gospodarsko, telesno in duševno. Da se vračajo časi, ko sc je gradil z našimi ljudmi nemški most do Adrije .. . hi mi protestiramo, samo protestiramo javno po časopisju kakor nekdaj v onih črnih sužnjih dneh. Prav za prav niti ne tako, kakor tedaj, kajti takrat je iz naših protestov vzniklo delo, podrobno in vsaj kolikor toliko organizirano, zistematično delo, ki mora roditi uspeh. In ga je tudi rodilo. Takrat so našim protestom sledile tudi gmotne žrtve, ker smo se zavedali, da so same še tolikanj lepe besede mrtve, ako jih ne izpremenita delo in žrtve v dejstva. In sedaj?! Sedaj se povzpnemo kvečjemu še do javnih časopisnih protestov. Pa še za te moramo dobiti prej udarec s kolom. Šli bi preko okvirja tega članka, dko bi se hoteli podrobno baviti s tem, kako jc zmagal nemški tovarnar pri občinskih volitvah v Šoštanju s slovenskimi delavci. Prav tako ne nameravamo raz-motrivati. kaj je privedlo slovenske starše v celjski okolici, da zahtevajo za svoje otroke nemško šolo. Dejstva so danes tu in govorijo sama dovolj glasno. Danes Šoštanj, Celje, Ptuj, Maribor. Jutri se pa pokažejo isti znaki v drugih naših kraj j h ob meji in tudi že v zaledju. Saj imamo ob naši meji in drugod še vse polno Šoštanjev in Celj! Ce bi bilo kaj takega možno v teh dveh krajih, zakaj bi bilo neki izključeno drugod? Vzroki leže na dlani in so nam dobro znani. Saj jih poznamo še iz prejšnje dobe, iz dobe suženjstva. Na strani nasprotnikov! je to uspeh podrobnega in zistematičnega dela. Na naši strani pa je krivda v brezdelni ravnodušnosti in v splošnem mrtvilu za narodnoobrambno in preroje-valno delo ob naši meji. Koga zadene glavna krivda? V prvi vrsti so krivi krajevni črnite! ji, ker se niso zmenili za to, da bi po fizični sMobodi kazali našim ljudem pot k duševni svobodi. V drugi vrsti pa je kriva vsa naša javnost, ker se ni prav nič pobrigala za to, da bi nudila bivšim zasužmjencem oporo in pomoč vsaj tako dolgo, da bi jih privedla do samostojnosti v delu in mišljenju. Največ jili je pa med nami, ki ne vidijo teh dveh krivcev, ker jih videti nočejo. Ti kiratkomaJo vidijo samo tretjega krivca, in ta je po njihovem mnenju — država. Tako naziranje je silno prilično in udobno; kajti naravnoist oddahnem se, če mi vest in razum kaj očitata, pa morem ta trpki očitek zvaliti na drugega. Na ta način se najlaže odkrižam sitne vesti in logičnega razuma. Vsi ti pa ne pomislijo, da država smo mi sami in nihče drugi. Torej kdo nosi krivdo?! Toda končno je vse to naša notranja domača zadeva, katera se še vedno lahko vsaj deloma uredi in zamujeno še kolikor toliko tudi popravi, ako imamo vsaj nekaj dobre volje in požrtvovalnosti. Drugačna pa je zadeva z dr. Morocn 11 i j e m , ki nas ni oblatit v kakem brezpomembnem zakotnem lističu doma ali tam zunaj pri sosedih, ampak je nas postavil na sramotni oder v listu, katerega upošteva svetovni forum, ker je kolikor toliko vladno glasilo še vedno močne 60-mitijonske države. In če zagleda v takem listu beli dan Obširen članek, podpisan s polnim nalslovom po predsedniku nemške manjšine v Sloveniji za ligo narodov, to potem nekaj zaleže. Zaleže tam zunaj tem bolj, ker si je znal v povojni dobi ravno dr. Morocutti pridobiti s spretnim manevriranjem v zunanjem svetu (in še celo pri nas samih!) sloves stvarnega im nepristranskega zastopnika manjšin, kateremu je pred vsem pri srcu glavni smoter lige narodov, t. j. omogočitev mirnega sožitja in razvoja vseh narodnih manjšin, katere žive v okrilju nacionalnih držav. Zato ne pride nepoznavalcu razmer na mjsel, da bi mogel tak mož potvarjati dejstva, ampak vzame vse za suho zlato. Zato pa ostane kleveita, ki je padla na svetovnem forumu na naš narod in državo, ne kot kleveta, ampak kot gola resnica. Članek dr. Morocuttija je pisan zelo spretno. Navaja uradne navedbe slede uredlitve manjšinjske-ga šolstva v naši državi, potem se pa bavi izključno samo z razmerami v Sloveniji. Saj nosi članek pomemben naslov »D as d e ut s c h e S c h u 1 -e 1 e n d in S1 o v e n i e n«. Barbarski Slovenci smo takoj po preobratu po uradnih podatkih brutalno uničili nad' 100 cvetočih nemških osnovnih šol ter pognali nad' 200 nemških učiteljev s trebuhom za kruhom preko meje. Nemcem nisimo pustili niti ene meščanske, strokovne ali srednje šole; dasi so imeli pred prevratom na teritoriju sedanje Slovenije poleg številnih osnovnih šol, otroških vrtcev, strokovnih in meščanskih šol tudi 5 gimnazij, 2 realki in kar 3 učiteljišča. In vse to razkošje samo za 50.000 raztreseno živečih Nemcev! Seveda ob tej priliki previdno zamolči »objektivni« predsednik lige, da prebiva na tem ozemlju kompaktno naseljenih 1,500.000 Slovencev, katerim ni dala mačeha Avstrija niti ene strokovne, meščanske ali srednje šole. Torej 50.000 raztreseno živečih Nemcev je imelo razen drugih dobrot 10 srednjih šol, 1,500.000 zdržema naseljenih Slovencev pa —nič! Pisec se je dobro zavedal, zakaj je to zamolčal. Pravičen svet bi potem uvidel, kako krivično so postopali napram manjšinam Nemci, in kakšno je bilo v jedru to »cvetoče« nemško šolstvo. Vise je služilo svojemu ponemčevalnemu namenu od oltroškega vrtca pa tja do visoke šole. Za nepristranskega poročevalca in zastopnika lige narodov se prav tu sama vsiljuje paralela med slovenskim šolstvom na Koroškem, kjer prebiva še 100.00(1 zdržema naseljenih Slovencev in med šolstvom 50.000 raztreseno naseljenih Nemcev v Sloveniji. Tam niimajo Slovenci niti ene slovenske osnovne šole in niti ene vzporednice, da o strokovnem, meščanskem in srednjem slovenskem šolstvu niti ne govorimo. Naša uprava pa nuidii za vsakih 30 nemških otrok že poseben nemški razred, oziroma šolo! Seveda so vsa ta dejstva dr. Morocuttiju prav tako dobro znana kakor nam. A on gre preko njih, ker je pač hotel nas pokazati svetu kot brezobzirne barbare, pod katerimi ječi in .vzdihuje nedolžno nemško jagnje. Torej gospod doktor gre preko takih dejstev, pa čeprav mu leže na dlani. Pač pa večkrat primerja Slovenijo z južno Tirolsko in Slovence s fašisti seveda v taki obliki, da Slovenci še prekašamo fašiste v brezobzirnem uničevanju nekdaj cvetočega nemškega kulturnega življenja. Zakaj fašisti so začeli z zatiranjem nemštva šele zadnja leta, med tem ko smo mi vse to delo opravili takoj v začetku in sicer prav temeljito. Da žive tirolski Nemci zdržema naseljeni, naši so pa raztreseni, ne jgra tu prav nobene vloge. Sploh pa bi bilo treba enkrat javno pribiti, kakšnega pokolenja je prav za prav tistih 50.000 Nemcev pri nas, na katere se vedno sklicuje dr. Morocutti. Uverjeni smo, da bi se to število prav izdatno znižalo, ako bi jih razpredeliili z ozirom na čistokrvnost. Saj dovolj jasno osvetljuje dejansko razmerje dejstvo, da izdajajo Nemci ob priliki volitev v narodno skupščino s l o v e m s k o pisane 'letake in brošure za svoje nemške vollilce! Iz vsega članka dr. Moroouttija se vidi, da bi on rad vzbudil v vesoljnem nemštvu in pred svetovnimi forumom za naše Nemce ono zanimanje, kakor ga danes uživajo tirolski Nemci, da bi pač napravil iz Slovenije drugo južno Tirolsko, Toda s takimi po-tvarami to ne pojde. Resnica je prva. Laž in po-tvara se še nikjer nista obnesli, vsaj za daljšo dobo ne. Pisec opisuje nadalje na prav ginljiv način vse nemške kulturne naprave, ki so ob prevratu izginile pod brezobzirnim razdejanjem Slovencev. Marsikateri brumni nemški duši so prišle gotovo solze v oči in se je prekrižala pred slovenskimi kanibali, ko je čitala te primere uničevanja prastare in edinstvene nemške kulture v Sloveniji. A kakšno je bilo v jedru vse to nemško tolikanj »cvetoče« kulturno življenje pri nas pod bivšo Avstrijo, zlasti še zadnja leta, ko je divjal brezobziren narodnostni boj, to ni znano samo nam, ampak prav tako dobro tudi dr. Morocuttiju, kajti vse kulturno pobarvane nemške institucije so imele isti glavni in skupni smoter, namreč: propagando za prodirajoče nemšitvo proti Adri-ji. Ker niso služile vse te institucije kulturi, ampak v prvi vrsti le nemški baharjji na zunaj, na znotraj pa izzivanju slovenskega življa, zato se je vršilo v njih — ako izvzamemo par 'starih posameznih institucij v prejšnji dobj mirnega sožitja obeh narodnosti — bore malo res kulturnega dela. Kar spomnimo se na delo raznih »Kasino-, Theaiter-, Šport-. Musik- in Gesangsvereinov«, pa vemo, pri čem smo. Proti koncu nam milostno ponuja pisec, ko je javno oblatil nas in našo državo pred svetom, z visoko gesto roko v spravo. To pa seveda samo pod enim pogojem: da zopet vzpostavimo »status ouo anite«, torej da dobi našiii 50.000 raztreseno živečih Nemcev zopet svoje osnovne, strokovne, meščanske in srednje šole. Razume se, da morajo imeti vse te šole le svojo nemško upravo in samo nemško učiteljstvo. Tudi nadzorstvo mora biti v res pravTi nemških rokah. Škoda, da dr. Morocutti ni povedal kar naravnost, da morajo biti vsi ti Nemci iz tujine. Res, sila skromni in obzirni so ti naši Nemci! Vse delo hočejo opraviti sami s svojimi ljudmi. Nam in naši državi ne preostaja prav nič.drugega, kakor da vse te šole vzdržuje in plačuje njihovo osobje, ne v svoji valuti, ampak vsaj v markah, če že ne v dolarjih! Torej: ko bomo vse to storili, potem se šele smemo približati gospodi nemške manjšine in ponižno vprašati njo in njihovega zastopnika v ligi narodov, dr. Morocuttija, ako imajo v svoji veliki skromnosti še kakšno žcljico, da jim jo izpolnimo. M,i bi šli kljub vsem zavijanjem in potvarjanjem dejstev v članku dr. Morocuttija mirno preko vsega tega. Saj vidimo dovolj jasno, da se voditelji naših Nemcev niso prav ničesar naučili v dolgi in trdi šoli svetovne vojne. Danes se še vedno postavljajo v mogočno pozo »Herrenvolka« prav tako, kakor so se postavljali nekdaj, ko še nji so doživeli trpkih izkušenj in popolnega poloma svojih nenaravnih, nečloveških in krivičnih stremljenj. A cela zadeva ima še drugo prav resno ozadje. Morocuttijev članek je namreč samo majhen drobec izmed velikopotezno zasnovane in prav podrobno izvedene propagande naših Nemcev v tujini proti našemu narodu in državi. Ti ljudje namreč zbirajo vse gradivo ter ga pošiljajo svoji vrhovni centrali za nemške manjšine, živeče izven lastne države. Kakšno je to gradivo, si lahko mislimo. Kajti, ako piše dr. Morocutti, ki je v naši državni službi in ki uživa sloves nepristranskega motrilca razmer, v takem tonu in s takim potvarjanjem, potem si lahko napravimo sodbo, kako šele poročajo drugi privatni in manj razsodni številni nemški poročevalci. In vse to gradivo se vestno zbira ter uporablja v propagandne svrhe proti nam ne samo med Nemci samimi, ampak celo pred svetovnim forumom, kateremu niso znane prilike pri nas. In mi se za vse to ne zmenimo, kakor da bi se ne tikalo nas, kakor bi ne šlo pri tem za ugled in bodočnost našega naroda in države. Niti z mezincem ne ganemo, da bi vodili vsaj kolikor toliko evidence nad tem početjem svojih starih neprijateljev doma in v tujini. Lažnjivlo njihovo propagando bi bilo treba pred tujim svetom razkrinkati z resničnimi podatki in dejstvi. IPa kako bomo to storili, če še ne moremo sami svoje lastne javnosti seznaniti z razdiralnim delom nasprotnikov! Ako sploh kaj izve naša javnost o vsem tem, dozna le slučajno po posameznikih. Saj niimanno nikogar, ki bi se bavil s takimi stvarmi, ki bi zbiral vse tozadevno gradivo, ki bi organiziral in vodil propagando doma in v tujini v tem smislu. Tu se kaže vsa naša velika mi-zerjja. Ravnodušno in brezbrižno stojimo s prekrižanimi rokami ob strani in čakamo. Čas pa hiti nevzdržno naprej in oblikuje bodočnost našemu narodu in državi, ki bo pač taka, kakršno si ustvarimo sami v sedanjosti. Ako pa ta bodočnost ne bo taka, kakor bi lahko bila, ne bodo nosila glavne krivde bodoča pokolcnja, ampak jo bo nosil sedanji rod. Mara Lamutova: Zakrita bajna je dežela ... Kot mati k detetu se skloni, da čuje mu utrip srca, enako se nebo sklonilo je k tebi; rodni Kras, da Tvojim čudom prisluškuje, življenju večno skritim, da čuje le za hip — pravečnega srca utrip. Oblaki, ki so čuda posluš'aIi, so nad teboj obstali, vpodobljeni v apneni skali, skalovje tvoje so oblaki na nedrih tvojega srca .. . Odjadrajte oblaki in megle, da Krasu vidimo1 v srce! Če bi se gornja plast, ki daje zemlji slabo rast, ki žene brinje in osat, odkrušila od srčne srede, tedaj bi čuda se razkrila in bajna vzcvela bi dežela: odkrila bi se jezera in sela, odkrile reke in potoki, v njih švigale lii ribice človeške, bleščali kapnikov otoki . . . Ponosni' stalagmiti kipeli bi v nebo', od njih odseval bi so In eni svit v stotere mavrice razlit. Začudena bi ptica sela na kapnik vitek in svetal, začudeno bi gostolela: «Oj, solneni Kras, predraga zemlja, zakaj si v nedrih bisere nosila, zakaj pred svetom jih zakrila?« — Labodke trudne, bele skale, povsod zaman so vas oči iskale: ne zmore vas snežena stepa, ne daljni svet puščav, ne rodovitna pusta, nikjer drugod ne vidim ponosnih kraških goličav. Kako bi moglo' mi srce na tujih tleh živeti, kako na tujih tleh umreti? — A pesem, čuj, odmeva od golih sužnjev — skal, odmeva — kot 'bi peli 'Pogrebci žalosten koral... :ncu bodi: da je član Dražbe sv ____________ Ja. Člani so: 1. pokrovitelji, plačujoči 100 Din, 2. ustanovniki plačujoči 50 Din, 4. podporniki vsaj 3 Din na leto. Dolžnost 3. letniki, po 5 Din na leto, W V Družbo se vpisuje pri bližnji podružnici. Ksaver Meško: Gesta. Dvoje opazujem zelo rad: oblake na nebu in ceste na zemlji. Oblake — saj so tako nemirni, tako se menjajoči kakor življenja nestalna, vedno valoveča, zmerom se menjajoča usoda; napihujejo se in izginjajo kakor bežna človeška sreča. Prihajajo in izginjajo brez sledu na nebu kakor mi neznatni ljudje na zemlji. Nič so, kakor je nič vse to naše kratko, čez hipe v večnost toneče življenje. Zanimivo za trenutek, pomembno morda za kako leto, a ga že več ni, za ■ brisan, bledeč spomin, morda še manj, morda še tega ne. In ceste. Prijateljica nam je cesta in tolažnica, nasprotnica in sovražnica, življenje samo in pozor-nica, na kateri se življenje odigrava. Prijateljica, z mehko roko božajoča tolažnica, kadar smemo svobodni, težečih vsakdanjih skrbi in težav oproščeni, veseli kreniti po njej, kamor nam srce želi, kamor Oko in duša s hrepenenjem pred nami hiti. Ni je radosti in ne tako tople tihe sreče kakor biti svoboden popotnik brez okovov in verig dnevnih domačih skrbi. Nasprotnica in sovražnica nam je cesta, kadar smo priklenjeni na dom, na službo in delo, na dolžnosti in neprilike, priklenjeni na ljudi, ki bi jim tako neskončno radi ubežali. Vabi nas dalja s tisoči glasi, tisoč rok nam sega iz lepot daljnega sveta naproti, a moramo zatisniti ušesa, da ne slišimo sladko-vabečih klicev, zapreti moramo oči, da ne vidimo mehkih, v ljubezni se nam naproti prožečih rok, zakleniti moramo zelo skrbno vse duri srca, da ga povsem ne omami hrepenenje po dalji, po samoti, ali po življenju v lepših razmerah, v prijetnejših krajih, med ljubeznivejšimi ljudmi. Cesta se tako koketno beli in blišči pred nami — mlado dekle, ki beži pred nami, pa se venomer vabljivo ozira, gremo li za njo. Stojimo ob njej, gremo v miislih, s hrepenenjem po njej; šli bi po njej daleč, daleč, kjer ne bi bilo nič ljudi; zakaj čudežno lep je svet božji, a ljudje na njem niso lepi... A smo priklenjeni na svoje mesto, v ječi smo, oviti in obteženi z nc-pretrgljivitni verigami dolžnosti, pehanja in boren ja za košček vsakdanjega 'kruha. Sužnji smo ljudi, ne moremo se oprostiti, ne veselo zastaviti koraka v lepe dalje, ne svobodno pohiteti od tod — ah, zasovražimo ob takih trenutkih te lepe ceste, ki se tako smehljaje razgrinjajo pred' nami kakor zasmehujoče našo nemoč, naše jetništvo, naše suženjstvo ... Življenje samo je cesta. Kako hiti nekatera po najkrasnejši pokrajini, lepa in ravna, in ne ve ničesar o ovinkih in težavah. Druga jc polna ovinkov in rid, s težavo se vije skozi in čez sto in sto zaprek in ovir, čez hribe in gore se trudi. Tretja jc vsa gručasta in jamasta, kamenja in blata polna, da je hoja po njej bridko trpljenje, ko je popotnik v vedni nevarnosti, da se spotakne in pade, si zlomi rolko ali nogo, ali se vsaj oškropi in oblati, da ni za med svet — resnično, življenje, eno lepo in brez skrbi, drugo v težavah, trudu in večnem delu, tretje polno in prepolno trpljenja, težav ju bridkosti. Koliko se jili rani na teh težkih potih, koliko se jih zruši in razbije! In koliko jih oškropi blato teh poti. In je to blato za človeka dostikrat hujše gorje, nego če bi se bil povsem razbil ob zaprekah in kamenju. Koliko pa jih je med nami, ki stopajo po javnih cestah — v težkem delu in trudu, ko bi lahko mirno sedeli kje v zatišju — in nilso1 bili oškropljeni z blatom zavlisti in nizkotnosti? Blata pravih pocestnih luž se človek očisti, ker mu omadežujejo samo obleko; blata z življenja cest se ne očistimo izlahlka, nikoli morda, ker je oškropilo in omadeževalo našo dušo ... lil pozornica je cesta. Kako pisano življenje se odigrava na njej! Užitek je, opazovati otroka pri igri na cesti. Ko se ure in ure ukvarja in trudi z eno in isto stvarjo, da preslipava pesek, stavi hišice iz blata in koščkov lesa jn jih spet podira — naposled pa poruši sam ali mu poruši tovariš vse, kar je sezidal vse popoldne: prav kakor si v življenju lahko v enem trenutku porušimo vse živi jensko delo ali nam ga porušijo drugi. Kako zanimivo opazovati ljudi, ki prihajajo In odhajajo po cesti, govoriti z njimi. Grem nekoč po cesti od doma gori, sreča me majhen fantič z dvema še manjšima deklicama, sestricama. Otroci drvarja so, ki s tovariši tu v gozdovih dela, pred nedavnim so prišli sem. — »Ti, koliko pa si star?« vprašam fantka. — »Sedem let.« — »Kaj pa ne prideš v šolo?« — »Gremo na jesen na Koroško. Tam bom hodil. V nemško šolo.« — Govori glasno, odločno, brez zadrege in strahu. In ves»obraz mu sije v radosti, da bo hodil — v nemško šolo. Dva dni pozneje jih vidim skozi okno, ko gredo po cesti mimo. Fant na sredi, deklici na vsaki strani. Za roko drži vsako. Nenadoma ipostoji, izpusti roki, z veliko vnemo nekaj pripoveduje. Deklici stojita ob njem, strmita vanj kakor začarani. Kaj jima pač pripoveduje, da je s tako silo zagrabil njuni mladi duši? Gresta po cesti mimo mojega doma fant in dekle. Tesno drug ob drugem. Fant govori poltiho, dekle se toplo in srečno smeji. »Kako bosta hodila po tej poti čez deset, dvajset let?« mislim sam pri sebi. Ali tudi tako tesno drug ob drugem? Ali tudi tako srečna, tako vroče in hrepeneče se smejoča?« Kdaj, večkrat na leto, pride po cesti zanemarjen popotnik, večen romar, pijanček in berač. Pride v hišo k meni. Smehlja se, naglo mi pripoveduje sto in sto reči, prinaša pozdrave od tod in tam. Poslušam ga potrpežljivo, dasi vem, da je vsaj pol, kar govori, zlagano. Cez čas se spomni — mislil je na to sicer že ves čas, le reči si ni upal taikoj: »Žeja me daje. Tak hrib! Ali bi prinesli...« Sem vedel, videl, da pride na koncu to... Eno leto, dve leti prihaja. Potem ga ni več. Kje je legel, kje umrl? Gre po cesti mirno starec, starka. Počasi, sključena, vsa vase pogreznjena. Kaj mislita? Al,i, kako sta hodila po tej cesti pred petdesetimi, šestdesetimi leti? Ali, kdaj dane bosta hodila več tod, kdaj ju bodo prinesli in položili ob cerkvji, da si odpoči-jeta od vseh cesit in potov? Samotni hodijo ljudje povečini po cesti; tu tam po dva, po trije. Ob dveh priložnostih v množicah. Ob koncu potovanja tega in onega, ob pogrebu. Potrti stopajo nekateri, drugi pokonci, ravnodušni, veseli. Lepota in gnusoba je v srprti... In s Kurentom, godcem in šaljivcem. Največ spremljevalcev ima na cesti ta. Najpriljubljenejši, a tudi najsrečnejši na življenja cesti je pri nas — Kurent... Mara Lamutova: Utrinek. Judež vsak poišče svojega si Krista, glej, da bo o tem poglavju knjiga Ti življenja čista'! Dr. 1. Lah : V spomin -J- dr. lieVa Brunčka. Ob njegovi nenadni smrti sem se spomnil dveh stvari: pred par leti mi je prišel v roko velik rokopis z naslovom »Velika Nemčija prej ko slej.« Spisal dr. Lev Brunčko. Prečital sem z Dr. Lev Brunčko. zanimanjem delo, ki je obsegalo ogromno gradivo iz predvojne in povojne dobe. Tu so bili dokumenti nemškega »Dranga«, izjave politikov in diplomatov, statistični podatki, naše predvojne izgube in nem- ški uspehi na severni meji, vtsenemški cilji' in načrti, glasovi listov in proklamacij po svetovni vojni, nove priprave za dosego starih namenov, najnovejši podatki o nemškem manjšinskem delu, naš položaj na Koroškem itd. itd. Skratka delo, ki je zahtevalo nekaj let truda in zbiranja. To delo je ležalo pred menoj in ob njem prijateljevo pismo, naj mu dobim založnika. Bože ti moj! Založnika! Našel bi ga morda za roman najslabše vrste — a za delo, ki kaže našo narodno bol, naš položaj in tujo nevarnost, za tako delo danes ni založnika, ker ni zanj čitatelja in sploh — zanimanja. Vprašal sem na par odličnih mestih, pa so zmignili z rameni. »Ne moremo! Kaj hočemo s knjigami, ki se ne čitajo.« — »Prosim vas, knjiga je pravi kulturni dokument.« — »To je res, poznamo avtorja, ampak ni denarja, književni trg je brez kupcev, ne moremo.« — »Saj to je pravzaprav knjiga o nas, to je gradivo za našo obrambo, saj rabimo to, n. pr. v Ženevi ali drugod, kadar zagovarjamo pred svetom naše zahteve.« — »Seveda, ampak kdo naj jo izda?« — Sporočil sem dr. Brunčku te pomisleke in mu svetoval, naj priobči v kakem listu posamezna poglavja, ker bi bilo škoda, da bi ostalo vse to neznano, pozabljeno. Tudi bi bilo po par letih delo zastarelo in je torej boljše, da zagleda vsaj na ta način beli dan. Zadovoljil se je tudi s tem, a iz pisem sem videl, s kako ljubeznijo je gradil svoj spis in koliko si je obetal od njega. In sedaj bi bil moral za ves svoj trud prositi še miloščine, da bi mu sploh kje natisnili. Uvidel sem s tem velik kos tragike, ne samo njegove, tudi naše in marsikaterega iz nas. To je bila prva stvar, na katero sem se spomnil ob njegovi smrti. In potem sem se spomnil naših praški h dni. L. 1905. sc je zelo pomnožila naša praška dijaška kolonija. Iz Ljubljane, Celja in Maribora je prišel nov naraščaj, vzgojen pod vplivom »Omla-dine« in gesel narodno radikalnega dijaštva. Bilo je to po našem velikem dijaškem kongresu v Trstu, 'kjer je mladina s predavanji in referati o samoiz-obrazbi in narodnem prosvetnem in manjšinskem delu polagala temelje novemu nacionalnemu programu. Že leto pred tem smo v praški »Iliriji« ustanovili »Znanstveni klub«, ki je prirejal v društvu predavanja. Po počitnicah smo ustanovili »Ad r i j o« in v nji so razvijali svoje sile naši mladi. ki so prinesli s seboj toliko dobre volje do dela in zmage. Med njimi je bil tudi Lev Brunčko. Nadarjen, simpatičen dečko iz onih Slovenskih Goric, ki so nam dale že toliko d’elavcev na naši narodni njivi jn toliko borcev na naših ogroženih postojankah. Bilo nas je komaj trideset, ali »bili smo ljudi«. Ustanovili smo poseben »Manjšinski o d s e k«, ki je imel nalogo študirati češko manjšinsko delo, pregledati podrobno delovanje češke Šolske Matice, prirejati o tem predavanja, zbirati statistiko in z vsemi močmi podpirati delo v domovini s spisi za »Slovenski Brani k« in podatki za Ciril Metodovo družbo. Naši mladiči so se lotili stvari z vnemo, ki je rodila kmalu lepe sadove in v par letih so nas že prekašali s svojimi referati, statističnimi tabelami itd. Izmed vseh sta se najlepše razvila sedanji tajnik C. M. Družbe inž. Mačkov-šek in Lev Brunčko. Dočim je prvi kot tehnik prodrl v skrivnosti narodnih številk, je drugi kot pravnik in dober poznavalec severne meje posvetil vso pozornost nemškim napadalnim društvom in vsak teden smo imeli priliko poslušati predavanja iz te ali one stroke manjšinskega dela. Naša »Omla-dina«, »Slovenski Branik« in tudi drugi listi so bili deležni bogatih prispevkov iz naše praške delavnice. Razumljivo je, da smo pri svoji mladostni bojevitosti tu in tam katero rekli tudi čez odbor C. M. D., ki se nam je zdel vse prepočasen in premalo podjeten. Zato smo mu večkrat pošiljali svoje predloge, skrbeli smo, da je dobil za božič lepe razglednice iz zbirke češke Šolske Matice in z raznimi nasveti sku- šali pomnožiti družbeno delo. Doma na počitnicah so bili ti naši fantje marljivi delavci pri podružnicah C. M. I). — na skupščino pa srno prišli od vseh Strani in smo v Bohinjski Bistrici 1. 1907. in v Ptuju 1. 190,S. imeli že važno besedo. Takrat, ko se nam je zdelo vsalko drugo odrešenje še daleč, smo videli v tem obrambnem boju edino rešitev in smo smatrali za svojo prvo dolžnost, da z vsemi mladimi silami delamo na braniku domovine, da zadržimo sovražnika na meji, dokler ne napoči naš čas. Lev Brunčke je bil med najmarljivejšimi delavci te mlade generacije in je obetal, da bo mož na svojem mestu, ko se vrne v domovino. Bili so to lepi, nadepolni časi, ki se jih vsi radi spominjamo. Spomnil sem se nanje ob tej nenadni smrti in poleg lepih spominov mi je prišlo na misel nekaj vprašanj: kako bi bilo danes, da sc ni zgodilo to, kar nam je prineslo sVobodo? Kako bi sc danes borili že za vsako ped svoje zemlje! Kje bi bili naši mejniki? Ali bi bili vzdržali proti strašnemu pritisku? In kako je danes? Ali še mladina študira naše manjšinsko vprašanje, zbira gradivo, sestavlja statistične tabele? Ali se zaveda, da moramo še vedno braniti svojo last na severu in jugu? Ali vrši svojo dolžnost, kot smo jo vršili mi pred vojno? In zopet vidim pred seboj rokopis: »Velika Nemčija prej ko slej.« In na jugu doni: Velika Italija prej ko slej ... Ali bo velika Jugoslavija prej ko slej znala braniti svojo last in čast sredi teh dveh še vedno rastočih sil in varovati vsaj to, kar smo rešili iz svetovnega krvavega potopa? Ali ne trepeče naša zemlja v opasnosti, ki ji preti? Ali smo pripravljeni na vse in vzdržujemo v narodu zavest, da je treba rešiti vsakega slovenskega človeka in vzgojiti vsakega slovenskega otroka tako, da bo vedel, kaj sc pravi ‘biti »seme izkrvavi jen ega naroda« in da bo vzdržal v vseli težkih časih, ki mu prihajajo. To je slej ko prej — ukaz domovine, ki ga je čutil tudi naš prijatelj dr. Lev. Dr. Lev Brunčko se je narodil kot sin kmečkih staršev 27. okt. 1884. na Janževem vrhu v prevaljskem srezu. Gimnazijo je dovršil v Mariboru, pravne študije pa na pravni fakulteti v Pragi, kjer je bil leta 1911. promoviran. Že kot visokošolec se je udejstvoval v narodnoobrambnem delu; posebno veliko je deloval kot publicist. Bil je stalen sotrudnik »Omladine« in »Slov. Branika«; pisal je v naše in češke almanahe. Po pravnih študijah je služboval v raznih krajih na Štajerskem kot koncipijent in se povsod odlikoval v narodnostnem in prosvetnem gibanju, zlasti v Ptuju in Celju. V Ptuju Je bil o priliki spopada z Nemci napaden in pozneje aretiran. Med svetovno vojno se je boril na italijanski fronti, po prevratu pa je služil do sredi leta 1919. v naši vojski. Zatem se je posvetil upravni službi ter je služboval do konca leta 1927. pri sreskem poglavarstvu v Celju. Z novim letom 1928. je bil imenovan sreskim poglavarjem v Ljutomeru, kjer ga je po jedva polletnem službovanju dohitela smrt vsled srčne kapi 6. jul. 1928. Ob smrti je bil imenovan vladnim svetnikom. Po vojni je spisal obširno narodnoobrambno delo »Velika Nemčija slej ko prej«, ki čaka natiska menda v predalih Družbe sv. Mohorja (gl. gornji članek). Pisal je tudi članke za Ciril Metodov koledar in razne liste. Zlasti je zanimal njegov »Krst mlade Jugoslavije«. Dr. Lev Brunčko je bil jako simpatičen mož, ki si je znal povsod pridobiti popoln ugled'; zaradi svoje koncilijantnosti je bil v vseh slojih Jako priljubljen. O tem je priča njegov pogreb v Ljutomeru, katerega so se udeležili njegovi tovariši in znanci iz raznih krajev in na katerega so prihiteli ljudje in številne d epu taci j e iz ljutomerske okolice. Z velikimi častmi je bil pokopan 7. jul. 1928. Lahka Ti slovenska zemlja, ki si jo tako srčno ljubil. ■t* A. Sič: Čuvajmo starine! Ko sem po kmetih nabiral slovenske narodne motive, sem se česito mogel prepričati, da naše ljudstvo vse premalo ceni stara dela, ki so jih z veliko ljubeznijo in vnemo izdelovali naši predniki. Temu je kriva nova moda, katere se navzamejo po kmetih prav tako, kakor po mestih. Počasi, a sigurno prodira do zadnje gorske vasi in izpodriva vse, kar je starega. Odkar imamo prometna sredstva izboljšana in pomnožena, moremo ta pojav opažati od dne do dne bolj. In če ne utegne kmet v mesto, pride meščan do njega. Je vse polno krošnjarjev, ki obiskujejo redno najbolj oddaljene vasi, da razpeoajo nove tovarniške izdelke in izpodrivajo s temi domače, stare. Kmečke gospodinje kar tekmujejo med seboj, katera si bo prej nabavila za sobo ali kuhinjo kako modno reč. Tako n. pr. so prav hitro izginili lepo izrezljani, včasih tudi z narodnimi motivi okrašeni žličniki. Krošnjar je prinesel v vas žičast ali pločevinast žličnik, ki je bil našim gospodinjam posebno všeč. Temu se je moral umakniti stari, ki je bil lepo izrezljan in v,časi tudi ozaljšan z raznimi okraski. Romal je kratkomalo v ogenj ali v podstrešje. Nobeni gospodinji pa ni prišlo na misel, da se da star žličnik krasno uporabljati za dekoracijo, ako se postavi vanj lonček s cvetico. Novim, tovarniškim izdelkom se umikajo tudi stare podobe, staro pohištvo in sploh vse, kar ni modernega. Stare, na steklo slikane podobe nadomeščajo z novimi barvotiski, ki so včasih pod vso kritiko. Stare, lepo izrezljane stole znesejo v podstrešje, na njih mesto pa postavljajo novomodne, politirane, izdelane iz okrivljenega lesa. Ti se pri- legajo stari, veličastni javorovi mizi s struženimi nogami, kakor — oprostite — kravi sedlo. Prav tako ginevajo iz kmečkih sob krasno izdelane stare skrinje, ki so tvarjalc svoj čas bistven del prababične bale. Ta lepo izrezljan ali poslikan inventar stoji in trohni poleg druge stare šare v ka- Gabrljel Jelovšek kem temnem kotu prostranega podstrešja. Dokler je za rabo, uporabljajo skrinjo za žitnico; ko jo umci zob časa, pa mečejo vanjo stare cunje, obutev m drugo šaro. C mast o posodo, ki je v skledniku krasila dolgo vrsto let kmečko sobo, so prodali za par soldov kar po teži kot cin. Ohranila si jo je le redko kaka hiša. Kar je niso prodali m tako rekoč »razmetali« iz lastnega nagiba, so jo morali oddati med svetovno vojno kot kovino. Nek avstrijski častnik je v tem oziru, izropal skoro vso škofjeloško okolico. Ako mu je niso hoteli oddati zlepa, si jo je prisvojil zgrda. Polne vozove raznega narodnega blaga je odposlal v nemško Avstrijo in v Nemčijo ter delal s tem mastne kupčije. Prizanesel ni nobeni reči. Stikal je po hišah in odnesel vse, kar mu je prišlo pod roko; je pač »rekviriral«. Iz kmečkih sob so izginile tudi stare, zelene peči z globokimi, loncem podobnimi pečnicami. V teh so si svojčas otroci pozimi kaj radii pekli jabolka. Posamične take pečnice so tupatam še ostale ohranjene, ker so jih porabljali kot cvetlične lončke. Ostale dele pa so razbili in razmetali po vaški poti. Teh vrst peči lončarji sedaj sploh ne izdelujejo več. Umakniti so se morale modernim izdelkom. V podstrešju kmečke hiše najdeš poleg zgoraj omenjenih predmetov še vse polno drugega starega pohištva: krasno izdelane zibelke z lepimi slikanimi okraski, kolovrate z umetno i z razi jan im i preslicami; tupatam dobiš tudi še kak Stober s staro železno lcščerbo i. d!r. Tudi narodni noši mlajša generacija ni prizanesla. Prodali so jo prekupčevalcem kompletno ali v posamičnih delih. Posebno radi so pokupovali zlate avbe. Ni pa jim bilo za krasne vezenine na avbnih čelih (formih), marveč le za zlato in srebro, s katerim šobila čela vezena. V drugi polovici prejšnjega stoletja so ti prekupčelvtalci čela kratkomalo sežigali in si obdržali le žlahtno kovino vezenin. Plačali so za taka čela seveda le neznatne zneske, par desetic. In s tem je bilo pri nas uničene ogromno narodne umetnosti, ki so jo gojile naše prednice z nepopisnim trudom in veseljem. V poznejšem času so avbe pokupovali starinarji, da so jih za visoke cene zopet prodajali dalje. Tudi knjige, stari, redki, z bohoričico tiskani izvodi so izginili. Nekaj so jih sežgali in otroci raztrgali, nekaj jih. je šlo na prodaj kot papir. Prizanesli niso niti nabožnim slikam po naših cerkvah. Iz oltarjev so potrgali stare oljnate slike iti jih nado- Dr. Radoslav Pipuš. mestili z novimi, včasih dokaj manj vrednimi. S starimi slikami so pogrinjali tlak v cerkvi ali v mež-niji in le tupatam jih je po srečnem naključju otel strokovnjak. Mnogo starega cerkvenega orodja: kadilnic, svečnikov, svetnikov in celo retabel oltarje in drugo so znosili kot nerabno starino v podstrešje. Lesene stvari je cerkovnik pokuril na veliko soboto. Originalne freske po cerkvah in poljskih znamenjih so prebelili in na ta način, če že ne uničili, pa vsaj zelo poškodovali. Šele v novejšem času so jih zopet odkrili, ko so se slučajno pokazale izpod beleža. Pa kdo bi zameril tedanji duhovščini, da ni zabranje-vala takega uničevanja. Saj sama ni bila poučena o vrednosti starih slik, nasprotno, bilo ji je celo ukazano uničevati. Eduard vitez Strahi piše v svoji bro-šurici »Die Kunstzustande Krains in deu vorigcn Jahrhunderten« na strani 5, da je škofijski vizita-tor Fra Sixtus Carcanus že 1. 1621. v svojem poročilu nujno priporočal, naj odstranijo iz cerkvenih podružnic »neprimerna« slike, klopi i. dr. Stvar se je v tem oziru zboljšala šele pred' par desetletij, ko je v ljubljanskem semenišču o cerkveni umetnosti i. dr. predaval kanonik Flis, in ko je po kmetih tudi ljudska šola zastavila tu svoj vpliv. Vendar pa je še pretežna večina ljudi, katerim je težko dopovedati, da imajo tudi starine svojo vrednost. Ne glede na denarno vrednost nam veli Spoštovanje do naših prednikov, da čuvamo njihove umetne izdelke. Stari predmeti naj ostanejo pri hiši. Če pa zahteva potreba, da morajo od hiše, naj se prodajo muzeju in ne zasebnikom, zlasti ne tujcem. V muzeju so ti predmeti varno shranjeni in dostopni vsakomur, med tem ko je zasebnim zbirkam omejen dostop in dvomljiva njihova varnost. Nabiralci starin so večinoma dobička željni prekupovalci, ki skušajo za visoke cene prodati nabrano blago Mnogo naših starin je na ta način odšlo na tuje in je za nas izgubljeno; nekaj pa je še ostalo. Ohranimo vsaj to, kar še še v naših rokah! Čuvajmo starine! F. J. Iz ptujske kronike. Bilo je na dan pričetka svetovne vojne. Okoli poldneva si videl švigati stražnike po Ptuju od hiše do hiše. Nekak zločest nasmeh se jim je vil okoli ust. Hodili so namreč pozivat ljudi na dostojen sprejem »des hochverraterischen Pfaffen von St. Veit« (veleizdajalskega popa iz Št. Vida). Naglo se je ulica napolnila s fanatizirano kliko, ki je stvorila špalir ter zbijala surove šale na to, kar bi imelo priti. Kar se pojavita dva orožnika, med njima pa uklonjen šentviški kaplan, minorit o. Žirovnik. Za-orili so divji kriki: »Haut’s den verfluchten windi-schen Pfaffen! Nieder mit dem Hochverriiter!« (Pobijte proklctega slovenskega popa! Doli veleizdajalec!) itd. Nanj je pričelo deževati kamenje, milostljive so mu pljuvale v lice, drugi so ga suvali z nogami in bili v obraz, s katerega je kapljala mučeniška kri na teptano slovensko zemljo. Slednjič je siromak padel kakor Krist pod križem. Šele sedaj sta se orožnika pobrigala za ubogega trpina, ga dvignila in vlekla v zapor. To je storila prav tista klika, ki je šest let prej navalila na skupščinarje DCM in pred katero so gotovi ljudje kapitulirali 14 let pozneje. | O veselih m žalostnih prilikah | darujmo ^ & za Družbo sv. Cirila in Metoda! | §[---------------------------------------IB J. Špicar : JVIatija Prosekar. Ko smo na jesenski razstavi pri prvi reviji narodnih noš septembra leta 1921. ob zvokih godbe korakali v sprevodu po ljubljanskem velesejmu, nas je pozdravil prisrčen vzklik: Živeli, Korošci! Bil je moj stari prijatelj in somišljenik Matija Proseka r. Dolgo se že nisva videla, zato Matija Prosekar. sem bil njegovega pozdrava tembolj vesel. Stisnila sva si roki in sprevod je krenil dalje. Ko smo šli drugič mimo njega, je zopet vzkliknil in se zadovoljno smejal, ker smo bili tudi Korošci zastopani z narodno nošo na tem prazniku. Kakor prej ob vsaki priliki, je tudi sedaj prihitel v slovensko pre-stolico, da si okrepča dušo in srce za bodočnost. Matija Prosekar, p1, d. Raza j, je bil kmet na Ple-šivcu v fari in občini Kotmaravas pri Celovcu. Ple-šivec leži, krog in krog z gozdom obdan, na hribu miod Pravo in Vrbskim jezerom. Tam je gospodaril naš Matija vsa svoja leta. Da ni stopil v ospredje v narodnem in političnem življenju, bi izven njegove domače fare komaj kdo vedel zanj. Ali mož se je zavedal, kaj je dolžan svojemu narodu. Delal je neumorno in nesebično, nele kar mu je veleval stan — mnogo, mnogo več. Po tem delu je bil znan vsem zavednim koroškim Slovencem, poznala pa ga je tudi ostala slovenska domovina. Pri premotrivanju Prosekarjevega narodnega dela moramo v prvi vrsti poudariti, da je bil n a -vdušen član Družbe sv. Cirila in Metoda. V težkih razmerah, obdan od nemčurjev, oviran po šovinistični nemški oblaslti, je ustanovil leta 1888. v Kotmarivasi podružnico imenovane družbe. Kakor vse poznejše redne skupščine, se je tudi ustanovni občni zbor vršil na Razajevem domu dne 4. marca 1888. Dasi so nemškutarji nasprotovali na vse pretege, smešili in zaničevali vsak narodni pojav med' Slovenci in strahovali omahljivce, se je vendar že pri ustanovni skupščini vpisalo nad sto kmetov. Na tej skupščini je nastopil Prosekar kot pooblaščenec glavne družbe in pojasnil družbeni iv. men v boju proti nemškemu Schulvereinu, ki je bil iz Nemčije in od avstrijskih Nemcev dobro denarno podprt in je s svojim raznarodovalnim delom hotel tirati v propast ves slovenski živelj. Vlada je ustanovljeno podružnico potrdila in se je vršil prvi redni občni zbor 29. aprila 1888. Ta dan je štela podružnica že 167 članov, ki so izvolili za svojega predsednika Matijo Prosekarja. Leta 1891. je poročal »Mir«, da je bilo v kotmirski fari sedem cirilmeto-dovih kresov, kar pomeni mnogo, če pomislimo, da so ti kresovi goreli ob ponemčenem Vrbskem jezeru ki pred vrati Celovca. Kakor omenjeno, so se skupščine vršile na Razajevem domu. Za ta dan je dobil Prosekar vedno pravico točenja »pod vejo« in je ves, iz tega izvirajoči dobiček naklonil podružnici. Po oficijeinem zborovanju, ki je vsakokrat končalo kot narodna manifestacija, se je razvila prisrčna zabava. Mladina je plesala, starejši ljudje pa so sc pomenkovali o vsem, kar jih je veselilo in težilo. Mnogo so si imeli povedati ti narodni prijatelji, zakaj navzoči niso bili samo člani d'omače podružnice; ta dan so prišli v obisk na Razajevino še drugi ciril-metodarji iz oddaljenih krajev, samj krepki, narodni, značajni možje. Med njimi ni manjkalo Pajevca z Ločila, špicarja iz Ulm,ata in drugih korenin ... Kje so danes vsi tisti? Z Matijo počivajo po težkem trudu in delu za narod. Po krivičnem plebiscitu je morala prenehati tudi podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Kotmarivasi in s tem je bil tudi Prosekar razrešen predsedniškega mesta, k’ je ležalo na njegovih ramah od ustanovitve podružnice. Prosekar pa je deloval tudi pri glavni družbi. Od leta 1909. do 1911. je bil član nadzorstva, do leta 1919. pa član glavnega odbora. Dne 8. septembra 1888. je slavil ljubljanski S o-kol 25 letnico svojega obstoja, ki jo je posetila 28 članov broječa dcputacija koroških Slovencev, med njimi Prosekar in prinesla trak iz težke svile z ju-goslovenskimi grbom Sokolu v dar. Na banketu je pozdravil Prosekar Sokole, kot branitelje zatiranega slovenskega rodlu na Štajerskem, Koroškem, in Primorskem in jih vabil na Koroško, kjer naj se prepričajo, »da tndi slovenskim kmetom na Koroškem toplo srca bijejo za slovensko domovino«. Štirideset let je minulo, odkar so prinesli slovenski kmetje iz Korotana v Ljubljano jugoslovanski grb, znak združenja in bratstva, opomin k slogi in osvobojenju vseh južnih Slovanov! Kako gleda njihova dcca na nas osvobojence danes? Gosposvetsko polje spi v težkih sanjah o zapravljeni svobodi, jugoslovcnsko Primorje ječi v torturah fašizma, osvobojena majka Jugoslavija praznuje svoj desetletni jubilej s solzami v očeh, ihti in plaka nad' nehvaležne', osvobojeno deco, ki je v strankarskih strasteh zavrgla vse ideale človeštva in drvi v pogubo in propad'. Blagor Ti, Matija, da spiš in ne vidiš! Srečno Tvoje srce, da ne čutiš več! Dasi Prosekar ni bil organiziran član Sokola, ker na Koroškem ni bilo sokolskih društev, vendar z vso pravico lahko trdim, da je bil v resnici po nazorih in načelih boljši Sokol kot marsikateri, po vojni vstopivši član v rdeči srajci. Posetil je vsesokol-ski zlet v Pragi leta 1907. in pri vsaki večji sokolski-prireditvi si ga imel priliko videti v Ljubljani. Posebno rad je posečal sokolske prireditve na Jesenicah, a nikdar sam. Pripeljal je s seboj svoje rojake, da jih prepriča, da niso osamljeni v boju za domovino in jih okrepi in osveži med nami. Ko Je sokolski oder na Jesenicah februarja leta 1909. prvič uprizoril »Miklovo Zalo«, so bili vlaki s Koroškega vzlic skrajno slabemu vremenu nabito polni gledalcev. Tudi to pot jih je v velikem številu pripeljal Prosekar. Tako je posečal naše prireditve do vojne. V Celovcu se je ustanovilo Kat. politično in go s p o d a r s k o d r u š t v o za Slovence na Koroškem in je bil Prosekar tudi tukaj izvoljen 17. aprila 1890. za odbornika. Bil je ustanovitelj Hranilnice in posojilnice v K o t m a r i v a s i in do zadnjega njen odbornik. Pomagal je ustanoviti izobraževalno društvo »G o r j a n c i« in v njem neutrudljivo deloval; bil pa je tud'i v nadzorstvu Zveze koroških zadrug. Kakor vidite, je bil dokaj mmogostranski, pri vsem pa vedno Židane volje, z dobrim tekom in veselim humorjem. Znani tabori, večji in manjši shodi, ki so jih prirejali takratni narodni voditelji po Koroškem, so vzbudili v ljudstvu narodno zavest in zato so pričele padati nemčurske trdnjave v občinah. Med drugim so tudi v Kotmarivasi novembra 1891 zmagali v drugem in tretjem razredu Slovenci in dobili s tem občinsko upravo v svoje roke. Med izvoljenimi odborniki je bil tudi Razaj, poznejši župan. Ni bilo dosti, da se je moral boriti za obče narodne pravice, boriti se je moral celo za svoje ime. O tej zadevi je poročal »Slovenski Narod'« leta 1903 v štev. 297: Boj za slovensko ime. Prosekarja so pisali v šoli »Preseker« in tako se je on sam tudi podpisoval, dokler se ni zavedel svoje narodnosti. Ker se mu pa ta pisava ni zdela pravilna, se je začel podpisovati Prosekar. Tako se je pisal do konca leta 1893. Ko se je 1. 1893. zgradila nova državna cesta čez Humberški klanec in so na tein klancu postavili spomenik takrat še živemu dež. predsedniku Schmidt-Zabierovvu, ni hotela kotmirska občina ničesar prispevati zanj in se tudi občinski odbor ni udeležil otvoritvenih slavnosti. Prosekar se je seveda kot župan te občine politični oblasti hudo zameril. Dotični spomenik je bil delo zloglasnega »prijatelja « Slovencev Mac Nevina, da bi se prikupil dež. predsedniku, ker so ta čas njegove šanse stale zelo slabo. Ker se je ta zadeva glede spomenika pojasnila v »Slov. Narodu«, je sumil, da je to storil Prosekar. Zato je snoval naklep, kako bi se maščeval. Ker ga ni mogel drugače prijeti, hotel mu je napraviti sitnosti zaradi — imena. Meseca decembra 1893 je dobil Prosekar povabilo na okrajno glavarstvo celovško zaradi »Berichtigutig« rodbinskega imena. Sluteč, kaj namerava zviti Mac Nevin, je takoj odšel k župnemu uradu in vložil kolkovano prošnjo na deželno vlado potom škofijstva, naj se mu dovoli, da se sme v bodoče podpisovati Prosekar, ne Preseg-ger. Prišedšeom na povabilo k okrajnemu glavarstvu, se mu je ukazalo, da se mora pisati Presegger, čemur pa se je odločno ustavil, češ, da je že itak vložil v tem oziru prošnjo na deželno vlado. Mac Nevin je bil seveda silno jezen in presenečen, ker mu ni mogel do živega. Med tem je škofijstvo dalo to prošnjo deželni vladi; ta pa jo je odstopila okraj- nemili glavarstvu v Celovcu v poizvedbo. Zdaj se je začela natančna preiskava! Po vseli krstnih knjigah, po vseh župnijah, kjer je bilo in je še kaj Pro-sekarjev, se je poizvedovalo. Razni župni uradi, kjer so staknili kakega sorodnika, so morali poslati služ- Vaclav Tušar. bene krstne liste vseh živih in mrtvih Prosekarjev in našle so se različne pisave: Proseger, Prohsne-ger, Prosckar. Preseger, Preseker itd. Prosekar je bil klican na okrajno glaVarstvo in nagovarjalo se ga je, da naj odtegne svojo prošnjo radi rodbinskega imena. Zaslišane so bile priče in v njegovi navzoč- nosti vprašane, ali pod priimkom Prosekar poznajo dotičnega gospoda ali ne. Pisali so se debeli zapisniki in akt je narastel v teku let za par cm. Meseca februarja 1902. pa je dobil Prosekar nenadoma od deželne vlade potom okrajnega glavarstva odlok, da se ne sme več pisati Prosekar, ampak Pressegger, ker je njegov oče nosil ime Presseger. Tedaj celih deset let je potrebovala vlada, da je dognala, ali je prav Prosekar ali Pressegger! Koliko pisarij, koliko potov, nepotrebnega dela in stroškov so napravili samo zaradi slovenskega imena, samo da bi za-branili se podpisovati s slovenskim pravopisom. In navzlic temu ukazu je vztrajal Prosekar pri pravilni pisavi svojega imena. Tu se nam pokaže ves kremenit značaj Prose-karjev. Bil ju župan, pri svojem delu dosti odvisen od nemških, oblasti, kakor vlade, glavarstva, deželnega odbora, pa se ni ustrašil in ne umaknil s svojega narodnega stališča. Preganjanje radi imena se nam zdi, kakor preroška predpodoba preganjanja, ki je zadelo Prose-karja med Svetovno vojno. Kakor nam je znano, so od poginule Avstrije plačani denuncianti in provo katerji imeli nalog, da spravijo v zapore in pred puškino cev kolikor mogoče »nevarnih elementov«, ki so obstojali iz lojalnih državljanov s podedovanim grehom, da so Slovani. Po vseh slovanskih pokrajinah so obešali in streljali nedolžne žrtve nemškega imperializma. Koroško lahko štejemo med prve pokrajine vojnih persekucij, izvzemši one, ki so bile prav na fronti. Ni prostora, da bi našteval posamezne slučaje. Imenujem le imena: Einspieler, Meško, Ražun, Gabron, Grafenauer, Fale! Vsak teh je preživel svojo dramo in koliko, koliko jih je še drugih! Med prvimi žrtvami ni smelo manjkati našega Mafije! Iz jeze, da se je tik Celovca dvignila po neinali zaslugi Prosekarjevi slovenska trdnjava, ki je vplivala na vso okolico, so si neinčurji na kratko izmislili veleizdajo, ki jo je po njihovi ovadbi zakrivil Prosekar. Odvedli so ga v celovške zapore in od tam tirali v Gradec. Koliko je moral pretrpeti tak eskortiranec, sem tia kratko opisal v Gabrono-vem življenjepisu. Tudi Prosekarju ni prizanesla graška pocestna druhal, tako da so ga spremljajo- : orožniki komaj obvarovali linčanja. Pripovedova' mi je o tem potu s takim občudovanja vredni.,, hu morjem, da sva se oba smejala. »Sem žinjov, da bom bek!« je dejal, »sem pa le še to (tu); kropiva ne pozebe!« Vojaško sodišče ga je obsodilo na smrt in le srečnemu slučaju se je imel zahvaliti, da se je eksekucija zavlekla do razglasitve amnestije za politične kaznjence, ki mu je rešila življenje. Pomilo-ščen je bil na večletno težko ječo. v obmejni župniji Sv. Križ nad Mariborom ter se je že kot dijak navduševal za narodne boje. Aktivno je začel nastopati kot politični in prosvetni organizator v Celju, kjer je bil koncipijcnt v pisarni nepozabnega voditelja štajerskih Slovencev dr. Dečka. Naselivši se v Mariboru kot samostojni odvetnik je posvetil vse svoje velike zmožnosti kulturnemu in gospodarskemu napredku svojih ožjih rojakov. Neumorno je deloval pri vseh kulturnih in gospodarskih napravah ter se z žilavo delavnostjo, vztrajnostjo in varčnostjo povzpel do uglednega tovarnarja. Celih 8 let je bil podpredsednik ondotne m. C. M. podružnice in trikratni pokrovitelj naši šolski družbi. Fr. Ahačič. Prve dni meseca maja t. 1. so v Tržiču pokopali uglednega tovarnarja in odličnega rodoljuba Fr. Ahačiča. Pokojnik je bil celih 12 let v odboru ondotne C. M. podružnice. Josip Cukjati, trgovec, gostilničar in mnogoletni župan v St. Gotardu pri Trojanah, je umrl 6. maja t. 1. Pokojnik je vsa leta od ustanovitve (1909) marljivo sodeloval pri trojanski C. M. podružnici kot tajnik, ozir podpredsednik. Dr. Tomo Horvat. V visoki starosti 77 let je šel 18. maja t. 1. prostovolnjo v smrt odlični odvetnik in rodoljub v Ptuju T. Horvat. Pokojnik je bil več let odbornik pri ondotni C. M. podružnici in tudi naš pokrovitelj obenem s pok. soprogo Vido. Vaclav Tušar, posestnik in trgovec v Cerknem na Goriškem, je našel mučeniško smrt kot žrtev nasilnega laškega fašizma v začetku meseca junija t. 1. Pokojnik je bil visoko naobražen mož, saj je imel gimnazijsko maturo in dovršene pravoslovne študije. Naši zasužnjeni rojaki so imeli v njem najboljšega svetovalca, tolažnika in bodrilca. 'Prav zato pa je bil fašistom na poti. Zadnje dni maja se je odpeljal v Trst pu opravkih, a se ni več vrnil. Šele teden pozneje so ga našli ubitega v neki reki v Gorenji Italiji. Pokojnik je bil marljiv odbornik domače C. M. podružnice. Janko Rahne, notar in posestnik na Brdu, je umrl istotam 3. julija t. 1. Pokojnik je bil vedno naši šolski družbi izredno naklonjen. Že kot notar v Ilirski Bistrici je bil 8 let tajnik ondotne C. M. podružnice. Preselivši se na Brdo kot naslednik našega slavnega pisatelja .tanka Kersnika je zbudil ondot-no podružnico k novemu delovanju ter ji po roju: predsedoval do smrti. V mlajših letih se je tudi p m blicistično in leposlovno udejstvoval ter napisal za »Slov. Narod« mnogo satiričnih podlistkov. »Ljubljanski Zvon« ga je štel med svoje sotrudnike. Ljudevit Stiker. Dne 9. julija t. 1. so v Brežicah pokopali razmeroma še mladega odvetnika Lj. S t i -ker ja, ki je bil duševni vodja narodnega življa v brežiškem okraju. Od leta 1910. do 1913. je bil podpredsednik, od leta 1914. pa predsednik ondotne C. M. podružnice. Dr. Lev Brunčko. — Glej dr. Iv. Laha nekrolog str. 47. Andrej Kneisel, železniški nadzornik v p., je umrl na operaciji v Zagrebu meseca julija t. 1. Pokojnik je bil zelo agilen narodni delavec, več let je bil marljiv 'v odboru Šentpeterske m- C. M. podružnice v Ljubljani. Anton Koblar, dekan in mestni župnik v Kranju, zlatomašnik itd., je umrl v Kranju 9. avg. t. 1., star 74 let. Pokojnik je bil vse življenje narodno čuteč duhovnik, ki je hodil v politiki svoja pota. Koblar, tedaj kurat prisilne delavnice v Ljubljani, je zagovarjal in branil Družbo sv. C. in M. na I. slov. kato- liškem shodu leta 1892. ter odbil dvojni napad nanjo. Nasproti agitaciji za solnograško vseučilišče je povdaril potrebo slovenske univerze. Od povsod so prihajale brzojavke in dopisi, odobrujoči njegov odločni nastop, ki je rodil zanimanje za po krivici napadeno Družbo in ji pridobil nuiogo novih prijate- Anton Koblar. ljev. Glavna skupščina je izvolila neustrašenega branitelja Koblarja leta 1893. za člana glavnega odbora, v katerem je 5 let izvrševal blagajniški posel in vztrajal do leta 1899., hkrati je bil blagajnik m. šent-peterski podružnici. Tudi ga šteje naša šolska družba med svoje pokrovitelje. Pokojnik je bil marljiv zgodovinar ter je obogatil naše slovstvo z mnogimi temeljitimi zgodovinskimi razpravami. Zdravko Vončina. Vsa Ljubljana je poznala tega častitljivega in dobrodušnega starčka, saj je živel med nami kot vpokojeni sodni oficijal celih 20 let. Dne 28. avg. pa smo ga spremili k Sv. Križu. Dosegel je lepo starost blizu 80 let. Blagi pokojnik se je n,a vseh svojih službenih mestih neustrašeno udejstvoval v prosvetnem delu, posebno še za našo družbo. V Litiji je bil pred 20 leti marljiv odbornik C. M. podružnice. V Ljubljani se je oklenil moške C. M. podružnice za šentjakobsko-trnovski okraj, kateri je mnogo let predsedoval in kot tak vodil vse priprave za vsakoletno jurjevanje na Gradu. Dasi kronski vpokojenec z zelo skromno pokojnino, je plačal ob svoji zlati poroki pred tremi leti pokrovi-teljnino naši šolski družbi na ime svoje zakonske družice ge. Klementine. B.: Deset let češkega narodnega dela v svobodni republiki. v Češkoslovaška republika slavi letos prvo desetletnico svojega obstoja. Narod, ki si je pridobil svobodo in nezavisno državo z dolgotrajnim delom in z mnogimi žrtvami, se v polni meri zaveda, kaj znači ta jubilej. Ne slavi ga zaradi parad, ker bi to pomenilo, da trati čas in denar. Slavi ga, da pregleda, kaj je ustvaril v teh deseltih letih. Država se nikdar ne utrjuje z besedami, temveč le z dejanji; pozitivno delo gradi njene najtrdnejše stebre. Tako je učil sedanji p rezident M a s a r y k v dobi, ko narod še ni utrjeval lastne države, marveč je le pripravljal lastno svobodo, ki naj bi mu obnovila nekdanjo državo. Ker so bili Cehi pripravljeni za svobodo, jim je sedaj lažje betonirati državo. Lažje pa jim je prav za prav le zato, ker so vajeni smotrenega narodnega dela. Okoliščine, v katerih se vtrjuje češkoslovaška republika, niso ni malo ugodne. Na zunaj je obdana skoraj z vseh strani z Nemci oziroma z Madžari, le na neznatnem delu meje se naslanja na Poljake. Na znotraj ima močne nemške in madžarske manjšine, ki segajo ponekod globoko na češko ozemlje, ali pa so razkropljene kakor otoki med Čehi in Slovaki. Državna politika mora upoštevati pravice teh manjšin; dasi jo vodij« Čehi, med njimi znani narodni bojevniki in delavci izza predvojnih let, je vendar ta politika predvsem državna in šele v drugi vrsti narodna. Na nekdanjem češkem in slovaškem narodnem ozemlju se preveč poznajo stoletja zgodovinskega razvoja; nemški oziroma madžarski kolonisti so ponekod izrinili domačine in ustvarili stanje, ki ga vsi poznamo. Država ne more preko njega; za njo so tujerodni državljani enakopravni člani. In kdor je potoval po Češkoslovaškem, mora priznati, da ondotne manjšine nimajo razlogov za pritožbe. Naš človek se često čudi. koliko nemških šol je še tamkaj — od osnovnih do visokih —, koliko nemških, v nekaterih primerih zelo zagrizenih nacionalnih organizacij, koliko nemških napisov itd. To je posledica neizogibnega kompromisa v državni politiki, poizkus, da se milijonske manjšine pridobe za t o državo. Zaradi tega so se morali Čehi odreči idealu nacionalne države. In vendar —. Rekli smo, da betonirajo državo. Utrjujejo jo z dejanji, s smotrenim delom. Dobro vemo, da je za češko srce bolestno citati pritožbe iz narodnostno mešanih krajev, da so državne oblasti preveč obzirne nasproti tujerodcem, ki so pred osvobojenjem zatirali vsako češko besedo. Ti v narodnostnih borbah zrasli in preizkušeni narodnjaki se čudijo, zakaj jih država — njihova lastna, z narodnimi žrtvami zgrajena država — ne podpira za- dosti pri utrjevanju češkega življa. To bomo razumeli, če vemo, da je po statistiki iz 1. 1925. obiskovalo 3122 čeških otrok v republiki nemške šole. Cehi se potemtakem pod pritiskom gospodarskih in političnih razmer celo v lastni državi potujčujejo! Vendar ne smemo prezreti, da je proces obrambe in ekspanzije češkega življa v sedanjih razmerah počasen in da bi praška vlada otežkočala utrditev državnih temeljev, če bi vodila nacionalno politiko (ki v sedanji vladi z dvema nemškima ministroma ni niti mogoča). Take pritožbe pa postajajo čedalje bolj osamljene, ker se gradi vedno več šol in država nudi češki deci pouk; na drugi strani pa češki narodnjaki pravilneje presojajo položaj in skušajo z organiziranim delom nadomestiti državo ondi, kjer bi bila potrebna njena nacionalna premoč. Tako so se Cehi danes v splošnem zopet navadili organiziranega narodnostnega dela v mešanih krajih, kakor so ga opravljali pred' vojno, ko so bili tudi nam vzor. Spoznali so, da si narod mora tudi v lastni državi sam pomagati! Zato je za češkega narodnjaka poglavitna zahteva: delo. Podrobno, sistematično zasnovano delo. Bili smo na jubilejni razstavi češkoslovaške kulture v moravskem glavnem mestu Brnu in smo se na lastne oči preverili, kako se da svoboda zavarovati z delom in da so pozitivni uspehi dela edini beton, ki lahko drži moderno demokratično državo. Brno je po dobri tretjini nemško mesto; največ lokalnega kapitala je v nemški posesti. Po ulicah še vidiš dvojezične in celo nemške napise, »Deutsches Haus« še bahavo izziva in vsepovsod se kažejo znaki, da je nemška manjšina gospodarsko močna in vplivna, zato je lahko tako ošabna. Vzlic teinu v Brnu — kakor po vsej Češki — stalno napreduje češki živelj. Ne bi napredoval — in čeprav bi ga državna oblast še tako podpirala če ne bi imeli Cehi toliko izkušenih in pametnih narodnih delavcev. Ogledali smo si oddelek na omenjeni razstavi, ki nas sezna- nja s češkimi narodnoobrambnimi organizacijami, z Narodnimi jednotami, ki so si razdelile delo po pokrajinah in ki imajo centralo v Pragi. Videli smo, kako in koliko še delujejo te izza časa pred vojno tako dobro znane organizacije. V nekaterih krajih, zlasti na severnem Češkem, se boj še vedno vrši za Zdravko Vončina. vsak košček zemlje, za posameznega človeka. Nič za to, da češki manjšinski delavci delajo danes z drugo zavestjo, saj vedo, da stoji za njimi večina, državotvoren narod, češkoslovaška republika. Toda staro narodno delo še ni zastarelo, treba je delati. Kako bi pač zastarelo, ko je treba češko zemljišče reševati pred nemškimi kupci, skrbeti, da pride nem- Ška posest v češke roke, podpirati šolstvo, dajati pobudo državnim oblastim, ščititi gospodarsko šibkejšega češkega človeka pred nemškim lindustrijalcem itd. Videli^Smo to razstavo, ki je razstava smotrene-ga dela in smo spoznali trdno voljo Čehov, da poleg države, tam, kjer njen aparat iz političnih razlogov ne more poseči v sedanje stanje, rešijo interese češkega naroda. Zato je narodno delo postavljeno na čvrsto gospodarsko podlago, organizacijsko pa je pod enotnim vodstvom. Kulturno je zmerom pozitivno, ker gre ojačevanje češtva roko v roki s šolami, s knjižnicami itd. Smoter tega dela je: preprečiti potujčevanje, omogočiti renegatom povratek k narodu, ki so ga morali ali hoteli zatajiti in tako pripraviti v narodnostno mešanih krajih ekspanzijo češkega življa, asimilacijo onih, ki so postali Nemci le pod vplivom okoliščin ali pod nasilnim pritiskom. Če smo povedali, da se dela v tern pravcu pametno in smotreno, d'a se češke narodne organizacije v polni meri zavedajo svoje naloge, da so dovolj žive, delavne in bojevite in da ne vidijo v državi svojih bergelj, smo povedali za danes dovolj. Desetletnica obstoja češkoslovaške republike pomeni desetletnico napredka češkega življa nasproti tujemu življu na čeških historičnih tleh, pomeni ogromno prebujenje slovaške zavesiti in nič manj ogromne uspehe češkega in slovaškega dela proti madžarskim vplivom na Slovaškem. Skratka: to je prvo desetletje likvidacije starih razmer. Ne čudimo se, če je počasnejša, nego bi kdo želel. Delo stoletij se ne da kar z gobo brisati. Treba je betonirati svobodo, utrditi republiko. To je prva skrb nove narodne politike. In ker so Čehoslovaki pokazali pri tem delu krasne uspehe, jim sinemo iz polnega srca čestitati in se — učiti od njih. Dela, organizacije, sloge ... «lt|L ••M •*^d\»»»««« Vestnik Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. XLIII. Manifestacijsko zborovanje Družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju 7. in 8. sept. 1928. 1908—1928. Ptujsko slovenstvo je praznovalo dne 7. in 8.. septembra tega leta dvajsetletnico zločinskih napadov ptujske renegat* ske klike in spodnještajerskega nemčurstva — zbranega nalašč v Ptuju — na skupščinarje DCM in Sokole. Bila je to krasna proslava. Ž njo je Ptuj posvcdočil, da se zaveda svojega narodnega in kulturnega poslanstva ob meji. Vdeležba je bila ogromna. Zvečer 7. septembra se je vršila slavnostna sokolska telo* vadna akademija v gledališču. Starosta br. dr. Šalamun nam jo orisal v dovršenem govoru trnjevo pot ptujskega slovenstva, zlasti sokolstva. Na praznik 8. septembra nas je dvignila budnica mestne godbe in kmalu potem so se množice pričele strinjati pred kolodvorom, z zastavami in smrečjem okrašeni peron pa so zavzeli skupščinarji in Sokoli z varaždinsko sokolsko fanfaro in mestno godbo. V krasno jutro so zadoneli akordi sokolske koračnice v pozdrav milim gostom, ki so se pripeljali na slavnost, nakar se je razvila veličastna povorka; na čelu sokolska konjenica, za njo mestna godba, poleg mlade ptujske sokolsko zastave zgodovinski triglavanski prapor, vodstvo DGM s svojim predsednikom, g. Aleksandrom Hud o v c r* n i k o m, razna odposlanstva, varaždinska sokolska fanfara, za njo dolge vrste sokolske družine, narod v množicah. Z narodnih hiš so nas pozdravljale naše trobojnice; Slovenci, stanujoči v hišah naših neprijateljev, so okrasili okna svojih stanovanj, a nežne roke so sipale cvetje na goste. Pred mestno hišo je povorka obstala. Na improvizirano govorilnico je stopil ptujski borec g. dr. Tone Gosak in po* zdravi! zbrani narod in opisal Golgato ptujskega slovenstva in strah nasprotno opredeljenih o prevratu. A mehka sloven* ska duša ni nastopila z maščevanjem, temveč z odpuščanjem. Omenja tudi veliko narodno požrtvovalnost ptujskih narod* njakov, včlanjenih v ptujskih podružnicah DGM. ki sta zbrali od svojo ustanovitve poldrugi milijon dinarjev za Družbo. Nato je govoril starosta sokolskega društva v Ptuju br. dr. S a 1 a m u n, ki je predočil septemberske dogodke I. 1908. ter beležil, da si je Ptuj takrat pritisnil sramotni žig. Po pozdravnem govoru g. zastopnika Triglava je krenila povorka pred Narodni d o m, ki je bil ta dan kakor pom la« jen v rožah, veneih in zastavah V slavnostni dvorani se je vršil manifestaeijski zhor, ki ga je vodil družbeni predsednik g. Aleksander Hud o« vernik, ki je pozdravil navzoče: Častita gospoda! Dvajset let bo čez nekaj dni minulo, kar se je vršila v Vašem mestu XXIII. velika skupščina naše družbe, katera je nam, osobito onim, ki so ji prisostvovali, v neizbrisnem spominu. In ko praznujete danes dvajsetletnico teh dogodkov, tudi D'ružba sv. C. in A1. ne sme manjkati, ker je povod tem dogodkom bila uprav njena velika skupščina dne 13. septembra 1908. Naši stari sovragi in še bolj naši odpadniki so nas sprejeli tako, kakor to ni med olikanimi ljudmi običajno. Hoteli so na vsak način preprečiti naše zborovanje, kar se jim pa ni posrečilo. Kako so sodili naše zborovanje, naj Vam pojasni poziv, katerega so ponoči pred 13. septembrom 1908 nalepili po ptujskih hišah: »Deutsche! Der vindische Gegner will unserer deutschcn Stadt Pettau ein Schandmal aufdriiekcn. Zu diesem Z\vecke wurde tur Sbnntag den 13. Sleptember naeh Pettau die Hauptversammlung des \vindischen CyrilT« und Metod Vercines einberufen und \vird zugleieh ein Sokol« Verein gegriindet. Von allen Gauen \vcrden Rcthemdler und andere Panslavisten kommen, um uns auf unserem cigenem Boden zu verhohnen. Wir betrachten diese freehe Vorgangs« \veise als cine unglaubliehe Herausforderung, die abzmvehrcn unsere heiligste Pflicht ist, Deutsche! \Vir \vollen von unse* rem Hausrechte Gebraueh maehen!« Ti naši sovragi so pokazali ob tej priliki ves gnev in vse sovraštvo no samo do naše družbe, temveč do vsega slo« venskega naroda. Naša družba jim je bila trn v peti, ker je po svojih skromnih močeh skušala zajeziti tuji naval in ropanje naših otrok. Naravno je, da je ta nastop ptujskih Nemcev in rene« gatov zbudil v vseh krajih, kjer stanujemo Slovenci, neskončno ogorčenje. Na raznih protestnih shodih smo najodločneje protestirali, da se nam kot državljanom v državi kratijo najprimitivnejšo politične pravice in da nam državna oblast ne da nobene zaščite. Prišel je dan 2(1. septembra 1908., nasto« pila je krvava noč v Ljubljani, ko so nemški vojaki streljali na naše ljudi in je tekla pristna slovenska kri po ljubljanskih ulicah. Ta izbruh sovraštva pa je v nas rodil dober sad. Osamosvojili smo se; zavedali smo se, da z našim mehkim nastopom ne opravimo ničesar, zbudila se je v nas odporna •sila in učili smo sc od naših sovražnikov, kako brezobzirno je treba nastopati proti njim, če hočemo* rešiti našo narodnost in otresti se nemškega varuštva. «.Svoji k svojim* je postala naša parola! Družba sv. G. in M. pa se je z Vašo pripomočjo vrgla s podvojeno silo v boj proti našim zatiralcem, proti Schulvereinu in Sudmacki. Ta naš boj pa še ni izvojevan. S paznim očesom zasledujemo delovanje naših sovražnikov, kateri' še vedno škilijo čez naše mejo in postavljajo ob naših mejah nove postojanke, v katere skušajo loviti našo deco, ki živi preko avstrijske meje. Zatorej, rojaki, podpirajte obilno našo družbo v njenem stremljenju! Ptujski dogodki leta 1908. so imeli torej za nas te dobre posledice, da so nam odprli oči ter nas prisilili k intenziv* nejšemu delovanju na narodnoobrambnem polju; oni so nam predrugačili vse naše stremljenje in mišljenje. Bili so zadnja etapa in zadnji pojav nemške ekspaozivnosti' v nas. Gas hiti — prišla je svetovna vojna, ki je napravila konec nemškemu nasilstvu. Zasijalo nam je čez toliko1 sto in sto let solnco zlate svobode. Naši sovražniki so bili poraženi, mi pa smo postali svobodni državljani v svobodni državi in ni se nam več bati, da nas bodo narodno' ali gmotno upropastili. Želimo le, da bi tudi našim zasužnjenim bratom kmalu zasijala zlata svoboda. Im ko smo se otresli tujega jarma, ko je konec stoletnemu našemu trpljenju in mučeništvu, zakličemo narodu s samozavestjo in ponosom1: Le vstani, vbomi narod moj, Do danes v prah teptan, Pepelni dan ni dan več tvoj, Tvoj je — vstajenja dan! Za navdušeno sprejetim govorom g. predsednika je povzel besedo družbeni tajnik g', ing. Janko Mačkov š c k: Ko sc spominjamo 20Ietuice scptembcrskih dogodkov in ko obenem ugotavljamo, kako so takrat z nami ravnali na našem ozemlju, v naši hiši, je tudi prav, da pogledamo nekoliko na današnjo nemško diasporo pri nas in na n je* no osnovno šolstvo; slednje bi naši Nemci napram inozem* stvu najrajši povsem utajili. Ako mislijo naši Nemci s takim zatajevanjem' dejstev koristiti .sebi, je to njihova stvar; za nas jo njihovo najnovejše postopanje v toliko zanimivo, ker nam način njihovega informiranja inozemstva kaže, da čutijo zopet rastoče rožičke in da se držijo izreka: dobrota je sirota. Spominjamo se samo na dobo po prevratu, ko je naša država osnovala v Vojvodini nemško šolstvo, kajti pod mad* žarsko vladavino ni bilo niti ene nemške državne osnovne šolo severno od Drave in Dunava; danes jih je skoraj 200. Takrat so bili nemški političarji in publicisti polni hvale in hvalež* nosti; sedaj pa skušajo z novo pognanimi rožički, posebno pred inozemsko javnostjo, vzbuditi mnenje, da se Nemcem v Jugoslaviji godi skoraj tako hudo, kot pod Italijo na južnem Tirolskem. V tem pogledu so' pač značilna izvajanja vojvodin* skega nemškega p o sl 1' al n! c a G r a . si s 1 a, i zn šla p red nedavnim v «Tagesposti»; ker so izvajanja tega poslanca beograjske skupščine nekaka zgostitev nemških pritožb, si jih nekoliko oglejmo. Grassi postavlja naslednji dve glavni trditvi: 1.) da se nemška manjšina v Jugoslaviji omalovažuje in da se nemški del manjšine v Sloveniji kratkomalo zatajuje; 2. na* vaja kot eceinzige Tatsache, dass iiber 600.000 deutsche Men* schen ohne cine einzige Sehule, ja ohne cine einzige Schul* klasse dastehen.» Kaj pa je resnica? V Jugoslaviji je bilo leta 1921. v res*, niei naštetih 513.472 Nemcev in ne preko 600.000, kot trdi člankar; od teh jih je prebivalo v Sloveniji 39.631, ne pa 100.000, kot jih hoče Grassi sramežljivo v svojem članku pri* tihotapiti; v Sloveniji je torej ena trinajstina celotnega nem* škega prebivalstva Jugoslavije, ki je raztreseno v glavnem po Vojvodini in Sremu. Nemštva v Sloveniji ne moremo smatrati kot avtohton element, pa tudi če privlečemo na plan onih 12.000 Kočevar* jev, ki so se v 15. stoletju naselili v okolici Kočevja; ne po* maga niti ono malo kmečkega prebivalstva okoli Apač, kajti vse drugo so le raztreseni ostanki nekdanjega «Dranga nach Siiden». Pripovedka o 100.000 Nemcih, ki naj bi' bili v Slove* niji, spada1 'res med' pripovedke in če trdimo, da jih ni 100.000, marveč niti ne 40.000, s tem vendar nemške diaspore ne zata* jujemo. Razumemo pa lahko, da se našim Nemcem nekoliko milo stori, ko primerjamo rezultate avstrijskega ljudskega štetja po občevalnem jeziku z zadnjim uradnim štetjem, ki se je vršilo pred osmimi leti in pri katerem se je določeval materinski jezik. V tem pogledu seveda je nepoučenim nem* škim publicistom stvar težjo razumljiva ali dokazali smo in lahko dokažemo zopet ob tej priliki, da so bili podatki av* strijskega štetja glede narodnosti pogrošni in na mnogih kra* jih lažnjivi. In to lahko dokažemo baš na podlagi istega sa* mega avstrijskega ljudskega štetja. Naši Nemci so svoj čas postavljali na bivšem slovenskem Štajerskem svoj Festungsdreieok, ki naj bi ga tvorili: Maribor, Celje, Ptuj. Ali ta trdnjavski sistem1 je bil na slabih nogah, kajti struktura prebivalstva v svoji ogromni večini ni bila nemška. To je sicer moral zapaziti vsak popotnik, ki se je le pol ure mudil v teh krajih. Ali to spoznanje svojčas ni zadostovalo, kajti pomolili so ti pred oči uradne številke, ki so ti pravile, da je n. pr. 1. 1910. prišlo na 100 prebivalcev v Mariboru le 14 Slovencev, v Celju le 29, v Ptuju zopet le 13 Slovencev. Taki uradni podatki so bili seveda z resničnim etnografskim stanjem v najostrejšem nasprotju. Vzemimo kot primer Maribor. Ljudska štetja nimajo namena ugotavljati samo število prebivalstva in ga razčleniti po narodnosti, veri, spolu in eventuelni starosti, marveč se na podlagi rezultatov ljudskega štetja lahko doženejo razni zanimivi sociološki in socialni pojavi. Med najzanimivejše take pojave spada vsekakor vprašanje notranjega preseljen vanja, in baš ti podatki so /a nekdanji' «iFestu*ngsdreieckw nad vse značilni. Leta 1900. so je vršilo popisovanje domovinstva; to je bilo zadnje popisovanje pred noveliranjem zakona o domovinstvu, na podlagi katere novelo si je po letu 1900. lahko vsakdo po desetletnem bivanju pridobil domovinstvo one občine, kjer je to dobo strnjeno preživel. Leta 1900. so se torej lahko še dognale domovinske občine vseh onih ljudi, ki so se tekom' zadnje polovice 19. stoletja naselili v Mariboru. In kaj nam pravi uradna avstrijska statistika v tem pogledu. Ta statistika nam pravi, da je živelo leta 1900. v Mariboru le 2520 ljudi, ki so imeli domovinsko pravico v mestu samem. Nadalje je bilo v mestu 3458 ljudi, ki so imeli domovinsko pravico v raznih nemških glavarstvih. Bilo pa j'e nadalje še 14.645 ljudi, ki so imeli domovinsko pravico* v slovenskih glavarstvih. Te nad vse zanimive uradne številke nekdanje avstrijsko statistične komisije lahko porazdelimo tako: Sima« trajmo vso ono, ki so sc priselili in imeli domovinsko pravico v nemških glavarstvih, kot Nemce. Od pravih Mariborčanov prisodimo lahko, da bo pravica na obeh straneh enaka, polo* vico Nemcem, ostalo polovico pa nam in nam ostane tudi ves dotok iz slovenskih glavarstev. Na ta način pridemo do naslednjih zaokroženih številk: leta 1900. je ‘bilo v Mariboru poleg 4700 ljudi iz nemških krajev še 15.900 ljudi iz slovenskih krajev. To se pravi, da je bilo leta 1900. v Mariboru 79 % ljudi slovenskega rodu. In baš te rezultate avstrijske uradne statistike, ki so bili sicer zelo skriti v njenih publikacijah, je potrdilo skoraj do* procenta natančno dvajset let pozneje tudi naše uradno štetje, ko se je ugotovilo razmerje med Slovenci in Nemci v Mariboru na 7 7 proti 2 3. Vidimo torej, da je zavratna, stara avstrijska specijaliteta pri določevanju obče* valncga jezika kar sama sebe ugonobila in smo sedaj z našim štetjem prišli na pravilno podlago, pri čemur so se gotovo tudi marsikateri *iči in *eki, ki svoj čas niso vedeli, ali bi končnice pisali s tremi ali večimi črkami1, nekoliko za* vedli svojega pokolenja; v ostalem jo pravilno* in prav, da se gospod Wo*schutz imenuje zopet Božič in gospod* Sauercher imenuje zopet Zavrhar. Pri' mnogih je odločevala seveda tudi ekonomska stran; ako je bita odločilna tudi ekonomija časa pri podpisovanju, nič zato, dobro nam došli. Je pa še nekaj takih ljudi, ki jim jc težko, da bi postali zopet skromni Sršeni, ker je, ah, priimek Schrschon vse lepši*. Ne pogrešamo jih, ali oni tudi ne smejo misliti, da so vsled tega že pravi Nemci. Tudi za C e 1 i o velja v bistvu isto, kar smo videli pri Mariboru. Tu je bilo leta 1900., ako postopamo* tako kot pri Mariboru, 82% ljudi* slovenskega rodu in pri našem štetju ie bilo naštetih 87 %. In končno velja isto za Ptuj, kjer je avstrijska statistika leta 1900. naštela 78 % ljudi* iz slovenskih krajev in naše štetje šteje 20 let pozneje 76 % Slovencev. Tako jc torej avstrijska statistika skrivoma že 20 lot pred našim službenim štetjem ugotovila, da nemški FeStungsdreieck Mari* bor, Celje, Ptuj ni tisto, za kar so ga Nemci smatrali, ampak je to, kar je ugotovila naša službena štetev: to se pravi manj* šina, ki bi bila v našem javnem življenju skoraj neopažena, ako bi je slovenske stranke o priliki raznih volitev in sklepa* nja kompromisov preveč) ne gladile. Gospod Grassi s svojo pritožbo, da se nemška manjšina v Sloveniji zatajuje, torej n ii imel sreče; prišla pa je do izraza nekdaj baši od nemške strani v resnici' zatajevana e t n o* grafska pripadnost naših mest. Kako pa je z nemškim osnovnim šolstvo m? Do sedaj smo bili mnenja, da obstoja tako šolstvo v Jugoslaviji in seveda tudi v Sloveniji. Na celem pa pride gospod Grassi in pravi, da preko 600.000 ljudi' nemškega jezika nima niti ene nemške šole in celo niti1 enega samega šolskega razreda. Taka trditev jo preveč neokretna, da bi učinkovala pri onih, ki poznajo tudi najpovršneje naše prilike. Namenjena je seveda onemu delu inozemstva, ki naših prilik ne pozna in ki misli, da mu nemški narodni poslanec beograjske skupščine servira čisto resnico. Že početkoma smo ugotovili, da je naša država tekom prvih povojnih let ustanovila vso polno nemških manjšinskih šol. Ali naši Nemci se kaj radi sklicujejo tudi na to, da so v Sloveniji nekatere nemške šole prenehale s poukom, bodisi ker so bile šulverajnske, torej skrajno napa* dalne, bodisi ker ni bilo obiska. Da se pa našim Nemcem v Sloveniji ne godi nobena krivica in da So celo še vedno na boljem od Slovencev, nam pričajo naslednja fakta: V Slove* ti:ji so 804 osnovne šole. Od teh osnovnih šol jih je 35 takih, kjer se poučujejo nemški otroci v nemških razredih in nem* ščini, ter je od teh 35 šol eclo 9 takih, kjer morajo še celo slovenski otroci obiskovati povsem nemški pr.uk. Te šole so. v Gotenici, Grčaricah, Oneku, Ovčjaku, Rajhenau, Spodnjem logu, Starem bregu, Svetlem potoku in Vcrdrengu, kamor je pohajalo preteklo leto 283 učencev. Na teh šolah je bilo 15 % slovenskih otrok, s slovanskimi1 priimki pa še celo 26%; vsi ti so bili deležni povsem nemškega pouka. Zanimivo je n. pr., da ima na povsem nemški šoli v Ovčjaku od 21 učencev 16 slovansko priimke, na povsem nemškii šoli v Verdrengu pa od 24 učencev 17 slovenske priimke. Menda lahko rečemo, da to že ni več vclikodušje od naše strani; tako negovanje sicer zanimivega kočevskega jezikovnega otoka gre skoraj neko* hko predaleč. Na kočevskih šolah poučuje 20 nemških učnih moči, dočim je edini slovenski učitelj na Koroškem (g. Aich* holzer) še vedno izgnan iz slovenskega ozemlja in mora pouče* vati na nemškem ozemlju. Na Nemce v Sloveniji, ki jih je 30.631, pride 35 osnovnih ljudskih šol, kjer se uče otroci v nemškem jeziku, to se pravp da pride ena šola na 1132 Nemcev. Na 9b5.155 Slovencev, kolikor jih jo v Sloveniji, pa pride ostalih 769 osnovnih šol, torej ena slovenska osnovna šola na 1281 Slovencev. Če torej ;ma kdo kako pritožbo, smo to mi, ker smo na slabšem od l.aših Nemcev. Če pa pomislimo, da stanujejo Nemci v* dia* spori ra/streseno, da torej nimajo strnjenega ozemlja, potem je njihovo stanje še ugodnejše od našega, kar nam v ostalem potrjuje tudi šolstvo na kočevskem otoku, kjer pride že na 515 Kočevarjev ena šolal Z nemškim poukom. Tako so torej naši Kočevarji s šolami dva in polkrat bolj založeni od Slo* vencev v Sloveniji. Gospodu Grasslu kot predstavniku naših Nemcev se je torej tudi druga njegova glavna trditev temeljito ponesrečila. Ni pa baš glavno, da predstavnik naših Nemcev ni uspel, pač pa jo zanimivo, da ob 201c'tnilci' ptujskih dogodkov, ko je bila napadena naša Družba dejansko ladi delbvanja na našem ozemlju, lahko ugotovimo: da naša deviza ni po prevratu bila: maščevanje je sladko in da je stala in stoji naša Družba vedno od svojega postanka pa do danes na istem načelnem stališču: mi hočemo samo, kar je naSel — Burno odobravanje. Predsednik Narodne Čitalnice, lastnice Narodnega doma, g. ravnatelj dr. Komljanec, je opisal naposled tesno so* delovanje DCM in' Čitalnice v prošlih dneh in pozdravil Dru* žbo najprisrčnejei Popoldne se je vršila v Ljudskem vrtu krasno uspela javna telovadba na letnem telovadišču, ki ga je Sokol o tvoril' prav za 20letnico ptujskih dogodkov. Sledila je velika narodna slav* nost ob ogromni udeležbi zavednega prebivalstva. Pril tej pri* liki moramo s priznanjem povdariti rodoljubno uslužnost naše narodne vojske in njenih vzglednih častnikov. Bil jo prekrasen slovanski večer tam na vznožju rodo* vitnih Slovenskih gorici Tako so milnuli naši jubilejni dnevi v najlepši harmoniji ter pokazali D'CM, kdo' ve ceniti njeno delo in kje ima svoje korenine. F. J. ČRNI KOLEK 20. IX. 1908, v bivši Avstriji zaplenjen, sedaj iznova izdan -toplo priporočamo. Naročite družbene božične razglednice! ! Družbe sv. Cirila in Metoda redna XXXIX. velika skupščina v Novem mestu, dne 16. septembra 1928. 39. velika skupščina Družbe sv. C. in M. se je vršila v Novem mestu. Novomeščani so sprejeli številne goste, ki so prihiteli iz vseh krajev Slovenije, z izredno prisrčnostjo in gostoljubnostjo. Prepeljali so jih s kolodvora z avtomobili do mesta, odkoder so je razvil skozi! mesto, kjer so skoraj z vseh hiš vihrale zastave, mogočen sprevod z mestno godbo na čelu, s Sokoli in šolsko deco. Na kolodvoru je pozdravil došlc skupščinarje g. profesor Josip Germ, predsednik moške C. M. podružnice, z naslednjimi besedami: Velečastiti skupščinarji! Bratje in sestre! Prihiteli ste k nam' iz širne Slo* veni.je v neodoljivi skrbi za naš mladi rod onstran naših meja, ki je skrajno ogrožen, da izgubi najdragocenejšo sve* tinjo, svoj materin jezik; prišli' ste, da vzpodbudite z živo besedo našo dolenjsko stran k novemu obrambnemu delu; prišli, da slišimo poročila o sedanjem obrambnem delu in gmotnem položaju ter vzajemno vzbudimo nove misli o pre* rojevalnem delu’ v prospeh vsenarodnega duhovnega življenja, da iščemo ono mogočno vez, ki nas bo na veke združila z vzhodnimi in severnimi brati in uresničila to, kar sta prvotno zamislila solunska brata: «Ein narod — en Bog!» Sprejmite te moje besede kot iskren pozdrav; v imenu moške in ženske podružnice Vam kličem: Dobro došli! — Na prostornem glavnem trgu pred mestno hišo se ie ustavila povorka, ki jo je obdala množica domačinov. Odjeknili so nežni glasovi mladih grl šolske mladine v pozdrav gostom. Nato je stopil na pripravljeni oder mestni župan g. dr. Josip Režek, ki je v prelestnem govoru povdarjal potrebo dela za Družbo sv. C. in M. V imenu sokolstva je nastopil g. dr. Ivan V a s i č, ki je v kristalno zbrušenem govoru vnemal navzoče za narodno prosveto in kulturno povzdigo naroda. V imenu okrajnega učiteljskega društva je govoril njegov predsednik g. Viktor Pirnat, kii je v navdušenih besedah bodril navzoče na delo za Družbo. Vsem govornikom, kakor tudi prebivalstvu Novega mesta se je zahvalil za lep sprejem predsednik g. Aleksander Hudovernik. Nato so odkorakali skupščinarji v gimnazijsko poslopje, kjer se je vršil ob 11. zaupni shod. Z velikim' zanima* njem so sledili delegati poročilu g. predsednika, ki je bilo vseskozi izčrpno. Nato je sledilo v telovadnici zborovanje velike skupščine. Predsednikov govor. Velecenjene dame! Velespoštovani gospodje! Otvarjam 39. veliko skupščino v dolenjski metropoli ter konstatujem, da smo sklepčni. Pozdravljam Vas vsu skupščinarjc in dele« j«ate, ki ste so odzvali našemu vabilu ter prisostvujete današ« njemu našemu zborovanju, osobito' pa mi je čast pozdraviti gospode: šefa prosvete ljubljansko oblasti dr. Karla C'e« pudra, ministra n. r. Ivana H r i b a r j a, novomeškega župana dr. Josipa R e ž c k a, starosto novomeškega Sokola in zastopnika Sokolskega saveza dr. Ivana V a s i č a, sreskega glavarja Mateja K a d 1 j a, zastopnika okrajnega učiteljskega društva novomeškega Viktorja Pirnata, predsednico novomeške ženske podružnice gospo Regino V a s i č o v o in predsednika moške podružnice prof. .1 os i p a Germa, dr. T o mo Romi h a, meščanskega ravnatelja v pokoju v Krškem, in gospe Bevkovo, Svctčevo in Š e n t j ur če v o, ki je danes 36ič navzoča na naši skupščini. 34 let je minulo, kar smo zborovali v Vašem mestu; 9. glavna skupščina se je namreč vršila v Vaši sredi dne 7. avgusta 1894. —. Mnogo let je preteklo od tega časa, Družbe kurz pa je ostal vso to dobo neizpremenjen. V okviru naših pravil smo delali ves ta čas, da rešimo našo mladino iz tujega žrela, da ji damo možnost vzgoje v materinem jeziku, da jo okre« pimo v narodnem mišljenju ter jo stalno pridobimo za naš rod. Prišli smo po tolikem presledku med Vas, dragi Novo« meščani, da Vam damo račun o našem delovanju in točen vpogled v naše stremljenje ter se Vam zahvalimo za vso Vašo podporo, katere je bila naša družba deležna, hkrati pa Vas prosimo tudi nadaljne podpore, katere nam gotovo ne odrečete, ko boste culi naša poročila. Podružnic smo šteti v minulem letu 76; torej se je njihovo število pomnožilo za 3. Potrebovali bi jih pa z ozirom na naše ogromne izdatke najmanj še enkrat toliko. Vzor vsem podružnicam bodi š e n t p e t c r s k a ženska pod r u ž« n i c a v Ljubljani, ki je za Družbo v minulem letu na« brala 24.470 Din 45 p. Ko izrekamo tej podružnici našo1 naj« iskrenejšo zahvalo na njenem domoljubnem' in požrtvovalnem delovanju, jo .priporočamo v posnemanje vsem drugim po« družnicam, katerim se pa tudi iskreno zahvaljujemo za njihovo delovanje v prilog Družbi. Dne 8. februarja 1928. je praznovala 60 letnico svojega plodonosnega življenja voditeljica slovenskega ženstva in podpredsednica naši družbi velezaslužna gospa Franja dr. Tavčarjeva. Tudi naša družba ji je čestitala k temu slavlju po svojih zastopnikih. Od zadnje skupščine nam je kruta smrt pobrala mnogo odličnih prijateljev in podporni* kov, ki so se nas spomnili v svoji poslednji volji. Tako smo prejeli volilo po pokojnem g. Ivanu Velkovrhu, nad* poročniku v Ljubljani, v znesku 3580 Din, po pokojnem g. Ignaciju Ž a 1' g i j u v znesku 500 D, po pokojnem' g. dr. Rihardu Bergmanu u v znesku 250 Din. Zapustili so nas pa tudi sc nastopni prijatelji: naše: družbo gg.: Matija P r o s e k a r, posestnik v Kotmari vasi na Ro* roškem, ki jo bil dolgoletni odbornik naši družbi; Ivan Andlovič, posestnik v Hočah, večletni predsednik po* družnice v Hočah; dr. Robert Kermavner, predsednik bivše akademičoe podružnice v Gradcu; Vinko O t i s e k, veleposestnik v Otiškcm vrhu, podpredsednik tamošnjc po* družnice; Janko S k r h i n e c, nadučitelj v p,- v Višnji gori, ki je bil 25 let tajnik, odnosno blagajnik podružnice Stična Višnja gora; dr, Radoslav P i p u ž, odvetnik v Marii boru, ki jc bil 8 let podpredsednik podružnice v Mariboru, večkratni pokrovitelj in velik podpornik naši družbi; Janko R a h n e, notar na Brdu, ki je bil 8 let tajnik, odnosno pred* sednik podružnice na Brdu; Vaclav Tušar,, trgovec v Cerknem na Goriškem, ki je našel mučeniško smrt meseca junija t. 1., marljiv odbornik nekdanje tamošnjc podružnico; Andrej Kn čisel, železniški inšpektor v Ljubljani, več* letni marljivi odbornik šentpeterske moške podružnice v Ljub* ljani; Josip C u k j a t i, trgovec in župan v Trojanah, bivši podpredsednik tamošnje podružnice; dr. Ludovik S t i k e r, odvetnik v Brežicah, večletni predsednik tamošnje podružnice; dr. F e r d o P i r n a t, odvetnik v Slovenjgradeu^ Fr. Ahačič, tovarnar v Tržiču; Leopold Hud e, trgo* vec na Grosupljem, štiri leta tajnik tamošnje podružnice; Gabrijel Jelovšek, veleposestnik na Vrhniki; dr, T o* mo Horvat, odvetnik v Ptuju; dr. Leon Brunčke, vladni svetnik v Ljutomeru, ki je že kot akademik deloval na obrambnem polju in bil stalen »otrudnik našemu kole* darju, za katerega je »pisal mnogo aktualnih in dragocenih člankov; Anton Koblar, dekan v Kranju, pokrovitelj Družbi, pet let član glavnega odbora in blagajnik šentpeter* ske moške podružnice; on se je krepko zavzel za našo družbo na I. slov. katoliškem shodu leta 1892. v Ljubljani; Zdrav* ko Vončina, sodni ofieijall v p. v Ljubljani, dolgoletni predsednik šentjakobsko*tmovske moške podružnice, ki je z veliko vnemo do svoje smrti agitiral za Družbo1 in nabiral prispevke zanjo. Vsem tem in drugim našim1 pokojnim pri* jateljem in dobrotnikom, katerih imena mi niso znana, bodi lahka zemlja domača! Vas pa, častita gospoda, naprošam, da blagovolite vstati s svojih sedežev ter jim zaklicati: Slava!' Če ste mislili, da bodo naši stari sovragi Nemci po polomu stare Avstrije opustili svoje delovanje proti nam, ste so motili. Nemško stremljenje gre na to, da zidajo v obmejnih krajih svoje Šolske trdnjave. Tako so razširili s pomočjo nemškega Schulvereina obmejno šolo v Račah v lipniškom okraju, v katero bodo brezdvomno skušali dobivati otroke iz naših obmejnih krajev. V Mariboru so si' Nemci ustanovili svoje politično in gospodarsko društvo, nadalje 18 ljudskih knjižnic in 31 bralnih krožkov; pri volitvah v skup« ščino (voljen je bil en nemški poslanec)' pa so dobili' 1438 glasov, več nego leta 1925. To je žalosten pojav v našem političnem življenju. Nemci so nadalje ustanovili! dne 22. ja« nuarja t. 1. tako zvano «gesammtdcutsche Volkerbundlige fiir Siidslawien» v Beogradu, kateri je pri deljena kot samostojen oddelek tudi doslej oblastno še ne odobrena «dcut'sehe Vol« kerbundlige fiir SIovenien». Celjski Nemci zahtevajo za vsa« kih 24 otrok državno manjšinsko' šolo, za vsakih 10 otrok manjšinski razred Irn za vsakih 5 nemških otrok manjšinski oddelek. Tako raste Nemcem greben v naši državi. 1 Nemci so pripravljeni dati našim koroškim1 bratom kul« turno avtonomijo. Kakšna pa bo ta kulturna avtonomija, ako bodo v slovenskih šolah poučevali nemški' in ponemčeni učitelji, ki našega jezika niti veščil niso! Zato pa trdijo nemški obrambni listi, da je nemško obrambno delo na Koroškem še bolj potrebno, če se bo uvedla slovenska kulturna avtono« mija. Nemški Schulvorein«Sqdmark je izjavil na svoji skup« ščini leta 1927. v Leobnu, da smatra za svojo dolžnost, pod« pirati svojo rojake iz nasledstvenih držav in jo tudi dejansko izvršuje. Posebno pa mora podpirati one svoje rojake iz nasledstvenih držav, ki študirajo na visokih šolah v Avstriji in v nemški državi, ker le na ta način bodo poskrbeli za bodoče voditelje nemških rojakov v naslodstvonih državah. Čisti dohodek loterije nemškega SchnlVereina«Sliidmark je znašal leta 1927. 49.171 šilingov ali 393.368 Din. Ves ta denar se porabi po večini za okrepitev nemštva v obmejnih krajih in v naši državi. In kaj storimo mi? Naša družba deluje že 42 let v pro« speh našega naroda ter vestno Izvršuje svoj program. Delo« vala bo tudii v bodoče z vso vnemo' in navdušenostjo. Koliko bo pa mogla doseči, je odvisno od' Vas in Vaše podpore. Zato Vas prosim, ostanite ji še nadalje naklonjeni in zvesti ter jo podpirajte z vsemi močmi, da bo mogla tem uspešneje izvrševati svojo narodnoobrambno delo'. Pozdravi. Po dolgem odobrovalnem ploskanju se je oglasil k besedi gimnazijski ravnatelj g. Ivan M a s e 1 ji, ki je pozdravil skupščinarje kar najprisrčneje kot hišni gospodar, ki ga ne« izrečeno veseli, da si je izbrala Družba baš gimnazijsko po« slopje za svojo zborovanje. Želeč zborovanju kar največ uspe« hov jim j'e zaklical: Dobro došli! Nato se je oglasil prosvetni šef g. dr. Karel C e p u d e r, ki je pozdravil Družbo v imenu velikega župana ljubljanske oblasti, ter vzbujal spo* mino na mlade dni, ko je valovalo veliko navdušenje zlasti med akademsko mladino za Družbo sv. C. in M. Želi, da bi se to idealno razpoloženje naselilo zopet v mladih sreih naše mladine, da naj bi se z vnemo lotila zopet idealnega dela za prosveto in obrambo našega naroda. Delo za Družbo' je sveto delo, ker je delo za brate. Naj bi se vsi Sllovenci poprijeli z ljubeznijo dela na narodnoobrambnem polju, vse dotlej, dokler ne zasije svoboda vsem našim bratom. Dal Bog, da pride kmalu čas, ko bo naš narod od Gospe Svete tja do sinje Adrije užival isto svobodo, ki o uživamo mi v' odrešeni domovini. V tem imenu naj bo pozdravljena velika skupščina! — V imenu Jugoslovenske Matice je pozdravil skupščino g. profesor I. Kovač, želeč DTUŽbi mnogo uspehov v korist narodu. Na vrsto je prišlo tajnikovo poročilo, ki ga je podal g. inž. Janko Mačkovšek. Poročal je takole: Tajnikovo poročilo. Slavna skupščina! Iz blagajnikovega poročila bo razvidno, da se je število delujočih podružnic naše družbe v preteklem letu dvignilo za 3, in sicer od 73 na 76. Kakor nas mora še tako malenkosten napredek razveseliti, se je vendar treba ob današnji priliki vprašati, v kakšnem razmerju je število sedaj delujočih po>= driržnic z onim izza časa največjega razmaha naše družbe, iz dobe balkanskih vojn. To primerjanje ni, baš ugodno-; na bivšem Kranjskem in Štajerskem je bilo pred 15. leti’ 171 po» družnic, ki so nabrale po sedanji vrednosti okroglo pol mifi* jona dinarjev, dočim so sedaj delujoče podružnice, ki jih je skoraj za 100 manj, nabrale okroglo 128.000 Dih. Razlika je vsekakor velika tako glede n,a število podružnic, kakor tudi glede na višino prispevkov. Deloma opravičuje to neveselo dejstvo težka gospodarska kriza, v kateri se nahajamo, pa vendar je treba tudi ugotoviti, da to ni edini vzrok. Zanimanje za našo obrambo, za našo šolsko družbo še izdaleka nil tako visoko in veliko, kakor svoj čas, dasi so potrebe narastle do ogromnih dimenzij, ako bi povsod vsaj nekoliko hoteli pom a* gati, kjer jo sila naj večja. Pri ugotavljanju relativno in- abso> lu-tno manjših sedanjih dohodkov napram onim pred 15. leti pa no smemo misliti, da je smoter Družbe edinole nabiranje prispevkov; ne tudi moralna in posebno vzgojna stran ne sme biti pozabljena. In ako prispeva recimo naša deca samo po par dinarjev, ki jih dobi o priliki kake svoje otroške prire* ditve, je Družba prva, ki ve coniti izredno visoko tak naj» manjši dar naših malčkov; saj je v njih na ta način vzbujena zavest in napravljena duševna vez z našimi najbednejšimil V času od zadnje skupščine so doživeli naši rojaki 011» stran meja zopet premnogo novih trpkih in bridkih preiz* kušen j. Na Koroškem, kjer so bile takoj po plebiscitu' uki« njeno zadnje 3 slovenske šole, slovenskega šolstva v pravem pomenu besede ni, in kar se naša deca uči v 80 šolah na slo« venskem ozemlju Koroške v slovenščini, je le pripomoček tokom prvih mesecev za priučenje nemščine. Slovenskega uči« teljstva na teh šolah ni, kajti eden ali dva, ki sta Slovenca, morata poučevati na povsem nemškem ozemlju, kamor so ju deportirali. Pod pritiskom Berlina se je sicer pričelo na Ko* roškem razpravljati o takozvani kulturni avtonomiji, katero pa hočejo koroški Nemci in nemškutarji izigrati, ter tako onemogočujejo resnični sporazum med obema narodoma. Na Koroškem so službeno našteli leta 1923. le 37.224 Slovencev. Zanimivo pa je, da je pri zadnji proračunski razpravi v fi= nančnem odboru dunajskega parlamenta na kritiko socijali« stičnega poslanca Laggerja, ki jo kritiziral koroške razmere, odgovarjal velenemški poslanec dr. Straffncr in v obrambi priznal, da je na Koroškem 90.000 Slovencev. Laggor je nato objavil v dunajski »Arbeittei zeitung» članek, v katerem pravi1, «da so Slovenci na Koroškem povsem upravičeno pritožujejo radi razmer v kulturnem oziru, ker so zapostavljeni in se to zapostavljanje kaže v docela svojevrstnem poučevanju slo« venščinc na takozvanih dvojezičnih šolah. Radi vporabljanja povsem nezadostnih in zastarelih šolskih knjig nastajajo neznosne razmere. Učitelji, ki poučujejo na dvojezič« nih šolah, niso zadostno podkovani.« Mislimo, da tej sodbi nemškega poznavalca koroških prilik ni treba nadaljnih ko* mentarjev, saj povsem potrjuje naše trditve. Za razmere na Koroškem je nad vse značilno tudi to, da Schulverein*Siidmark prireja med Nemci vsako leto zbirke za nemško šolstvo na meji in v inozemstvu. Nič nimamo proti temu, da se nabira denar za nemško šolstvo na nemškem ozemlju, ali tako šole postavlja Schulverein*Siidmark tudi na slovenskih koroških tleh in da je prišel cinizem do viška, je preteklo leto koroški deželni šolski svet dovolil tej napadalni družbi pobiranje tudi po vseh šolah na slovenskem koroškem ozemlju. Tako postopanje pač najbolj osvetljuje, koliko je koroškim' vlastodržcem res do resnične kulturne avtonomije. V tajnikovem poročilu na skupščinah zadnjih let smo se vedno ozirali tudi na 11 c m š k o m a n j š i no pri nas in primerjali njeno stanje z onim koroških Slovencev, zato bi skoraj ne bilo treba to primerjavo zopet obnavljati. Ker »o pa bili baš v zadnjem času v nemškem časopisju objavljeni povsem »napačni popisi manjšinskih prilik pri nas, je prav, da ugotovimo naslednje: Nemška manjšina v Sloveniji ne zavzema »kupnega ozem* tja, marveč je raztresena, v popolnem nasprotju s koroškimi Slovenci, ki so avtohton element, živeč strnjen med Turami in Karavankami. Nemcev ni bilo naštetih v Sloveniji, ko se je določeval materinski jezik, niti ne 40.000, in še to* so veči« noma le ostanki nekdanjega «£>ranga nach Siiden». Ali kljub temu, da ima Slovenija 804 osnovne šole pri 1,050.464 prebi« valstva, pride na že omenjenih slabih 40.0(10 Nemcev 35 šol, v katerih se vrši pouk v nemščini; to se pravi, da pride na 1314 ljudi celokupnega prebivalstva Slovenije 1 osnovna šola, dočim pride že na 1132 Nemcev ena šola z nemškim poukom. V naši neposredni bližini ležeči kočevski' otok je v tem po* gledu razmeroma še na boljšem, kajti' tu pride na vsakih dobrih 500 Kočevarjev 1 šola z nemškim podukom, to iz razloga, ker živi 12.000 Kočevarjev dosti strnjeno. Vpoštevaje nadalje, da poučuje samo na tem otoku 20 nemških učnih moči, vidimo, da je govoričenje nemških poslancev beograj« skega parlamenta ne le neresnično, marveč tudi hudobno. Mi želimo samo, da bi se Slovencem! na Koroškem godilo tako, kot nemški diaspori pri nas, pa bo spor na celem izravnan. Kljub težkim prilikam, v katerih živijo koroški Slovenci, pa lahko beležimo razveseljiv pojav. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile letos spomladi na Koroškem, so napredovali za 883 glasov in 25 odbornikov in so prejeli 9592 glasov in 256 odbornikov. Onkraj Snežnika je naša narodna nesreča čezdalje večja. Predolgo bi trajalo, ako bi naštevali vsa posamezna nasilstva in grozodejstva, katerim so bili izpostavljeni' naši rojaki tudi' v preteklem letu. Gcntilijeva šolska reforma je svojo delo dokončala, 4 9 0 n a š i h šol je p o t u j č e n ii h. Gentilijev naslednik Fedele je razpršil in upokojil naše uči? teljstvo, kolikor ga je še bilo na teh šolah. Pripravlja se še končna in zadnja iztrebitev slovenščine; z letom 1931. bo zgnana slovenščina tudi iz voronauka celo1 v prvih razredih, v kolikor to še ni izvršeno. Razpustu naših kulturnih organjizacij .se je pridružilo sedaj Se razpuščanje povsem gospodarskih d ruštev; tako je bila razpuščena Kmetijska družba za Trst in okolico, ki jo toliko dobrega storila za gospodarski procvit svojega okoliša. Prišle so na vrsto tudi naše gospodar« s k e zadruge. Najprej so bile primorane istrske zadruge, da zapustijo tržaško Zvezo slovenskih zadrug in se priključijo puljski italijanski zvezi, Nato je prišla na vrsto goriška Za« družna zveza, v kateri sedaj vlada fašistični' komisar, in kon« čno še tržaška Zadružna zveza s 170 zadrugami, ki je prešla v fašistično upravo nasilnim potom. Takozvancmu prostovoljnemu po i t ali j a n č e« vanju priimkov se je pridružilo tudi' nasilno s 1 už« h e n o poitalijančevanje. Izpodriva se naša govo« riča iz cerkva in kako daleč gre v tem pogledu fanatizem, pač najbolj osvetljuje dejstva, da se morajo v reškem seme« ntšču gojenci colo spovedovati, ako so med seboj govorili po naše. Vso se torej' še godi v znamenju požiga Narodnega doma, saj pa je tudi podtajnik v rimski vladi poslanec Giunta, požigalec Narodnega doma. Sedaj prihaja na vrsto še č a s o* p i s j e. 1 11 10. Pokojninski sklad i. s. a) Prispevek družbe . . 12.000 Din — p b) Izplačana pokojnina . 12.000 „ — „ 24000 n »» 11. Družbena pisarna 1. s. a) Plače uradnikom . . 33.600 Din — p b) Plača strežnici, najemnina, kurjava in razsvetljava ................... 4 227 „ 50 „ c) Potni stroški raznim funkcijonarjem . . . 5.028 „ — „ Prenos . . . 793.562 Din 34 p Prenos . . . 42.855 Din 50 p č) Tiskovine, poštnina in drugo 3.024 „ 50 „ 45.880 »1 » 12. Koledarček »Kraljevič Marko" 27.255 >) M 13. Razni stroški 19.666 07 „ Izdatki znašajo torej leta 1927 skupaj .... 886.363 Din 41 p Prehodni stroški 20.716 n 33 ,, Plodonosno naloženi zneski i. s. a) na glavnico .... 37.500 Din 40 p b) na obrambni sklad . 3.800 „ — „ c) na Ivana Vrhovnika sklad 9.334 „ — „ 1 Stanje dne 31. grudna 1927.1............................ 234.656 Din 84 p Račun obrambnega sklada. Stanje dne 31. grudna 1926. 1 153 742 Din 65 p Prirastek leta 1927 11.347 „ 63 Stanje dne 31. grudna 1927.1................... 165 090 Din 28 p Račun dr. Ivana Tavčarja sklada. Stanje dne 31. grudna 1926.1........................ 63.308 Din 69 p Prirastek leta 1927 . .s 5.451 54 „ Stanje dne 31. grudna 1927................................1........................ 68.760 Din 23 p Zapuščinski sklad Karola Kotnika. Stanje dne 31. grudna 1926.1 20 Din — p Odpadek leta 1927 ....................... 10 „ — „ Stanje dne 31. grudna 1927.1....................... 10 Din — p Zapuščinski sklad Viljema Polaka. Stanje dne 31. grudna 1926. 1..................... 50.615 Din 91 p Prirastek leta 1927 ................................... — „ 33 n Stanje dne 31. grudna 1927.1...................~ 50.616 Din 24 p Zapuščinski sklad dr. Josipa Georga. Stanje dne 31. grudna 1926.1 264.111 Din 94 p Prirastek, oziroma odpadek leta 1927 . . — „ — „ Stanje dne 31. grudna 1927.1 264.111 Din 94 p Račun Ivana Vrhovnika sklada. Stanje dne 31. giudna 1926 1...................... 37.580 Din — p Prirastek leta 1927 ............................................................ 12.190 „ — „ Račun Andreja Senekoviča sklada Stanje dne 31. grudna 1926...................1.................. 5 144 Din 65 p Prirastek leta 1927 5.938 „ 20 „ Stanje dne 31. grudna 1927............................l.................... 11.082 D n 85 p Račun brezobrestnega posojila. Stanje dne 31. grudna 1926.1................ 21.150 Din — p Odpadek leta 1927..................................................... 2.000 „ — .. Stanje dne 31. grudna 1927.1................ 19.150 Din - p 0 m 0 N s & s# M 0 m 0 m m k 0 n 0 H Družbeno blago: Kolinska tovarna, kavine primesi. Fr. Kollmann, cilindri za svetilke. Tvrdka Perdan, čaj. V družbeni pisarni (Narodni dom v Ljubljani) se dobivajo: razglednice (1 Din) — kolki (po 10 in 25 p), računski listki (po 25 p), knjižici »Slava Podlimbarskemu!« (po 3 Din) in »Kraljevič Marko« 1.1929 (po 6 Din). Priporočajte in kupujte! 0 u 0 H 0 n 0 m 0 m 0 N m 0 k 9 6 6 s# Družbena imovina dne 31. grudna 1927. 1. A. Aktivna imovina. I. Posestva. a) Posestvo v Trstu . . . b) Posestvo v Velikovcu . c) Posestvo v Velikovcu . č) Posestvo na Savi . . . d) Posestvo v Studencih . e) Posestvo pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu . . . ■ /) Posestvo v Škednju, Trst g) Posestvo v Rožnem dolu pri Črnomlju................ h) Posestvo v Ljubljani . . 0 Posestvo v Ljubljani . . j) Posestvo v Ljubljani . . 300.000 Din — p 25.000 „ -5.000 „ - 50.000 „ - 30.000 „ - 10.000 „ -10.000 „ - 2.500 „ -200.000 „ -200 „ - 30.000 „ - Skupaj . . 662.700 Din — 11. Šolski inventar in učila .... . 2.080 „ — 111. Inventar družbene pisarne . . 66 „ 80 IV. Zaloga družbenih knjig. . . . 86 „ 20 V. Terjatve (gotove) 30 VI. Brezobrestna posojila .... . 19.150 „ — VII. Družbena glavnica. a) Vložna knjiž. posojilnice v Mariboru, št. 2386 pr. b) Vložna knjiž. posojilnice v Mariboru, št. 10.492 pr. c) Delnica ljubljanske kred. banke, št. 1422 pr. . . č) Intab. terjatev pri mestni občini ljubljanski . . . Odnos . . . 50 Din 25 150 5.232 50 5.457 Din 50 p^ Odnos . . . Prenos . . . 705.164 Din 30 p Prenos . . . 5.457 Din 50 p d) Intab. terjatev pri mestni občini ljubljanski . . . 6.250 „ — „ e) Zadružna knjižica posojilnice in hranilnice v Trstu, št. 6022 pr.. . . 15 „ — „ f) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 30 890 pr.............. 17.869 „ 82 „ g) Vlož. knjižica posojilnice v Mariboru, št. 18.817 pr. 61 250 „ — „ h) 5% obveznica avstrijske republike, ddto. Wien 15. 7. 1926 serija 1216 ši. 0.003 pr 100 funtov angleških po kurzu . . 19.25 , — ,, i) 3 kom. ogrskih Josziv srečk k 4 K................ — „ — „ j) VI. avstr, vojno posojilo — „ — „ k) 2 kom. 4 'A °/„ zastavnih listin občinske hranilnice v Gradcu š 10.000 K — skupaj 20.000 Ka . . . — „ — „ Skupaj . . . 110.092 „ 32 „ Vlil. Pokojninski sklad. a) Vink. 4°/o avstr, kronska renta pr 5.425 Din — p b) Vink. 4-2% avstr, srebrna renta pr................ 11.250 „ — „ c) Vink. 4-2% avstr, papirna renta pr................ 2.000 „ — „ č) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, štev. 19.842 pr. . . . . 215.981 „ 84 ,. Odnos . . . 234.656 Din 84 p Prenos . . . 815.256 Din 62 p Prenos . . . 234.656 Din 84 p d) Vink. III. avstr, vojno posojilo za 20.000 K . • — „ — » e) Vink. IV. avstr, vojno posojilo za 5.000 K . • — » — •> j) Vink. V. avstr, vojno posojilo za 4.000 K . . — — .. Skupaj . . . 234.656 „ 84 „ IX. Ciril-Metodov obrambni sklad. d) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 120 pr 116.267 Din 85 p b) Vložna knjižica Ljudske posoj. v Gorici št. 4105 pr. c) Vlož. knjižica posojilnice v Celju št. 16.098 pr. . č) Vlož. knjižica Jadransko-Podunavske banke, po-podruž. v Kranju, št. 1710 d) Vlož. knjižica posojilnice v Mariboru št. 10579 pr. e) Vložna knjižica zadruge Lastni dom, Celje, št. 859 pr..................... f) 7°/o državno posojilo. . g) Intab. terjatev pri Mestni občini ljubljanski . . . 41.722 „ 43 „ Skupaj . . . 165.090 „ 28 „ X. Zapuščinski sklad Viljema Polaka. a) Vložna knjiž. ljubljanske mestne hran. št. 958 pr. 26.500 Din — p b) Vložna knjižica posojilnice v Radovljici, št. 6221 pr. 2.125 „ 74 „ c) Vložna knjižica Kmetske pos. v Ljubljani št. 9146 pr. 2.273 „ 50 „ Odnos . . . 30.699 Din 24 p 500 ,, — ,, 350 ,, ,, 150 „ ,, 250 ,, — „ 250 ,, ,, 5.600 „ — „ Prenos . . . 1,215.003 Din 74 p Prenos . . . 30.899 Din 24 p č) Vlož. knjižica Kmet. pos. v Ljubljani ši. 35.217 pr. 11.854 „ — „ d) 1 kom. 4’/2°/o obveznice bosensko-herceg. železn. posojila (izžrebana) v nominalni vrednosti. . . . 500 „ — „ e) 1 turška srečka št. 385.276 pr. 100 frankov po prvotni kronski vrednosti 382 K 95 „ 50 „ f) Intab. terjatev pri mestni občini ljubljanski . . . 7.267 „ 50 „ g) 2 zadolžnici priv. avstr, zavoda za zemljiški kredit š 200 K nom. vrednosti, skupaj 400 K................ — „ — „ h) 2 zadolžnici posojila za regulovanje Tise ž 200 K nom. vrednosti, skupaj 400 K....................... - „ - „ i) '/3 vrednosti od 2 kreditnih srečk v nom. vred nosti 400 K — 133-33 . - „ — „ Skupaj . . . 50.616 „ 24 XI. Zapuščinski sklad Karola Kotnika. a) 1 kom. srečk ljublj. mesta a 10 Din nom. vrednosti 10 Din — p b) 1 bilet II. ruskega notr. posojila iz leta 1866, pr. 100 rubi j — „ — „ Skupaj ... 10 „ — XII. Dr. Ivana Tavčarja sklad. Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 539 pr 68.760 „ 27 Prenos . . . 1,334.390 Din 25 p XIII. Zapuščinski sklad dr. Josipa Georga. a) 144 kom. delnic Ljublj. kreditne banke po 150 Din v nom. vrednosti skupaj ................... 21.600 Din — p b) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 28.625 202.561 „ .74 „ c) Vlož. knjižica posojilnice v Celju, št. 20.621 pr. . 35.000 „ — „ rs »- o ca ^ ■* j3 a a» ■* < a M ^ ~ 2 m «r«•- KJ O c > CXri to 00 Tt« to to CN CN O to co o o to 05 tOCOCS^f^^OOCD^tO 'tOOOlO^OOlMniO (NSOOOOCDOO>OfOq ^COiOrfOO^tOtO-^CNOO CN O CO CO CO O 00 00 »O co CN O co t"- CO CO 05 05 co CN CN CN r-I t-h’ -h' * CQ a> u a >N S Ut T3 O a o E * • p ’ .3 >N -*• ,v n) <2 ™ S . — S O M ca SJJ >NEg •;* ! o • 2 H 53^^ <15 1/5 - 3 O <15 ^ K/5K/)" ^ S f! eg£ > .. w N TJ > KO * C B 8 3 g oc/j °5« C 'N a, § ® Z?« d*; .3 w a/ .O .O XI XI 5 X3 .mi .H,.H,.E,.H, š .H, ,2 3 *—J i—J h-J >—J CO >—) Oh Oh <15 O O ^ (U W1 n n - n m .-y " O (U co O C o o jQ |3I •—'Csm^ioiot^oooioi-icicoTfioust—oo Skupaj =4, SS 1 1319 1 IS 18 1 f 1 1 1 1 1 1 1 S 1 Din OlNiO^OO^rHOCOOC^lOM^OO^COOKNO vTJCO—■LOOOO'-*-—. gl i 1 1 l 1 1 >3 M 18 1 1 1 1 i 1 1 iO T*« c: Q 1.348 58 24 376 o 30 fH Članarina, pokrovitelj-nine, darovi, veselice, i. t. d. <4. 98 1 18 19 1 IS IS 18 1 1 1 i I 1 1 cs o | Din '-ai0'to0’tr-oa)owiovo»ooo’tcoc^cso CONCOlOCOO^rnOlMOOllMlCrOOONCNr-tOO OO iO ^ CD O iO lO ^ OO CO OO v—| . O O JO r- r-4 ^ ,-H ,-H r-< —i ^ ^ —• rx r_ _h _ lO s Ime podružnice Prenos . . Ljubljana: Šiška, ž Ljubljana : I. ljubli. m Kamnica pri Mariboru Trbovlje in okolica: ž Gornji grad: m. in ž Kostanjevica Kranj: ž Slovenjgradec in okolica: m.. . Ljubljana : Šiška, m Ruše in okolica Brežice Novo mesto: m Trebnje in okolica Litija in Šmartno Jesenice: m. in ž Št. Pavel pri Pi eboldu, ž. . . . Stari trg in Lož Cerknica Ribnica (Dol.): ž Ormoški okraj: m OJ o s: ^3 O '15 -5i3l I oio;-'cNcra'riocDt'^ooo>o — oi cd ^ vi (N to 00 t'- (M to ■o j< 2 C <1> 'fS O) •S *o Z 73 oo to o o o o VO co to to CN iOOCOiOOOOOOOOhOO rftof H00NOSCSOOOO 05 05 05 05 00 oo uo co CO 0 co to to OlOCOOlONOOO r-tOOCO^NO to to Tf Tr cs TT m CN S 1/5 Tf' lO (p 00 (J) Q r-<" CN od Tp" to CO t'';’ oo rf ^ »T-^TfiOiOtOtOtOtOtotOtO 05 O ^ CN 00 00 Tf rt* Tf rf« to I I 10 I , J I o (M I I I I lO CO O. 3 cn .2.:-«T > T3 *- O trj •a ^ *n c ^ ^ < 5 " .c Q cooooioo-oomookoo^ooh (NtOOOOlNiOlCOCOCDOlCiOlOCNONCO fCOrOCOCSCNtNCNCNr-.-.-r-.r-.r-.r-,^ rf CN tO -O O 2 *čc ca ^ > -n S o ji . 'C"- m H £ -«J2 a? 2— HjoO O*o oo ai o o to od to o to s: Q to CN ^roooLoo*—.oot^iooooooooo’ CD^OOO)NLOiOO0(O(DiOiOiO-*OSC tOrOCOCOCNOJCNOlCN*—■*—•>—1 ■—ir—< a> u c >N s o a O) E o c C cc v.** ofE p i s II o > -*s O E r* N o. 3 ro _ J2 ^ <*> .2 3£a 'o *5 •- -9 "So-j sSp 3 3'P 3 "R S" C ra 3 c OOT-Sj^c-jg-o vOpi B—1 2 >'ara-S-iS~c>ii .= .E^S . . 0) Js .S .2 •" ra in O W > Jr o o > > cn m K in S a: e co>w ^wO c/) co 'a>o^oiodrjitocof^odajor-icsod^tocb iOCOtOCOcOyDtOCjDcOCOCOt^t^-t^O>-t^.t^.t^. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: A. Vodstvo. po volitvl na 39. veliki skupščini v Novem mestu dne 16. septembra 1928. '1. Predsednik: 'Aleksander Hudovernik, predsednik notarski zbornici, častni član iOr.inžibc sv. Cirila itn (Metoda v Ljubljani, izvoljen 1926. 2. 'Ilir. Ernest Dereani, 'zdravnik v 'Ljubljani, 1928. 3. Eran Jamšek, šolski' upravitelj na -Bregu pri Ptuju, 1926. 4. 'Blagajnik: dr. Janko Kersnik, ravn. Kmetski -posojilnici :za Ijiilbljiamsko -okolico vi Ljubljani, '19127. 5. Dr. Rado Kušej, vseučili-ški profesor v Ljubljani, 1927. 6. Avgust Ludvik, višji nadzornik in ipostajenačelnik glav-neiaia kolodvora v Ljubljani, 1926. 7. Tajnik: ing. JankoMačkovšek, mestni gradbeni nadsve-tmik v Lj.ublijani, -1928. 8. Ana Podkrajškova, zasebnica v Ljubljani, 1927. 9. -Ivan Prekoršek, upravitelj drž. bolnice v, Cefltjiu, 1928. 10. Viktor Rolirmann, veletrgovec v Ljubljani, 1926. lil. Namestnica predsednikova: Franja dir. Tavčarjeva, dvorna dama v Ljubljani1, 1927. 1-2. Or. iFram Vodopivec, veliki župan v Ljubljani, 1928. Ožji o d ib o t : Načelnik 'Hudovernik, Janko Mačkovšek, Viktor iRohnmlann, dr. Janko Kersnik, Franja dr. Tavčarjeva in dr. 'Radto Kušej. B. Nadzorništvo. il. Mate Kante, -okr. šolski nadlzomik v pok. v Ljubljani. 2. I>r. Vladimir Ravnihar, -odvetnik v Ljubljani. 3. Matija Rode, kontrolor Mestne hranilnice v Ljubljani. 4. Albert Sič, iprdf. v p. v Ljubljani. 5. Alojizij 'Virbnlk, gimn. prof. v p. v Ljubljani. C. Razsodništvo. 1. Mat. Marinček, notar v -Novem mestu. 2. Or. Karel Koderman, .odvetnik v Mariboru. 3. Fram Pahernik, veleposestnik v Vuhredu. 4. Fran Tekavčič, odvetnik v iLjubljami. 5. T>r. Janko Žirovnik, odvetnik v Ljubljani. Č. Pisarna. Vodja: Aleksander Hudovernik. Uradniki: iKrtjisovodja: Emanuel .Josin. Pisarniški tajnik: Pran Škulj. Pisarica: Franja Benedikova. Ljubljana, Narodni dom: uradne ure ob delavnikih iod 3.—6. popoldne. Slovenke I Slovenci 1 Pred desetimi leti je klical pokojni dr. I v a n T a v-čar skupščinarjem Družbe sv. Cirila in Metoda: Ne mislite, da bo delo končano z vojno, nasprotno, j)o vojni bo treba še bolj intenzivnega dela in pri tem naj pomaga edinost in navdušenje. Isti opomin je ponovil na skupščini leta 1919.: Kakor danes stvari stoje, mora Družba sv- C. in M. ne samo še obstati, temveč delati mora s podvojeno močjo, okrepiti se mora še bolj, kajti delo, ki jo še čaka, je ogromno in neodložljivo, zato kličem: Na delo za Družbo s v. C i r i 1 a in Metoda! — Vojna, ki je ovirala Družbo v njenem delovanju, je bita končana. Ob mnogih spečih podružnicah in prazni blagajni je jela prodajati svoja posestva, da je mogla zadostovati svojemu vzvišenemu smotru. Polagoma so vtilmili glasovi, da je nepotrebna, prihajali so darovi, dramile se podružnice. Na družbena vrata je trkalo ogromno, neodložljivo delo, ki ga ji je napovedal ujem podpredsednik dr. Ivan Tavčar — delo ob naših mejah, ki jih je treba vtrditi; tamkaj mora vzrasti nov rod, vnet za Jugoslavijo; obmejne šole, prejšnje potujčevalnice, treba-preleviti v n ar odd e trdnjave, oskrbeti jim učila, knjižnice, razne šolske potrebščine, kar so prej dobivale od Schulverein-Sudmarke in od Madžarjev. V take namene je Družba sv. C. in M. v preteklem deset- K* letju radodarno odpirala svojo blagajno. Kolikor je mogla in smela, je storila tudi za rešitev slovenske mladine v odtrganih pokrajinah, tam, kjer so se pred vojno lepo razvijali njeni zavodi. O svojem delu je dajala n;a vsakoletnih, skupščinah natančen račun. Za reševanje slovenske dece je skušala navdušiti rojake, ki naj bi s.e zopet združevali v podružnicah in dovajali glavni družbi sredstva za intenzivno delo. Zato je pošiljala križem domovine svojega odposlanca, ki je dajal potrebna pojasnila- Ob desetletnici naše svobode moramo žal priznati, da se nahaja velik del našega naroda v nikdar poprej sluteni pogibeli: Ne odtegnimo mu rešilne roke! Sedanji jubilej proslavimo najlepše, ako se odzovemo pozivu našega velikega dr. Ivana Tavčarja: Na delo, na intenzivno delo za Družbo sv. Cirila in Metoda! Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 7. oktobra 1928. 25 letnico doživita leta 1929. podružnici na Uncu in v Kozjem VSEBINA. Rodoslov našega kralievskega doma. Kraljevine Jugoslavije barve in grb. Koledar. Pristojbine, poštne in brzojavne. Lestvice za kolke. Korotan................................................................31 Udarec s kolom.........................................................32 Zakrita bajna je dežela................................................41 Cesta..................................................................43 Utrinek................................................................46 V spomin f dr. Leva Brunčka............................................47 Čuvajmo starine........................................................52 Iz ptujske kronike.....................................................57 Matija Prosekar........................................................58 Za večno so nas zapustili..............................................68 Deset let češkega narodnega dela v svobodni republiki ... 74 Vestnik Družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Inserati. § i i Kdor podpira Družbo sv. C. in M., pomaga neodrešenim bratom! "<3 m 0 n <3 I > »' N tj 9 8> n p C/D s II ^ o< ^SC5^0SS^S«^SCS^®S^StSaSt5SSa9SCSa9®5Si9^1 Izvrsten domač izdelek TEODOR KUNC damska konfekcija LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 14 (Pod trančo 2) Zaloga izgotovljenih kostumov, toalet in bluz ter kožuhovine, modnega blaga, svil itd. Izdelujejo se po meri angleški kostumi, plašči, francoske toalete in bluze ter vsa v to stroko spadajoča dela Medič-Zanki, tvornice olja, firneža» lakov in barv drui&a z o. z. CENTRALA V L3UBL3ANI TOVARNE: L3UBL3ANA — MEDVODE Podružnice in skladišča: Maribor, Novi Sad Lastni domači proizvodi: lanenega in kokosovega olja, firneža, vseh vrst lakov, emajlno lakastih, oljnatih kakor tudi prstenih in y mičnih barv, steklarskega kita itd. marke „MERAKL“ _cncnoD □□□□□□_□□□□□□_ Modna in športna trgovina P. MAGDIČ V LJUBLJANI = NASPROTI GLAVNE POŠTE. = P*. Njuimuimi MiNHMnuiMHiinniimiHiiiiNiiHUUiiiuiliiiuiiuiuuiuiiimnmimmiiiuiiuiiihiuiiiiiiiiiiiiii Ček. urad št. 10.790 ^ I Priporoča za gospode: Priporoča za dame: KLOBUKE, PLAŠČE, PERILO, KOSTUME, KRAVATE, OBLEKE, NARAMNICE, NOGAVICE, BLUZE, tj PLETENE TELOVNIKE ČEPICE, ^ ŠPORTNE KLOBUKE, ^ NOGAVICE, (pulover) DEŽNE PLAŠČE, DEŽNIKE I. T. D. KAKOR TUDI VSE POTREB- ROKAVICE ŠČINE ZA TURISTIKO IN VSE MODERNE = IN TELOVADBO = NAKITNE PREDMETE. ^ ^ NARODNE ZASTAVE, TRAKOVE, ZNAKE ITD. ^ mn HuuiiunnmmnHimiiiiM imfiiniuiniiiuii hiuiiiMiMttUiHiMittiUMMiMWMMM |> ^ NAJVEČJA IZBIRA ANGLEŠKEGA VOLNENEGA IN £ PERILNEGA BLAGA, SVILE, BARŽUNA ITD. ZA DAMSKE OBLEKE IN PLAŠČE. »VEDNO ZADNJE NOVOSTI.« irTTrm~aafxn3~c]CDDiJD: c 0 —i n D -J O N d) > (0 N O C _ O k. ■+■> (0 6) o E o >0 o 0 -M > 0 OD O > 0 ^ S = 0 C *- 0 L. x: 0 E 0 F a a) D C D / Čekovni promet v UUBL3AHV je najmoderneje urejena in Izvršuje vsa tlskarnlška dela od najprl-prostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske,mladinske,leposlovne In znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov. Lastna tvornlca šolskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. Zvezki za okroglo pisavo št. 1,2 In 3. Mmmmmmmm———— UČITELJSKA KNJIGARNA prodaja slovenske znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladinske knjige; dalje knjige za osnovne šole, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; razglednice, umetne in pokrajinske v veliki izbiri. ZAHTEVAJTE CENIKE I SOLIDNE CENE in DOBRO BLAGO Vam nudi modna trgovina P. ŠTERK naslednik Miloš Karničnik LJUBLJANA, STARI TRG 18 Velika izbira voln. pletenin, modernih damskih oblek, bluz, damskega in moškega perila, rokavic, nogavic, do-kolenic, čepic, kravat, damskih torbic, listnic, dežnikov, palic i. t. d. Najboljši v materijalu in konstrukciji so kolesa in šivalni stroji znamke „GRITZNER“ „ADLER“ za dom, obrt in industrijo. Švicarski pletilni stroji »DUBIED«, pisaim »URANIA« v treh velikostih le pri JOSIP PETELINC, LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika (ob vodi). Poduk v vezenju brezplačen! Na obroke! Večletna garancija! ! I 1 I S * LESKOVIC & MEDEN TRGOVINA S ŠPECERIJSKIM BLAGOM NA DROBNO IN DEBELO IIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIII H 13UBL3ANA-3URČIČEV TRG 1 1 i ^ .^vw. 2l V eležganj ar na M. ROSNER & Co. nasl. Viktor Meden v Ljubljani kupuje slive in drugo sadje za žganjekuho Izdeluje po ugodnih cenah najboljše likerje: pelinkovec, planinec grenčica, vanille, rum, konjak medicinal, brinjevec, janeževec, slivovko, sadjevec, tropinovec. I I lili obrestuje hranilne vloge po 5% vloge na tekoči račun po dogovoru tudi višje, *j brez odbitka rentnega in invalidskega davka, katera plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nevzdignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsako leto — to je dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Z dnem 30. junija 1928 je bilo stanje hranilnih vlog na knjižicah in tekoči račun nad 28 milijonov Din. L e Posolil na zemljišča ter posojil občinam 1 nad 13 milijonov Din. | CENIKE URADNE TISKOVINE KUVERTE RAČUNE NAZNANILA in vsa v TISKARSKO STROKO ^spadajočaj DELA & M* UUB13ANA, KNAFLJEVA ULICA 5