8b54 AA
A010020C
□SREDNJA KNJIŽNICA
PRimwi4SKI DNEVNIK
^oftnina plačana * gotovini p onn Abb. postale 1 gruppo (»eila o(H) lir
Leto XXXVI. Št. 180 (10.700)
TRST, četrtek, 7. avgusta 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
DVESTOTISOČGLAVA MNOŽICA NA POGREBNI SVEČANOSTI NA TRGU MAGGIORE V BOLOGNI
SLOVO OD ŽRTEV OBVEZA IN OPOMIN: VZTRAJATI V BOJU ZA DEMOKRACIJO!
Govor bolonjskega župana Renata Zangherija: iskrenost žalosti in obsodbe nasilja bomo odslej merili le na osnovi dejstev - Ploskanje za Pertinija, Berlinguerja, Lamo in Zangherija
(Od našega poročevalca)
BOLOGNA — »Preiskave o prevratnlštvu so bile, od Kmečke banke do danes prevečkrat izkrivljene. Odslej bomo merili iskrenost žalosti in obsodbe nasilja le na osnovi dejstev, na osnovi volje in sposobnosti političnih in sodnih organov, da razkrinkajo in onesposobijo prevratniško mrežo.» Besede župana Zangherija so kot udarci kladiva, mogočno odjeknejo po Trgu Maggiore. Nepregledna množica, ki stoji že nekaj ur pod pripekajočim soncem, jih vsrka, za trenutek utihne, nato pa bruhne v mogočen aplavz: dobro, prav si povedal župan.
Mogočna manifestacija na osred---------------------
njem trgu v Bologni, zadnje slovo
Predsednik republiki: Pcrtini na včerajšnji pogrebni svečanosti (AP)
mesta heroja od žrtev zločinskega fašističnega nasilja je izzvenela kot neizprosna obsodba terorizma in kot obveza za nadaljni boj proti sovražnikom demokracije, predvsem pa je bila jasen opomin vladi, političnim silam in pristojnim državnim organom: ljudje ne bodo več trpeli nejasnosti, molka iu zavlačevanj, hočejo hitro ter učinkovito ukrepanje.
Prišli so v stotisočih, prišli so
iz vse Emilije Romagne, iz vse Italije. prišli so stari in mladi, delavci, študentje, uradniki, moški in ženske, fantje in dekleta, prišli so z vlaki, z avtobusi, z avtomobili, da bi s svojo prisotnostjo izrazili človeško solidarnost in toplino žrtvam fašističnega terorja, a nrišli so tudi, da bi jasno povedali, da se primeri Kmečke banke, Peto-velj, Trga della Loggia, Italicusa ne smejo več ponoviti.
Veliki zvon bolonjske stolne cerk-
V OKVIRU PREISKAV 0 AVTORJIH STRAHOTNEGA POKOLA
NA AŽURNI OBALI ARETIRALI NEOFAŠISTA MARCA AFFATIGATA
V Franciji se je skrival že dve leti - Sedaj preverjajo njegov alibi za dan atentata v Bologni
BOLOGNA — Medtem ko se je čeraj Bologna in z njo simbolično Sa italijanska državna skupnost pa J®yljala cd žrtev najstrahotnejšega realističnega pokola povojne Ita-Je. so se preiskave organov jav-varnostt in sodstva nadaljevale ■ Vedno isto vnemo in intenzivnostjo.
Na običajni tiskovni konferenci r? glasnik preiskovalcev, kvestor 'Grante, uporabil precej težke be-:J*e na račun novinarjev, ki so i~eraj pisali o neofašistu Affatiga-v zvezi s pokolom. Sodniki so namreč zbali, da bi zaradi pro-nicanja vesti preprečili aretacijo (^fašističnega skrajneža, kajti ve-i so bile, kot kaže, resnične. V Ni-80 namreč včeraj popoldne are-hrali Affatigata.
Affatigato je živel že dve leti v ~*^nem francoskem letoviščarskem j sfu, kamor se je zatekel pred '■'Parnimi nalogi italijanskega sod-vv3. Pred približno enim letom je _*®j v najem tri stanovanja v bo-JT1’ četrti «Cessole» kjer so baje j®**raije najemnine na svetu. To jstvo vzbuja sum preiskovalcev, J J‘i Affatigatov poklic v Franciji ’ bil ravno najbolj dobičkonosen: Pomival je namreč krožnike v ne-10 kliniki.
. fakoj po njegovi aretaciji, ki so J? 'zvedli francoski policaji na a *”°vi obtožbe, da je ukradel in pa aJ^dil neko italijansko vozniško da IčvJtmje, so ga prepeljali na žendar-®rijo v Nici. To so edine vesti, ki Preverjene, kajti francoski funk-V?P®rii so se zavili v popoleti molk. J~®Kakor pa je nekaj informacij le Jr^ucnilo: ena trdi, da je aretiranec a?-il svojo , popolno nedolžnost v * atentatom, druga pa, da ni-j_a a Ubij a za soboto, ko se je odigra-d»i j Medija. Po izjavah njegovih del 8^cev ■ie kil Affatigato prost a ,°d petka zvečer do 7. ure v
Ponedeljek.
j, Kar drži je tudi dejstvo, da so ancozi že imenovali posebno ko ni>, ki bo jutri zaslišala mlade-š|.-a *n ga eventuelno predala pariški <ckambre d'accusation», ki bo njjala o njegovi izročitvi Italiji. l'pOVo je tudj. da je francoska poln h ^Hala dejavnost neofašista j. da ni izgubljala dragocenega čaji. P° zapornem nalogu Interpola, od vr- tremi leti so prav nedaleč d»s .e aretirali Affatigatovega nai-ie fa Maria Tutija. Na Ažurni obali Ro, i.^ivel dolgo časa Gianfranco Kan J*00’.' ustanovitelj fašistične or-djjj acije »Fenice*. ki so ga obsa vi-. aaradi neuspelega atentata na j K «Turin - Rim». Južna Francija Vali«5rnre^ te dolgo idealno skri-ba7 . 'talijanskih teroristov na tudi fa?? in shajališče evropskih neo-leylsk'V; V Lionu se je pred nekai Iralt-^'8' evr°Ps*{' kongres raznih p. Kci.i fašistične organizaciie «ordi-«r,nnP?vo». ki ima mreže v Franciji. Pam'i in Nemčiji.
Veli Z»ez' s preiskavami o pokolu Ja »e dodati telefonsko sporočilo dev fn< a' ki Je včeraj nekaj po p, etnajsti uri telefoniral bolonjske-in jdnevniku «r Resto del Carlino» .avH, da ve za avtomobil, s ,erim sta se mladeniča, ki sta
Kdo je mladi fašist Marco Affatigato
LUCCA — Kot izhaja iz podatkov preiskovalnih sodnikov, Marco Affatigato, ki mu je sedaj 24 let, je aktiven v skrajni desnici že 8 let. Njegov življenjski kuri-
jf kulum je precej bogat, saj je pričel svoje apolitično delovanje* že pri 16. letu. Njegova vloga pri političnem angažiranju pa je prišla na dan le pred nekaj leti, ko je pomagal pri begu Maria Tutija, glavnega člena toskanskih novo fašistov, ko je ubil dva policaja v svojem stanovanju blizu Firenc. Zaradi tega nezakonitega dejanja je sodišče iz Piše pred mesecem dni obsodilo Affatigata na tri leta in pol zapora.
Aprila 1976 ga je sodišče iz Arezza, prav tako v odsotnosti, obsodilo na štiri leta zapora zaradi «obnavljanja fašistične stran-ke». Že konec istega leta so ga aretirali v Lucci. marca 1977 pa so ga izpustili na začasno svobodo. V zadnjih letih so ga osumili za dva spodletela atentata na železniških vrogah Firence -Bologna in Firence - Rim. Njegovo sedanje bivališče je bilo v Nizzi, kjer ga je včeraj policija tudi aretirala.
ve je komaj odbil poldan, sence neusmiljeno pripeka, ko se začnejo zbirati na Trgu Maggiore prvi manifestanti. Prihajajo počasi, znojni, marsikdo ima zastavo zvito pod pazduho. Pridejo še pred redarji, ki skupaj s karabinjerji in policijo skrbijo za varnost in nemoten potek manifestacije. Normalno življenje počasi zamira: trgovci spuščajo roleje, le gostilne in bari v mestnem središču so še odprti, da se ljudje lahko odžejajo.
Organizacijski stroj začne delati. Pridejo ekipe za prvo pomoč, pridejo tovornjaki polni tetrapakov mineralne vode, ki jo bodo delili brezplačno do konca manifestacije. Vzdušje v mestu je na videz mimo, a izredni varnostni ukrepi, oboroženi policisti z neprobojnimi jopiči pred sedeži strank dokazujejo, da je napetost velika in se še zaostri, ko prikorakajo na Trg Maggiore skupinice pripadnikov demokracije prole-tarie ter avtonomistov. Vnamejo se besedni’prepiri, a nasilneži so osam ljeni, premalo jih je, da bi si upali preveč izzivati. Njihov glas komaj občasno seže do cerkve, kjer bo pogrebna svečanost.
Dobro uro pred začetkom manifestacije je središče Bologne že pre plavljeno z rdečimi zastavami in s transparenti. Predstavniki vlade, političnih strank, sindikalnih organizacij medtem čakajo v občinski palači. S trga zadoni pesem, zadonijo gesla. Množica zaploska, ko pride na Trg Maggiore Luciano Lama in se s hitrim korakom napoti k odru. Ploska tudi Berlinguerju, Pertiniju in Zan-gheriju, medtem ko so vsi ostali deležni žvižganja in zbadljivk. Žvižga nje in zbadljivke bodo še bolj ostre ob koncu manifestacije, bodo jasen odraz razkoraka med upravitelji in upravljanimi, nezaupanja ljudi v državne organe.
Iz pogovorov, ki jim reporter tu pa tam prisluhne je mogoče dojeti, kako odločneje zahteva pojasnosti',' kako velika pa je obenem tudi bojazen, da bo tudi v tem primeru šlo vse po starem, da bo treba čakati leta in leta za nezadovoljivo in polovično resnico. Župan Zanghe-ri je znal v svojem posegu dojeti te občutke prebivalcev Bologne, mesta, ki je bilo že dvakrat tako hudo ranjeno. Znal je izraziti zahteve in pričakovanja, pa tudi bojazen, da se ne bo nič spremenilo. In ljudje so njegove trditve, njegove odločne besede podkrepili s ploskanjem, jih osvojili in tako zastavili vsa zaskrbljujoča vprašanja, ki jih je naštel in na katere še ni odgovora, predstavnikom oblasti,
»Ljudje bodo sodili vsakega člana vlade, vsakega poslanca, vse, ki so bili izvoljeni na kakršnokoli dolžnost po opravljenem delu. In vsi bodo morali narediti svojo dolžnost, kot so jo v teh dneh moški in ženske, ki so prihiteli na železniško postajo, da bi pomagali in reševali ranjence.» Ploskanje je skorajda prekrilo te Zangherijeve besede, prav tako isto ploskanje je podkrepilo tudi njegovo končno, mo ralno in politično obvezo, da bo Bologna, da bodo vsi italijanski demokrati nadaljevali boj za demokracijo in napredek proti nasilju
in mračnjaštvu. Slovo, obveza in opomin: vlada, politične sile, državni organi ne smejo prezreti vsebine včerajšnjega slovesa Bologne in Italije od žrtev fašističnega nasilja, ne smejo zamuditi te priložnosti, sicer se bo prepad med njimi in navadnimi ljudmi še poglobil. Vsem pa je jasno, komu ta prepad koristi, katerim silam daje maneverskega prostora.
VOJMIR TAVČAR
HIROŠIMA — Hirošima se je spomnila včeraj s pretresljivo slovesnostjo eksplozije prve atomske bombe, ki je prav tukaj povzročila 140 tisoč mrtvih. Župan nove Hiroši-me Araki je ob tej priložnosti prebral dokument, s katerim poziva vse človeštvo, naj se varuje pred jedrsko nevarnostjo.
Ogromna množica na včerajšnji pogrebni svečanosti na Trgu Maggiore v Bologni
(Telefoto AP)
V DEVETIH LETIH ŽE ŠTIRINAJSTA ŽRTEV IZ ITALIJANSKIH SODNIH KROGOV
NEZNANI MORILEC UBIL V PALERMU DRŽAVNEGA PRAVDNIKA CAETANA COSTO
Proti sodniku je hladnokrvno izstrelil pet nabojev ■ Gaetano Costa je vodil številne preiskave o povezavah med mafijo in ameriškim podzemljem
PALERMO — Medtem ko se je Italija poslavljala od žrtev bolonjske tragedije, je v Palermu pod zločinskimi kroglami padel državni prav-dnik, 64-letnl Gaetano Costa. Visoki sodnik se je pod večer vračal brez spremstva proti domu, kajti danes bi moral nastopiti dopust. V strogem središču mesta se je ustavil ob stojnici s knjigami, ko se mu je približal avtomobil znamke A 112, iz katerega je mlajši moški izstrelil štiri naboje.
Nato je Izstopil in hladnokrvno
še enkrat ustrelil svojo žrtev. Prizor, Id mu je prisostvovalo kakih deset očividcev, se je odigral v nekaj minutah. Vozilo, ki ga je upravljal pajdaš, se je nato brez posebne naglice oddaljilo, preiskovalci pa so ga kasneje našli zažganega v dokaj prometnem predelu mesta. Ranjenca so v brezupnem stanju prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je ob 20.15 podlegel ranam. Nekaj trenutkov po zločinu je papoldnevniku L'ora telefoniral neznani očividec, ki je do podrobnosti opisal dogajanje. Kakih dvajset prič, ki so jih zaslišali na policiji, pa (razen ene) ni dalo tehtnih prispevkov k preiskavi.
Gaetano Costa je v zadnjih devetih letih že štirinajsta žrtev iz italijanskih sodniških vrst. Zadnji dve leti je opravljal funkcijo glavnega prav-dnika v Palermu, prej pa je služboval na sodišču v Cailtanissetti. Neposredno po vojni je bil med mladimi intelektualci eden vidnejših predstavnikov antifašizma, nato se je uveljavil pri zatiranju gradbene špekulacije. Bil je znan kot odločen branilec kolektivnih interesov, kar so še posebno cenile levičarske sile v mestu. V zadnjem času je v Palermu sprožil številne sodne preiskave o povezavah med sicilskimi
V TRENUTKU KO JUNTA ŠE NI ITRDILA SVOJEGA MEDNARODNEGA POLOŽAJA
Zakoniti bolivijski predsednik Zuazo je ustanovil vlado narodne enotnosti
Zahodnonemški zunanji minister Genseher ponovno obsodil državni udar Bolivijski notranji minister ukazal aretirati dopisnika agencije Reuter-Latin
hnj, *** aia se nuaueimru, ki ata Umaknila peklenski stroj v čakal-«7Vv’ • ^'Peljala' in tudi odpeljala, hov d6 vozi'°- prihaja iz Apeni-K Reggio Emilie, točneje iz kraja s- Vecchia. Je isti avtomobil, ki Eor?a uporabili za prevoz Sebre-lef„-a*- Potem ko je neznani te-tahi- f še dodal številko evidenčne “ee, j« prekinil zvezo.
LA PAZ — Tujim časnikarjem v La Pazu so posredovali fotokopirano poročilo zakonitega bolivijskega predsednika Hermana Sileza Zuaza. Kot je znano, bi moral Zuazo prevzeti svoje odgovorno mesto v Boliviji včeraj, ko je potekel mandat začasne predsednice Lidie Gueiler. V dokumentu, ki nosi datum 5. avgusta, Zuazo sporoča, da je bila ustanovljena vlada narodne enotnosti v ilegali. Odstop predsednice Lidie Gueiler bi lahko sprejel samo parlament ter je zato nihče ni zamenjal
na njenem visokem položaju.
V sporočilu izvoljeni predsednik izjavlja «javno in slovesno*, da prevzema »ustavno predsedstvo republike* ter pristavlja: »Sporazumno z ustavnim podpredsednikom republike Jaimejem Paz Zamoro ustanavljamo vlado narodne enotnosti v ilegali kot edino zakonito predstavništvo bolivijskega ljudstva.* V dokumentu je še rečeno, oda bo bodoča vlada uživala sodelovanje in podporo ne samo "Demokratične in ljudske e-notnosti," ki je dobila relativno večino na volitvah 29. junija, temveč vseh političnih in demokratičnih sil, ki sestavljajo narodni kongres ter sindikalnih sil, ki so zakonito in demokratično organizirane v Bolivijski delavski centrali.* V sporočilu še pozivajo države in vlade naj ne priznajo vojaške vlade, od bolivijskega ljudstva pa se zahteva, naj se na-
dalje bori za »svobodno in demokratično Bolivijo.*
Politični opazovalci menijo, da skuša Herman Silez Zuazo z imenovanjem vlade strniti vso bolivijsko opozicijo v enotno fronto proti vojaški diktaturi. Vest je zaskrbljujoča za pučiste, ki niso še popolnoma utrdili svojega položaja. V notranjosti so sicer zlomili odpor demokratičnih sil, toda njihov mednarodni položaj je še zelo šibak, saj je le malo držav priznalo novi režim.
Iz Bonna sporočajo, da je zahodnonemški zunanji minister Gen-scher sprejel petčlansko bolivijsko sindikalno delegacijo. Gre za delegacijo rudarskega sindikata, ki je bila med državnim udarom na potovanju po tujini. Ob priložnosti sprejema je Genseher naslovil po ziv vojaški junti, naj napravi konec preganjanju političnih nasprot nikov in naj izpusti na svobodo politične zapornike. Srečanja z Gcn-
scherjem so se udeležili tudi visoki predstavniki nemških sindikatov rudarjev. Voditelj bolivijske delegacije generalni tajnik Victor Lo-pez se je že prejšnji ponedeljek pogovarjal z organizacijskim tajnikom socialdemokratske stranke. Včeraj je Genseher izjavil, da bonska vlada obsoja vojaški puč.
Včeraj so v Parizu ustanovili »Gibanje za prekinitev diplomatskim in gospodarskih stikov z bolivijsko diktaturo*. Gibanje podpira tudi »Solidarnostni odbor z bolivijskim ljudstvom*. V proglasu pozivajo vse domoljube, naj se zavzemajo za bojkot vojaške junte, ki je namestila na notranje ministrstvo krvni ka francoskih domoljubov Klausa Barbieja.
Bolivijski notranji minister (vojaška junta) je ukazal aretirati dva bolivijska časnikarja, ki sta dopisnika časopisne agencije Reuter -Latin. Minister ju dolži, da sta pošiljala v tujino članke v katerih sta blatila Bolivijo
Vojaška junta je medtem spustila na svobodo vse duhovnike in čla ne verskih redov, ki so jih aretirali v zadnjem času. Gre za 10 du-
hovnikov in za dve redovnici. Med njimi sta dva Italijana: salezijanec Chiecca in o. Mario Sabato.
malijskimi klani in ameriškim zločinskim podzemljem.
Te preiskave so se poglobile po odkritju vezi med finančnikom Sin-dono in sicilsko mafijo. Costa se je zavzemal za razkrinkanje »nesumljivih oseb*, ki so pripomogle, da je postala Sicilija ena izmed najaktivnejših postojank mednarodnega prometa z mamili.
Zločinski dogodek je že v včerajšnjih večernih urah globoko odjeknil Po vsej Italiji. Po mnenju deželnega tajnika KPI je uboj tesno povezan s preiskavami, ki jih je vodil dr. Costa. Palermski župan Martel-
Dušan Dragosavac sprejel Carilla
BEOGRAD — Sekretar predsedstva CK ZKJ Dušan Dragosavac se je v torek zvečer v Dubrovniku sešel z generalnim sekretarjem KP Španije Santiagom Carrillom. ki je na delovnem obisku v Jugoslaviji. V daljšem pogovoru sta obširno izmenjala mnenja o mednarodnih razmerah v svetu in sedanjem položaju v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju. Govor je bil tudi o dejavnostih in nalogah obeh partij.
BEOGRAD — Na povabilo zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca bo danes na u radni in prijateljski obisk v Juga slavijo dopotoval podpredsednik ad ministrativnega sveta in zunanji minister DLR Koreje Ho Dam.
Draginjska doklada se je spet zvišala za osem točk
RIM — Posebna komisija vsedržavnega zavoda za statistiko ISTAT je sklenila, da se bo draginjska doklada v obdobju avgust - september - oktober zvišala za 8 točk, kar pomeni, da bodo odvisni uslužbenci prejeli 19.112 lir več plače, cisti povišek bo znašal približno 13.400 lir.
To je že drugič v letošnjem letu, da draginjska doklada poskoči za 8 točk: prvič je bilo za obdobje november - januar, medtem ko je v naslednjem trimesečju draginjska doklada zabeležila rekorden skok 12 točk. Dejstvo, da se je tokrat premična lestvica premaknila «le» za 8 točk pomeni, da inflacija ne narašča več tako skokovito kot doslej. Ostaja sicer dejstvo, da je v letošnjem letu draginjska doklada narasla doslej že za 8 točk, kolikor so jih zabeležili v celem lanskem letu. Ker bo do konca letošnjega leta draginjska da klada poskočila še enkrat, pa meni, da bo letos, vsaj kar zadeva draginjo, res rekordno leto. Zanimivo bo le videti, za koliko točk bo letošnje leto prekosilo lansko. Pri tem bo treba upoštevati tudi zadnje gospodarske ukrepe vlade, ki sp le obrobno vplivali na življenjske stroške v prejšnjem trimesečju.
lucci pa je grenko ugotovil, da «v tem mestu človek lahko umre samo zato, ker vestno opravlja svojo dolžnost*.
Sožalje Mijaloviča Barreja in Genscherja italijanskemu narodu
BOLOGNA — Predsednik predsed stva SFRJ Cvijetin Mijatovič je pa slal predsedniku Pertiniju sledečo brzojavko: «Globoko pretresen zaradi vesti o tragični smrti tolikib nedolžnih ljudi, žensk in otrok v eksploziji na železniški postaji v Bologni, vam pošiljam, gospod predsednik, v imenu predsedstva SFRJ,
jugoslovanskih narodov in v svojem lastnem imenu izraze našega najglobljega sožalja in solidarnosti s prijateljskim narodom sosednje Italije.*
Francoski ministrski predsednik Raymond Barre pa je poslal solidarnostno brzojavko predsedniku Co&sigj, s katero izraža svoje najgloblje sožalje italijanskemu narodu in družinam žrtev. »Želim, da bi ta tragična katastrofa okrepila vse ljubitelje svobode, da bi s skupnimi močmi branili demokracijo pred ekstremizmi in totalitarnimi ideologijami, ki zaničujejo človeka.*
Med sejo nemškega parlamenta je zunanji minister Genseher, v odsotnosti kanclerja Schmidta, trdno potrdil svojo voljo za odpravo terorizma.
KABUL — Afganistanski uradni radio je sporočil, da so v severni pokrajini Kunduz likvidirali skupino 55 teroristov. Kot poroča radio je skupina razstrelila več mostov in, javnih poslopij.
PREDSEDNIŠKE VOLITVE V ZDA
Statistiki dajejo prednost Reaganu
NEW YORK — Medtem ko se nadaljujejo ugodne ocene na Carterjevo obrazložitev o njegovi vlogi v odnosih nad njegovim bratom Bil-lyjem in libijsko vlado, ameriška javnost posveča vedno več pozor nosti bližnjim volitvam in kongre-
su demokratske stranke, ki bo 11. avgusta v New Yorku. Na tem kongresu bodo delegati demokratske stranke izvolili svojega kandidata, ki se bo skupaj z republikance)« Reaganom potegoval za predsedniško mesto. Že sedaj se je moral Carter zoperstaviti raznim zahtevah#, s katerimi nameravajo njega vi nasprotniki zmanjšati njegove možnosti za imenovanje. Odločno je zavrnil predvsem zahteve, da bi delegate na kongresu osvobodili imperativnega mandata, kar bi pa menilo, da bi le ti imeli proste roke pri izbiri kandidata za predsedniške volitve. To bi seveda ne ustrezalo Carterju, ki si je na primarnih volitvah zagotovil veliko prednost pred neposrednim tekmecem Edwardom Kennedyjem. Kljub temu pa sta demokratska tekmeca vsaj okvirno ugladila medsebojne spore, da ne bosta z medsebojnim obračunavanjem kvarila strankina ga ugleda.
Prve raziskave o izbirah ameriških volilcev na predsedniških volitvah 4. novembra, poudarjajo prednost republikanskega kandidata Reagana, ne glede kdo bo kandidat demokratske stranke. Statistiki tudi ugotavljajo, da bodo na volitvah za poslansko zbornico, ki bodo pa tekale isti dan. prav tako zmagali republikanci. Demokrati pa naj bi po teh napovedih dobili večino glasov le na volitvah za obnovo tretjine senata in še to na račun večjega števila praznih mest v južnih drža » ah, kjer še naprej ohranjajo večino.

iimttiiiittMmiiiiiifviiiiiiifitiiiiiiiiiiniiiiMtiniiiiniitiniMttiiiM
V INTERVJUJU AGENCIJI TANJUG
Djuranovič ocenil gospodarstvo v SFRJ
BEOGRAD — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djura-novič je v intervjuju za agencijo Tanjug ocenil gospodarske razmere v Jugoslaviji in neposredne ter dolgoročne naloge pri uresničevanju stabilizacijske politike.
Veselin Djuranovič je v odgovorih na vprašanja večkrat poudaril, da pri politiki gospodarske stabilizacije ne gre za posamezne faze, ki bi vsaka zase dale ustrezne pakete u-krepov, ampak gre za enotno akcijo in nepretrgano delo, kar mora pripeljati k ustalitvi gospodarstva.
Dejal je, da so nekateri tudi spremembo tečaja dinarja razumeli kot izoliran avtonomen ukrep, čeprav ni bil takšen, že zdaj lahko zasledimo več pozitivnih premikov, ki so posledica spremembe tečaja dinarja. Posledica spremembe tečaja pa je tudi napoved bolj treznega reševanja nekaterih vsebinskih problemov našega gospodarstva. Opogumljajo tudi nekateri dosežki na področju izvoza in na področju politike osebnih dohodkov. Izvoz uresničujemo po zelo visoki stopnji, kar kaže na naše velike možnosti, ki jih imamo.
V skladu s poglavitnimi zahtevami stabilizacijske politike je tudi politika osebnih dohodkov. Zdaj beležimo realno padanje osebnih dohodkov, kar je posledica uresničevanja zastavljenih ciljev gospodarske stabilizacije, prizadevati pa ai mora
mo, da čim bolj skrajšamo obdobje takšnega padanja osebnih dohodkov in da s povečanjem dohodkov v celoti in z umirjeno porabo na drugih področjih, dosežemo ponovno dviganje realnih osebnih dohodkov Veselin Djuranovič je odgovoril tudi na več vprašanj s področja finančne politike, gospodarskih odnosov s tujino, pa tudi o pripravah na oblikovanje resolucije o gospodarskem razvoju v orihodnjem letu, ki bo tudi prvo leto uresničevanja na vega srednjeročnega gospodarskega plana. Nit stabilizacijske politike se bo po njegovih besedah morala nadaljevati tudi v prihodnjem letu. Vse več pouc.arka pa bo moralo celotno gospodarstvo dajati predvsem uva 1 javljanju 'ečje storilnosti, uspešnejšemu poslovanju in sploh kvalitativnim dejavnikom gospodarjenja, (dd)
Preklican zaporni nalog za Rovellija
RIM — Kazenski odsek kasadj-skega sodišča je preklical zaporni nalog proti bivšemu predsedniku SIR, Ninu Rovelliju. Zaporni nalog je izdal preiskovalni sodnik Antonio Alibrandi, ki raziskuje »bele sklade* pri Italcasse, vendar se je takrat Rovelli pravočasno umaknil na varno.
TRŽAŠKI DNEVNIK
MED VČERAJŠNJIMI POGREBNIMI SVEČANOSTMI
Tržačani in okoličani so se poklonili žrtvam fašističnega pokola v Bologni
v
Žalnih obredov so se udeležila odposlanstva dežele, tržaške pokrajine in občine, nekaterih okoliških občin, sindikalnih organizacij in tovarniških svetov
Srhljive posledice najstrahotnejšega političnega zločina, kar jih pomni italijanska republika, so včeraj ob petih popoldne pribile k televizijskim zaslonom in pred radijske sprejemnike tisoče in tisoče meščanov ter okoličanov. Fašistični pokol ni bil vperjen zoper to ali ono politično skupino, je nekako dejal bolonjski župan Zangheri med priložnostnim govorom na Trgu Maggiore, temveč proti človeštvu. V naših krajih, kjer se je fašistični bes do skrajnosti stopnjeval in kjer smo skozi vse povojno obdobje žalostno navajeni novofašističnega nasilja, so ljudje pred ekrani znali te besede še toliko globlje oceniti, zlasti še naši, slovenski ljudje.
Potem ko so že zjutraj zastave na pročeljih javnih poslopij obvisele na polovici droga v znak vsedržavnega žalovanja, je velik del trgovcev nekaj pred peto uro spustil navojnice, ki so nemo pričale, kako demokratični del Trsta sočustvuje
s svojci nasilno preminulih. V smislu poziva Slovenskega deželnega gospodarskega združenja ter sorodne italijanske organizacije je zamrla tudi dejavnost v številnih gostiščih in obrtniških delavnicah. Žal je bilo tako v strogem mestnem središču kot v zakotnih ulicah zapaziti pre-nekatero odprto prodajalno, gostilno, bar, mehanično in avtoličarsko delavnico. Zlasti v Terezijanski četrti, kjer smo videli, kako osebje te ali one trgovine nekam naglo in nerodno spušča v notranjost kupce, navojnica pa samo do polovice spuščena. Pa si nismo dali miru kljub dejstvu, da dveuma zapora pomeni le zunanji videz žalovanja, ki pa bi ga vsakdo moral čutiti v srcu.
Kinodvorane so se odprle dve uri pozneje kot sicer, v radijskih in televizijskih sporedih ni bilo reklame, pa tudi razne deželne oddaje so odpadle.
Našo deželo sta na žalni svečanosti zastopala z njenim praporom
predsednika deželnega odbora Co-melli in sveta Colli, tržaško pokrajino odposlanstvo pod vodstvom predsedujočega starešine Milla svetovalci Pessato (KPI), Locchi (KD), Martini (PSDI) in Ventura (LpT) in tržaško občino delegacija, ki sta jo vodila odbornika Aprigliano in Pia Frausin in v kateri so bili svetovalci Monfalcon (KPI), Benedetič (PSI), Richetti (KD), Pecol Corr.i-notto (PR) in Di Giorgio (MSI). Pogrebnih svečanosti so se nadalje udeležili predstavniki nekaterih o-koliških občin, med njimi župan devinsko - nabrežinske občine Škerk, ter množično odposlanstvo pokrajinskega in deželnega vodstva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL (med drugimi Calabria, Treu in De-, , grassi), zastopniki tovarniških svetov krajevnih industrijskih obratov, kakor GM, VM, Italsider, pa še delegacija delavcev, ki so odpotovali v Bologno z dvema avtobusoma. Gornjim velja dodati še predstavnike posameznih političnih strank, tako so tržaško federacijo KPI zastopali član pokrajinskega tajništva Ugo Poli ter člana pokrajinskega komiteja Mauro Bezzi in Ravel Kodrič.
Tolikšna politična enotnost deže-lanov ob slovesu od žrtev strategije črnega terorja bi po želji demokratov lahko pomenila uvod k izgradnji resnične enotnosti tudi na ravni štirih pokrajin Furlanije - Julijske krajine. Le takšno, stvarno, družbeno soglasje ne glede na ideološke, narodnostne in socialne pregrade je porok za demokratičen preporod teh krajev v znamenju trajnega protifašizma in omikanega sožitja, ki je nacifašističnim morilcem do tolikšne mere trn v peti, da že celih enajst let okrvavljajo Italijo. Tudi Furlanijo Julijsko krajino: glej atentat v Petovljah, za katerega so zločinci, kot kaže, uporabili enako razstrelivo kakor v Bologni, (dg)
KPI za izboljšanje cest in razsvetljave v Trebčah
Zastopnika sekcije KPI iz Trebč Albert Čuk in Mauro Kralj sta v spremstvu tržaškega občinskega svetovalca partije Fausta Monfalco-na obiskala včeraj ravnatelja oddelka za javna dela na tržaškem županstvu Polacca. Seznanila sta ga z nujo po ureditvi vaške cestne mreže, ki je pravzaprav že nemogoča. Prav tako sta zahtevala, da se pokopališče in športno igrišče navežeta na omrežje javne razsvetljave. Svetovalska skupina KPI na tržaški občini je na te probleme že večkrat opozorila občinsko upravo Liste za Trst, toda zaman, tako da je bil potreben še včerajšnji sestanek z inž. Polaccom.
PO STATISTIČNIH PODATKIH LUŠKE USTANOVE
Pomorski promet v primerjavi z lanskim letom nazadoval
Tonaža surove nafte se je zmanjšala za skoraj 1 milijon, premoga pa je bilo skoraj 30.000 ton manj kot leta 1979
Opažamo, da se je število skrčilo skoraj za en milijon ton. Letos je bilo v pristanišču 63.893 ton žita in oljnatih semen, lani pa nekaj več, in sicer 77.173 ton. Tonaža lesa se je pa še kar precej zvišala: od 61.322 ton iz lanskega polletja smo prešli na 81.849 letos. Tudi tonaža kosovnih pošiljk se je malo zvišala v primerjavi z lanskim letom. Vkrcali in izkrcali so 1.230.807 ton, proti 1.148.369 lani.
Skupno je bilo letos v tržaškem pristanišču poleg blaga, ki so ga vkrcale ladje za preskrbo, 19.605.245 ton, proti 20.275.138 iz lanskega polletja.
V	tržaško pristanišče je v prvem polletju tega leta skupno priplulo 1.810 ladij proti 1.998, ki jih je v istem obdobju pristalo lani. Skupna tonaža letošnjih ladij znaša 10.514.559 ton, lanska teža pa je bila seveda večja in sicer 11.154.616 ton. V pristanu so lani izkrcale skupno 18.563.237 ton blaga, letos pa nekaj manj, 17.953.306 ton. Skupno je bilo letos na teh ladjah 4.453 potnikov, lani pa 3.809.
V	tem prvem pollet ;u so ladje naložile 1.651.939 ton blaga, lani pa 1.71.1.901 tono. Potnikov je letos odplulo 2.296, proti 3.309 lanskim.
Skupno je bila teža vkrcanega in izkrcanega blaga 19.605.245 ton, lani pa 20.275.138 ton. Potnikov je bilo skupno 6.749, proti 7.118 iz prvega polletja lani.
Blaga so skupno izkrcali in vkrcali malo manj kot leta 1979. Poglejmo številke: mineralov je bilo letos 616.972 ton proti 531.902 lanskim: premoga je bilo 207.780 ton proti 232.784 iz prvega polletja lani. Surove nafte so ladje vkrcale in izkrcale 17.198.397 ton, proti 18.007.747 tonam iz lanskega prvega polletja.
OD 26. AVGUSTA DO 6. SEPTEMBRA V NAŠEM MESTU
Tutli energetski problemi v ospredju na letošnjem tečaju o prevozih v EGS
Sicer pa bo mednarodni seminar posvečen vprašanju blagovnega prometa po cestah in železnicah - Referate bo podalo okrog trideset strokovnjakov iz različnih držav
• Po. dolgem presledku je ponovno v prodaji revija »Regione Agri-coltura*, ki obravnava razne kmetijske probleme v naši deželi. V prvi številki je objavljen članek odbornika Mizzau, ki obravnava vprašanje investicij v kmetijstvu. Revija obsega tudi zanimive podatke o tako imenovanemu zakonu »štiripe-resna deteljica*. Med drugim poudarja izredno važnost ustanove ER SA, ki se ukvarja s problemi živinoreje.
V OKVIRU AKCIJE ZA ŠIRJENJE NAŠEGA DNEVNIKA
Izkušnje raznašalca - propagandista
Zlatko Jelinčič zbiral nove naročnike v predmestnih četrtih - Dragocen slik z ljudmi - Največja nevarnost - psi
Ko sedeš za pisalni stroj in pišeš svoj članek, se ti nehote, vedno znova utrinja misel, da si člen dolge verige. Od novinarja se kot železna nit vije preko stavca, korektorja, tiskarja do raznašalca, in bralca samega. Včasih te zamika, da bi pogledal na njen konec, da bi se seznanil s tistimi, ki tvoj članek dostavljajo naročnikom. Tako je bilo tokrat.
Zlatko Jelinčič je pred časom zaključil propagandno akcijo »Primorskega dnevnika* za pridobivanje novih naročnikov. Maja in junija se je prelevil v raznašalca in prinašal »Primorski dnevnik* brezplačno morebitnim bodočim bralcem v skoraj celem mestu. Z Zlatkom sediva v njegovi delovni sobi. Sredi priprav .je za poletno popotovanje po Evropi. Kam? Na sever je namenjen v Nemčijo, Dansko in mogoče še Švedsko. Delovni pogovor steče brez težav. Zadovoljen je, da je akcija uspela.
«Po dobrih dveh mesecih brezplačnega dostavljanja se je na »Primorski dnevnik* naročilo 39 oseb od skupnih 61, ki je časopis prejemalo. Če pomislimo, da je bila propagandna akcija usmerjena izključno v tr-
Zastava na pol droga na pročelju prefekture
• Tržaški sedež Mednarodnega sklada za varstvo narave v Ul. Trento 1 bo zaprt zaradi dopustov do 31. avgusta.
... .............minil...............mini.... mili,, Hilli,  .........„„„„„„„„„..................
ZADNJA VEST
Kolesar žrtev prometne nesreče blizu Sesljana
Pozno ponoči se je na obalni cesti kaj kilometrov pred Sesljanom Ipetila smrtna prometna nesreča, •letni Leonardo Codarin, ob kate-m se je peljala zaročenka Marina auri, se je s svojim avtom alfa X) vozil proti Sesljanu. Malo pred čepom za avtocesto, nad kopali-em Alle ginestre, je iz še nepojas-enih razlogov trčil v kolesarja, ki je tudi peljal po desni strani, 'čenjc je bilo tako močno, da je kolesar na mestu mrtev. Žal pa imel pri sebi nobenih dokumen-z in nismo mogli pravočasno zve-ti za njegovo ime.
Na kraju nesreče je dolžnostne sritve opravila prometna policija, rtvega kolesarja so nato prepeljali mrtvašnico glavne bolnišnice, er je na razpolago sodnim o-astem.
HUDA NESREČA V Ul, MARCHESETTI
DEVETLETNA DEKLICA STEKLA NARA VN0STP0D KOLESA VESPE
le Michelo Angelini so si zdravniki strogo pridržali prognozo
Izšla je knjiga
0	kraških gozdovih
Tržaška sekcija Svetovnega skla-za varstvo narave je sporočila, ; je v prodaji knjiga: »Kraški go-ovi in njihova bodočnost*. Publi-icija obsega razne članke in pose-z zasedanja o gozdovih, ki je bilo
1	pobudo tržaške pokrajine, kraške irske skupnosti in sekcije WWF 28. nuarja 1978 v Repnu. Knjiga je na zpolago tudi na sekciji Svetovne-t sklada za varstvo narave v Tr-u. Ul. Trento št. 1 (tel. 63-14-54).
Za branje časopisov na šolah
Italijanska federacija založnikov sopisov je poslala tudi naši deželi rožnico s pozivom, da bi uvedli anje časopisov v vse šole naše žele. Zakon se že izvaja v deželi Piemont in Lacij in v pokraji-ih Trento in Pescara. Za naslednji iški leti predvidevajo da se bodo le naročile na razne časnike. Pa-etno in koristno bi bilo, da bi idi naša dežela uveljavila ta zakon.
Na nevrokirurškem oddelku tržaške glavne bolnišnice leži devetletno dekletce, za katerega so si zdravniki pridržali prognozo. Mala Michela Angelini je doma iz Ul. Fonda 9. Sinoči je šla z mamo y mesto in okrog 19. ure sta hodili po Ul. Marchesetti. Tedaj je Michela na nasprotni strani ceste zagledala staro mamo in ji stekla naproti. Toda naključje je hotelo, da je ravno v trenutku, ko je bila sredi cestišča. privozil s svojo vespo 25-letni Fulvio Morterra iz Ul. Vecellio 11. Vse se je odigralo z bliskovito naglico, tako da se vespistu ni uspelo izogniti deklici in ko jo je zagledal pred seboj, ni mogel več preprečiti nesreče. Micheia je obležala na tleh s prebitim desnim temenom. Mimoidoči so nemudoma poklicali Rdeči križ in karabinjerje, vendar v želji, da bi ji čimprej pomagali, je malo Michelo nekdo naglo odpeljal z osebnim avtomobilom v otroško bolnico Burlo Garofolo. Karabinjerska izvidnica in Rdeči križ nista našla na kraju nesreče nikogar več. Toda tragedija se je začela v otroški bolnici še dalje zapletati. Michela Angelini je namreč padla v globoko nezavest in zdravniki so se zbali za njeno življenje ter so odredili takojšen prevoz v glavno bolnišnico, kjer si ekipa nevrokirurškega oddelka prizadeva, da bi ji rešila življenje.
Trije nasilneži
napadli dve ženski
Dve ženski sta postali predvčerajšnjim žrtvi krutega nasilja treh mladeničev, ki so hoteli na lahek način priti do denarja, oziroma, do dragocenosti. 73-letno Renato Tam por. Costalunga je mladi nepridiprav napadel sredi pločnika pri belem dnevu. Ženica je pravkar stopila iz svojega stanovanja v Ul. Mansanta 3, ko se ji je približal mladenič, jo zbil na tla ter ji skušal strgati zlato verižico z vratu. To se mu je sicer posrečilo, vendar je v naglici uspel ukrasti samo dva zlata obeska, verižico pa je Tamova rešila. Mladenič je pobegnil brez sledu.
Dva zlikovc^ pa sta 53-letno Anno Gunjac por. oeiuni napadla k&r v
njenem stanovanju v Ul. Trissino 23. Tudi njej sta hotela strgati z vratu verižico, vendar jima ni uspelo, ker so ju ženskini klici na pomoč pognali v beg. Anna Gunjac je povedala, da sta se tatiča med seboj sporazumevala v tržaškem narečju in da sta zbežala z motociklom črne barve. Policija je podolgem in počez prečesala okolico Ulice Trissino, vendar za mladeničema je izginila vsakršna sled.
Čez nekaj dni bodo odprli 21. mednarodni tečaj o prevozih v Evropski gospodarski skupnosti. Lansko leto so se v tem okviru ukvarjali s pomorskim prometom, letos, od 26. avgusta do 6. septembra, pa se bodo izvedenci spoprijeli s težavami potniškega in blagovnega prometa po cestah in železnicah v območju Evropske skupnosti. Letošnja tema je še posebnega pomena v luči skorajšnjega vstopa Grčije med članice EGS in nedavno podpisane pogodbe med gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo. Poleg tega bodo na tečaju obravnavali energetske teža ve, ki jih bo mogoče rešiti le s prikladnejšo gospodarsko politiko. Veliko važnosti bodo polagali tudi
Klasično trčenje na križišču med Ul. Filzi in Ul. Galatti
Na križišču med Ulico Filzj in Ulico Galatti je včeraj, okrog 14. ure, prišlo do klasičnega trčenja. V nesrečo sta bila vpletena fiat 500, ' i ga je upravljala Bruna Steinma jer por. Šuligoj, ob kateri je sedel mož Nicold, in pa Francesco Rizzi, ki je v križišče privozil s svojim A112. Pri trčenju jo je najhuje skupila Suligojeva, ki se bo morala zaradi domnevnega zloma nosne kosti in poškodb zgornje vrste zob zdraviti dober mesec dni.
Septembra odobritev področnega načrta za ladjedelstvo?
Minister za državne udeležbe De Michelis je včeraj sprejel predstavnike vsedržavnih ter pokrajinskih vodstev enotne sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL in kovinarskega sindikata FLM. Obrazložil jim je stališče svojega resorja v zvezi z zasnovo področnega načrta za ladjedelstvo, ki je ravno sedaj v pripravi. Omenil je možnost zagotovitve novih naročil ladjedelnicam z državno udeležbo; s temi naročili bi obratom zajamčili delo vse do konca leta 1981. Minister je pripomnil, da si bo vneto prizadeval za o-dobritev področnega načrta že v septembru: odobriti ga mora medministrski odbor za industrijsko načrtovanje.
Sindikalni zastopniki so po-voljno ocenili ministrove izjave, pridrižali pa so si pravico, da besedilo področnega načrta globlje preučijo, ko bo pač dokončano in znano. V sklopu področnega načrta naj bi organizacijsko preuredili finančno družbo Fincantieri ter z druge strani, kakor smo v našem listu že nekajkrat poročali, omogočili njeno manjšinsko soudeležbo v višini 20 odstotkov na delniškem paketu miljske ladjedelnice Alto Adriatico.
pravilni uporabi zasebnih prevoznih sredstev, ki so v zadnjem trideset-letju znatno spremenili prevozne zahteve. Nove koordinacijske težave, ki so iz tega nastale potrebujejo v čim krajšem časovnem razdobju ustrezne tehnične rešitve, lete pa morajo biti enotne za vse države EGS. Naraščanje blagovnih izmenjav med državami članicami ponovno postavlja nujnost preosnove
Cene na občinski tržnici na debelo
(CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA)
6. AVGUSTA 1980
Povrtnina	'lin	Maks.	Prevl
Česen	2000	2500	2200
Radič zelen			
domač	2400	3500	2800
Cikorija			
catalogna	300	500	400
Čebula			
bela	288	518	403
Solata			
domača	1500	2000	1800
Melancane	345	690	518
Krompir nov	• 12C	200	180
Paprika			
zelena	288	460	403
Paradižniki			
za solato	500	800	690
Peteršilj	800	1000	900
Zelena	300	700	500
Buče	250	300	250
Bučice	500	700	600
Sadje	Min
Marelice I.	920
Banane	—
Smokve	—
Jabolka
jonathan I.	805
Hruške gujot
Breskve I.
Maks.	Prevl
1035	978
1265	-
1800	-
prevozov, zlasti kar zadeva ureditev železniških in cestnih infrastruktur, pa tudi temeljito tehnično pripravo novih vodilnih kadrov in uslužbencev. Predno se lotijo teh problemov, morajo države članice rešiti še nekatera notranja vprašanja, kot je razlika v normah, ki urejujejo notranji promet, poenotenje cestnega in železniškega omrežja ter potniški in blagovni promet, hkrati pa tudi uporabo enotnega cenika.
Na tržaškem srečanju se bodo torej soočali z različnimi vprašanji, ki so si pomensko enakovredni in zahtevajo kar se da veliko pažnje. Zato bo letošnji tečaj razčlenjen na dva dela. V prvem bodo debatirali o problemih, ki zadevajo prevoze po kopnem v okviru Evropske skup nosti med temi pa ima glavno mesto nujnost preprečevanja prekomerne energetske potrošnje, in s tem v zvezi, uporaba novih prevoz nih sredstev. V drugem delu pa bo govor o enotni prevozniški družbi, ki naj bi v kratkem delovala v okviru Evropske skupnosti. K temu spadajo tudi načrti za izobraževanje osebja.
Izredno važnost letošnjega 21. srečanja potrjuje tudi prisotnost komisarja za prevoze v Evropski skupnosti, Richarda Burkeja, ki bo imel tudi uvodni govor ob odprtju tečaja. Prvi dve predavanji bo vodil direktor osrednje uprave za prevoze pri komisiji Evropske skupnosti, Francesco Ventrella. Ciklus predavanj bo dopolnilo drugih 29 izvedencev, ki prihajajo na tržaško srečanje kot predstavniki držav EGS, pa tudi v imenu narodnih organizacij, ki se za problem prevozov v Evropski skup nosti zanimajo.
Slavnostno odprtje 21. mednarodnega tečaja bo v torek, 26. avgusta, v sejni dvorani na tržaški univerzi, s pozdravom rektorja de Ferre. V desetih dneh tečaja si bodo udeleženci ogledali tudi čistilnico »Total* v Žavljah, dela pri gradnji železniškega tira Videm - Tablja in avtoceste Karnija - Trbiž ter tržaško mristanišče.
brila 140, obenem pa je rok prilagoditve podaljšala do 1. septembra 1981. Deželna uprava ima v teku načrt za modernizacijo omenjenih naprav v smislu zakona o boju proti onesnaževanju in podeljuje tudi prispevke za uresničevanje ustreznih naprav. Ti dosegajo največ 16 od sto zadevnih izdatkov.
Naša dežela (udi letos n* lesnem sejmu v Celovcu
Prihodnjo soboto bodo v Celovcu odprli lesni sejem, na katerem bo tudi letos sodelovala dežela Furlanija - Julijska krajina. Uradni dan naše dežele bo v ponedeljek, 11. av gusta. Ob tej priložnosti bodo imeli zastopniki naše dežele srečanje s koroškimi političnimi in gospodarski mi predstavniki, zvečer pa bo tradicionalno srečanje z gospodarskimi operaterji in s časnikarji. Paviljon, ki ga je letos pripravila naša dežela ima naslov »Od ognjišča do sestavne lesene kuhinje* in prikazuje tradicijo in razvoj v obdelovanju lesa v naši deželi.
575
805
1150
1035
920
978
805
920
Grozdje
cardinale 805
Pomaranče jajčaste
Limone zelene
Grenivke
1840
690
770
920	863
2070	1840
863
990
805
880
Delegacija EGS na obisku v Furlaniji-Julijski krajini
Pred kratkim se je v naši deželi mudila delegacija EGS, da bi ugotovila, kako potekajo dela na objektih, ki jih dežela gradi s pomočjo prispevkov Evropskega sklada za razvoj dežel. Po potresu iz leta 1976 je dobila Furlanija - Julijska krajina 51 milijard lir prispevkov iz omenjenega sklada, da bi odpravila 'icslediice naravne katastrofe in da bi spodbudila razvoj zaostalih goratih področij. Delegacija, katero so sestavljali Jeanmarie Pejgnier, Ser-gio Miniussi in Antonio Bardi, si je ogledala dela za gozdarsko in vodno bonifikacijo v Reziji in drugih predelih Kamiie, turistične objekte v Gradežu in Ovaru in nov tržaški vodovod.
Pred odhodom je imela delegacija srečanje z odbornikom Zanfagnini-jem, ki je zadolžen za stike z EGS. Predstavniki so izrazili pozitivno mnenje o doslej opravljenih delih in pripravljenost odbora, da še naprej podpre take predloge, ki so specifičnega pomena za razvoj celotne EGS.
Prilagojevanjc naprav za industrijske odplake
Deželno ravnateljstvo za industrijo je oddalo pooblastila za prilagoditev naprav za industrijske odplake predpisom, ki jih vsebuje zakon 10 iz 1. 1976, bolje znan kot »zakon Merli*. Marsikateri podjetnik teh naprav še vedno ni prilagodil, zdaj pa to lahko stori. Od skupnega števila 300 predloženih načrtov v tem smislu jih j« dežela zaenkrat odo-
žaške rajone, je to veliko. Od teh je 35 oseb poravnalo polletno naročnino, dve osebi sta se za isto obdobje naročili na nedeljski »Primorski dnevnik*, druga dva pa sta izbrala sprotno mesečno naročnino*.
Zlatko, kako si se pravzaprav o-dločil za to propagandno akcijo?
«Moral sem nekaj zaslužiti, (Zlatko je diplomiral na fakulteti za farmacijo v Trstu in še išče zaposlitev) zato sem rade volje sprejel povabilo časopisa za propagandno akcijo. Potreboval sem stika z ljudmi. Koristil mi bo v bodočem poklicu. Z ljudmi sem se veliko pogovarjal, prepričeval sem jih in jim dostavljal dnevnik od konca aprila, pa vse do maja in junija. Osebe smo izbrali na podlagi spiska, ki nafti ga je nudil SLORI, pa tudi nekateri raznašal«. Začel sem na področju Sv. Ivana, kmalu pa se je akcija razširila na celo mesto. Zajela je rajone Sv. Jakoba, Magdalene, Sv. Vida itd. Razen strogega centra in Bar-kovelj sem obredel domala cel Trst*.
Akcija je bila torej učinkovitejša od tistih standardnih «Beri Primorski dnevnik!*, ki se od časa do ča; sa pojavljajo na drugi ali zadnji strani. . .
«Brez dvoma. Važen je predvsem stik z ljudmi. Poslali smo jim tudi pismo pred mojim ponovnim obiskom. Toda Odzvali so se v manjšem številu. Veliko pomaga predvsem pogovor z ljudmi. O njihovih problemih, družini, branju. Raznašanje je stvar tisočih potankosti, kot so lahko dostavljanje na določenem mestu, zvonjenje ob zmenjeni uri, ključ, ki ti ga lastnik pusti, da mu lahko stlačiš list v poštni nabiralnik.*
Kaj so zahtevali od tebe naročniki?
«Predvsem točnost. Mnogi odhajajo zgodaj na delo in i radi prebrali dnevnik prej. Vstajati sem moral ob petih, da sem jim lahko ustregel. Sicer pa je to vsakdanji kruli vseh raznašalcev. Veliko se jih je naročilo prav zaradi pravočasnega dostavljanja*.
Pa tisti, ki se niso naročili?
Zlatko jih beleži 1. Z vsakim se je pogovarjal in objasnili so mu svoj «ne», ki ga je potem zapisal v anketi za Slovenski raziskovalni inštitut. Razlogov, očitkov, kritik in pohval je bilo veliko. Izbrala sva najznačilnejše.
Gosna je starejša, mogoče upoko jenka in trdi, da je naročm na ((Primorski dnevnik* kiju!* vsem u-godnostim kar precej visoka. Ima ga za dober časopis in ga je vse obdobje, kar ga je brezplačno dobi v-'a na dom, ves > prebirala. Že prej je bil dnevnik edini časopis, ki ga je občasno br.la. Zanimajo jo vse strani časopisa razen športne in goriške. Sin tbisku;'" slovenski li cej in ga zanima predvsem športna stran.
Mož in žena se imata oba za za vedna Slovenca. Teda obiskovala sta italijanske šole, zato bereta le težavo slovenske časopise in knjige. Vsak dan prelistata le «Piccolo», pogosto pa kupujeta tudi »Primorski dnevnik*, predvsem ob nedeljah.
Hči je edini član družine, l.i be re in govori slovensko. O »Primorskem dnevniku* trdi, da je do
ber časopis, da pa bi moral dajati večji poudarek na doma!j novice, če noče, da se vedno več slovenskih bralcev preusmeri na «Piccolo*.
Spet drug gospod prebira vsak dan »Primorski dnevnik* in ostale časopise v trafiki prijatelja. V našem listu prebrska '-n vseh straneh, še posebej pa ga zanimajo prva, šesta in tržaška stran. Izboljšati bi bilo treba kakovost časopisa, pravi, tr.!:o z jezikovne, kot z vsebinske plati. Časnikarji bi morali pri svojem delu pokazati več fantazije, pri pisanju pa bi .orali rabiti nekoliko manj uraden ton.
Tako so Zlatku Jelinčiču objasnje-vali nekateri poskusni naročniki. Pomankljivosti je pri ;akem dnevniku precej, zato so taka mnenja in nasveti toliko bolj spodbudni. Včasih bo zaradi njih novinar pisal v lahkotnejšem slogu, ubiral strune fantazije, potrudil se bo v izčrpnej-ši tržaški kroniki in upošteval želje bralcev. Zlatko je prepričan, da je tudi anketiranje ljudi prispevek k boljši kakovosti dnevnika. Mimo tega pa si isem mogel kai. da bi ne pokukal v skrivnejše kotičke raznašalca, v tiste trenutke njegovega vsakdana, ki jih ovija jutranji svit in spremljajo prazne ulice.
Zlatko, ti je ob tej propagandni akciji zaprl kdo vrata v obraz?
«Samo enkrat, komaj sem izgovoril «Primorski dnevnik*. . .
Kaj pa druge nevšečnosti?
«Psi! Raznašalcem so najhujša mora. Tako mi je ob svojem jutranjem raznašanju to Trstu stalno nagajal neki ovčjak. Še približati se nisem smel poštnemu nabiralniku. Pa sem list zalučal pred prag. Nekega dne so gospodarji pustili vrata odprta. Pričakal me je na cesti in me ugriznil. K sreči sem jo z mopedom urno ucvrl. Gospodarju pa sem se krepo pritožil.*
In se je potem naročil na »Primorski dnevnik*?
»Seveda. Mogoče zaradi podzavestnega občutka krivde...* (mk)
Jutri na gradu kabaretni «show»
Jutri zvečer bo na Gradu sv. Ju-sta na sporedu kabaretni «show*-Nastopala bosta znana italijansko komika Ric & Gian. Poleg njiju bo nastopal trio tSestre Bandiera*. ^ ga občinstvo gotovo pozna s časoV Arborejevih nedeljskih popoldnevoV na drugem televizijskem kanalu.
Predstava se bo pričela ob 21.1* na gradu. V primeru dežja bo v Gledališču Rosselti. Predstave. *a katero so vstopnice že v predpf°' daji v Pasaži Protti. ne bodo P°‘ navijali.
tlllllllllllHIIMItlMnitlMIIIIIHIItlMMIMMIMKIlMIMIIHHIIIimiHlimillllllHMIIIIIIIIIMIMIIIIIIIHIHIIItllMIIIim
VČERAJ DOPOLDNE V UL. DALVIANO
BOMBA V SMETEH
Našel jo je 23-letni Fulvio Ferri, ko je stresal odpadke na kamion mestne čistoče
cor, Petracco, Polla, Popy Piazza, Rizzardi. Ronag, Sbisa, Stravisi Utmar, Vittes.
Klic v sili na številko 113 je sporočil, da so nekje v Trstu spet staknili bombo. Vendar vest ni povzročila panike in običajnega preplaha, ker je bomba tičala v posodi za odpadke in ni bila vklopljena.
Zgodilo se je včeraj med deseto in enajsto uro dopoldne. Smetarji so tedaj čistili posode za odpadke v Ulici D’Alviano 23-letni Fulvio Ferri je stresal na kamion mestne čistoče smeti, ko je njegovo pozornost pritegnil nenavadno skrbno za vit paket. Ferri ga je iz radovednosti pobral in odvil. V polivinilski vrečki je na svoje veliko presenečenje našel lepo zavito bombo vrste SCRM, ki jo ima še vedno v dotaciji italijanska vojska. Ferri je takoj poklica) 113 in na lice mesta je prihitela ekipa letečega oddelka z balističnim strokovnjakom, ki je ugotovil, da je bomba izklopljena in da torej ni nevarna. Kako je prišla v smeti? Prav gotovo se ni zvalila s kakšne zakotne police v shrambi ali kleti, temveč sp je je hotel kdo pravočasno znebiti. Bolonjski atentat je sprožil širokopotezno preiskovalno akcijo, ki lahko mirno zajame tudi Trst.
V strahu pred morebitnimi hišnimi preiskavami, jo je (nezakoniti) lastnik odvrgel v upanju, da bo brez hrupa izginila v morju odpadkov. Policija ni uvedla preiskave, čeprav dejstvo, da vsak navaden državljan lahko hrani doma bom bo, vzbuja skrb in tesnober, občutek vsepovsod prežeče nevarnosti.
Brezplačne vstopnice za predstavi v Rossettiju
Uprava tržaškega stalnega gledališča obvešča, da so na razpolago abonentom brezplačne vstopnice za predstavi, ki bosta v gledališču Ros-setti v okviru prireditve »Predstava in mesto*. Predstave organizira tržaška pokrajina v sodelovanju s tržaškim stalnim gledališčem. Na prvi prireditvi 10. avgusta bo na stopil rokohitrec Silvan s predstavo «Silvan show». 18. avgusta pa bo brazilska folklorna predstava »Bra sil tropical*. Vstopnice si abonenti lahko nabavijo v Pasaži Protti.
V soboto in nedeljo koncert nabrežinske godbe
Nabrežinska godba se vneto Pr*' pravlja na sobotni in nedeljski tradicionalni avgustovski koncert Tako kot vsako leto, 1 o travnik Sokola, na katerem bo prireditev v popoldanskih in večernjih urah, P°'n razposajene mladeži n ostalih razvedrila željnih občanov. Vsem 1)0 godbeno društvo Nabrežina pripra' vilo prijeten popoldan in večer raZ' posajenih in živahnih viž. Vedri’ je namreč treba, da nabrežinsk® godbeno društvo po dolgoletni sta' gnaciji in bojazni za svoj obstoj doživlja prav zdaj svoj preporod-Vanj se stekajo mlade sile, ki . starimi in preizkušenimi mojstri godbeniških spretnosti ustvarjal® homogeno zlitje izkustva in mlad®.' sti. V tem trenutku je članov okri* 50, med katerimi je skoraj polovic* mladih, ki se kalijo ob neumornost* bolj izkušenih. Vendar to število kakor se ga zelo veselimo — Pr!" naša s seboj kopico težav predvsrin materialne narave. Možnosti za u' činkovito reševanie tega perečega problema pa so sila omejene. Pra* sobotni in nedeljski praznik pa n« bi v precejšnji meri ublažil stisk®| zato se tudi letos zanašamo na vest občanov, ki bodo v soboto >® nedeljo nagradili svojo godbo * množičnim obiskom.
Sekcija VZP1-ANPI iz Zgonika J*' reka sožalje svoji članici M™ Petelin ob Izgubi drage mame.
Sekcija KPI Just Pegan iz Zg®| nika izreka sožalje svoji član’® Milki Petelin ob izgubi drage mart®-
Kolektivna razstava v galeriji Rettori Tribbio
V soboto, 9. avgusta, ob IS. uri bodo v galeriji Rettori Tribbio od prli tretjo razstavo iz ciklusa razstav, ki so naslovljene «Arte Re-gione - Estate 1980». Razstava bc odprta do 19. septembra. Te razstave nudijo turistom možnost, da se seznanijo z umetnostjo naših krajev. Razstavljali bodo umetniki Balbi, Benci, Bressan, De Roga. De Zorzi, Ducaton, Fonda. Gavt. Lister, Kozmann, Marini, Mazzoli, Metallino, Megi Pepeu, Ossi, Pa
Mimo je v gospodu zaspala naša draga
DANICA LEGIŠA
(učiteljica)
K večnemu počitku jo bomo spremili danes, 7. avgusta, ob 16.30 iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoči sestri Pavla in Marija, brat Veno z družino, svakinja z družino in drugo sorodstvo.
Namesto cvetja darovati v dobrodelne namene.
Mavhinje, Vižovlje, 7. avgusta 1980
GORIŠKI DNEVNIK
7. avgusta 198
Gledališča
VEHDl
V	okviru operetnega festivala bo danes, 7. t.m., ob 2d.3U, v gledališču Verdi tržaška premiera ene najbolj uspelih operet skladatelja Lea Fal la «Roža iz Stambula».
V	glavnih vlogah nastopajo pevci in igralci Gabriella Ravazzi, Giordana Mascagni, Gaetano Scano, Sandro Massimini, Luigi Palchetti, branco Folli, Gianna Jenco, Ful-via Gasser, Gianfranco Saletta in Orazio Bobbio. Novo scensko postavitev sta oskrbela Willy Orlandi in kostumer Sebastiano Soldati. Koreografijo za baletni zbor festivala je pripravil Flavio Benati, orkester in zbor gledališča Verdi bo dirigiral Rudolf Bibl.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za prve predstave «Rože iz Stambula* in za zadnje predstave «Scugnizze».
V	okviru operetnega festivala bo ste v gledališču Verdi 8. in 13. avgusta zadnji dve ponovitvi Costove o perete «Scugnizza».
Kino
Ariston 21.30 «Arancia meccanica*. M. McDovvell, W. Clarke. Prepo-vedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 15 30-22.00 «Brigade call girlss. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 18.00 «Li chiamano. . . i quattro dell'Ave Maria». B. Spencer, T. Hill.
Eden 18.00 «Viva Zapata*. M. Brando
Excelsior 17.00 «Tutto que!lo che a-vreste voluto sapere sul sesšo, ma che non avete mai osato chiede-re». W. Allen. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 10.30 »Black out in au-tostrada*. U Tognazzi, A. Sordi, S. Sandrelli, M. Mastroianni.
Eeniee 17.00 »Minaccia di un mi-liardo di dollari*.
Mignon 10 (K) — 22 00 »Arniči miei*. Barvni film.
Eilodrammatico 15 30 — 22.00 «La prugnetta*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Lo chiamavano Tri-nita*
Aurnra 10.45 «Proeetto 3001 — du-plicazione corporea*.
Canitol 1n 30 «L’immoralita». L. Ga-stoni. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CristaMo 10 30 «A cente 007, licenza di urcidere*. Barvni film.
Vlftor*o Venofo 17 00 «RahiH <iete di s»n«*np* Prepovedan mladini pod «4 letom.
Izleti
/.uruZeuje	priredi dva e-
nodnevna izleta in sicer: dne 15. avguste v Trbiž - Belopeška jezera s kosilom v Kranjski gori in 17. av gusta v Castelnuovo del Friuli (Spi limbergo). Obenem združenje javlja, da se lahko vpišejo za izlet v Beograd, kot snu že govorili na sedežu združenja. Izlet se bo vršil dne 6., 7. in 8. septembra 1980 in sicer: Beograd - Titov grob - Djerdap (romunska meja). Za vse informacije na sedežu v Ul. Valdirivo 30, tel 04-455, v torek, sredo in petek od 17. do 19. ure.
Prosvetno društvo SLAVEC - Ric-manje priredi v dneh od 5. do 7. septembra izlet v Prago (ČSSR). Vpisovanje ter podrobnejše informacije na sedežu društva (Babna hiša) vsak dan razen sobote in nedelje do 12. avgusta, ko se vpisovanje zaključi. Ker je število mest omejeno, svetujemo interesentom, da se čimprej vpišejo.
PD Rovte - Kolonkovec priredi 15. avgusta izlet v Log pod Mangartom (Bovec).
Obvestilo izletnikom v SZ
VELIKO JE BILO ZGRAJENEGA V ZADNJIH LETIH
m
GLASBENA
MATICA
TRST
Ob priliki gostovanja mladinskega pevskega zbora na Češkem priredijo starši petdnevni avtobusni izlet. Cena izleta približno 150.000 lir.
Kdor se želi udeležiti izleta, naj telefonira na Glasbeno matico - tel. 418-605 danes, 7., in jutri, 8. avgusta, od 9. do 11. ure.
Včeraj-danes
IVHRAMARSKI PARK predstave
«LUČI IN ZVOKU
Danes, 7. avgusta, ob 21. uri v italijanščini in ob 22.15 v srbohrvaščini «Cesarski sen v Miramaru*.
Redne vožnje z motornim čolnom
šolske vesti
Danes, ČETRTEK, 7. avgusta KAJETAN Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.25 — Dolžina dneva 14.29. — Luna vzide ob 2.37 in zatone ob 17.59 Jutri, PETEK, 8. avgusta MIRAN
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 32,8 stopinje, najnižja 23, ob 18. uri 30,2 stopinje, zračni tlak 1014,7 mb ustaljen, veter 12 km na uro zahodnik, vlaga 64-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lorenzo De Lo-renzo, Mauro Predonzani, Paola Vallisneri, Alessandro Prenci, Martina Bonifacio.
UMRLI SO: 19-letna Arianna Co-langelo, 17-letni Mauro Gerli, 70-letni Gualtiero Topan, 80-letna Gio-vanna Suša yd. Orlando, 71 letna Giuseppina Crivicich vd. Ghersini, 80-letna Emilia Marcucci vd. Rak, 57-letna Anna Husu, 65-letna Bruna Stocchi, 55-letna Bianca Rigut-ti, 67-letni Angelo Čepar, 58-letna Ida Žago por. Zacchigna, 21-letni Nicola Carbone, 60 letna Maria Desillia, 87-letna Santa Bosco vd. Prjricppe,	Saiz.
Sindikat slovenske šole sporoča, da je rok za vpis v tečaje «150 ur* za dosego diplome nižje srednje šole Podaljšan do 20. septembra. Točaji odprti vsem odraslim od 16. leta dalje. Vpisovanje se vrši na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah v tržaški pokrajini.
Razstave
V občinski galeriji v Tržiču, Ul.
Rosselli, razstavlja svoje slike Clau-?,a Raza por. Florjančič. Razstava b° odprta od 8. do 21. avgusta.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
........(od 8.30 da 20.09)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana ll, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7. Ul. dellTstria 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante, Ul. dellTstria 7.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel, 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od L do 20. ire tel 68441,
LEKARNF V OKOLIC)
Boljunec: tel 228-124; Bazovica-tel 22&165; Opčine: tol. 211001; Prosek: tel, 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197, žavlje: tel 213 137; Milic: tel 271124
SLOVENSKA SKUPNOST - sekcija občine Zgonik
priredi
v KOLUDROVICI (v senčnatem gozdiču)
NAS PRAZNIK
SOBOTA, 9. AVGUSTA:
Ob 18. uri odprtje kioskov
Ob 20. uri ples ob zvokih ansambla GALEBI
NEDELJA, 10. AVGUSTA:
Ob 16. uri odprtje Kioskov Ob 17. uri kulturni program:
Koncert godbe na pihala iz Brega Mešani pevski zbor »BOJAN* iz Dornberka Spominske recitacije mladine O aktualnih problemih boste spregovorila: Jožko Gruden, občinski svetovalec v Zgoniku dr. Drago Štoka, deželni svetovalec Od 20. ure dalje igra ansambel GALEBI
PRAZNIK je posvečen 60-letnici požiga Narodnega doma v Trstu in 50-letnici ustrelitve naših junakov na bazoviški gmajni.
UČI SE ANGLEŠČINE Z ANGLEŽI
THE BRITISH SCH001S
TRST, Ul. Torrebianca št. 25 - tel. 69453 GORICA, Korzo Italia št. 17 - tel. 33300
angleški učitelji specializirani v T.E.F.L. (Teaching English as a Foreign Language)
tečaji za vsako starost in vsako stopnjo omejeno število učencev za vsak razred najbolj moderni sistemi poučevanja z audiovizualno metodo
Trst - uradni sedež londonske (Trinity College) in cam-briške univerze za polaganje izpitov
A.
VPISOVANJE SE JE ZAČELO
V naslednjem objavljamo program izlete v Sovjetsko zvezo:
Sobota, 9. avgusta — ob 4.45 zborno mesto in odhod avtobusa s Trga Oberdan na ljubljansko letališče Brnik. Ob 7.00 polet letala za Beograd. Ob 9.00 polet letala za Kijev. Po prihodu namestitev v hotelu in prosto.
Nedelja, 10. avgusta — Ogled mesta: Sofijska saborna cerkev, Vla-dimirska katedrala, mestno središče itd. Ob 17.40 polet letala za Leningrad. Po prihodu transfer v hotel in namestitev.
Ponedeljek, 11. - torek, 12. avgusta — Oba dneva sta namenjena obisku Leningrada:	Nevski pro-
spekt, Zimski dvorec, Marsovo po lje, Smoljni, spomenik Petru I., križarka Aurora, Isakijevska saborna cerkev, Ermitaž, Petrov dvorec itd.
Sreda, 13. avgusta -- Prosti dan za morebitne individualne oglede ali nakupe. Ob 20.40 polet letela za Moskvo. Ob prihodu transfer v hotel in namestitev po sobah.
Četrtek, 14. - petek, 15. avgusta — V Moskvi je predviden ogled mesta in naslednjih znamenitosti: Kremelj, Rdeči trg, Leninov Mavzolej, Boljšoj teater, cerkev Vasilija Blaženega, univerza Lomonosov, Kutu-zovski prospekt, razstava gospodarskih dosežkov ZSSR itd.
Sobota, 16. avgusta — Prosto dopoldne. Ob 16.15 polet letala za Beograd. Ob 20.00 polet letela za Ljubljano s prihodom ob 21.00. Transfer z avtobusom v Trst, kamor prispemo okoli polnoči.
In še nekaj pojasnil: Vsakdo lahko nese s sabo 200.000 lir (najbolje v bankovcih po 10.000) in drugo valuto (dolarje, marke itd.) v skupnem znesku 100.000 lir. Za to valuto je treba imeti bančno potrdilo o menjavi. Sovjetski vizumi bodo izročeni izletnikom v avtobusu. Če slučajno kdo namerava potovati s svojim avtomobilom, naj to nemudoma javi potovalnemu uradu »Aurora* na telefonsko število 60 261, kjer tudi poravnajte vpisnino.
Primorski dnevnik želi vsem izletnikom srečno pot in prijetno potovanje!
Po številu športnih objektov je Gorica nedvomno med prvimi mesti v Italiji
Kljub temu so igrišča polna in potrebujemo še marsikaj - V vsej pokrajini je bilo lani 279 športnih objektov
m i
TRŽAŠKA KJIGARNA
obvešča prijatelje ter cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi dopusta do 18. avguste,
Prispevki
V spomin na Ivana Zadnika in Jožeta Cesarja daruje Stanko Pertot 10.000 lir za ŠZ Bor in 10.600 lir za TPK Sirena.
V spomin na Jožeta Cesarja darujeta Elza in Tonči Pertot 10.000 lir za TPK Sirenami;«
V spomin na pok. prijatelja Jožeta Cesarja darujeta družini Kodrič-šiškovič 20.000 lir za ŠZ Bor in 20.000 lir za TPPZ.
Mali oglasi
telefon (040) 79,46 72
PRODAM fiat 128 SL coupe letnik 73 — prevoženih 73.000 km v odličnem stanju. Telefon 227284.
OSM1CO je odprl Miro Žigon — Zgonik 36. Toči belo in črno vino.
MODE VALENTINA - Domjo 89. Velika razprodaja, od 20 do 50 od-sto popusta.
OSMICO je odprl Herman Škrlj - Sa-lež 35. Toči belo in črno kapljico.
KANTE ALOJZ Praprot 18 je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
PRODAM AVTO EIAT 127 C, bele' barve s tremi vrati. 6 mesecev star. Telefon 229 242.
ZP It REVLON je učinkovit proti prhljaju. Parfumerija Kozmetika 90 Opčine.
UNIVKRSALMACCHINE Dolina 195 prodaja traktor 21 HP na 4 pogonska kolesa znamke ISEK1 po zelo ugodni ceni Tel. (040 ) 228-190
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v Trstu razpisuje delovna mesta tehničnega vodje, administratorja in električarja Kulturnega doma. Skupni pogoji so: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine in odslužen vojaški rok. Poleg tega so za mesti tehničnega vodja in administratorja potrebne visokošolska strokovna izobrazba ali petletne delovne izkušnje, za mesto električarja pa končana nižja srednja šola in pripravljenost opraviti izpit za kurjača.
Pismene prošnje sprejema u-prava SSG, Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 31. t.m.
GANCA Dj CREDITO Dl TRIESTE T R 2 A Š K A K R E D I f N A BAN K A
S. P. A. a
TRST V- U&CA F. RILZI 1CJ, - IZ.' 131- 4.713
6. 8. 1980	
Ameriški dolar	840.-
Funt šterling	1966 —
Irski funt šterling	1777,-
Švicarski frank	507,-
Francoski frank	201,—
Belgijski frank	28,80
Nemška marka	467.-
Avstrijski šiling	66.20
Kanadski dola -	724 —
Holandski fiorin*	42B —
Danska krona	150.-
Švedska krona	201.—
Norveška krona	171.--
Drahma	19,75
Mali dinar	28,5
Veliki dinar	27.5
MENJALNICA
vseh tujih valut
POLETJE IMA TUDI SENČNO STRAN
Kljub omejitvam še vedno težave v oskrbi z vodo v Doberdobu
V prihodnjih mesecih hodo zamenjali glavno dovodno med Martinščino in Doberdobom in to naj bi za nekaj let odpravilo težave
cev
Čeprav vlada toplo poletno vreme šele nekaj dni, pravzaprav kakšen teden, že se pojavljajo običajne težave z vodo, ki jo danes žal vse j premalo cenimo. Zaradi posebnih vremenskih razmer, letos na Goriškem še ni bilo prevelikih težav, suša pa se kljub temu ponekod javlja in to na razmeroma omejenem področju. V težavah so se te dni znašli predvsem v Doberdobu, kjer je vode začelo primanjkovati v nekaterih višjih legah, medtem ko je je v spodnjem delu vasi na pretek, da lahko vaščani nemoteno zalivajo vrtove.
Pogled na nekatere športne objekte
Ni da bi vode primanjkovalo, pravijo v vodovodnem konzorciju, ki ima sedež v Gradišču. Poraba je prevelika, glavno omrežje je postalo pretesno.
Ker priporočila prejšnjih dni, naj občani varčujejo z vodo, niso zalegla, je občinska uprava že ob koncu tedna uvedla občasne popoldanske prekinitve vode. Dobavo vode občasno prekinjajo tudi v nočnih urah.
Vprašanje bo zadovoljivo rešeno do prihodnjega leta. so nam pojasnili v Gradišču. Zamenjati nameravajo namreč glavno dovodno cev od Martiniščine do Doberdoba, kar naj bi odpravilo za nekaj let vse težave. Sredstva so zagotovljena, razpisali so tudi dražbo, vendar se ni priglasilo nobeno podjetje. Zato
so dela oddali na osnovi zasebn pogodbe. Celoten postopek pa s je žal zavlekel in tako bodo ce lahko zamenjali šele v prihodnji mesecih, ko bo težav z vodo pra gotovo konec. Sicer pa bi težav na mah odpravila tudi močna p« letna ploha. ..
Drevi koncert v cerkvi v Podturnu
Statistik najbrž ni nihče napravil, vendar bo skoro gotovo, da sodi Gorica, glede na število prebivalstva. med prva mesta v Italiji, če ni celo na prvem, po številu športnih objektov. Veliko objektov je starih, še več so jih zgradili v zadnjih letih na pobudo krajevnih uprav, in sem sodi predvsem občina — kot zasebnih društev. Kljub temu pa je še vedno ponekod premalo objektov za udejstvovanje v tem ali onem športu in ni mogoče zadostiti zahtevam vseh. Videli smo npr. kako so lani in letos hitro izkoristili zmogljivosti novih občinskih telovadnic v Ločniku in Štandrežu in pred nekaj dnevi smo v nekem tukajšnjem časopisju zasledili kaj čuden oglas: novoustanovljeno športno društvo v neki furlanski vasi išče razpoložljivo dvorano, tudi v mestu, za treninge v zimskem času.
Kako je s pomanjkanjem športnih dvoran, dobro vedo tudi naša športna društva, ki so v prejšnjih letih, dokler niso dobila telovadnice v našem Kulturnem domu, moledovala po tej ali oni telovadnici in marši kdaj, tudi v zimskem času, so bili treningi naših ekip kar na prostem.
Kljub večji razpoložljivosti dvoran in drugih objektov pa beležimo še vedno pomanjkanje in prav zaradi tega so še vedno v gradnji novi objekti, tu pa tam načrtujejo nove. To velja tudi za druge občine. Zaradi stečaja istega gradbenega podjetja, so se ustavila dela na športnih objektih v Krminu in v Sovod-njah. V teh dneh zaključujejo dela na dveh novih občinskih teniških igriščih na Rojcah. že izdelan je načrt za prenovitev nekdanjega nogometnega igrišča v Ulici Baiamon-ti. Tu bo nastalo precej obširno športno središče. Imamo tu pa tam tudi pobude posameznikov - zasebnikov, ki gradijo, še zlasti v okviru svojih gostinskih objektov tudi kako teniško igrišče ali plavalni bazen.
Za nameček še nekaj uradnih podatkov o športnih objektih v vsej pokrajini. Delujejo tri športne hale, 56 balinarskih igrišč, 52 nogometnih igrišč, 69 košarkarskih igrišč, tri minigolfi, 40 telovadnic, 34 teniških igrišč, 19 plavalnih bazenov, tri strelišča. Vsega skupaj torej 279 registriranih športnih objektov. Ta podatek smo povzeli po lanskem obračunu pokrajinske turistične ustanove. Ta ni sicer obvezana posredovati te podatke in najbrž bo tu treba dodati še kako igrišče. Vsekakor pa lahko ugotavljamo, da imamo kar precej športnih objektov za potrebe našega prebivalstva. Kljub temu pa še marsikaj potrebujemo.
• Pokrajinsko združenje trgovcev sporoča, da bodo uradi zaprti zaradi dopuste od danes, do vključno 25. avgusta. Člani, ki jim združenje vodi knjigovodstvo, oziroma knjigo plač, naj poskrbijo za dvig dokumentov najkasneje do sobote, 9. t.m.
...................................mini.........min...............................................................................................................■■■.....i,,,,,,,,,,,,,,,,,,
SPET SE RAZPRAVLJA 0 TOVARNI ICFI
Zakaj se na našem področju upirajo tovarni, ki bi onesnaževale okolje?
Predstavniki tovarne zatrjujejo, da pri nas ni pogojev, ki so privedli do onesnaženja voda v bližini Nem v videmski pokrajini
Vprašanje gradnje tovarne ICFI, t.j. tovarne farmacevtskih proizvodov, na našem goriškem. oziroma točneje na štandreškem področju, je bilo spet predmet razprave na občini. Pred nekaj dnevi je županstvo povabilo na razgovor tako zastopnike tega podjetja, kot predsednike rajonskih svetov v Štandrežu in na Rojcah, sindikaliste in občinskega zdravnika. Prisotni so bili tudi nekateri občinski odborniki.
Kot se, bodo naši bralci gotovo spominjali, je vprašanje tovarne ICFI burilo duhove v Nemali v videmski pokrajini in deželna uprava je lani ukazala tovarno zapreti, ker so tekoči odpadki tovarne onesnažili tamkajšnji vodovod, ki daje pitno vodo ne samo krajem okrog Nem, marveč celotnemu področju okrog Vidma. Letošnjo pomlad je prišla s strani nekaterih, tudi na goriški občini, pobuda, da bi to tovarno zgradili na področju goriške industrijske cone pri štandrežu in prav ti so določili tudi lokacijo, prav blizu sedanje tovarne liker,jev Ciemme ob novi cesti, ki pelje do mesta čez Sočo. V Gorici je takrat prišlo do precej ostrih protestov, ni bilo prevelikega navdušenja za to tovarno. Niti s strani sindikatov, ki bi bili morali biti veseli vsake možnosti nove zaposlitve. To ker je bilo predvideno, da bo v novi tovarni delalo nekaj manj kot sto ljudi, večino teh bi lastniki tovarne pripeljali s seboj iz Vidma, saj gre v tem primeru za visoko kvalificirano delovno silo, ki je bila nekaj let zaposlena v tovarni v Nemah. Stvar so spomladi odložili, ker je bila v teku v deželni upravi raziskava s strani posebne komisije. V Gorici naj bi
Ob današnjem dnem
80. rojstnem
LEOPOLDA JURENA
mu iskreno čestitajo in želijo še obilo srečnih in zadovoljnih let sinovi in hčere z družinami.
iiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiitiiiiiiiiittiiininiiiinuiiiiMiiiiMu
DONOSNE POČITNICE MESTNIH REDARJEV
Ko se v poletnih mesecih vozimo po manjših turističnih krajih severne Italije, vidimo tu pa tam službujoče mestne redarje, ki majo na u-niformi prišite gumbe drugih, večjih občin. So to redarji večjih mest, ki so tačas na dopustu in ki, po dogovoru med njihovo občino in majhno turistično občino, preživijo del tvojega dopusta v dodatni službi. Rekli bi temu honorarna služba. Marsikdaj smo v prejšnjih letih videli tržaške mestne redarje poleti v Gradežu, dokler niso tam sprejeli stalno službo večjega števila svojih redarjev, ki najbrž povsem zadoščajo tudi poletnim turističnim potrebam.
Goriški mestni redarji pa so že dolgo vrsto let obiskovali v poletnih mesecih občine Malcesine ob Gardskem iezeru, Auronzo in službovali so svojčas tudi ob Misurinskem jezeru. Letos so del svojih počitnic izkoristili ali bodo še izkoristili v občini Auronzo v Dolomitih. Vsakdo gre na take delovne počitnice petnajst dni. tamkajšnja občina mu da povračilo za vožnjo, poskrbi za
prenočišče in hrano v domačem hotelu, poleg lega dobi redar vsak dan še dodatnih dvajset tisoč lir Marsikdo izkoristi možnost, da pelje s seboj tudi družino in jo namesti v hotelu to seveda na lastne stroške.
Delo je običajno kot v mestih, marsikdaj ga je še več, posebno če so redarji v službi na prometnih ce stah. še zlasti poleti se po cestah skozi Dolomite vije dolga kača avtomobilov in imajo zaradi tega poli cisti veliko dela. Letos je bilo sicer še kar precej prometa, vendar tisti, ki so prišli na počitnice, niso kot v prejšnjih letih pohajali z avtomobili. Prišli so v letovišče, pustili avto v garaži in delali dolge sprehode. Ne zaradi telesne higiene, marveč ker stane bencin kar precej. In tudi zvečer se niso ljudje ustavljali v barih in kavarnah kot je bil običaj v prejšnjih letih, nam je povedal eden izmed naših redarjev, ker so cene gostinskih storitev precej poskočile. Zaradi tega so se v večernih urah tudi na počitnicah ljudje vsedli pred televizijski sprejemnik. Tokrat v hotelu.
tovarno zgradili, ker so v neposredni bližini očiščevalne naprave.
Na zadnjem sestanku je prišlo spet do soočanja različnih stališč. Zastopniki podjetja so stvar prikazovali tako, da ni možno onesnaženje. V Nemah je do tega prišlo, ker je tamkajšnja zemlja podvržena potresom.
so dejali, in je zato prišlo po tolikih letih dela do znanih nevšečnosti..V
Gorici pa teh ne bi bilo, še posebej
ker je v neposredni bližini očiščevalna naprava, ki bi povsem zadoščala. To pa ni prepričalo nekaterih.^ Med temi predsednika štan-dreškega rajonskega svete Reščiča, ki je trdil, da bi bila taka tovarna na našem področju nezaželena in ne bi niti rešila vprašanja zaposlitve delovne sile. Zahteval pa je tudi, da poizvejo za mnenje sosedne sovodenjske občine. Tudi sindikalni predstavnik ni bil preveč prepričan. In občinski zdravnik dr. Gregorig je zahteval točna pojasnila in zagotovila, da ne pride do onesnaženja.
Dodajmo še nekaj. Za g-adnjo nove tovarne naj bi porabili več kot sedem milijard lir, v njej bi našlo zaposlitev precej manj kot sto ljudi. Denar bi ne dal samo zasebni podjetnik, marveč bi ta iskal sofi-nansiranje deželne družbe Friulia in morda še denar iz kakih drugih javnih virov. In še nekaj: druga morebitna lokacija je v bližini San Vito al Tagliamento. Zakaj ne gredo tja?
Ni sestavljavcev za slovenske šolske strokovne knjige
Očitno nihče .ned zamejskimi intelektualci ne kaže zanimanja za sestavo nekaterih specializiranih šolskih knjig v slovenščini. Ne vemo kaj je temu krivo, ali to da nimamo tozadevnih strokovnjakov, ali da je denarna stimulacija za sestavo teh knjig premajhne. To bodo pač vedeli tisti, ki bi se morali s tem ukvarjati. Manjkajo knjige za strumentalno in tehnično analizo, za industrijsko kemijo in prehrambeno tehnologijo. Te knjige naj bi uporabljali dijaki strokovnega zavoda za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom v Trstu
Do letošnjega ,)0. junija, ko je zapadel rok za predložitev tekstov za omenjene knjige, ni nihče predlagal šolski oblasti enega teh tekstov. Zaradi tega je šolski nadzornik za Furlanijo-Julijsko krajino (vest nam je sporočilo goriško šolsko skrbništvo) podaljšalo za leto dni, do 30. junija 1981, rok za predložitev osnutkov .;njig za omenjene predmete.
Se bo kdo lotil sestave teh knjig? Ali pa bo treba najti nekoga, ki bo iz italijanščine prevedel v slovenščino podobne tekste?
Zbiranje podatkov o padlih borcih Goriške fronte
Pripravljalni odbor za postavitev spominskega obeležja padlim borcem 1. bataljona Goriške brigade, ki so padli med 15. in 19. septembrom leta 1943 na Sv. Vodu nad Bazaro v Biljenskih gričih v boju z Nemci, prosi preživele borce te enote in svojce padlih borcev, da sporočijo ime, priimek in rojstne podatke padlih.
Po do sedaj zbranih informacijah so v tistih dneh padli naslednji borci, za katere pa odbor nima popol-
nih podatkov:-Alojz Cotič - Boris iz Dornberka, komandant bataljona, Mario in Jožef Furlan iz Gabrovca pri Zgoniku, Marta Daneu s Kon-tovela, Alojz Miklavec iz Dutovelj, Jožef Gergot (ali Gergolet) ter Ga-stone Gardenal iz Ronk, Mario Gladi iz Tržiča ter neznani borec italijanske narodnosti.
Spominsko- obeležje bodo odkrili 21. septembra letos, zato bi podrobne podatke potrebovali čimprej. Lahko! jih pošljete Krajevnemu odboru ZZB NOV Bukovica - Volčja Draga 65293 Volčja Draga, ali pa tudi na naše uredništvo.
Precej trgovin zaprtih v znak žalovanja
Gorica je bila včeraj popoldne, v času ko je bil v Bologni pogreb žrtev sobotnega fašističnega atentata. skor0 prazna. Ljudje so sledili ftlevizijskemu prenosu žalne svečanosti. Vabilu zveze goriških trgovcev, naj bodo za to priliko trgovine zaprte, se je odzvala večina trgovcev (sicer je veliko trgovin zaprtih zaradi počitnic).
Mladi Vrhovci bodo šli na spominski pohod po Vojkovih poteh
Osnovna organizacija ZSMS iz Podnanosa, s katero že dalj časa aktivno sodelujejo tudi mladi z Vrha, priredi v soboto, 9., in nedeljo. 10. avgusta, spominski pohod na Nanos, ob 60-letnici rojstva Janka Premrla Vojka.
Pohoda po Vojkovih poteh se bo udeležila tudi skupina mladih z Vrha in Dola.
Akcija se bo pričela pred kulturnim domom v Podnanosu, kjer bo zborno mesto v soboto ob 7. uri. Udeleženci pohoda se bodo nato povzpeli iz Razdrtega do Vojkove koče na Nanosu. V soboto zvečer bodo na Nanosu uredili tudi tabor ter so za to priložnost pripravili kulturni program.
V nedeljo se bodo udeleženci pohoda poklonili spominu padlih pred spominskim obeležjem pri Abramu.
Kako ob letošnjem «ferragostu»?
V cerkvi v Podturnu bosta dret koncertirala organist Hubert Bet gant in violinist Alfreda Marcosi( Koncert bo ob 21. uri. Izvajala bi sta skladbe Bacha. Veracinija, Mer delsshona, Dupreja.
Oba umetnika poznamo, ker st že večkrat samostojno ali skupn nastopala v raznih krajih na obe i straneh meje. Pripravljata se m turnejo v Severno Italijo in Avstrijo Vstop je nocoj prost. Koncert ju v priredbi kulturnega krožka v Pod turnu.
Slikarska razstava v avditoriju
1

Ob skorajšnjem velikem šmarnu »ferragostu* se nam obeta najbrž kar tridnevna skoraj popolna zapora trgovin. Veliki šmaren bo letos na petek, vmes je praznična sobota, ob nedeljah pa so itak trgovine po navadi zaprte. V petek in soboto bodo vsi trgovski obrati zaprti, z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte v petek dopoldne. Goriški župan je sicer izdal odredbo, ki dovoljuje trgovcem z živili, da odprejo trgovine tudi v nedeljo dopoldne, V praksi se je že pokazalo, da so le redki tisti, ki tako možnost izrabijo, zato se Bo mogoče oskrbeti z živili najbrž šele v ponedeljek, 18. avgusta.
Na oglasnih deskah šolskega skrbništva v Gorici so objavili prednostne lestvice prosilcev za začasno namestitev na srednjih šolah prve in druge stopnje v prihodnjem šolskem letu. Objavljene so tako lestvice za slovenske kot za italijanske šole. Do 11. avgusta imajo zainteresirani možnost vložiti priziv proti omenjenim lestvicam.
«Rivenise 80» je naslov skupni slikarski razstavi, ki jo priredi skupi na furlanskih slikarjev in kiparjem v dvorani goriškega avditorija. So delujejo s svojimi deli umetniki Bal dassari, Beltrame, Colusso, Cudin DalI'Acqua, Frailes, Marino in Me mo. Otvoritev bo v soboto. 9. av gusta, ob 18.30. Pokrovitelj je riška občina.

24. avgusta v Goriei Jernejev ptičji sejem
Že sedaj lahko napovemo, da b< v nedeljo, 24. avgusta, v parku žu panstva tradicionalni Jernejev ptičji; sejem. Prirejajo ga tudi letos Prc loco, občina in turistična ustanova Program je sličen onemu iz prejšnjih let, park bodo odprli že ob 5. uri zjutraj. Prodajali bodo tudi ptiče in najrazličnejše pripomočke za rejo ptičev.
Kino
C.oričo VERDI Zaprto.
CORSQU8,00-22.00 »Fuga
traki
catra
da Al-
VITTORIA 17.00-22.00 »Mondo por-no di una donna di notte*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržit
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Buon com-pleanno Topolino*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Morti so-spette*.
Aorn C or im in okolico
SOČA 18.00—20.00 »Kako postaneš Švicar*, švicarski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Orlovo krilo*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Nosferatu — nočni fantom*. Nemški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-341.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je * Gorici dežurna lekarna Baidini, Korzo Verdi 57. tel. 28-79.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
V prejšnjem tednu so na goriški občini zabeležili naslednje gibanje prebivalstva:
RODILI SO SE: Luca Simone, Michele Ciani. Martina Campestri-ni, Chiara Spessot, Matteo Beacco. Emanuele Lipušček, Piercarlo Mi-liani, Silvia Vellico, Mara Giaritiel-lo, Giuliano Tarlao, Valentina Mar-tellani, Gabriele Papa, Stefano Mu-nari, Cesare Galante, Maja Craz-zolo.
UMRLI SO: 60-letni uradnik Giu-lio Avanzini. 83-letni upokojenec Gal-liano De Giorgi, 49-letni poštni u-radnik Mario Calligarsi, 91 -letna u-pokojenka Luigia Mian, 91 -letni u-pokojenec Luigi Cernec, 73 letni u-pokojenec Pasquale Raspatelli, 49-letni špediter Attilio Gaudenzi. 77-letni kavarnar Sebastiano Martis.
POROČILI SO SE: uradnik Alessandro Prešeren in trgovska pomočnica Lucia Aguzzoni; uradnik Coro-nica Renato in biologinja Maria Ve-nuti; industrijski izvedenec Erman-no Devecčhi in knjigovodkinja Gabriella Di Stasio; uradnik Franco Finzi in uradnica Tatjana Rovtar; bolničar Vincenzo Colafiore in frizerka Ornella Cum; radiotehnik Er-manno Susmel in trgovka Dorotea Sfiligoi.
OKLICI: knjigovodja Luciano DI Lecce in učiteljica Paola Pierazzi; podoficir policije Luigi Misano in uradnica Giuseppina Maria Berga-gna; delavec Roberto Pigo in uradnica Elvezia Sibau; podoficir vojske Carmine Cotugno in delavka Pasqualina Meccariello; trgovec Matteo Menichino in gospodinja Anita Zavadlav; oficir orožnikov Mario Paschetta in študentka Patrizia Ravalli;
policist Antonio Aruta in gospodinja Anna D’Avino; delavec
Maurizio Blasig in dijakinja Mojca Grahek.
r------------------
7r. Ernest Petrič:
Mednarodnopravni položaj slovenske nanjšine v Italiji po Osimu ME
8. Sklepna listina
Helsinške konference in obveznosti Italije do manjšin
Sklepna listina helsinške konference . varnosti in sodelovanju v Evropi, ki jo fe podpisala tudi Italija, po svoji obiiki jt akt mednarodnega prava. Je pa iz-emnega političnega pomena. Dejansko -sebuje sklepna listina, formulirana sicer ie kot pravni, temveč kot politični akt, lačela in norme, ki so že na osnovi drugih virov postale del mednarodnega pra-’a «de lege lata-- (zlasti vsebina t.i, prve jošare), pa tudi taka določila, ki vsaj :aenkrat ne presegajo deklaracije politič-lih načel. Povedano velja tudi za tistih roje določil v Sklepni listini, ki se na-lašajo na majšine.
Določilo o narodnih manjšinah v čl. /II. Deklaracije o načelih, po katerih se Iržave ravnajo v svojih medsebojnih od-losih, je po svoji dejanski vsebini, ki je 'grosso modo» obveza držav, da zagotove odpadnikom narodnih manjšin enakopravnost, nedvomno mednarodno pravo «de .ege lata«. Določbi v okviru dokumenta •Sodelovanje na humanitarnem in drugih področjih«, ki poudarjata oz. razglašata, da narodne manjšine in regionalne kulture morejo dati prispevek mednarodnemu sodelovanju na področju kulture in izobraževanja, pa sta deklarativno politične narave.
Ne glede na to, da Sklepna listina ni formalno oblikovana kot mednarodnopravni akt, pa njena vsebina • izraža skladnost politične volje udeleženih držav, je torej izraz njihovega konsenza. Kot izraz soglasne volje udeleženk konference in podpisnic Sklepne listine je le-ta po svojem stvarnem pomenu, lahko bi rekli, po svoji dejanski teži — ne glede na obliko — zelo blizu mednarodni pogodbi, ki je konec koncev tudi soglasen izraz volje strank pogodbenic. Najpomembnejša pa je seveda, da države podpisnice Sklepne listine niso doslej izražale dvomov v njeno zavezujočo naravo. Nedvomno je torej, da določila Sklepne listine, tudi določila o manjšinah, zavezujejo države in so jih države podpisnice dolžne spoštovati in uresničevati.
Ob tem, ko se države udeleženke helsinške konference zavezujejo, da bodo spoštovale človekove pravice in temeljne svoboščine, določa četrti odstavek VII. člena Deklaracije o načelih o medsebojnih odnosih držav, da bodo države, na katerih ozemlju žive narodne manjšine, spoštovale pravico njihovih pripadnikov do enakosti pred zakoni, jim bodo dajale vsestransko možnost za dejansko uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in bodo tako varovale njihove zakonite interese. Seveda ni dvoma o tem, da so pod »narodnimi manjšinami« mišljenje prav take manjšinske skupnosti, kot so Slovenci v Italiji, in za kakršne se v Italiji sicer uporabljajo nazivi »etnične« ali »jezikovne« manjšine oz. skupine.
Pravica do enakosti pred zakoni, o kateri je govor v Sklepni listini, seveda ni nič več in nič manj kot ponoven izraz privrženosti držav, udeleženk helsinške konference, mednarodnopravnemu načelu
enakopravnosti in nediskriminacije. Določilo Sklepne listine, o katerem tu razpravljamo, pa ne govori posebej o nobeni konkretni pravici pripadnikov manjšin, tudi o tistih pravicah ne, ki jih vsebuje npr. čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah. Spodbudnejši pa so nekateri drugi odtenki v formulacijah tega dela Sklepne listine, zlasti ko je govor, da bodo države «varovale», »nudile možnost« pripadnikom manjšin, za »dejansko« uživanje človekovih pravic Ti poudarki, ki kažejo na to, da so države podpisnice Sklepne listine zavezane s pozitivnimi ukrepi varovati manjšine, presegajo dikcijo čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah. Dikcije Sklepne listine namreč ni moč razumeti in tolmačiti drugače, kot da so države podpisnice dolžne skrbeti za to, da bodo pripadniki manjšin mogli dejansko enakopravno (ne le formalno enakopravno) uživati človekove pravice in temeljne svoboščine. Obenem seveda to pomeni, da so v primerih, ko so pravice pripadnikov manjšin konkretno določene z akti notranjega in mednarodnega prava, npr. z Osimsko pogodbo, države dolžne zagotoviti, da pripadniki manjšin svoje pravice iz teh aktov — te so del njihovih človekovih pravic in osnova enakopravnosti — dejansko tudi uživajo. To poudarja tudi tisti del dikcije Sklepne listine, ki govori o varovanju «zakonitih interesov« pripadnikov manjšin. Kaj more biti očitnejši zakoniti interes pripadnikov manjšin, kot pravice, ki jim jih, ali pa manjšinski skupnosti kot v celoti, zagotavljajo ustava, zakoni in določila mednarodnega prava. V tem smislu je ta del dikcije Sklepne listine razumeti, kot potrditev pripravljenosti njenih podpisnic, dosledno uresničevati pravice manjšin in njihovih pripadnikov.
Pa tudi če manjšinske pravice ne bi bile nikjer konkretno določene, če bi npr. Italijo ne zavezoval noben, ne splošni ne posebni, mednarodnopravni akt glede odnosa do manjšin, velja poudariti naslednje: nedvomno je temeljni, nesporni «legitimni interes« vsakega pripadnika narodne manj-šjne (in le-te kot skupnosti), pravica, da more ohranjati in razvijati svoje narodnostne in etnične posebnosti, ohranjati in razvijali svojo kulturo in jezik. Če vsaj to pripadnikom manjšine in manjšinski skupnosti ni omogočeno, so gotovo prizadeti njihovi »legitimni .interesi« in kršena helsinška Sklepna listina po črki in duhu. Znano dejstvo pa je — ne o-znanja ga le sama slovenska manjšina v Italiji — da npr. Slovenci v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini, v pravnem in dejanskem položaju, v kakršnem so, brez vsakršnih manjšinskih pravic in varstvenih ukrepov, ne morejo ohranjati svoje samobitnosti, svoje kulture in jezika, izpostavljeni so grobi asimilaciji.
Določbi .v Sklepni listini, s katerima države udeleženke priznavajo in poudarjajo pozitivni prispevek narodnih manjšin in regionalnih kultur v mednarodnih odnosih ter izražajo pripravljenost olajševati to vlogo manjšin, sta pomembni v dveh razsežnostih.
Patronat KZ - INAC svetuje
Pokojnino vedno izplačuje država kjer se je opravljala delovna doba
VPR.: «Počasi se bliža čas noje upokojitve, ki bo nastopil čez eno leto, ko bom imela 55 let. Sedaj sem začela urejali svoje dokumente in ni mi povsem jasno, kako bo z mojo pokojnino. Moj položaj je precej kompliciran zaradi življenjskih dogodkov, ki so se vrstili in so vplivali tudi na moj delovni položaj. Pa pojdimo po vrsti. Rojena sem v Trstu, kjer sem tudi delala 11 let preden sem se preselila v Jugoslavijo zaradi poroke in sem postala jugoslovanska državljanka. Tam sem delala še drugih pet let. Na delovno knjižico so mi napisali 16 let, vključno torej z delom, ki sem ga opravila ped Italijo. Nato pa sem se ločila in se vrnila v Trst, ponovno sem postala italijanska državljanka in sem 17 let zaposlena kot uradnica. Zanima me, če mi bo Italija izplačala pokojnino le za zadnjih 17 let in kako bo s tistimi 16 leti, ki so mi jih vpisali na jugoslovansko knjižnico?
L. K.
Poslužiti se boste morali konvencije med Italijo in Jugoslavijo, če boste hoteli uveljaviti vso dozorelo pokojninsko dobo, vendar pa razmerja med sorazmernimi deli, ki bodo bremenili obe državi, ne bodo taka, kakršna izhajajo iz vašega opisa. Najprej moramo pojasniti dejstvo, da zavarovalnih prispevkov ni mogoče prenašati iz ene države v drugo, temveč ostanejo pri tistem zavodu, ki jih je kasiral za časa redne zaposlitve. Konkretno, tisto vaše prvo enajst-
letno obdobje moramo še vedno smatrati kot polnopravno italijansko« obdobje in tako bi ostalo tudi v primeru, da bi imeli še danes jugoslovansko državljanstvo. Skupna pokojninska doba v Italiji bi torej morala danes znašati 28 let, ob upokojitvi pa boste od INPS prejeli za 29-letno pokojninsko dobo 58 odstotkov poprečnega mesečnega prejemka v zadnjih treh letih! Zatem boste lahko uveljavili tudi 5 let jugoslovanske delovne dobe na osnovi meddržavne konvencije in Jugoslavija vam bo posebej izplačevala svoj sorazmerni del pokojnine.
VIŠJI ZNESKI DRUŽINSKIH DOKLAD
Vpr.:	uDelam pri gradbenem
podjetju in prejemam tudi družinske doklade za ženo in sina. Slišal sem, da bodo doklade povišali. Mi lahko poveste od kdaj in za koliko?» B. P.
Dosedanji znesek družinske doklade za zakonca oziroma otroka v breme so s 1. julijem letos povišali od 9.880 lir na 14.820 lir mesečno, torej za 50 odstotkov, s 1. oktobrom tega leta pa bodo doklado podvojili na 19.760 lir na mesec. Za starše v breme pa je doklada ostala nespremenjena v mesečnem znesku 2.390 lir. To velja za odvisne delavce pri splš-nem obveznem zavarovanju, povišali pa so tudi doklade za kmečke zavarovance.
Z letošnje šagre v Prebenegu
sobote do ponedeljka
Prebenegu šagro,
pravilo KD Jože Rapotec. Pred začetkom kulturnega sporeda v nedeljo so položili cvetje pred spomenik padlim. V kulturnem programu sta nastopila otroški zbor, ki ga vodi Vihra Kodrič in godba «Breg», ki jo vodi Vili Slavec
iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiliiiMnHiiiiioiMioooiuouniiiiiiiiiioiiiuiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiii
ZAČELO SE JE ŽE V ČASU NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA
MLADINSKE DELOVNE AKCIJE POSTALE SISTEM DELA JUGOSLOVANSKE MLADINE
Veliki objekti, kot na primer proge in ceste, so dokaz, kaj se da na tak način napraviti
Pred dnevi smo zapisali, da so se vrnili s Kosova naši zamejski mladeniči in dekleta, ki so sodelovali na delovni akciji pri gradnji nasipa na reki Sitnici. Hkrati smo tudi najavili odhod novih brigadnikov na delovno akcijo v bližnje Brkine, kjer so vključeni v brigado «Simona Gregorčiča« iz Nove Gorice. To pa bo zadnja letošnja mladinska delovna akcija, ki jih je letos veliko, več kot druga leta in so v neposredni bližini na Primorskem, v Sloveniji in v Jugoslaviji nasploh. Delovne akcije so bile v prvih povojnih letih že malone sistem dela jugoslovanske mladine in vrsta velikih objektov, prog in cest je dokaz, kaj vse se da na ta način napraviti. Delovne akcije so pravzaprav tudi del jugoslovanske zgodovine. In pri tej zgodovini se bomo za trenutek ustavili.
ŽE MED NOB
Mladinske delovne akcije so se začele že med narodnoosvobodilnim bojem v prvih dneh vstaje. Mladina jih je organizirala, da je zbrala hrano s polj, prenašala ranjence, orožje in živež, obdelovala polja, skratka, da bi čimbolj pomagala svojim starejšim vrstnikom pri njihovem oboroženem boju proti okupatorju in domačim izdajalcem. Akcije so potekale po vsej Jugoslaviji, na osvobojenih ozemljih, dostikrat sovražniku pred nosom.
PO OSVOBODITVI - OBNOVA
Takrat, ko je bil okupator premagan in pregnan, je čakala velika naloga — obnova in gradnja

ZDRAVNIKOVO MNENJE
POPOLNOMA ZGREŠENO JE PREPRIČANJE DA JE DERELUŠEN OTROK VEDNO ZDRAV
Kdaj postanemo pozorni na debelost otroka - Kaj debelost lahko pomeni
Debelost je problem vseh starostnih dob. Povsem zgrešeno pa je prepričanje, da je debelušen mamin sinček poosebljeno zdravje (in lepota) z vsemi njegovimi maščobnimi klobasicami. ..
Po navadi postanejo starši pozorni na otrokovo 'iebelost pozno, najpogosteje v puberteti. Tedaj jim postane ta debelost neprijetna, pogosto se je celo sramujejo in hodijo z otrokom od zdravnika do zdravnika, poskušajo z različnimi dietami, često v škodo otroka. Če pa hočemo, da bo zdravljenje u-spešno, moramo najprej ugotoviti vzrok pretirane rejenosti.
Za debelost je več vzrokov. Zelo verjetno ima tudi dednost pomembno vlogo, saj opazimo debelost pogosto pri več članih družine. Seveda pa ima pri tem brez dvoma svojo vlogo tudi način prehrane in ritem življenja v družini. Tudi o-trokovega temperamenta ne smemo zanemariti. Če je otrok mirne narave in se premalo giblje, ne porabi vseh kalorij iz hrane, kar ima za posledico pretirano rejenje.
Brez dvoma pa je pri debelosti bistvenega pomena otrokov tek. Otrok, ki ima nenasiten apetit, zlasti če sega predvsem po sladkih močnatih jedeh kot so torte, piškoti, čokolada, se bo kajpak pretirano redil. Dosti manj se bo redil otrok, ki mu diši predvsem meso, sadje, zelenjava, pa čeprav bo jedel za dva. Odprto pa ostane vprašanje, zakaj se nekateri že rodijo dobri jedci in jih dober tek ne zapusti niti v bolezni. Naj je zdrav ali bolan, naj je jed pripravljena okusno ali neokusno, njegov krož-
nik bo že v nekaj minutah prazen. Že ko je tak otrok star nekaj mesecev, je debel in ostane debel včasih vse življenje. V nasprotju s takimi pa drugi otroci sedajo k mizi vedno s kislim obrazom, imajo vedno toliko drugih opravkov, da se jim jed na krožniku medtem že trikrat shladi.
Ko je otrok že nekoliko večji, dobi včasih predober tek zato, ker je nesrečen. Najčešče se to dogaja okrog sedmega leta ali pa v puberteti, zlasti med otroki, ki ne znajo navezati stikov s svojimi vrstniki. Tak otrok se počuti o-samljenega in zapuščenega in skuša v sladkih jedeh najti vsaj delno nadomestitev za tisto, za kar je prikrajšan v svojem čustvenem življenju, zlasti še, če ne najde za svoje probleme razumevanja v svoji okolici.
Prav tako opažamo, da se nekateri otroci prično pretirano rediti ob neuspehih v šoli, mladostniki, zlasti deklice ob neuslišani prvi ljubezni, čeprav pri nekaterih izzovejo taki neuspehi ravno obratne reakcije.
Vendar pa ne smemo misliti, da so vsi debeli ofroci nesrečni. Med 7. in 12. letom je kar precej otrok pretirano rejenih, pa so prav srečni in zadovoljni. Ti večinoma ostanejo debelušni še med puberteto, nato pa postopoma shujšajo. Marsikatera deklica shujša po 15. letu, ne da bi se ji bilo treba posebej truditi za to.
Čeprav marsikdo misli, da je debelost posledica nepravilnega delovanja nekaterih žlez, ki izločajo hormone, pa je tovrstna debelost pravzaprav izredno redka. Prav
tako je debelost le izjemoma posledica tumorja, vnetja ali poškodbe možgan, čemur se je včasih pripisoval večji pomen.
Končni vzrok debelosti je vendarle preobilno hranjenje, zlasti z maščobami in ogljikovimi hidrati in premajhna poraba energije. Zato je v zdravljenju bistvenega pomena pravilna dieta. Omejiti moramo predvsem sladkor, žitarice, krompir, testenine, mast, pa tudi količino vode in soli. Namesto tega pa naj uživa otrok več zelenjave, sadja, mesa, jajc, posnetega mleka. Hrana naj vsebuje čim manj kalorij, mora pa vsebovati dovolj vitaminov in mineralov ter vse za rast in razvoj potrebne snovi. Nikoli ne smemo pozabiti, da je otrokov organizem v dobi rasti in razvoja in da mu s preveč strogo shujševalno dieto lahko škodimo. Nasploh bi moral otrok hujšati le pod zdravnikovim nadzorstvom. Histerija hujšanja, ki je danes zajela predvsem mladi ženski svet, ima lahko zelo škodljive posledice za razvijajoči se organizem. Velja naj pravilo: če že hujšamo, moramo hujšati postopoma, ne več kot pol kilograma na teden.
In še nekaj nam mora biti jasno. V otroški dobi se izogibajmo vseh sredstev za hujšanje, isto velja tudi za hormonske preparate, ki so nasploh zelo nevarno orožje.
Debelost sama pa kaj rada vodi v začaran krog. Čim debelejši je otrok, tem manj veselja ima do iger in gibanja. Po drugi strani pa se čuti tudi izobčenega iz družbe svojih vrstnikov, saj se mu ti pogosto posmehujejo zaradi njego-
ve neokretnosti. Tak otrok neredko poišče tolažbo v hrani, kar pa še poslabša njegovo stanje.
Debelost pa ni samo neprijetna, ampak je za otroka lahko tudi nevarna. Čim prej bomo začeli z zdravljenjem, tem boljši bodo u-spehi in verjemite mi, otroku boste prihranili marsikatero nevšečnost. Kot posledica prevelike telesne teže se že zgodaj pojavijo nepravilnosti v telesni drži z «x» nogami in ploskimi stopali.
Tudi vsi drugi organi so pri debelem otroku mnogo bolj obremenjeni kot pri otroku z normalno telesno težo. Zato se r* smemo čuditi, če so deL.li otroci mnogo bolj neodporni in bolehni, zlasti nagibajo k obolenjem dihal, pa tudi najrazličnejša kožna obolenja so pri njih pogostejša. Debeli otroci še močno znojijo, koža v pregibih se jim rada vname, še posebno težko prenašajo poletno vročino.
Še in še bi lahko naštevali težave in tegobe takega malega debeluha, zato si velja zapomniti, da tudi v tem primeru d’ v:i staro pravilo: «Bolje je preprečevc kot pa zdraviti*. Tega se spomnite takrat, kadar skušate otroku za vsako ceno vsiliti še eno žlico, sam da bo krožnik prazen.	dr. R.R.
BERITE REVIJO
EM)
gospodarskih in drugih objektov. Mladinske delovne akcije so se nadaljevale takoj po osvoboditvi, prva zvezna — Brčko - Banoviči — na kateri se je zvrstilo nad 62.000 mladih, se je pričela v maju 1946. Naslednje leto so se brigadirji iz vse dežele zbrali na progi Šamac -Sarajevo, pa tudi na drugih gradbiščih, na primer pri gradnji tovarne Titan, tovarne Ivo Lola -Ribar, pri melioraciji Strumiškega polja tid.
Do leta 1952 je bilo zgrajenih e-najst prog, vrsta tovarn, hidroelektrarn, mesta kot Nova Gorica, Novi Beograd, avtocesta Bratstva in enotnosti od Zagreba do Beograda in še marsikaj. V Sloveniji so brigadirji, poleg že omenjenega, obdelovali še kraška polja, uničevali koloradskega hrošča, gradili zadružne domove, ceste Celje -Šempeter, Maribor - Trst, Videm -Zdole, pomagali pri obnavljanju in graditvi mest, regulirali reke. Težko bi vse našteli.
SLEDI PREKINITEV
Med leti 1952 in 1958 ni bilo večjih zveznih delovnih akcij. Vendar si je mladina želela sodelovati pri graditvi domovine in pri gradnji velikih objektov. Aprila 1958 se začnejo dela na avtocesti Bratstva in enotnosti od Beograda do Gevgelije in od Ljubljane do Zagreba. Tudi drugod so potekale zvezne mladinske delovne akcije. Avtocesta je bila končana do leta 1963. Znova sledi prekinitev do leta 1968, ko zaživijo delovišča v Novem Beogradu, na Ko-zari, Moravi, Sutjeski, v Nišu, Jasenovcu in drugje. Le zvezna mladinska delovna akcija Sava je trajala tudi v tem drugem obdobju brez večjih delovnih podvigov. Posebej velja omeniti solidarnost in požrtvovalnost, ki jo je mladina iz vseh krajev Jugoslavije pokazala ob potresih v Skopju in Banjaluki. prav tako še ni daleč 1967. leto in zvezna mladinska delovna akcija v Posočju. Prav te akcije so bile preiskusni kamen mladinske organizacije in zavesti mladih, ob teh priložnostih se je pokazala pripravljenost mladine pomagati povsod in ob vsaki priliki tam, kjer je potrebno.
VEDNO VEČ AKCIJ
Po letu 1974 se z revolucionarnimi koraki v socialističnem samoupravljanju izredno uveljavi tudi mladinsko prostovoljno delo. Vedno več je zveznih mladinskih delovnih akcij, republiške se dajo komaj prešteti, da sploh ne omenjamo lokalnih akcij. V Sloveniji se je po skromnejših poizkusih v letih 1972 in 1973 začne v letu 1974 zvezna mladinska delovna akcija Kozjansko 1974, naslednje leto se ji pridružijo še tri in sicer v Brkinih, Halozah in v Suhi Krajini. Leta 1976 poteka v SR Sloveniji že šest akcij, poleg katerih je še Kož-bana 76 in zvezna MDA Posočje 1976. Naslednje leto zaživi delovišče še na Goričkem, v letu 1978
se pridruži še Kobansko, Suha Krajina pa postane zvezna akcija. V letu 1979 se zaori brigadirska pesem na MDA Istra in MDA Bela Krajina. Neštetim desetim republiškim in zveznim delovnim akcijam v SR Sloveniji se v letu 1980 pridruži še MDA Bohinj 1980.
ŠOLE SAMOUPRAVLJANJA
MDA so sestavni del celotnega družbenega dogajanja v Jugoslaviji. Na njih se uveljavlja samoupravljanje kot osnovni družbeno ekonomski odnos..Jjfse življenje in delo v okviru brigade poteka samoupravno, v skladu s sklepi, ki jih brigadirji sprejemajo na bri-gadnih konferencah. Poleg dela na trasi je organizirano tudi1 preživljanje prostega časa. V skladu s .svojimi željami se udeleženec ali udeleženka akcije lahko udeležuje raznih izobraževalnih tečajev, sodeluje pri kulturnih, športnih in drugih aktivnostih. Povsod, kjer so naselja, se udeleženci akcije srečujejo s prebivalci na skupnih prireditvah, obiskujejo tovarne in izmenjujejo izkušnje s svojimi vrstniki iz vse domovine.
MDA IN X. KONGRES ZSMS
V resoluciji kongresa ZSMS je bilo zapisano, da «z organiziranjem mladinskih delovnih akcij uresničujemo, dva med seboj enakovredna smotra«. Prvi družbeno-politični smoter uveljavljamo z razvijanjem vrednot samoupravnega socializma. To so tovarištvo, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, solidarnost in kolektiv ni duh, in podobno. «Ohranjamo in negujemo revolucionarne tradicije naših staršev. Spoznavamo družbene in gospodarske dejavnike na področju, kjer se akcija odvija. V neposrednih stikih ob skupnih akcijah s krajani doživljamo utrip življenja v teh krajih«.
SKLADNEJŠI
REGIONALNI RAZVOJ
Družbeno ekonomske smotre za MDA smo opredelili s podpisom Družbenega dogovora o pospeševanju razvoja v SR Sloveniji za obdobje 1976 do 1980. S tem smo se v ZSMS obvezali, da bomo sodelovali pri gradnji cest, vodovodov, električnega in poštnega o-mrežja, pa tudi pri gradnji šol, vrtcev, dijaških in študentskih domov ter pri gradnji komunalnih objektov. Izvajanje teh obvez pomeni neposreden prispevek mladine k hitrejšemu gospodarskemu in družbenemu razvoju manj razvitih območij naše ožje domovine. Poleg naštetega bomo na MDA skrbeli za obnovo in gradnjo spominskih objektov revolucije in za varstvo ter obnavljanje narave v človekovem življenjskem in delovnem območju. Mladina bo še naprej obnavljala kraje, ki jih prizadenejo elementarne nesreče.
DRUŽBENE ORGANIZACIJE
IN DRUŠTVA
Kolektivni Hani ZSMS - družb-bene organizacije in društva sodelujejo na MDA na več načinov. Vključujejo se s svojimi člani v mladinske delovne brigade, oziroma preko svojih organizacijskih o-blik — društev ali klubov — izvajajo posamezne programe v o-kviru interesnih dejavnostih na MDA. Rdeči križ Slovenije kot družbena in humanitarna organizacija organizira svoje delovne brigade, ki na posameznih MDA or ganizirajo varstvo otrok, okrepijo zdravstveno službo in sodelujejo s socialno službo občine ter izvajajo nekatera sanitarno - tehnična opravila pri obnavljanju kmečkih
gospodarstev:	Zveza prijateljev
mladine pa organizira pionirske brigade.
SINOČI V RIMSKEM GLEDALIŠČU
Aristofanovo utopično ptičje mesto
Včeraj je bila v Rimskem gledališču zadnja predstava Aristofano-vih «Ptičev». Na sporedu je bilo torej klasično grško gledališče, čeprav v priredbi igralskih skupin «Teatro di Tradizione» in iCompa-gnia del Pepe». Njihovo ekipno delo je v tem primeru skušalo pritegniti pozornost na to, kaj še danes pomenijo Aristofanovi nauki. Pri tem je nujno, da skušamo nekoliko pojasniti Aristofanove svetovne nazore, saj so prav v igri. «Ptiči» nanizani vsi po vrsti. A-tenski komediograf je deloval v obdobju kulturne in socialne krize, ki je polagoma spravljala v ozadje veličine slavnih Aten. Dobro se je zavedal, da so za to krive človeške slabosti, sla po denarju, politične afere in, kar se mu je zdelo še najslabše, vse novosti na kulturnem področju in v običajih. Zaradi tega je v svojih delih uporabljal slavno atensko zgodovino kol bazo, na kateri graditi novo, utopično in njemu prikladno družbo. Prav to je bistvo njegove komedije *Ptiči», ki je zgodba dveh Atencev , ki sta nad rodnim mestom nezadovoljna (predstavljata slabo in dobro stran enega in istega človeka, v tem primeru Aristofana). Prideta tako do bajnega ptiča Smrdokavre, poglavarja vseh ptic. Z njim se domenita za gradnjo novega mesta, med zemljo in bogovi, ki bi obsegalo obširne nebesne planjave. Rečeno, storjeno. Atenca Pistetero in E vel-pide postaneta ptiča, vendar prvemu to še ni zadosti Samega Zevsa misli spoditi s prestola in tako vladati ljudem in bogovom. Vendar so bogovi še vedno najmočnejši, Smrdokavra in njene fantastične ideje bajnega, mogočnega ptičjega mesta bodo umrle, Pistetero bo klonil in se poročil z Nadvlado, Zevsovo hčerjo. Rešil se bo le Evel-pide, veseljak, tradicionalist, edini, ki ni popolnoma opustil svoje zdrave pameti. V utopično mesto «Nubibagiania», bodo prišli bogovi in bo ponovno zavladal red.
Želja po utopičnem mestu je bistvo te igre, žal prav tega igralci niso dovolj poudarili. Zdelo se jim je važnejše poudariti velik pomen, ki ga ima lahko taka igra še danes, ko našo družbo kvarijo iste človeške hibe. Enostavna scena in karakterni kostumi, kjer bi si ptičje glave zaslužile aplavz, so pripravili vzdušje, v katerem smo dobili ponovno potrdilo odlične igre Marine Malfatti in Massima Da p-porta. (evg)
mmm
w
mmm
I87JIS
\ Lt\ •
italijanska tv
Prvi kanal
13.00	Poletni maraton .....
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
17.00	Non stop 18.05 Risanke
18. IS Sveže, sveže
18.30	Prihod v Plum Creek,
L del
19.20 HEIDI, risani film
19.45 Almanah in vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Macario prvi in drugi 2. del
22 00 Posebna oddaja dnevnika 1
22.50	Ob koncu DNEVNIK — Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
10.15	Kinematografija
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.15	Poletni jazz
17.00	Prigode barona Von Trencka Programi za mladino
18.00	Glasbeni program za mladino 18.30 Iz parlamenta — Dnevnik 2
Športne vesti
18.50	Le brigate del Tigre TV film Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40 Inšpektor Derrick,
TV film
21.45	Superstar
22.45	Pogovor s Domitilo
Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.45	Gustav risanke
20.00	Šolska vzgoja
20.40 Dnevnik 3 — tedenska od-. daja
21.20	Giuseppe Verdi:
Messa di Requiem, zbor in orkester
23.00	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
19.00	Poročila
19.05 Tehnica za natančno tehtanje
19.35 OBZORNIK
19.45	Življenje v Rijeki Crnoje-viča
20.15 Risanka 20.24 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK
21.00	Film tedna:
ŠESTI AVGUST
22.20	Kitajski dnevnik, 1, del
22.50	V znamenju
Koper
19.50	Otroški kotiček
20.15	Stičišče
20.30	Risanke
20.45	TV DNEVNIK
21.00	TORIŠČE PREKLETIH film
22.30	Politična oddaja
23.00	Glasba brez meja
Zagreb
19.15	Otroštvo 1 mladosti
19.45	Zagrebulje
21.00	Meridijani
21.50	Vabilo na potovanje, kviz 22.55 Koncert na dubrovniških
poletnih igrah 80:
W. A. Mozart
23.50	Dokumentarni film
ŠVICA
19.10 Programi za mladino 2010 XXXIII. festival filma
21.45	Dolga noč Tombstoneja, film
TRST A
7.00, 8.00.	10.00, 13.00,	14.00,
17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Stoji učilna zidana; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet; 10.10 Radijski koncert: Posnetki iz našega studia; 11.00 Jug. lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Turistične podobe; 12.30 Melodije; 13.20 Glasba po željah: 14.10 Glas beni popoldan: 16.00 Koder teče, ondod moči; 16.50 Deset minut z orkestrom; 17.10 Klasični album;
18.00	Četrtkova srečanja:	18.20
Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
8.30.	9.30,	10.30, 11.30,	12.30,
13.30, 15.30, 16.30, 17.30. 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.40 Pesem dneva; 11.00 Horoskop; 11.15 Festivalbar; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Kim. svet mladih; 14.33 Italijanski zbori; 15.33 Prijetno z glasbo; 17.(X) Lahka glasba, 17.55 Knjige v izložbi; 18.(X) Jugoslovanska pop scena; 18.32 Prisluhnimo jim skupaj; 20.00 Posvečeno operi.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	- 8.30 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 8 15 Najava sporeda; 14 00 Otvoritev; 14.05 Popevke se vrstijo; 14.40 Mladi izva jalci; 15.00 Mali koncert; 15.40 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah:
17.00	Mladinska oddaja; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Pri morski dnevnik; 17.45 Objave in zabavna glasba
RADIO 1
7.00 , 8.00, 9 00, 12.00, 13.00, 15.00.
19.00	Poročila; 6 00 Glasbeno pre bujanje; 7.15 Glasbeno govorni program; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Dnevni varjete; 12.03 Vi in jaz.
13.15	Glasba; 15.03 Rally; 15.30 Errepi 1 — poletje; 17 00 Patch vvork; 19.20 II pazariello; 20.55 Ra dijski oder; 21.30 Cab — mušicah 21.55 Disco Contro; 23.00 Telefon ski klic.
LJUBLJANA
7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00 15.00, 19.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših spore dov; 9.08 Z glasbo v dober dan. 9.30 Mladina poje; 10.05 Z radiom na poti; 11.05 Rezervirano za. . .: 12 35 Znano in priljubljeno; 13.10 Znane melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi.
14.00	Iz naših sporedov; 14.30 Pri poročajo vam. . .; 15.05 Mehurčki, 15.20 Koncert; 15.40 Jezikovni po govori; 16.00 Dogodki in odmevi; 16 30 Zabavna glasba; 17.00 «Vrti ljak»; J8.00 Studio ob 18.00; 19.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. . .:
19.15	Lokalne radijske postaje; 19 35 Novi posnetki; 20.35 Lahko not', otroci!; 20.45 Minute z an samblom: 21.00 četrtkov večer do mačih; 22.05 Literarni večer 22.45 Lepe melodije; 23.25 naših sporedov; 23.30 Plesna glasba. 00.05 Lirični utrinki; 00 10 Paleta popevk; 1.05 5.30 Nočni program

PRIMORSKI DNEVNIK 5
PORT ŠPORT ŠPORT
7. avgusta 1980
KOLESARSTVO
DIRKA PO UMBRIJI
Ceruti najhitrejši Favoriti razočarali
Saronni se je uvrstil le na osmo mesto
TORGIANO — Ceruti je včeraj o-svojil 11. dirko po Umbriji. Čeprav so kolesarski tehniki od dirke mno-
go pričakovali, lahko po objavi i-*idov menimo, da tekmovanje še zdaleč ni zadovoljilo. Na vsej črti so odpovedali namreč vsi italijanski asi s Saronnijem na čelu, med leni ko pa so prijetno presenetili roanj znani kolesarji, ki so spretno izkoristili neborbenost kapetanov. Res je sicer, da je bila včeraj res huda vročina, ki je proti koncu dirke dosegla celo 36 stopinj, vendar pa take apatičnosti le ni bilo Pričakovati. Menda Saronni, Conti-ni, Baronchelli in drugi že mislijo, da imajo mesto v reprezentanci že zagotovljeno. Edini izmed velikih, ki je torej skušal nekaj pozitivnega napraviti, je bil Beccia. Nesreča pa Je spet ustavila tega borbenega kolesarja. Ko je proti koncu dirke i-"tel namreč že minuto prednosti, je Padel, ker ga je neki gledalec oblil z vodo. Tako se je njegov poskus ■zjalovil.
Kmalu nato pa so srečo poskusili Ceruti, Barone, Masciarelli, Bevi-lacqua, Amadori, Bortolotto in De Caro, ki so si kaj kmalu nabrali solidno prednost. Iz te skupine sta {jato ušla Ceruti in Barone, ki sta v končnem sprintu odločila o zmagovalcu. Več moči je zmogel Ceruti, sicer kolesar Saronnijeve ekipe. Barone pa je bil drugi.
Sedaj italijanskim kolesarjem prestajata le še dve odločilni dirki. V Petek bodo dirkali v okolici Pize, 13. avgusta pa na pokalu Placci v Imoli.
Po tej dirki pa bo tehnični vodja reprezentance Martini dokončno objavil sestavo reprezentance.
VRSTNI RED DIRKE PO UMBRIJI (NARDI - TORGIANO)
1- Ceruti, ki je 227,5 km dolgo progo prevozil v 5.49’ s poprečno hitrostjo 37,822 km na uro Barone Masciarelli Bevilacoua Amadori Jj- Bortolotto '■ De Caro Saronni 9' Baronchelli 10. Gavazzi
2.
3.
4.
5.
po 35"
po 3’
Moser četrti
EMMEN (Nizozemska) — France-seo Moser se je na kolesarski dirki za »Zlato1 pušcico* uvrstil na četrto mesto. Prvo mesto je zasedel Nizozemec Joop Zoetemelk, sledili ®° mu Belgijca Pollentler in Pevena-ge, Italijan Moser, Nizozemec Groen, Prancoz Duclos Lasalle in Nizozemec Knetemann.
dirka po zahodni nemčiji
De Vlaeminck uspešen
V CAP D’AGDEJU; Tanner (ZDA) - Noah (Fr.) 6:1, 6:1. Connors (ZDA) - Pecci (Par.) 6:4, 7:6.
Depaillcr umrl zaradi krvavitve
MANNHEIM — Znani francoski avtomobilski pilot Patrick Depailler, čigar pogreb bo danes, je umrl zaradi hude krvavitve. To j« včeraj pojasnil predstavnik državnega pravdništva iz Mannheir.:a, ki je dejal, da je Depailleru ob strašnem udarcu, ko je prejšnji petek na dirkališču v Mannheimu zavozil s proge, skoraj , dobesedno odtrgalo nogi. Ko so ga pripeljali v bolnico, je nadaljeval državni pravdnik. je bil pilot klinično že mrtev. Opravili so tudi obdukcijo, l:i pa ni pokazala, če ga je pred nesrečo obšla slabost
Polugajevski — Korčnoj zopet remi
BUENOS AIRES — Polugajevski in Korčnoj še nista dokončala osme partije; ko sta že odigrala deveto in po samih 25 potezah podpisala remi.
Stanje tega polfinalnega šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka je tako trenutno 4:4.
MIRKO NOVOSEL 0 KOŠARKARSKEM TURNIRJU OLIMPIJSKIH IGER V MOSKVI
Velik napredek italijanske reprezentance
Meneghin v življenjski formi - Villalta in Generali uspešna - Španija presenetila, SZ razočarala
Italija je v enem samem letu napravila izreden napredek. Lani je namreč na evropskem prvenstvu v Turinu povsem razočarala svoje navijače, že letos pa je dosegla največji uspeh v svoji «košarkarski zgodovini*. V Moskvi je osvojila srebro. Več kot drugo mesto na 01 preseneča predvsem dobra igra »azzurrov*, ki so sicer nekajkrat imeli tudi veliko mero sreče, na dlani pa je, da so v nekaterih in to v najpomembnejših tekmah zaigrali tako kot nikoli doslej. Presenetila me je predvsem igra »azzurrov* proti Sovjetski zvezi. I-talijani so bili stalno v vodstvu, igrali so motivirano, disciplinirano, a-gresivno. Po mojem, imajo največje zasluge za tako igro trije igralci: Meneghin,. ki je verjetno odigral svoje življenjske tekme na moskovskem turnirju, ter Villalta in Generali. Pri tem pa seveda ne moremo pozabiti na velike zasluge trenerja Alessandra Gambe. ki je dal svoji reprezentanci modern koncept igre, znatno izboljšal obrambo (zelo je agresivna), obenem pa je tudi poenostavil napad, s tem da je dal večjo odgovornost nekaterim zelo dobrim strelcem, med katerimi se je še zlasti uveljavil Villalta.
Črni dnevi
sovjetske košarke
Ko je bilo že na dlani, da Ame-rikancev na letošnjih 01 ne bo, so
drugič
KGLN — Belgijec Roger De Vlaeminck je osvojil tudi drugo e-TPo kolesarske dirke po ZRN in •te tako še v večji meri utrdil prvo "testo na skupni lestvici.
Belgijski kolesar je bil tudi vče-
Jaj zopet najboljši v končnem sprin-tu in si je s tem prislužil še 15”
časovnega odbitka.
Vrstni red 2. etape (Stodlohn -Koln)
L De Vleaminck	(Bel.),	ki je	prevozil 187,600 km	v 4.43’27”	(od-
, bitek 15”)
2 De Vos (Bel.) 4.43’32” (10” odbitka)
3- Braun (ZRN) 4.43’37” (5” od bitka)
i Teirlinck 'Bel.) 4.43’42”
5- Willems (Bel.)
Skupna lestvica
*• De Vlaeminck	(Bel.)	10.14’44”
,• De Vos (Bel.)	po	20”
“• Braun (ZRN)	25”
*• Tftirllnplz fRo
. Teirlinck (Bel.) *■ Viejo (Šp.)
dirka prijateljstva
Nastopili so tekmovalci iz treh držav
od Čeda-
. Na 72 km dolgi progi ------------
”a do Kobarida je bila na sporedu . mednarodna kolesarska «Dirka Prijateljstva*. Zabeležila je zelo lep "sPeh, saj je nastopilo kar 125 dirkačev iz Italije, Jugoslavije in Fran-C1te, ki so pripadali 19 klubom.
Zmagal je Bon iz Čedada, odlično arugo mesto pa je osvojil Bajt.
Podobna je bila tudi razvrstitev ekjp. saj je prvo mesto zasedel Ci-''Jdalese, drugi pa je bil kolesarski k,ub Soča
m*
bili sovjetski košarkarji seveda glavni favoriti za osvojitev zlate kolajne. In to ne samo, ker so igrali pred domačim občinstvom, temveč tudi zato, ker so že leto prej na evropskem prvenstvu v Turinu pokazali zelo dobro igro, obenem pa so predstavili vrsto izredno dobrih mladih košarkarjev, ki so že v Turinu nosili dober del bremena igre sovjetske reprezentance.
Ni potrebno poudarjati, da je bilo z osvojitvijo le bronaste kolajne razočaranje ljubiteljev košarke v SZ ogromno. Kolikšno važnost so Sovjeti dajali nastopu svoje košarkarske reprezentance, kaže že dejstvo, da so prav Sergeju Belovu zaupali zadnjo štafeto pri vžigu o-limpijskega ognja. Pripravili so skoraj bajno dvorano za košarkarske nastope. Vse je bilo torej nared za velik trijumf domačih košarkarjev. Nakar prvi poraz z Italijo, dan pozneje še z Jugoslavijo in tako so se tiste dni pričeli «pravi črni dnevi sovjetske košarke*, prava katastrofa.
Zastarela Igra
Sicer pa kaj so lahko pričakovali domači navijači ob taki igri svoje reprezentance? Če ugotovimo, da je glavno breme v napadu še vedno nosil 36-letni Sergij Belov in da je bila obramba Sovjetov skoraj brez vsakega učinka (igrali so zastarelo consko obrambo), potem je jasno, da s tako igro Sovjeti tudi niso mogli pričakovati kaj več.
Je torej konec velikih uspehov sovjetske košarke? Nikakor ne! Verjetno bodo sedaj v SZ glede košarke marsikaj spremenili. Na razpolago imajo vrsto odličnih mladih i-gralcev, ki bodo lahko ob dobrem in kakovostnem delu kaj kmalu u-činkovito zamenjali starejšo generacijo.
Španci presenetili
španska reprezentanca je na tem turnirju ostala brez kolajne, vseenp pa mislim, da so prav Španci najugodneje presenetili. Pokazali so zdaleč najbolj moderno igro. Razpolagajo z dvema mladima košarkarjema Sibillom in De La Cruzom, ki sta že sedaj med najboljšima v Evropi.
In že na prihodnjem evropskem prvenstvu v ČSSR bo Španija lahko odigrala izredno pomembno vlogo.
Tudi Brazilija ni osvojila kolajne, vseeno gre priznati Brazilcem, da so odigrali nekaj izrednih srečanj. Zanesljivo so premagali Italijo, Jugoslaviji pa je uspelo le v poslednjih trenutkih streti odpor odličnih brazilskih reprezentantov, ki so v obrambi nekoliko zatajili, bili pa so v napadu skoraj neustavljivi.
Poleg Sovjetske zveze je na tem turnirju nedvomno razočarala tudi ČSSR, ki sicer razpolaga z zelo dobrimi košarkarji, ni ji pa uspelo se uvrstiti v finalni del. Sicer pa je tudi to še en dokaz, da se reprezentance niso uvrstile tako zlahka v finalno skupino.
Najboljši posamezniki
Na vsakem večjem turnirju se izbira najboljše posameznike. Od Jugoslovanov je gotovo bil najboljši Dalipagič, zelo dobro sta igrala tudi Slavnič in Delibašič: glede na dejstvo, da odslužuje vojaški rok, je Kiičanovič zaigral nad pričakovanjem; centri, z Jerkovom na čelu, so povsem upravičili zaupanje.
Od Italijanov je bil daleč najboljši Meneghin. Izredno dobra sta bila še Generali in Villalta. Marzorati se je močno trudil. Presenetil je tudi Sacchetti.
Sibillo in De La Cruz v vrstah Španije, Smith in Souza v vrstah
Brazilije: to so bili najboljši na moskovskem turnirju, ki je bil seveda predvsem za «plave» in za ljubitelje jugoslovanske košarke nepozaben.
(Konec)
NA MADŽARSKEM
Začetek EP kadetinj
V Zalaegerszegu na Madžarskem se je začelo 2. evropsko košarkarsko prvenstvo za kadetinje Na prvenstvu nastopa dvanajst peterk, ki so razdeljene v dve skupini. Razdeljene so tako:
L skupina Sovjetska zveza Češkoslovaška Poljska Romunija Španija Jugoslavija
2. skupina
Bolgarija
Madžarska
Italija
Francija
Švedska
Zahodna Nemčija Jugoslovanska reprezentanca, v kateri nastopata tudi Slovenki Sker-binjek (Marles) in Verlak (Sava Kranj), se je na prvenstvo pripravljala v Murski Soboti. Dekleta so pokazala dobro formo in imajo kljub temu, da jim je žreb naklonil težjo skupino, možnost vsaj ponoviti u-vrstitev iz prvega prvenstva, ko so bile šeste. Trenutno je pred njimi ^najtežja ovira, t.j. uvrstitev v finalno kolo, v kolikor pa bi jim
to uspelo, računajo, da bi lahko o-svojile tudi višje mesto.
Italijanke so prišle v lažjo skupino, saj imajo pred seboj le dve težji tekmi (proti Bolgariji in Madžarski), medtem ko so ostale nasprotnice precej enakovredne ali pa celo slabše.
ZA MLADINSKO EP V CELJU
Tudi Tonut z «azzurri» na pripravah v Trstu
Italijanska mladinska košarkarska reprezentanca je v ponedeljek začela skupne priprave za evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo od 22. avgusta dalje v Celju. Mladi košarkarji so v tem času v Trstu. V naši deželi se bodo spoprijeli v prijateljskih tekmah z raznimi moštvi, ki jih bodo pozneje srečali tudi na evropskem prvenstvu.
V 16-članski ekipi, katero je sestavil trener Sandro Gamba, nastopata tudi košarkar pordenonskega prvoligaša Sterna (bivši Postalmo-bili) Fantin in Tržačan Alberto Tonut. Oba sta se nedavno izkazala na turnirju v Bolgariji, kjer je italijanska mladinska reprezentanca presenetljivo, a kljub temu prepričljivo zmagala. Po tem uspehu bodo Italijani na EP eni izmed favoritov za končno zmago.
RIM — Umberto Lenzini, ki je bil kar 15 let predsednik rimskega nogometnega kluba Lazio, je včeraj dal ostavko.
Kot potrjujeta tudi naši sliki, so bili na rimskem atletskem mitingu odnosi med ameriškimi in sovjetskimi športniki prav prisrčni. Na zgornji sliki sta Komisova in Hightovverjeva, na spodnji pa Moses in Sedik	(Foto AP)

ATLETIKA
P« TORKOVEM TEKMOVANJU »GOLDEN GALA* V RIMU
Pravi zmagovalci so bili tokrat Italijani domačini
Mennea in Simconijcva odlična - Velik uspeli italijanske atletske zveze - Moses: «Imamo poprečne trenerje*
Medtem ko Mike Silvester (na sliki spredaj) ni izpolnil pričakovanj, pa sta bila Meneghin in Španec Sibillo na OI zelo uspešna (Foto AP)
..................................................-.................................................
Tudi torkovo atletsko tekmovanje »Golden gala» je za nami. Prireditev, ki je terjala velikanske diplomatske napore s strani italijanske atletske zveze in predvsem predsednika Prima Nebiola, je nedvomno uspela, in to. po našem, predvsem iz dveh razlogov: rimsko tekmovanje je le tri dni po olimpijskih igrah v Moskvi zopet združilo atlete ((nasprotujočih si taborov*, končno so si v roke lahko zopet segli sovjetski, ameriški, kenijski in zahodnonemški tekmovalci' in' tekmovalke; drugič: na rimskem stadionu se je zbrala rekordna množica ljubiteljev atletike, kar je seveda še kako razveseljivo za Rim, ki bo prihodnje leto organizator svetovnega pokala.
Tudi glede tehničnih izidov je torkov miting povsem zadovoljil, saj so dosegli vrsto odličnih rezultatov, pri čemer pa so prednjačili predvsem domači atleti in atletinje. Nekateri so verjetno več pričakovali od dvoboja med olimpijskimi zmagovalci in atleti, ki se 01 niso mogli udeležiti. Čeprav je Sovjet Sedik izgubil dvoboj z zahodnim Nemcem Riehmom, čeprav se je Sovjet Mar-kin uvrstil le na 3. mesto, čeprav je Kozakiewicz izgubil dvoboj s Francozom Vigneronom, pa je po vsem jasno, da so v tem dvoboju izgubili prav tisti, ki se olimpijskih iger niso mogli udeležiti. Olimpijski zmagovalci so v Rim dopotovali povsem demotivirani, psihično sko-
•MiiiMimimiimiinimiiiiiiiMMiimiimiiiiiiniiiiuiniinmmHiiHiiiiiHUMiiii
BALINANJE
S SODELOVANJEM 4 ČETVERK
Drevi prve tekme za «Trofejo Polcta»
tenis
PRVENSTVO ZDA
Franulovic zmagal v Indianapolisu
Indianapolis — v prvem kolu
^niškega prvenstva ZDA je Jugoslovan Franulovic odpravil Av-sfralca Čase ja s 7:5, 6:1.
Za presenečenje pa je na istem bjrnirju poskrbel Urugvajec Josč
Damiani, ki je v dveh setih (6:4, »:0) premagal Čilenca Hansa Gilde-meisterja.
panatta zopet izgubil
PARIZ — Američan John McEn-Jte je v drugem kolu ekshibicijske-turnirja «Poker asov* premagal Briana Panatto s 6:0, 4:6, 6:1. OSTALI IZIDI
V NICI; Vilas (Arg.) ■ Caujolle
(Fr0 6:0, 6:1.
Člani balinarske sekcije ŠD Polet so posebno v teh poletnih mesecih dokaj aktivni, tako da je i a društvenem balinišču na Opčinah vselej precej živahno.
Da bi vzbudili zanimanje in pritegnili k sodelovanju še širši krog ljubiteljev te čudovite rekreacijske panoge, bodo od danes do sobote priredili balinarsko tekmovanje za prvo «Trofejo Poleta*. Sodelovale bodo štiri četverke, in sicer kraški Dom z Repentabra, Gaja s Padrič - Gropade, Zarja iz Bazovice in seveda openski Polet. Ekipe se bodo pomerili med seboj po sistemu vsak z vsakim, trofejo pa bo dokončno osvojilo tisto moštvo, ki bo trikrat zmagalo na tem tekmovanju.
Prvi boji se bodo pričeli drevi ob 19.30, ko bodo izžrebali pare, turnir pa se bo nadaljeval še jutri in v soboto zvečer na balinišču Poleta na Opčinah, Konkonelska 1.
Za gledalce in simpatizerje, ki si bodo ogledali tekmovanje pa bo deloval društveni kiosk.
B S.
Iz planinskega sveta
Bližnje delovanje SPDT
Še se nadaljuje vpisovanje za dolgi poletni, že tradicionalni pohod SPDT, ki bo letos trajal od 15. do 18. avgusta, potekal pa bo po Kamniških Alpah. Nanj se je vpisalo skupno nekaj nad 4C planincev, vpisovanje pa traja še do te sobote, na sedežu ZSŠD1, Ul. sv. Frančiška 20/2, tel. 767-304. Izlet je primeren za izkušene planince. pa tudi za take, ki bi se raai malo sprehodili po naših gorah.
i vsak dan, razen ob ponedeljkih. V I glavnem pa so vse postojanke v Kamniških Alpah ter v Julijcih odprte.
KOŠARKA
Brazilec Manjuinho pri Sinudyncju
BOLOGNA — V moštvu italijanskega državnega košarskega prva ka Sinudyneja bo prihodnje leto. poleg Američana McMilliana. ki je igral že v lanskem prvenstvu, nastopal tudi Brazilec Marquinho. Brazilski košarkar (visok je 2,09 m in igra centra) ima precejšnje mednarodne izkušnje. Tehnično je zelo dober, hiter, poleg tega pa je zelo precizen s srednje razdalje. Pogodba, ki jo je podpisat s Sinu dynejcm, velja eno leto,
Kdorkoli bi hotel plačati člana rino SPDT za leto 1980. lahko lo stori samo ob torkih od 20. do 21. ure na sedežu SPDT (Ul. sv. Fran čiška 20/3). Tržaška knjigarna j c namreč zaprla.
SPDT prireja zadnjo soboto in nedeljo v avgustu (30. in 31. t.m.) delovno akcijo za zgraditev koče pri Krnskem jezeru. Dela za zg ra ditev tega važnega planinskega objekta so že zdavnaj stekla, na njih pa so že sodelovali planinci prav iz vse Slovenije. *lzlet» bo z osebnimi avtomobili, kdor pa bi rad sodeloval na tej akciji se lahko kar telefonsko vpiše na sedežu ZSŠD1 (tel. 767-304). Spanje ho v šotorih, hrana pa iz nahrbtnika. V nedeljo je predviden izlet na Krn
Umrl je Jože Cesar
Pred dnevi je v Trstu umrl eden izmed ustanovnih članov povojnega SPDT, prvi načelnik alpinističnega odseka tega društva, sicer pa priznani zamejski slikar Jože Cesar. V zadnjih letih se ga člani našega društva verjetno najbolj spominjajo kot dolgoletnega predsednika ob čnih zborov SPDT, njegovega duhovitega in kritičnega vodenja le teh ter prepričljivega diskutanla.
D. J.
Planinske postojanke še vedno odpirajo
Čeprav smo že v začetku avgu sta, še vedno niso vse planinske postojanke v slovenskem visokogo rju odprte. Temu so jerive predvsem (še do pred kratkim) neugodne vremenske razmere, tako da je letos v slovenskih gorah snega kot še nikoli. Roblekov dom na He gunjščici v Karavankah so odprli komaj 1. avgusta, dom na Zelenici pa bo odprt le ob koncih ledna. PD Kum iz Trbovelj obvešča, da je dom na Kumu redno oskrbovan
Planinske akcije v avgustu v Sloveniji
V avgustu bodo sledeče republi ške planinske akcije:
— Od 3. do 10. avgusta bo letni republiške alpinistični tečaj za alpinistične pripravnike.
— Od 10. do 17. avgusta bo v mladinskem izobraževalnem centru v Bavščici tečaj za planinske men torje.
— Od 22. do 24. avgusta bo m la dinska komisija pripravila v Avstriji ledeniško izpoponjevanje mladinskih vodnikov, mentorjev in in struktorjev.
— Od 26. avgusta do 8. septem bra bo komisija za stike s tujino priredila tradicionalni izlet na Kor ziko.
— Od 31. avgusta do 7. septem bra pa bo komisija za alpinizem priredila v Zahodnih Julijcih jesen ski alpinistični tabor.
ferrarijem 126/C turbo. Ta in druge poskusne vožnje so pa pokazale, da bo na tem novem dirkalnem avtu potrebno še nekaj dela, preden bo lahko tudi uradno nastopal.
Nekaj olimpijskih številk
Sovjeti so objavili nekaj številk o pravkar minulih olimpijskih igrah v Moskvi. Iz teh podatkov je razbrati, da je bilo med igrami 16 ti skovnih konferenc, televizijske sporede so pošiljali v svet po 21 kanalih, razposlali so 28.356 raznih brzojavnih obvestil o igrah, telefonskih pogovorov s tujino je bilo 212.000, izdali s0 155 olimpijskih biltenov (v skupni nakladi nad 60.000 izvodov), poročil z rezultati raznih tekem in nastopov pa je bilo natL skanih kar več kot milijon. Tuji novinarji niso bili preveč prikrajšani za tuje časopise, saj so jih dobivali v Moskvo več kot 100.000 izvodov.
Nemcem je žal
Kot je znano v Zah. Nemčiji olimpijskih iger po televiziji niso prenašali. Zato pa je nemška televizija po zaključku iger pripravila zgoščen povzetek najpomembnejših dogodkov na tej prireditvi.
Prikaz iger je bil dokaj objektiven, komentator pa je izrazil obžalovanje. da med nastopajočimi ni bilo tudi zahndnonrmških tekmoval-
JADRANJE
avtomobilizem
Od la. do 20 septembra Ou v Cagliariju italijansko državno ja dralno prvenstvo za razred «le teči Holandec*. Nastopilo bo 60 posadk, med katerimi bo tudi nekaj tujih; organizatorj' so namreč povabili tudi tekmovalce iz ZRN, Švice in
MARANKLLO - Včeraj je Oli les Villeneuve opravil na dirkališču i Francije, vendar pa bodo tekmovali v Fioranu nekaj krogov z novim I izven konkurence.
raj izčrpani, po drugi strani pa so Američani in zahodni Nemci skušali dokazati prav olimpijskim zmagovalcem, da so le-ti osvojili zlato kolajno, ker v Moskvi njih ni bilo...
Zmagovalci tega dvoboja pa niso bili ne Američani, ne Sovjeti, ne zahodni Nemci, temveč prav Italijani.
Mennea, Simeoni jeva, Dorio in Scartezzini so bili veliki junaki rimskega tekmovanja. Njihovi rezultati (predvsem Mennea na 200 m in Simeonijeva v skoku v višihb)' so v glavnem zasenčili dosežke ostalih.
Kaj bi torej Američani, zahodni Nemci, Kenijci in ostali dosegli v Moskvi? Po tem, kar so pokazali v Rimu, bore malo. Ameriška reprezentanca ni več velesila. O tem ni dvoma! Zagotovo bi v Moskvi osvojil zlato kolajno le Moses, ki na 400 m ovire nima konkurence. Nekdaj nepremagljivi ameriški spri n ter ji so trenutno povsem »dosegljivi*, poleg tega pa je »zvezda ameriškega sprinta* Sanford trenutno v zelo slabi formi. Na' 110 m ovire se Nehemiah ni predstavil na startu. Kakšna je torej njegova forma? Tudi v drugih disciplinah so Američani že v zamudi in kot je izjavil sam Moses. ameriška atletika doživlja zaskrbljujočo krizo, za katero so med drugim krivi poprečni trenerji.
Zahodni Nemci so v Rim poslali svoje tri trenutno najboljše predstavnike: Mogenburga, Riehma in Schmida. Vsi trije so v Rimu tudi zmagali, verjetno pa bi v Moskvi bilo povsem drugačno.
Kenijci bi na dolgih progah «trčili» ob nepremagljivega Yfterja, tako da bi bila tudi njihova bera na OI dokaj skromna.
Sicer pa so tjdi take ugotovitve lahko le »računi brez krčmarja*, kaju tudi na dlani je. da so vsi a-tleti, ki niso nastopili v Moskvi, skoraj zanemarili priprave in da je njihova trenutna forma vse prej kot optimalna. Po drugi strani, kaj naj pomeni na primer za Kozakievvicza, Markina, Sedika itd. rimski miting, potem ko so na olimpiadi dosegli »življenjski cilj*.
Če je pri moških lahko primerjava med Moskvo in Rimom še nekako možna, pa je le-ta pri ženskah povsem odveč Sovjetinje, vzhodne Nemke, Poljakinje in Simeonijeva nimajo, razen v nekaterih redkih primerih, enakovredne konkurence.
Spodnja primerjava rezultatov iz Moskve in Rima naj bo torej le «približna slika*, kaj bi bilo na OI, ko bi bili zares prisotni vsi najboljši.
MOŠKI
100 m
MOSKVA: 1. Wells (VB) 10”25, 2. Leonard (Kuba) 10”25, 3. Petrov (Bolg.) 10”39
RIM: L Floyd 10”20, 2. Lewis 10’ '23, 3. Lactany 10”25 (vsi ZDA) 200 m
MOSKVA: 1. Mennea (It.) 20''19' 2. VVells (VB) 20”21, 3. Quarrie (Jam.) 20”29
RIM: 1. Mennea (It.) 20”01, 2. Quarrie (Jam.) 20”40, 3. Wiley (ZDA) 20”70
400 m
MOSKVA: L Markin (SZ) 44"60, 2. Mitchell (Avstral.) 44”84, 3. Schaffer (NDR) 44”87 RIM: 1. Schmid (ZRN) 45"17, 2. Konchellah (Ken.) 45”55, 3. Markin (SZ) 46”02 800 m
MOSKVA: 1. Ovett (VB) 1'45”5, 2. Coe (VB) 1'45”9, 3. Kirov (SZ) 1 '46”0
RIM: 1. Maina (Ken.) 1’47”50, 2. Robinson (ZDA) 1’47”59, 3 Don Paige (ZDA) 1’47"67
1500 m
MOSKVA: 1. Coe (VB) 3’38”4, 2. Straub (NDR) 3’39”8, 3. Ovett (VB) 3’39”0
RIM: 1. Kalif (Sud.) 3’38”02, 2. De Jesus (Port.) 3'38”33, 3. Gonzales (Fr.) 3’38”41
5000 m
MOSKVA: 1. Yifter (Et.) 13'21”0, 2. Nyambui (Tan.) 13'21”6, 3. Maa-ninka (Fin.) 13'22”0 RIM: 1. Koskei (Ken) 13’30”81, 2. Manede (Port.) 13'34”7, 3. Berkle (ZDA) 13'38”5 110 m ovire
MOSKVA:	1. Munkelt (NDR)
13”39, 2. Casanas (Kuba) 13’'40, 3. Pučkov (SZ) 13’ '44 RIM: 1. Foster 13"51, 2. Campbell 13”58, 3. Milbum 13”61 (vsi ZDA)
400 m ovire
MOSKVA: 1. Beck (NDR) 48"7, 2. Arhipenko (SZ) 48”86, 3. Oakes (VB) 49" 11
RIM: 1. Moses 48”51, 2. VValker 48''82, 3. Lee 49’'67 (vsi ZDA)
3000 m zapreke
MOSKVA: 1. Malinovski (Pol.)
ŽENSKE
100 m
MOSKVA: L Kondratjeva (SZ) 11"06, 2. Gohr (NDR) 11’07, 3. Auersweld (NDR) 11''14 RIM: 1. Taylor (Kan.) 11”27, 2. Bohina (SZ) 11 "29, 3. Brovvn (ZDA) 11 "36 1500 m
MOSKVA: 1. Kazankina 3’56"6, 2. VVartenberg (NDR) 3'57"8, 3. Olizarenko (SZ) 3'59"6 RIM: 1. Kazankina (SZ) 3'58"94, 2. Dorio (It.) ’ 3'59 "82, 3. Decker (ZDA) 4’03 "15 100 m ovire
MOSKVA: L Komisova 12”56, 2. Klier (NDR) 12”63, 3. Lagner (Pol.) 12’ '65
RIM: 1. Komisova (SZ) 12”3», 2. Rabsztyn (Pol.) 12”56, 3. Lan-ger (Pol.) 12”60
Skok v višino
MOSKVA: Simeoni (It.)197 cm, 2. Kielan (Pol.) 194, 3. Kirst (NDR) 194 cm
RIM: 1. Simeoni (It.) 198 cm, 2. Kielan (Pol.) 11 cm, 3. Brili (Kan.) 191 cm
Kip Rono pred Scartezzinijem (AP)
JUTRI V LONDONU
Tudi skupina Italijanov
RIM — Skupina italijanskih srednje-progašev se bo jutri udeležila mednarodnega londonskega mitinga v Cristal Palaceju. Najzanimivejši bo nedvomno tek na 3000 m z zaprekami, ki se ga bodo udeležili trije italijanski tekači: Mariano Scartezzini, Carlo Grippo in Roberto Volpi. Olimpijski prvak Poljak Malinovvski bo skušal izboljšati svetovni rekord (8’05”4), ki ga je pred dvema letoma postavil Kenijec Henry Rono. Po drugi strani pa bo Scartezzini skušal izboljšati na isti progi italijanski rekord (8'12"5). Tega tekmovanja se bosta udeležila še Carlo Grippo (800 m) in Vittorio Fontanel-la (1500 m).
Sara Simeoni pa se bo 11. avgusta udeležila budimpeškega mitinga, kjer'bo tekmoval tudi skakalec Bruno Bruni.
NOGOMET
Nogometni klub Vozila iz Nove Gorice, ki nastopa v slovenski nogometni ligi, bo v soboto, 9. t.m. odigral prijateljsko srečanje s Pro Gorizio. Tekma bo v Novi Gorici.
8’09”7, 2. Bayi (Tan.) 8'12”5, 3. Tura (Et.) 8’13”6 RIM: 1. Rono (Ken.) 8'12”4, 2. Scartezzini (It.) 812 ”5
Skok v višino
MOSKVA: 1. VVessig (NDR) 2,36 m, 2. Wszola (Pol) 2,31 m, 3. Frei-muth (NDR) 2,31 m RIM: 1. Mogenburg 2,30 m, 2. Thranhardt 2,26 m, 3. Nagel 2,26 m (vsi ZRN)
Skok s palico
MOSKVA: 1, Kozakiewicz (Pol.) 5,78 m, 2. Volkov (SZ) in Slusar-ski (Pol.) 5,65 m RIM: L Vigneron (Fr.) 5,70 m, 2. Kozakievvicz (Pol.) 5,50 m, 3. Hintnous (ZDA) 5,40 m Met kladiva
MOSKVA: 1. Sedik 81,80 m, 2. Lit vinov 80,64 m, 3. Tamm 78,96 (vsi SZ)
RIM: 1. Riehm (ZRN) 80,78 m, 2. Sedik (SZ) 80,54 m, 3. Ploghaus (ZRN) 77,60 m
Met diska
MOSKVA: 1. Raščupnik (SZ)66,64 m, 2. Bugar (ČSSR) 66,38 m, 3. Deliš (Kuba) 66,32 m RIM: 1. Plucknett (ZDA) 67 m, 2. VVilkins (ZDA) 66,60 m, 3. Hijlt-ness (Nocv.) 63,92 m
V Seči pri Portorožu so zaključili tečaj za nogometne trenerje, na katerem je bilo kar 64 tečajnikov, od teh 20 iz Primorske. Tečaja se je udeležil tudi predstavnik zamejskih trenerjev, član trebenskega Primorca.
VIAREGGIO - V prijateljski nogometni tekmi je v Viareggiu prvoligaš Pistoiese premagaj Viareggio z rezultatom 3:° (1:0).
Gole sta dala Saltutti (21 in Lu-cia.
PLAVANJE
RIM — Na državno plavamo pr venstvo za razne kategorije, ki se bo začelo danes, končalo pa v nedeljo, 10. avgusta, se je prijavilo 241 plavalcev in 199 plavalk.
VESLANJE
Skozi Jugoslavijo potujejo v teh dneh udeleženci mednarodne veslaške regate po Donavi. 170 veslačev iz devetih držav želi preveslati to reko od Ingolstadta v ZRN do Si-listrija v Bolgariji.
Startali so 30. junija, na cilj pa bodo prispeli približno sredi septembra.
Celotna proga meri 2.000 km.


f J

DUŠAN ŽEUEZNOV	II.
DIVJALI SO
MED VOJNO
40	PO PRIMORSKI
Nemški general Hans von Hosslin
Vojaški tožilec: Vidite, to je znak, po katerem so vas ljudje spoznali in tega znaka ne morete danes pred sodiščem zakriti.
Predsednik: Ali je bila v istem času na tem sektorju še kakšna planinska divizija?
Hosslin: Ne. Meni o tem ni nič znanega.
Predsednik: Dobro, še kakšno vprašanje?
Pomočnik tožilca: Torej lahko zaključimo, da vaše čete niso bile borbene marveč požigalne čete.
Predsednik: Ali ima obramba še kakšno vprašanje v tej zvezi?
Vojaški tožilec: Ali so požigi dovoljeni po mednarodnem pravu?
Hosslin: Nikdar, razen pri vojaških operacijah.
Vojaški tožilec: Ali so požigi zločinsko dejanje?
Hosslin: Če so ti podatki resnični... ne morem zavzeti do tega stališča, ker o tem nikdar nisem dobil nobenega poročila. Če je major Semert bil v tej okolici in če je res on požgal te vasi, če je on to storil, potem bi to najostreje obsojal in bi bila to silna nedisciplina proti mojemu povelju. Če bi bil za to vedel, bi bil moral seveda poročati o tem svojemu predpostavljenemu generalu Kiiblerju.
Vojaški tožilec: Kakšne razmere pa so vladale v vaših enotah, če niste vedeli, kaj počenjajo vaši vojaki.
Hosslin: Nisem mogel vedeti, kaj delajo, ker so bili oddaljeni 50 do 80 kilometrov jn mi niso sporočali, kaj so storili.
Vojaški tožilec: Vi bi se morali sami brigati za to, kaj delajo. Če niste vedeli, bi bili morali poizvedeti, kaj delajo vaše enote na vašem območju. Iz tega izvira za vas še večja odgovornost.
Predsednik: Vi navajate, da niste mogli vedeti za delovanje vaših vojakov, ki so bili oddaljeni 80 kilometrov od vas. Kako pa je potem zvedel nemški generalštab za poraz pri Stalingradu, ki je bil oddaljen več tisoč kilometrov.
Hosslin molči.
Predsednik: Pustimo to in preidimo na zadnjo točko obtožnice, ki pravi, da ste vi 14. oktobra 1944. sami vodili akcijo, imenovano «Griinewald - Max» in so v tej akciji vaše čete požgale vasi Lokve, Čepovan, Lokovec in Lažno. Kaj lahko poveste o tej točki obtožnice?
Hosslin: To ni popolnoma pravilno prikazano.
Predsednik: No, pa povejte, kaj vi mislite?
Hosslin: Gre za akcijo v okviru «tedna za pobijanje partizanov». Feldmaršal Kesserling je takrat zapovedal, da mora vsaka četa, mislim, da je to bilo od 7. do 14. oktobra, izvesti po eno akcijo proti partizanom. Na to mi je general Kubler zapovedal, da z eno polkovno skupino pod poveljstvom polkovnika Bergerja izvedem osemdnevno akcijo v splošni smeri od Gorice proti severovzhodu, medtem ko je imela skupina pod polkovnikom Christlom nalogo očistiti hkrati kotlino Starega trga.
Predsednik: Nisem zahteval pojasnila za to očiščevalno akcijo, temveč se je vprašanje glasilo: če veste, da so oktobra 1944. vaše čete požgale vasi Lokve, Čepovan, Lokovec in Lažno v tako imenovani očiščevalni akciji «Grune-wald - Max».
Hosslin: Nisem jaz to požigal, ampak je polkovnik Berger izvršil zapoved generala Kublerja, da je treba požgati te štiri vasi.
Predsednik: Ali je obtoženi Kubler temu polkovniku posredno preko vas ali neposredno zapovedal požgati omenjene vasi?
Hbsslin: To je bilo preko mene.
Predsednik: Obtoženi Hosslin, ali ste bili ob priliki požiga vasi prisotni na tem terenu?
Hosslin-. Popolnoma iz čistega naključja sem bil navzoč dve uri in pol. Prosim, da se vpraša generala Kublerja, kdo je imel vodstvo. Prosim prav tako, da se vpraša generala Kublerja, koga je bil on odredil za vodjo.
Predsednik: General Kubler je o tej stvari že dal svojo
izjavo. Zanima nas ponovno, ali ste bili pri požigu teh vasi navzoči in ali so požig teh vasi izvršile vam podrej®' ne enote?
Hosslin: Pri požigu nisem bil navzoč, ampak sem bil. kakor je bilo med mojim prvim zaslišanjem v belgijski vojašnici ugotovljeno, da sem bil od pol desetih do tričetrt na dvanajst pri polkovniku Bergerju. S tem tudi nisefl1 računal, da se bo požig izvršil tega dne.
Predsednik: Ali ste vedeli, da se bo požig izvršil?
Hosslin: To sem vedel iz povelja generala Kublerja.
Predsednik: V začetku, ko smo zastavili vprašanje, aH so vaše enote sploh požigale kake vasi, ste rekli, da s® ne spominjate ničesar. Odgovorite nam na to protislovje!
Hosslin: Za te seveda vem, za one druge pa ne veih* kar sem že v preiskavi povedal.
Predsednik: Torej priznate pa to, da ste bili po vaš* izjavi slučajno navzoči tik pred požigom, da ste vedeli, da se bo požig izvršil in da so požig izvršile vaše enote.
Hosslin: Bil sem tik pred požigom navzoč in so čete moje enote v smislu sprejetega povelja to izvršile.
Predsednik: Ali veste, obtoženi Hosslin, kakšen je bi* postopek vaših vojakov napram civilnemu prebivalstvu da so bile ob tej priliki ustreljene štiri civilne osebe?
Hosslin: Ne, nisem dobil nobenega poročila. V času, k0 sem bil tamkaj, se prav gotovo ni nič zgodilo.
Predsednik: Ali se je ob priliki priprav na požig nekdo od civilnega prebivalstva obrnil na vas s prošnjo in haj ste mu vi na to odgovorili?
Hosslin: Ali smem na kratko orisati svoje delovanj®?
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559	Tel. (040) 79 48 72 (4 linije)
Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 ^Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina 'zo inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revi|a «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, |letno 650.00 din, za organizacije in podjet|a mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 <ADIT» . DZS • 81000 L|uW|an«, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 et., vil. 43 mm)
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300, sožal|a 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iž vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
.	, 1 t	član Italijanska*
ITT 2vez® časopisnih |
Sn tiska j ^ Trst 2aio2nikov FIEG
7. avgusta 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
PO MNOZICNM DEMONSTRACIJAH V TEHERANU
Oblasti ZDA izpustile zaprte Irance
V Londonu aretirani islamski skrajneži začeli gladovno stavko
! NOT YORK — V torek zvečer so ameriške oblasti izpustile vse iran !ske državljane, ki so jih aretirali 'pred desetimi dnevi zaradi nedovoljene manifestacije ob smrti bivšega šaha Pahlavija. Z izpustitvijo 171 moških in dvajsetih žensk, ki so ves ta čas iz protesta zavračali vsakršno hrano, se je končala ta ponovna zaostritev ameriško-iranske krize, ki je v Iranu povzročila množične manifestacije Islamskih skrajnežev.
Iz zapora Otisville so se bivši zaporniki podali v newyorški islamski center, kjer so,jih verski voditelji zmagoslavno pričakali z ogromno sliko imama Homeinija. Med verskim obredom pa se je nato pred stavbo zbralo nekaj sto Američanov, ki so zahtevali izpustitev talcev, ki jih islamski študentje od novembra zadržujejo v Teheranu. Kljub napetosti pa do incidentov ni prišlo.
Medtem se je izvedelo, da je skupina šestih predstavnikov raznih verskih skupin (med katerimi sta bila tudi dva muslimana) obiskala zaprte Irance in ugotovila, da niso imeli sledov fizičnega nasilja, kot so trdili v Iranu. Kljub temu pa je njihov odvetnik Mark Lane izjavil, da bo kmalu javno dokazal osno-vanost teh obtožb.
Z gladovno stavko pa je včerai začelo v Londonu 70 Irancev, ki so jih podobno kot v ZDA aretirali v ponedeljek zaradi nedovoljene ma nifestacije in upiranja javnim funkcionarjem. Sodnikom, pred katere so jih v torek prisilno prepeljali, niso hoteli povedati svoje istovetnosti, saj so izjavili vsi moški, da se imenujejo «Ali», ženske pa «Fa-tima*.
Francoski zunanji minister Pon-cet pa je po televiziji demantiral izjave iranskega predsednika Bani-sadra. češ da se v Franciji vadijo saboterji in prevratniki, ki jih pro-tiiranske sile pošiljajo nato v Iran.
V Salvadorju 31 novih žrtev
SAN SALVADOR - V zadnjih 24 urah je bilo v glavnem mestu Sal vadorja ubitih 31 oseb. Ni znano, katerim izmed številnih desničarskih ali levičarskih skupin, ki delujejo v deželi, pripadajo številne žrtve vala nasilja, ki je zajel to latinsko ameriško državo.
Skupina ameriških študentov je v New Yorku uprizorila množično protiiransko manifestacijo (Telefoto AP)
• IIIIIIIIHIIIIIIIimilllllllllllltllllMIIIMItllUIIHIIIIIHIMmiHIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIimillUIIIMIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllUIIIIIIIMIIIIIIIIIM
V OSNUTKU RESOLUCIJE NASLOVLJENE VARNOSTNEMU SVETU
Islamske države zahtevajo preklic izraelskega sklepa
Poziv predsednika Sadata z gore Sinaj - «Pravda» odločno obsoja izraelske ukrepe ■ Peking se pridružuje obsodbi
URADNE VESTI GOVORIJO 0 POSKUSU P0EECA
Krvavo maščevanje v zaporu nad muslimanskimi brati
Pripadniki sirskih posebnih oddelkov so baje postrelili 300 članov verske ločine
NEW YORK - Predstavniki skupine 40 islamskih držav pri Združenih narodih so se sestali za zaprtimi vrati ter sprejeli osnutek resolucije, ki jo bodo predložili varnostnemu svetu. V resoluciji zahtevajo, naj VS sprejme sankcije pro ti Izraelu, ker je kršil njegove re solucije v zvezi z Jeruzalemom. Besedilo vsebuje tudi druge predloge kot obsodbo proglasitve zedinjenega Jeruzalema za izraelsko glavno mesto, razveljavitev izraelski u-krepov in njihovo odpravo. O resoluciji bo varnostni svet verjetno v kratkem razpravljal.
Podobno zahtevo v podporo Pa-
Prvi koraki mlade žirafe v južnoafriškem zoološkem vrtu
(AP)
lestinskemu osvobodilnemu gibanju je postavil tudi sejšelski zunanji minister. Sudanski predsednik El Nimeiri pa bo v kratkem obiskal razne arabske države, kjer se bo zavzemal za njihov enoten nastop pri reševanju vprašanja Jeruzalema in sploh vsega Bližnjega vzhoda.
Iz Kaira pa sporočajo, da bo predsednik Sadat, ki je zelo zaskrbljen zaradi jeruzalemske krize in spričo dejstva, da so pogajanja o palestinski avtonomiji zašla v slepo ulico, odšel včeraj na goro Sinaj, kjer je naslovil svetu nov poziv za mir na Bližnjem vzhodu in na svetu. Sadat ie letos šel že drugič na goro Sinaj. Tam bo sedaj preživel zadnji teden «ramazana» v molitvi in premišljevanju. Posebno vojaško letalo je peljalo časnikarje in televizijske operaterje na kraj, kjer je Sadat govoril.
Sovjetska zveza je včeraj tako-rekoč uradno obsodila Izrael in ZDA zaradi zadnjih dogodkov glede Jeruzalema. Partijsko glasilo «Pravda» je v uvodniku obsodilo proglasitev Jeruzalema za «edino in nedeljivo* glavno mesto Izraela, kot ^razbojniško dejanje ob belem dnevu*. Toda «Izrael si ne sme delati praznega upa, da bo ostal nekaznovan*. Sovjetski list še dodaja, da si Izrael dovoli kaj takega, ker uživa brezpogojno podporo a-meriške vlade, ki je zainteresirana za oporišče na Bližnjem vzhodu ter podporo vplivne judovske skupnosti v ZDA.
Sklep izraelskega «kneseta», piše « Pravda*, pa dokazuje na najboljši način, da je mešetarjenje v Čamp Davidu pripeljalo bližnjevzhodno krizo v slepo ulico. Izhod iz te krize je samo v skupnih naporih vseh zainteresiranih, vključno PLO.
Izraelske sklepe je odločno obsodilo tudi kitajsko zunanje ministrstvo v posebnem dokumentu. LR Kitajska zahteva med drugim spoštovanje pravic palestinskega naroda in pravično rešitev vprašanja Bližnjega vzhoda.
Carter odlikoval Wicsenthala
WASIIINGTON - Svetovnoznane-mu lovcu na nacistične zločince, Simonu Wiesenthalu, je ameriški predsednik Carter izročil zlato medaljo, s katero ga je odlikoval kongres ZDA. Dvainsedemdesetletni Wiesenthal je odlikovanje prejel za hrabrost in vztrajnost ter tridesetletno prizadevanje, da nacistični zločini ne bi utonili v pozabo. A-meriški predsednik je pri tem opozoril na strahote, ki jih je nacistični režim zagrešil nad Židi.
DAMASK — Konec junija naj bi v sirskem mestecu Palmira, znanem po svojih antičnih izkopaninali iz 3. stoletja, prišlo do pokola, v katerem je baje zgubilo življenje kakih 300 pripadnikov verske sekte «muslimanskih bratov*, ki so bili zaprti v tamkajšnjem posebnem zaporu. Verzij o dogodku je več: eno pripisujejo celo nekaterim visokim osebnostim sirske vlade. Tristo muslimanskih bratov so spravili v zapor potem ko je bil sirski predsednik Asad tarča atentata, ko je v Damasku sprejel nigerskega predsednika Kountcheja. Eden od pripadnikov njegove straže je baje vrgel proti njemu in njegovemu gostu ročno bombo, ki je raznesla drugega člana predsedniške straže, ki je Asada zaščitil s svojim telesom.
Takoj naslednjega dne naj bi v zaporu v Palmiri začeli streljati, vendar govori poluradna verzija o poskusu množičnega pobega iz zapora, ki so ga pazniki preprečili s tem, da so streljali na bežeče. Do poskusa naj bi sicer prišlo s pomočjo nekaterih vojakov, ki so obljubili jetnikom, da jih bodo odpeljali k iraški meji. Posegli naj bi tudi posebni oddelki sirske vojske. ki so poskus bega zatrli v krvi.
Po drugi verziji, ki temelji na pričevanjih nekaterih očividcev, pa so se pripadniki posebnih sil, ki jih vodi brat sirskega predsednika, takoj zatem ko se je razširila vest o atentatu, odpravili v Palmiro in tam postrelili vseh tristo jetnikov z rafali iz brzostrelk. Tudi v obmorskem mestecu Djeble, katere prebivalci so suniti, so vojaki baje istega dne linčali na desetine nedolžnih ljudi. Sirski posebni oddelki so sestavljeni iz 30 tisoč vojakov, ki so alavitske vere, kateri pripada tudi Asad in v bližnji bodočnosti se bo njihovo število dvignilo na 40 tisoč.
Položaj v severni Siriji se je v zadnjih mesecih še poslabšal, še zlasti za časa ramadana, za musli mane svetega meseca, ki se bo končal sredi avgusta. V Aleppu so o-boroženi spopadi na dnevnem redu.
Verska ločina muslimanskih bratov je v Siriji prepovedana: sama pripadnost tej sekti je lahko vzrok za obsodbo na smrt. Mustafa Hoja, nekdanji vojaški vodja muslimanskih bratov, ki je trenutno v sir-
skih zaporih in ki se ga sirske oblasti poslužujejo v propagandne namene je v televizijskem intervjuju povedal, da muslimanske brate podpira Jordanija in da je lani poslal v Aman svojega odposlanca, ki se je vrnil s 400 tisoč sirskih lir (približno 80 milijonov italijanskih lir). Hoja tudi trdi, da je bil v stiku z Adnanom Oklo, ki naj bi junija lani organiziral pokol 32 kadetov artilerijske šole v Aleppu.
BOČEN — Južnotirolska pokrajinska uprava je dodelila «Suedtiroler Bildungscentrumu* nalogo, da v roku enega leta prevede v nemščino zakonik civilnega postopka. Nemška narodna sKupmost v bocenski pokrajini namreč doslej ni mogla operirati z ustreznimi izrazi tako na ju-ridičnem področju, kakor tudi v stiku s tovrstnimi uradi in organi javne uprave.
VČERAJ V VIAREGGIU
Umrl je Marin o Marini svetovno znani kipar
VIAREGGIO — V 79. letu starosti je včeraj v prvih jutranjih urah umrl eden najbolj znanih umetnikov sodobnega kiparstva: Marino Marini. V svojem več kot pol sto-
letja dolgem ustvarjalnem življenju je pustil za sabo dediščino o-gromno število skulptur in slik, ki so razstavljene v raznih svetovnih muzejih; naj omenimo le tiste v Bruslju, Amsterdamu in New Yorku.
Marini se je rodil v toskanskem mestu Pistoia. Za kiparja se je i-zučil najprej v Firencah, nato v Milanu in v Rimu. Že prva njegova dela iz leta 1930 - 31 («11 musi-cista*, «La borghese*, «11 figlio*. «11 pugile*) so ponazarjala izredno kiparsko sposobnost, kar je iz desetletja v desetletje svetovna kritika potrjevala. Znani so njegovi bronasti kipi žonglerjev, konjenikov ter ženskih aktov, ki jih ima svetovna kritika za njegove najboljše stvaritve.
V zadnjih letih je kipar poklonil raznim ustanovam svoje umetnine, ki bodo ostale v hiuzejih v ogled bodočim generacijam. V milanskem občinskem muzeju je odprta stalna razstava njegovih kipov in slik. V Firencah pa bodo že v kratkem odprli v cerkvi Sv. Pankracija pm sebno galerijo, ki bo nosila tudi njegovo ime.
(•fiiiHMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiHilHiimiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiMmiiiiiiiiuluiiiiiiiiiiiitiiii
UNIČUJOČA POT ORKANA ALLENA
Pustošenje orkana Allen v bližini Santa Dominga
NiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiHmiiiKiiiimiimimiiiiminiHiiiiHHMiiMmiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Sekretar SVP obtožen sodelovanja z neonacisti
BOČEN — Nekateri znani južnoti-rolski voditelji so baje vzdrževali stike z avstrijskim neonacističnim teroristom Petrom Kienesbergerjem, ki se je naselil v Niirembergu in tam vodi, skupaj z nekim drugim teroristom, združenje «Nostalgikov tritola*. V združenju se zbirajo bivši južnptirblski teroristi, ki so organizirali atentate proti organom javne uprave na Južnem Tirolskem. To je povedal bocenski preiskovalni sodnik Edoardo Mori, ki je še posebej umenil organizacijskega tajnika SVP Bruna Hospa, enega od voditeljev strelcev (Schnetzen) Jo-erga Pichklerja in bivšega tajnika mladinske organizacije, Volks-partei, Franca Pahla.
Primer se je začel takrat ko je bocensko sodišče, začelo obravnavo proti 52-letnemu Oswaldu Ast-faellerju in njegovemu 20-letnemu sinu' Andreasu, bratu terorista Er-wina, ki so ga zalotili, ko je skupaj s pajdaši pripravljal atentat na bocenski spomenik zmage. Sodišče je Ervvina Astfaellerja obsodilo na visoko kazen, ki pa mu jo je nato zmanjšalo prizivno sodišče in je bil nato spuščen na začasno svobodo. Erwin je izkoristil priložnost
in se je verjetno umaknil v tujino. Organi javne varnosti, ko so aretirali Ervina so preiskali tudi Ast-faellerjevo domačijo, kjer so odkrili precej streliva in zažigalnih vrvic, poleg številnih zastav s kljukastimi križi, Hitlerjevih potretov in drugih nacističnih simbolov. Os-walda in Andreasa Astfaellerja, zagrizena nacista, so prijavili sodišču, kjer jih je branil parlamentarec, izvoljen na listi SVP, Roland Riz.
Organizacijski tajnik SVP Bruno Hosp je vpleten v zadevo, ker naj bi zbral 100 milijonov lir potrebnih za kavcijo za zagotovitev začasne svobode Astfaellerjema. Pri tej nabiralni akciji naj bi vzpostavil stike z neonacistom Petrom Kienesbergerjem. Kienesberger je bil pred leti obsojen na dosmrtno ječo zaradi raznih atentatov in pokolov v šestdesetih letih.
Hosp, ki je tudi podpoveljnik juž-notirolskih strelcev in vodi desno krilo v SVP, je zanikal vse obtožbe in je priznal le, da mu je neonacist Kienesberger dejansko pisal tri pisma, na katera pa ni nikoli odgovoril. Sodnik Mori, ki vodi preiskavo proti južnotirolskim
bombašem pa je drugačnega mnenja in trdi, da so obtožencem izročili denar tudi južnotirolski ne-ofašisti, ki so se zatekli v Avstrijo.
Atentat na Sardiniji
CAGLIARI — Socialističnemu podžupanu mesteca Siniscola blizu Nuora, so neznanci s tritolom pognali v zrak še nedograjeno stanovanje. To je zadnje od cele serije ustrahovalnih dejanj proti upraviteljem Siniscole. Pred petimi meseci je podobna usoda doletela tudi nekega komunističnega občinskega svetovalca. Preiskovalci menijo, da so v te atentate vpletene osebe, ki se ukvarjajo s črno gradnjo stanovanj in za katere je občina odredila rušenje.
Italijanski ribiči zajeti v jugoslovanskih vodah
REKA — Patruljni čoln jugoslovanske milice je v jugoslovanskih teritorialnih vodah zajel tri italijan-
ske ribiške ladje iz Riminija. Italijanske ribiče, ki so ribarili v jugoslovanskih teritorialnih vodah, so odvedli v Pulj, kjer so jih obsodili na plačilo odškodnine v skupnem znesku treh milijonov lir.
TOKIO — Neka japonska ladje delnica je zgradila manjši tanker na jadra za prevoz petroleja med Japonsko in Kitajsko. Kovinska jadra bodo namreč zmanjšala na polovica porabo goriva.
Odkrit nasad indijski konoplje
RIM — V nekem rimskem predmestju so člani oddelka za boj proti mamilom rimske kvesture odkrili nasad indijske konoplje. Okrog tristo, 'tri do štiri metre visokih dreves, bi trem mladim obdelovalcem obrodilo na desetine kilogramov marihuane. Vsi trije so se znašli v zaporu, policija pa nadaljuje preiskavo, da bi odkrila morebitne druge sodelavce.
(Telefoto AP)
KINGSTON — «Allen*, tretji naj' silovitejši orkan, kar se jih do danes spominjamo, se trenutno pomika proti severozahodu s hitrostjo 30 km na uro. Metereologi predvidevajo, da bo na svoji poti žel preko Haitskega otočja, južnih prf delov Dominikanske republike in Kube. Do sinoči-se je pomikal proti zahodu, nato pa je preusmeril svojo pot za 20 stopinj proti severu. Izvedenca si še niso na jasnem, kaj je temu vzrok, verjetno pa n® to vpliva gorovje haitskega polotoka, kateremu se orkan bliža z veliko hitrostjo. «Allen» je doslej povzročil 16 žrtev, še dalje pa ruš* hiše, uničuje nasade banan, potaplja ladje. Izvedenci predvidevajo, da se bo število mrtvih še povečalo, ko se bodo začele širše preiskave. Območje, kjer je orkan najmočnejši, se razteza približno M® km v višino, medtem ko so njegovi vetrovi zaznavni 280 km daleč od kraja, kjer je orkan najsilovitejši. Krajevne oblasti so prevzele u-strezne varnostne ukrepe. Britanski torpedni rušilec «Glasgow* je takoj nudil prizadetim krajem P>'v° pomoč.
LONDON — črpanje nafte iz 1*" žišč v Severnem morju je doseg*0 1,61 milijona sodov na dan, kar presega notranjo porabo Velike Britanije, ki zato svojo nafto lahko že izvaža.