Sesutje str. 5 radgonskega sejma Murska Sobob, 1. janja 1913 •leto XL(»ŠL1«Ctn70Sir in gospodarstva zapustiti delovna mesta. Po ocenah republiškega zavoda za razvoj jih bo brez dela ostalo^' godbo za gospodarstvo. MAJDA HORVAT diktatorsko vlado str. 7 o Spet zaplet na Razkrižju #■ A s /■ K<» je že kazalo, da bo v razkriški župniji, potem ko so se jjjof KRAMBERGER za ,* A “A ' -'.z ■ ■i' Vestnikov koledar Pregovora VREME 1. januar, četrtek, Zdravko 8. januar, petek, Severin 9, januar, sobota, Julijan 10. januar, nedelja, Viljem Najprej je bil dan in po njem se je začelo leto 1993. Prestopili smo časovni prag, ko bodo obljube o ^-raju po slovensko«, kot so nam ga z besedami slikale politične stranke in veljaki, z vsakim novim dnem dobivale zemeljsko težnost. Polju za počitek in otrokom v veselje. Zato pada sneg. Da ne bi dedki vnučkom govorili o snegu tako kot o minulih Časih... Foto: NJ in AP Zimska odjuga in fantovska obljuba nič ne veljata. Zima in gospoda nič ne podari. 11. januar, ponedeljek, Pavlin 12. januar, torek, Tatjana 13. januar, sreda, Veronika sprijaznili z nekaterimi začasnimi rešitvami (slovenska polnoč- takšno rešitev več kot 2 uri na-bica, slovenske maše ob nedeljah in cerkvenih praznikih ter govarjai skupino okrog 60 fara-»ložnost vseh obredov v slovenščini, če se o tem dogovorijo nov, ki so prišli na pogovor ljutomerskim kaplanom MARJANOM ROLO), vsaj nekaj časa njim v Ljutomer, Zakaj se "tir, je nepričakovano vzplamtela nova iskra. niso srečali na Razkrižju, ni- Ob koncu tedna bo precej jasno in nekoliko topleje. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Gre za neke vrste diktat župnika SLAVIČKA oziroma zagrebške nadškofije, kamor Se Vedno spada razkriSka župnija, da sestra VIDA ŽABOTOVA ne sme več poučevati verouka. To nalogo je sprejela predvsem na željo staršev in z njenim delom so bili vsi zelo zadovoljni. Gtroci Se nikoli doslej niso tnko množično obiskovali ve-•■ouka. Župnik Slaviček pa je ^aman oznanil svoj urnik za ^□Čevanje v hrvaščini, tako Kot je to počel vsa leta doslej. Tako se otroci tudi niso naučili nioliti v slovenskem jeziku. 2daj je naenkrat vse drugače, 'n to je najbrž trn v peti hrvaški cerkvi. Kardinal KUHARIČ je Sedaj, ko je utihnil žvenket kozarcev, ko smo beJ^ . sede, fraze o najlepših željah in voščilih spet pospravili vsaj za leto dni. Ko je več prazničnega nadiha, smo se ' zbudili v navaden dan. in bil je drugačen od tistih , -v minulem letu. Takega, drugačnega, so ga "n^rej 1, spoznali bolniki, ki so takoj po novem letu v zd/t^^-stvenih ustanovah iskali zdravniško pomoč. V ambu- - lantah je naenkrat poleg bolezni postalo pomembno, । kako pravilno in čim hitreje zapisati nešteto potrebnih podatkov in številk o bolniku. »Popisa« bolnikov pa so se lotili s svinčnikom in papirji, za kar ni opravičila, prav tako ne za to, da zdravstveni delavci niso pravočasno dobili vseh navodil za delo po novem in so se učili »v živo«. Bolniki so seveda morali Čakati, nekateri z manj, drugi z več potrpežljivosti. Slednji morda tudi s kančkom zadovoljstva, da so končno lahko izbrali svojega zdravnika, in ker so se na »odprti volilni listi« znašli tudi zdravniki. Tistim »dobrim« bo to, da si jih bodo bolniki želeli za osebnega zdravnika, končno prva potrditev njihovega prizadevnega deta, saj do sedaj razlike med dobrimi, slabimi zdravniki, seveda po meri bolnikov, niso imeli priznane, vsaj ne pri vrednotenju njihovega dela. Če so nam še pred volitvami zatrjevali, da imamo vse možnosti, da nam bo bolje in da pridemo v raj, tja ' gotovo ne vodi tista zdravstvena novost, ki določa, da si morajo socialno ogroženi, laže duševno prizadeti, invalidi in ostareli sami doplačevati zdravstvene stori- Raj po slovensko . tve, saj se ni našel nihče, da bi zanje plačal premijo za skupinsko prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Tudi za nezaposlene nihče ni odprl mošnje, sami so morali dati iz svojega žepa. Tisti, ki si niso mogli odtrgati za plačilo zavarovalne premije, si lahko samo Želijo: »Daj bog, da bi bili zdravi!« ' To, da bi bili zdravi, je bito slišati tudi v novoletnih j voščilnicah, in da bi nam bilo bolje kot v letu, ki je za' nami. To so si gotovo izrekli tudi delavci, ki bodo ’ v imenu hitrejšega razvoja države, reševanja podjetja vsaj deset tisoč, ki se bodo pridružili že skoraj sto. štirinajst tisoč brezposelnim v Sloveniji. Vsak po svoje si pač predstavlja obljubljeno deželo i in vidi pot do nje. Toda zame revščina in socialne stiske, ki se nam kažejo na pragu novega leta, niso dostojanstvene. Tudi vrednote enakosti Se vedno sodijo v naš čas, pa tudi pravično socialno razlikovanje, ki pa vendar ne pomeni odrivanja posameznih slojev na družbeno obrobje. Tisti, ki morajo odhajati iz podjetij v imenu hitrejšega razvoja, pa so z vsakim dnem bolj na robu, od koder je malo možnosti, da se bodo še kdaj vrnili. Tistim, ki jim razmišljanje o socialni državi v sedanjem Času ni povšeči, je le treba naznaniti, da se nam obeta »socialno« leto, pa ne zato, ker so ali. bodo tako hoteli in rekli politiki. Po napovedih bo prihajajoče leto zaznamovano tudi s tem, da si bodo delavci kljub vsemu sami iskali pravico. Brezposelni, ki so lani prejemali nižja denarna nadomestila so že napovedali, da bodo izterjali premalo izplačan denar, oglasili in so se tudi sindikati, ko je gospodarska zbornica enostransko odpovedala kolektivno po- med drugim v intervjujih za ne- smo mogli dobiti uradnega po-katere hrvaške in slovenske jasnila, ker mariborski škof ni Časnike izjavljal, da je bilo dovolil, da bi novinarji priso- p RazkriŽje vedno del hrvaškega stvovali temu pogovoru in tudi naroda in celo ozemlja. To je nj hotel dati nobene izjave. To tamkajšnje domačine zelo pri- sc nam je zdelo čudno. Kot zadelo in Se bolj spodbudilo smo zvedeli od nekaterih priv prizadevanjih, da se Cimprej šotnih faranov, so morali hočeš priključijo k mariborski škofiji nočeš popustiti in sprejeti za-vendar, dokler ne pride o tem časno rešitev. Sestra Vida dekret iz Vatikana, se to ne bo lahko poučuje verouk samo Se zgodilo. Hrvaška cerkvena Jo konca tega meseca (prvega oblast pa si celo prizadeva, da polletja), potem pa bo nadalje-do tega sploh ne bi prišlo. Nov val kaplan Rola, Farani pa so 'pritisk na farane je zahteva, da vseeno naročili škofu Kram- i mora sestra Vida prenehati bergerju. naj skuša v pogaja- | s poučevanjem verouka, 'name- njih z zagrebško škofijo doseči, . sto nje pa bi lahko opravljal to da bi sestra Vida smela vsaj delo ljutomerski kaplan Rola, pomagati prt verouku, V torek zvečer je mariborski JOŽE GRAJ Čas je za liberalno- «^g3z^w^r\nnn/^ ii i Bm g-' ^_. • ■ J '.!■/> ’ IPnlJ ■''■;•■( ■^,M'"'-':’:Jl M ■Ha I ' H HBh j ' H E~|aH V -^V/. ' , 'j^ W' Km stran 2 vestnik^?, januarja 1993 aktualno okoli nas Svet v letu 1992 l > ib * •*: SARAJEVO: Na dan referenduma... A SARAJEVO:... in dan po tem. s®'" 1 r 4 ■ >■ 9- n 1 I S#*?)' P.ADEC KOMUNIZMA V ALBANIJI ~ Zmaga Šalih a Berishe. ■ sajs ri — SPREJETJE V iztekajočem se letu se je zgodilo marsikaj, kar je dodobra vzburilo svetovno javnost. Žal je še vedno v ospredju vojna v Bosni in Hercegovini, vojna žarišča pa so bila še marsikje po svetu. Medtem ko so lam skušali čimprej zaceliti rane in sl utreti pot v boljšo prihodnost, so mirovna prizadevanja na tleh nekdanje Jugoslavije za zdaj le na papirju. Za novo državo Slovenijo je bilo gotovo najpomembnejše mednarodno priznanje naše samostojnosti in neodvisnosti. Tako smo maja dobili sedež v palači OZN, do danes pa nas je priznalo že okrog sto držav z vseh koncev sveta. Pri nas je prišlo tudi do zamenjave vlade: krmilo je od Peterleta prevzel Drnovšek, Ob koncu minulega leta pa smo na volitvah za predsednika Republike Slovenije znova izvolili Milana Kučana, Hkrati sta se oblikovala državiti zbor in državni svet novoizvoljenega slovenskega parlamenta. Do velikih političnih sprememb je prišlo tudi drugod po svetu. Takoj na začetku leta je Buiros Gali na mestu generalnega sekretaija OZN zamenjal Pereza de Cuellatja- Na večstrankarskih volitvah v Albaniji je zmagala opozicijska Demokratska stranka Šalih a Berishe. To je hkrati pomenilo tudi konec komunizma v tem delu Balkana. Odstopila je francoska predsednica vlade Edith Cresson in novi premierje postal Pierre Berego-voy. V Nemčiji se je Hans Dielrich Genscher poslovil od funkcije nemškega zunanjega ministra, zamenjal ga je Klaus Kinkel. Tudi sosednja Avstrija je dobila novega predsednika; namesto Kurta Waldheima je bil izvoljen kandidat Ljudske stranke Thomas Klestil. V Italiji je poslal deveti predsednik republike krščanski demokrat Oscar Luigi Scalfaro, saj je prejšnji predsednik Francesco Cossiga odstopil. Parlament samozvane Zvezne republike Jugoslavije pa je za predsednika vlade izvolil ameriškega poslovneža in milijonaija Milana Paniča, ki pa je bil pod težo pritiskov Miloševičevega režima naposled celo odstranjen s te (iiiikcije. S pojasnilom, da se mu ni posrečilo države preoblikovati v »demokratično federacijo«, saj sta se Češka in Slovaška razcepiti v samostojni državi, je odstopil predsednik Vaclav Havel, Največja in najpomembnejša sprememba pa se je zgodila v vodilni svetovni velesili ZDA, Republikanca Georga Busha je namreč dokaj prepričljivo porazil demokratski kandidat Bill Clinton. Žal pa se bomo minulega leta spomnili tudi po žalostnih dogodkih. Umrl je eden najvegih pob tikov tega stoletja, dolgoletni predsednik SPD in Socialistične internacionale ter nekdanji kancler Zvezne republike Nemčije nobelovec Willy Brandt. V Pragi je umrl eden izmed nosilcev češke pomladi 68 Aleksander Dubček. Pri nas pase je zgodil gnusen umor predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja, na katerega je na volilnem shodu v Jurovskem dolu streljal neznanec in ga smrtno ranil. Umora je bil osumljen Peter Rotar. Blizu Varaždina je vojaški mig jugoslovanske armade raketiral dva helikopterja evropskih opazovalcev, od katerih jih je pet izgubilo življenje. Velika tragedija seje zgodila v Sarajevu v ulici Vase Miškina, ko so na skupino ljudi, ki so čakali na kruh, srbski napadalci vrgli tri granate. Pri tem je bilo ubitih 16 Sarajevčanov, več deset pa jih je bilo hudo ranjenih. Spomnimo se tudi nekaterih naravnih ujm in potresov, ki so pretresli številne ljudi na tej naši Zemlji. Da ne boste dobili občutka o preveč pesimističnem pogledu na dog;yt*' nje po svetu, vam bomo v sliki in besedi prikazali tudi svetlejše trenutke tega našega planeta. O lem dovolj zgovorno pričajo številni posnetki, narejeni na raznih koncih zemeljske oble. I ■ VAL BEGUNCEV IZ BiH - Tudi Republika Slovenija je medse sprejela veliko nesrečnih ljudi. I MILAN JERŠE SLOVENIJE V OZN - Milan Kučan med govorom v palači svetovne organizacije. I ■"'I K J' P xrt ' K j*' H? 7 I < ■># ^^1 . r * a f ^v5(3f^cife fr PROTEST PROTI FAŠIZMU IN ANTISEMITIZMU - Okrog sto tisoč Berlinčanov seje udeležilo množičnega pohoda proti naraščajoči nestrpnosti do tujcev. I ? ZMAGOSLAVJE - Novoizvoljeni predsednik ZDA Bill Clinton (levu) in podpredsednik Al Gore po novici o zmagi. ZAMENJAVA SLOVENSKEGA PREMIERA - Lojze Peterle čestita dr. Janezu Drnovšku. JE SVET POZABIL NA SOMALIJO? - Zaradi lakote je vsak dan umrlo po tisoč prebivalcev te dežele, na robu preživetja pa sta dve tretjini ljudi. Končno so se vendarle zganili v svetovni organizaciji in tja poslali ameriške in druge vojake, ki varujejo konvoje s hrano. MIROVNA ODPOSLANCA V BEOGRADU - Lord Owen in Cjtus Vanče sta večkrat skušala posredovati med sprtimi stranmi v BiH, vendar brez kakega večjega uspeha. 5 v; O fi' SPREHOD PO LJUBUANSKIH ULICAH - Avstrijski kancler dr. Franz Vranitzkj in slovenski premier dr, Janez Drnovšek med obiskom naše prestolnice. I i W ■ 'I slavije ni mogel spremeniti osvajalne Miloševieeve politike. na čelu samozvane Zvezne republike Jugo- < 'S L, POGREB IVANA KRAMBERGERJA - Tako je bilo ob zadnjem slovesu dobrotnika od Negove. PANlC IN COSIČ - Dvojec ZADNJE SLOVO OD WILLYJA BRANDTA - Z najvisjimi državniškimi častmi so pokopali enega n^vidnejših svetovnih politikov. "di| 3" l ■■ » t STROGO NADZOROVANI PLAKATI - Na take smo T4 in podobne prizore lahko naleteli pred decembrskimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami v Republiki Sloveniji, vestnik, 7. januarja 1993 stran 3 aktualno doma Casza liberabo-diktatorsko vlado Se zgodovina ponavlja? Bismarck je nekoč v nemškem parlamentu igavil; »So časi, ko se mora vladati liberalno, in so časi, ko se mora vladati diktator- danji komunisti. ki imajo sko. Vse se spreminja I*. svoji politični zgodovini ne- V tej državi zdajle nimamo pravega časa, predvsem pa nimamo dovolj časa, da bi lahko Čakali na spreminjanje časov in spreminjanje načinov vladanja. Tukaj je potrebno hkrati vladati na liberalen in diktatorski način. Na diktatorski način za področje gospodarstva, kolikor bi se v tej sferi politično še moralo kaj vplivati. Edino prav pa je, da se ne vpliva, da se stvari prepusti njihovemu teku. Prav v tem je vrhunsko politično dejanje, da se namreč gospodarstvo prepusti diktaturi trga, tako kot je bilo včasih prepuščeno diktaturi proletariata, pri čemer proletariat kot subjekt, če se tako »marksijansko« izrazimo, seveda nikoli ni ničesar diktiral, diktiral je kvečjemu njegov duh, in prav ta njegov duh, duh proletariata, kakor se je prikazoval skozi dojemanje nomenklature, še naprej straši po tukajšnji ekonomiji in je ne pusti pri miru. Zato se Se vedno. nomski liberalizem, pri liberalnem načinu vladanja za poli-, tični liberalizem, To pomeni, da je potrebno polnokrvno uveljaviti vse politične svoboščine in pravice, brez vseh zadržkov, predvsem pa brez slehernega sprevračanja tujih političnih motivov in ekskluziv- nira inavguriranjem svojega povejmo to naravnost in političnega prepričanja, kakor na primer počne tista politična drža, ki v politični prostor nenehno bruha nekakšna svarila, Češ, pazite, pazite, spet se dviga komunizem, oziroma, z druge strani, pazite, pazite, spet se dviga fašizem. Temu narodu je potreben razmah. Če ga je seveda zmožen. To se mora Šele pokazati, pokaže pa se najlaže, če se na oblasti vzpostavi velika koalicija, zveza strank LDS, SKD in ZL. Zato da se narava vladanja lahko prav razživi, da vse te tri velike stranke ne bodo ovirale druga drugo, da se bodo pustile nositi svojemu politič- Todno obdobje po dolomitski izjavi, ko so izigrali takratne slovenske stranke ali, Se bolje, ko so se jim te stranke dale izigrati, in so uvedli monopar-tijsko diktaturo, ki je trajala vse do prvih svobodnih volitev pred dobrima dvema letoma in pol. Današnji prenovitelji bi si v koalicijo s krščanskimi demokrati. svojimi dolgoletnimi zakletimi sovražniki, s katerimi so se izključevali, pridobili le-gitimiteto tako rekoč za nazaj. Njihova prenova ne bi bila samo politična, marveč tudi zgodovinska. S tem bi si za nazaj vzpostavili nekakšen socialdemokratski niz, ki je bil. Če je v predvojni slovenski komunistični partiji kdaj bilo kaj socialdemokratskega, popolnoma pretrgan z dolomitsko izjavo, kar bi nedvomno pomenilo malone takojšnjo združitev s Pučnikovimi socialdemo- V obraz, ne dela, kot bi se moralo, Se vedno se ne dela za evropski trg in po ew"opskih kriterijih, marveč se samo nekaj blebeta, bodisi o trženju, nezaposlenosti, socialni stiski in takih rečeh, bistveno pa je, da se ne dela. Pri čemer so seveda izjeme, ki se same potrjujejo. Liberalno je potrebno vladati iz istega razloga, kot je tisti, zaradi katerega je potrebno vladati diktatorsko. Samo da z obrnjenim predznakom: pri diktatorskem načinu vladanja gre v resnici za eko- nemu nagonu, svojemu inkor- demokratsko krati, do katere bo sicer prišlo tudi brez tega, vendar na tak način prej. In toliko bolje za sprejem obeh strank v social- poriranemu makiavelizmu. internacionalo, Vladati morajo z zanesenostjo, ki je ne ovira opurtunistični zadržek, vladati morajo opuščeno in neprevidno. To se lahko zgodi samo takrat, če bodo skupaj na oblasti, če nobena od velikih ne bo stala ob strani in čakala na napake druge. Kakor je to koristno za državo, tako je koristno tudi za vsako od teh strank posebej. Poglejmo najprej, kakšne koristi bi od tega imela Združena lista. Nosilna stranka v tej združbi strank so kajpada nek- do katerega bi na tak način prišlo prej. Liberalni demokrati, ki bi se v veliki koaliciji znašli med tipično desno krščansko demokracijo, bi se lahko začeli obnašati kot nem- ški Genscherjevi liberalci. Kajti sredinski liberalni prostor morajo zasesti tudi dejansko, ne samo nominalno. Levo in desno stranko »svoje« velike koalicije, v kateri bi brez dvoma igrali glavno vlogo, prav zaradi tega, ker bi bila ta vloga glavna, pa jim ne bi bilo potrebno teči v brisani prostor, bi lahko uporabljali za »ne- rodna« opravila v brisanem prostoru, sami pa bi ob tem ohranjali navidezno čisto sredino, kjer pa je, kakor smo skušali uvodoma opozoriti, nekatere zadeve nemogoče izpeljati . Predvsem seveda tiste s področja gospodarstva. Največ pa bi iz sodelovanja v veliki koaliciji pridobili krščanski demokrati oziroma desnica. Pa tudi najmanj bi tvegali. Zato ker bi bili edina od velikih strank in edina od političnih strani, pod čemer razumemo levico, desnico in sredino, istočasno notri in zunaj. Zatorej sodelovanje v veliki koaliciji zanje ne bi nikakršno strateško politično tveganje, bil pa bi taktični politični uspeh. Ne glede na to, kako uspešno ali neuspešno bi bilo. Zunaj vlade bi namreč ostal njihov »drseči« del Slovenska ljudska stranka, kot rezerva za desno politično opcijo. S to stranko pa se tako ali tako nameravajo združiti, razlika bi bila samo v tem, da bi ob sodelovanju v veliki koaliciji na to združitev morali počakati do naslednjih volitev. Eno je namreč gotovo: ne sodelovati v veli kokoalicijski vladi je za SKD slabše kot sodelovati. Vladni staž jim je potreben bolj kot opozicijski, ki jim povrhu še škoduje, saj jih navdaja z re-sentimentom, ki so ga tako ali tako že polni iz povojnega obdobja. Ta nemočna prizadetost, da morajo stati ob strani in ne morejo povrniti, kakor bi lahko ohlapno opisali resenti-ment, jih dela naravnost »dre-vene« in nesposobne, da bi v politiki ravnali salonsko. ŠTEFAN SMEJ Tisoč novih knjig v Porabju Slovenski koledar 1993 »Friški, friški bojte, zdravi, zdravi bojte v etom nauvom leti, naj Vam bog da zdravje in veselje, dosti vina, dosti žita pa sveti boqi blagnsluv!« S to porabsko kolednico se začenja drugi del letopisa naših rojakov na Madžarskem - Slovenski koledar 1993. Avtor prvega zapisa pa je tokrat predsednik Republike Slovenije MILAN KUČAN. Rojakom onkraj meje med drugim sporoča, da je trajna opredelitev Slovenije, da morajo biti manjšine dejavnik povezovanja in ne razdvajanja narodov, dejavnik združevanja in ne nacionalističnega ločevanja ljudi. Tako pojmovanje vloge manjšin odseva tudi iz Sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, ki sta ga pred nedavnim sklenili obe sosednji državi. Govoreč o položaju Slovencev v Porabju, pa Milan Kučan ugotavlja, da se je le-ta po dolgih letih prizadevanj bistveno izboljšal. Med uspehi navaja predvsem ustanovitev samostojne Zveze Slovencev, lasten časopis Porabje in odprtje mejnega prehoda Martinje-Gornji Senik. Svoj nagovor pa končuje z voščilom za srečno in prijetno življenje v svetu miru, prijateljstva in razumevanja. Nekoliko daljšo analizo na- od matičnega naroda in asimilacija v preteklosti pustile negativne posledice. Tako vse do nedavnega otroci niso imeli dovolj motivacije za učenje slovenskega maternega jezika in ga zunaj Sole tudi niso veliko uporabljali. Nov meddržavni sporazum o kulturno-prosvet-nem sodelovanju med Madžarsko in Slovenijo pa bo omogo- čil nove spodbude za kakovostnejše narodnostno šolstvo in dvig ravni znanja maternega jezika. K temu bodo prispevali tudi glasilo Porabje, kulturne skupine porabskih Slovencev, gostovanja skupin iz Slovenije, mejni prehod Martinje-Gornji Senik idr. Vse to pa še ne bo dovolj, če ne bo poskrbljeno tudi za gospodarski razvoj obmejnih krajev. Bralce Slovenskega koledarja bo prav gotovo pritegnil prispevek SILVE e6ry Si; 7T7 ^4 .4 L m .1 Tod tl DS tn e ga razvoja in prizadevanja porabskih Slovencev (predvsem v zadnjih dveh le- j skuša podati GEZA BA-in tudi on omenja kot ve- lik dogodek ustanovitev Zveze Slovencev na Madžarskem. V nadaljevanju pa tudi ugotavlja, da so večdesetletna zaprtost Porabja, gospodarska, kulturna in jezikovna izoliranost SLOVENSKI KOLEDAR 1993 'Jt*.-- v? rt Naslovnica porabskega Slovenskega koledaija, na kateri sta mad- Prlekija poslej zase?! Kaže, da postaja ideja o ustanovitvi nekakšne nove regije Prlekije vse bolj stvarnost, pred katero si je nemogoče zatiskati oči. Ljutomerska, radgonska, ormoška in lenarška «8! občina se namreč v zadnjem povezujejo na raziičnih podragih, vse možnosti pa še vedno niso izčrpane. Ali bo Ljutomer resnično postal središče prihodnje regije Prlekije, je za zdaj težko napovedovati, toda nekatera znamenja vendarle kažejo na možnost takega povezovanja omenjenih sosednjih občin. S tem bi seveda izbrisali geografski pojem Pomuije, ki je dolga leta povezoval, marsikdaj pa tudi ločeval občine na levem in desnem bregu reke Mure. In kaj je tisto, kar močno druži Prleke? Spomnimo se le izdelave skupnega razvojnega projekta Slovenske gorice, ki je v Prlekiji naletel na ugoden odmev. Iz tega projekta so se že porodile nekatere konkretne pobude, med drugim so ustanovili mrežo podjetniških inkubatorjev, ki skrbijo za razvoj podjetništva, ustanavljanje novih podjetij in podjetniško svetovanje. Prleške občine so zelo tvorne tudi pn oblikovanju idejnih zasnov projekta Vinske ceste Slovenije, od katerega si veliko obetajo, poleg tega pa snujejo ustanovitev Prleške turistične zveze, čeprav že nekaj časa deluje Pomurska turistična zveza s sedežem v Murski Soboti. Vedno večje predlogov, da bi v Prlekiji imeli lastne inšpekcijske službe, ker se jim zdijo zdajšnje pomurske predrage. Ne gre prezreti tudi dogovarjanj o skupnem nastopu pri hranilništvu in sodelovanju pri urejanju kmetijskih zemljišč, ki zajemajo občine na desnem bregu Mure, V takem razpoloženju torej Prlekija pričakuje začetek novega leta, ki naj bi navsezadnje prineslo tudi spremembe v teritorialni organiziranosti. Nedavne predsedniške in parlamentarne volitve, ko so ljutomersko in njene sosednje občine uvrstili v osmo volilno enoto, v kateri so doživeli neprijetnost, ker nihče od njihovih kandidatov ni bil izvoljen v parlament na državni ravni, pa vse bolj utrjuje spoznanje, da lahko Prlekija kot samostojna teritorialna enota doseže več. To pa navsezadnje pomeni, da bo reka Mura zopet postala ločnica, kot že tisočletje prej, med Prekmurjem in Prlekijo. Ali se zgodovina res ponavlja? MILAN JERŠE O zgodovini Slovencev in jih zanimal zapis IRENE PAVLIČ o tem, kako je z zakonom o manjšinah, ki naj bi ga sprejel madžarski parlament. Mnogi pa se bodo najbrž zamislili ob Članku dr. ALBINE NEČAK LtiK Ntaterinščina je imetje, ki govori o jezikovni vzgoji otrok. Kakšno mesto naj ima v sporazumevanju z najmlajšimi slovensko narečje? Ali naj ga starši podarijo otrokom kot dediščino, ki sojo tudi sami podedovali od svojih prednikov, ali pa naj ga zavržejo kot nepotrebno stvar? Kdor se odloči, da svojega jezika ne bo prenašal na svoje otroke, tvega, da se bodo ti kdaj pozneje kot odrasli spraševali : »Zakaj so me starši prikrajšali za znanje enega jezika?« Zmožnost sporazumevanja v dveh ali več jezikih je naložba, ki jo lahko starši brez večjega truda podarijo za popotnico svojim otrokom, če jih naučijo materinščino. Ali je mogoče, da takšne priložnosti ne bi izkoristili, če želimo svojim otrokom dobro? Neizkoriščene priložnosti za ohranjanje slovenskega jezika v Porabju pa so tudi v cerkvi. VILKO NOVAK ob koncu svojega zapisa ugotavlja, da je slovenščina vedno bolj zatirana v vseh treh porabskih župnijah, da je »slovenstvo na Madžarskem križano in čaka svojo tretjo uro, da izdihne ob hinav- skem zavijanju oči... Še bi lahko naštevali ter pov- zemali zanimive in aktualne prispevke, ki jih prinaša Slovenski koledar 1993. Dobro ga žarski predsednik Arpad Gone in predsednik Republike Slovenije prebrati ** . r . . . J- »■—.-J- —n od začetka do konca Milan Kučan ob odpiranju mejnega prehoda Martinje-Gornjl Senik. JOŽE GRAJ Boga skrivnost in črkarska pravica Na »janoševo« (27. decembra) okrog sedme ure zjutraj m)*je ^*idain poklical mlad, očitno izobražen in iskren moški, ki se je predstavil kot župljan pertoške fare. Po nevsiljivi izpovedi spoštovanja, med drugim je rekel, da moje javno nastopanje spremlja že iz časov prejšnjega režima, od takrat, ko sem Še poučeval samoupravljanje s temelji marksizma, kar sem po njegovem opravljal kritično in dovolj odprto, meje vprašal, zakaj sem v božičnem pogovoru s pertoŠkim župnikom Jožkom Vinkovičem (pogovor je bit objavljen v lanski predzadnji, 51. številki Vestnika) besedo »bog« pisal z malo začetnico. Po telefonskem pojasnjevanju sem mu na njegovo zahtevo oziroma prošnjo obljubil, da bom brž ko bo zaradi prostora to mogoče, razloge za svoje ravnanje opisal Še v Vestniku. Tako se je spet enkrat namerilo, da tisto, kar v tem časopisu pišem o verskih rečeh, to mi je redakcijsko naloženo, ni po godu vsaj dvema skupinama ljudi. Poleg pripomb, ki zadevajo velike in male začetnice pri pisanju besede »bog«, ki jih tokrat nisem slišal samo od prijaznega gospoda, marveč Se iz drugih ust in virov, sem slišal tudi Se, rebrno temo, rezke pripombe, da sem začel nekakšno pisno versko vojno za spreobračanje k verovanju. Pripombe torej od obeh strani, od verne in neverne. Iz česar vsaj na neki formalni ravni sledi, da je bilo besedilo napisano ustrezno, sredinsko. Tako za tiste, ki so »boga« že našli, kot za tiste, ki ga Se iščejo, in za one, ki ga ne nameravajo iskati. V zadevnem tekstu je beseda »bog« in »božje« z malo začetnico zapisana 8-krat. Še pred priobčitvijo me je na to opozoril tudi gospod župnik Vinkovič, ki je zapis pogovora zahteval v avtorizacijo. Ker je v pogovor vključen tudi krajši del iz njegovega napisanega avtointervjuja - gospod Vinkovič je namreč po predhodnem pogovoru z mano prinesel v redakcijo svoje razmišljanje o božičnih praznikih, ki ga je opremil z posameznimi vmesnimi vprašanji, ki naj bi sugerirala vprašanja sprašujočega - in je v tem odlomku beseda ,»bog« enkrat zapisana z raalcp.—-začetnico, on pa jo je napisal z veliko, tako je torej zapisana pomotuma, sem mu obljubil, da se bo to popravilo. Zato, ker on kot katoliški duhovnik kajpada ne more imeti v mislih drugega boga kot tistega, za katerega v Pravilih slovenskega pravopisa, v odstavku Veroslovna in bajeslovna imena, v podpoglavju Velika začetnica, stoji, da se piše kot Bog, torej z veliko začetnico, ker gre za lastno ime. Na drugo popravljanje v tej zvezi nisem pristal iz kulturoloških in slovničnih razlogov. Zgodilo se je tako, da iz tehničfiih razlogov to ni bilo mogoče več popraviti. V Vinkovičevem stavku, ki se v originalu zapisan glasi »Pred skoraj dva tisoč leti pa je Bog postal človek«, je bila beseda »bog« natisnjena z malo začetnico. V prazničnih dneh je-Vesnlk dvakrat izšel Že v sredo, tekste je bilo potrebno pošiljati in postavljati prej kot običajno in tako iz te doslednosti nismo mogli narediti nedoslednosti. Da, natančno tako, iz doslednosti nedoslednost! Kajti, Če se besedilo bere hermenevtično, razlagalno, potem je krščanski Bog, ki se po besedah gospoda Vinkoviča od bogov drugih verstev razlikuje po tem, da je postal človek in s tem postal Bog za kristjane, Sele zdaj Bog, po počlovečenju razodeti Bog, Šele od tega mesta v njegovem besedilu je potrebno besedo »bog« pisati z veliko začetnico, ker gre za drugačnega boga. Na to drugačnost se sklicuje gospod Vinkovič sam. Ta Bog je drugačen kot starozavezni Bog, ki je za Žide in kristjane sicer tekstovno^kupeo,Tli pa fenomenalno enak. Za Žide odrešenik Še ni prišel. zaTtrfl^ane se je Odrešenik že učlovečil. Toliko k temu zapisu besede »bog«. Vseh drugih sedem spornih zapisov, če k temu spornemu štejemo še izpeljanko »božji«, je zapisanih v duhu besedila: za vse. ki iščejo božično skrivnost, tudi za tiste, ki so mi očitali, da bom, po tem tekstu sodeč, kmalu začel preganjati drugače misleče. Še vedno pa trdim, da nas iz dvournnosti, negotovosti, izza teme onkraj teme lahko potegne samo bog! ŠTEFAN SMEJ stran 4 vestnik, 7. januarja 1993 gospodarstvo ■ ■ I iri Bo nova vlada obračunala z Republiško upravo za ceste? RUC obrniti na glavo Ali imamo zares dobre strokovne službe, ki trošijo proračunski denar v naše dobro? To vprašanje se nam postavlja vedno znova, ko gledamo razna velika gradbena podjetja, ki so plačana za gradnjo ceste s proračunskim denarjem. Prekmurci in Prleki se lahko v teh mesecih sami prepričajo, ali je gradnja naših cest v resnici draga ali pa jo dražijo nepravilne poslovne odločitve in neorganiziranost. Na magistralki M-10/1 se postavlja s težkimi stroji kar nekaj gradbenih podjetij, prav gotovo pa jim bo zmanjkalo denarja še pred dokončanjem del. Tako je bilo tudi poleti 1992, ko so se ustavili stroji na vseh velikih cestnih gradbiščih po Sloveniji, ker da jim ministrstvo za finance ni hotelo plačati opravljenega dela. Menda je to ministrstvo tudi krivo, da so z obnovo magistralne ceste v Pomuiju začeli šele septembra in ne že maja ali junija! V vladi trdijo drugače. Menda je Ministrstvo za promet in zveze samovoljno dovolilo ustavitev del. ker je Služba družbenega knjigovodstva preveč brskala po finančnih zadevah Republiške uprave za ceste in Cestnega inženiringa. Odkrili so vrsto nečednih poslov, predvsem pa to, da je gradnja cest v Sloveniji za 30 odstotkov dražja kot v tujini, dovolili pa so si tudi različne nakupe, ki so bili knjiženi v breme naložb. RUC si je v svoje načrte zapisal tudi naslednje »želje«: 1.3 milijona tolarjev za kopiranje in tisk, 6 milijonov za informiranje, čez 3 milijone za Članstvo v mednarodnih organizacijah, čez dva milijona za izobraževanje, približno milijon odpisanih teijatev, 77 milijonov tolarjev za razvoj opreme in gradnjo vzdrževalnih baz ter predvidenih 91 milijonov za gradnjo mejnega prehoda Šen-tilj-Pesnica. Neupravičena uporaba službenih avtomobilov v zasebne namene je v tem primeru zgolj kapljica v prepolni ■ čaši. Drugi problem, ki je najbolj motil Janeza Kopača, dosedanjega predsednika odbora za proračun in javne finance, je Cestni inženiring, v katerem je skoncetrirana slovenska vrhunska cestna stroka. Registriran je kot gospodarsko podjetje, vendar se skoraj v celoti financira iz proračunskih sredstev. »Cestni inženiring se vendarle okrog 95-odstotno financira iz proračuna in je v bistvu po svoji vsebini proračunska inštitucija, čeprav formalno ni. To je stanje, ki zamegljuje vse skupaj in zaradi katerega prihaja do napačnih knjiženj in nenamenske porabe. RUC je ob sodelovanju s Cestnim inženiringom zaradi napačnih knjiženj kršil zakon o proračunu, ki govori o namenskosti porabe. V tem je greh. Cestni inženiring bi moral biti samostojna firma, ki se mora kot katerakoli druga potegovati po natečaju za dela, vi pa imate sklenjeno monopolno pogodbo« (Janez Kopač, Majhne, a smrdeče packarije, sobotna priloga Dela, 12. december 1992) Prišlo je namreč do tega, da je Cestni inženiring začel na breme novogradenj prenašati tudi razsipništvo cestne uprave. Ali je prevzgoja množice sodelavcev RUC-a in Cestnega inženiringa Še mogoča? BBP Primoije^ Gradis in SCT na pomurskih cestah Izpolnjeni načrti v drugi polovici lanskega leta s« v Pomuiju gostovala vsa največja slovenska gradbena podjetja, kot so SCT, Primoije, Gradis in Cestno podjetje Maribor. Obnavljajo namreč magistralne cestne povezave, ki prav gotovo spadajo med najbolj uničene. Že sedaj je znan«, da proračunskega denarja, ki so ga v la namen določili v republiški skupščini, ne bo dovolj za dokončanje del. Res pa je, da bi lahko, če bi se v skapščinskih klopeh prej »udiučili«, vsi »dgovorni v ubČidah in na RUC-u pa pravočasno poskrbeli za vso potrebno dokumentacijo, to zim« in snežne padavine pričakali z dokončanimi cestami. Tako pa se bomo morali v meglenem in mrzlem vremenu, v snegu in poledici prebijati mimo raznih obvozov in napol dograjenih cest. Najtežja je bila prav gotovo obnova ceste v središču Gornje Radgone, saj je bilo potrebno istočasno obnoviti tudi celotno komunalno infrastrukturo; Cestno podjetje Maribor je uspelo končati z asfaltiranjem še pred začetkom slabega vremena, prometni strokovnjaki iz regije in Ljubljane pa morajo še določiti prometno signalizacijo v mestu. Gornja Radgona bo tako končno dobila semaforje. Krajevna skupnost Gornja Radgona, občinska vlada in predstavniki Pomurskega sejma pa so Že napisali zahtevo za lakojSnjo dodatno obnovo občinske oziroma mestno-sejemske ceste mimo sejmišča (Cesta na stadion) v Gornji Radgoni. Zaradi obvoza, ki je bil speljan po tej cesti, narejeni predvsem za lokatne potrebe, je cesta popolnoma uničena. Glavni krivci razdejanja sejmiške ceste .so težki tovornjaki, ki so vozili po obvoznici skozi stanovanjsko naselje v Gornji Radgoni, Čeprav je bilo to prepovedano. Na natečaju so dobila večino večjih del v Pomurju druga slovenska gradbena podjetja, pa tudi domače Cestno podjetje Murska Sobota je opravilo dobršen del obnov in prelastitev magistralnih in regionalnih cest. Odgovorni na CP M. Sobota Marjan Pucko je povedal, da so njihovi delavci že pred mesecem obnovili cesto Pertoča-Večeslavci-Ropoča, konec novembra so končali dela na cesti Nuskova-Slaveči in Adrijanci--Petrovci, še letos (del spomladi) pa bodo asfaltirali tudi cesto Matjaševci--Trdkova. V gornje radgonski občini so končali asfaltiranje ceste Spodnja Ščavnica-Okoslavci, prav tako je končana asfaltna povezava v gornjerad-gonski občini v smeri od Ihove do Negove (zal je na tej cesti še 300 metrov makadamske ceste v lenarški občini), morali so asfaltirati tudi veČ krajših odsekov, del Gubčeve ceste in Prežihovo ulico v Gornji Radgoni, uredili in asfaltirali pa so tudi parkirne prostore pred zdravstvenim domom v Gornji Radgoni. V ljutomerski občini so soboški cestarji uspeli končati obnovo 5 kilometrov ceste Radoslavci-Moravci in Grabe-Branoslavci ter 2,5 kilometra ceste Ljutomer-Krapje. V lendavski občini so gradili dodatni pas na cesti od Dolge vasi proti mejnemu prehodu. Poleg tega so delavci Cestnega podjetja Murska Sobota ostala večja gradbena podjetja, ki gradijo magistralno cesto M-10/1, oskrbovali z materialom. Tako sta podjetji SCT in Gradis vozili gramoz iz dokležovske gramoznice in asfaltno maso iz asfaltne baze v Lipovcih. Primorje pa raje sodeluje z Varaždinom, saj vozijo za cesto na odseku Črenšovci-Jula marof asfalt iz Varaždina. BERNARDA B. PEČEK Gomjeradgonski ARČONI uspešno sklenil leto 1992 4000 bivalnikov iz G. Radgone Bivalne enote, ki so jih pred mnogimi leti začeli izdelovati v takratni Avtoradgoni, se nikakor ne morejo primetjati z bivalniki, ki SO jih izdelali v letošnjem letu. Skupno so jih poslali naročnikom 4000, kar je največja številka, ki so jo izdelovalci in sestavljale! teh začasnih, a varnih bivalnih enot, kdaj dosegli. Njihove že izpolnjene delovne programe je močno povečalo naročilo mirovnih sil OZN, saj so v zadnjih mesecih zanje izdelali 1500 bivalnih enot. Oktobra so podpisali dodatno pogodbo za izdelovanje bivalnih enot - kuhinj in tudi s temi so bili unprofoijevci nadvse zadovoljni. Kuhinjsko opremo so naročili v Igu Ljubljana, manjše stvari (omarice, police) pa izdelajo kar njihovi mizarji). »To je neverjetno, kakšen sistem sta ta OZN in Unprofor, Tu se nimaš kaj dosti pogovarjati ali pogajati, oni postavijo svoje pogoje, ki jih je potrebno izpolniti. Oktobra in novembra so prišli te zahtevnejše bivalne enote - kuhinje pogledat specialisti finskega bataljona; elektrikarji, tehnični, sanitarni in drugi strokovnjaki. Nismo imeli nobenih reklamacij, le nekaj pripomb za izboljšave,« je povedal Slavko Golob, vodja proizvodnje v ARCONTU. Tudi v letu 1993 bo dovolj dela za 360 delavcev, od katerih je 120 pogodbenih - to so delavci iz drugih podjetij, ki so trenutno brez dela. 30. decembra so podpisali novo pogodbo z avstrijskim partnerjem za dobavo 1500 bivalnikov. bbp Sobota dobila prvi pokriti bazen in savne Štiritisoči bivalnik iz ARCONTA ni kar tako; zadnje dni decembra je bilo v teh delovnih prostorih, kjer so vse leto delali od jutra do poznih nočnih ur, praznično. Zaradi delovnega uspeha, zaradi novoletnih praznikov, pa tudi zaradi stolitrskega »pučla«, ki gaje zaradi izgubljene stave pripeljal tehnični vodja Rudi Slogovič, so imeli delavci vso pravico, da se veselijo. Diana vec kot hotel Doslej smo poznali soboški hotel Diana po pestrosti ponudbe; eni že od nekdaj radi zahajajo v slaščičarno, drugi spet raje hodijo v prenovljeno restavracijo Finki (kjer je bilo včasih kegljišče) na malice ali na kosila in večetje v belo-modno hotelsko restavracijo, tretji spet poznajo Diano predvsem v nočnem času, ko se z družbo napotijo v kavarno ali diskoteko. Upokojenci radi posedajo v hotelskem salonu ob kartah in šahu, mladina in čakajoči na avtobus pa poznajo predvsem gostinski lokal pri avtobusni postaji. Odslej bomo imeli še razlog več, da obiščemo Diano - prav gotovo to ni več zgolj hotel, ampak Podjetje za turizem in gostinstvo, ki se ukvarja z vrsto dejavnosti. Konec leta 1992 so namreč predali namenu prizidek in obnovljen del hotelske zgradbe, v katerem so uredili ter- malno-rekreacijski center. Lokacija sicer ni najprimernejša za tovrstno dejavnost, saj je v neposredni bližini avtobusne postaje, parkirnih prostorov in mestnega sre-diSča, toda na srečo so prostori tako visoko, da bodo kopalci videli predvsem oblake in zgradbe v daljavi. Vsekakor je to (lahko) Sele začetek petega rekracijsko-turistiCnega centra v Pomuiju, ki bo zgrajen zaradi termalne vode. Murska Sobota je tako končno dobila prvi pokriti bazen s termalno vodo, čeprav bo ta bazenček bolj za namakanje kot kopanje, pa vseeno,,. sredi Sobote bo na voljo prostor, kamor bodo lahko Sli mladi in stari (verjetno bo potrebno ločiti strukturo obiskovalcev po dnevih in urah!) v finsko ali L' 1.3^ U ...f : : Pomurska banka Vzdržati nižji ceni storitev, bo pa nižja kot v termalnih zdraviliščih. Kdor se bo želel redno razgibavati in sproščati, je najbolje, da se včlani in kupi letno karto, ki stane okoli 29 tisoč tolarjev, še bolj racionalno pa je vzeti polletno vstopnico za popoldansko uporabo savne J I Tcrmalno-rekreacijski center v hotelu Diana je stal okrog 1,6 milijona mark. turško savno, se razgibavat v prostor za fitnes, sproščat v »whirl polie« ati »mega-brain« ter sončit in počivat v solarij. Prav tako je navoljo bazen s termalno vodo, kmalu pa Se igrišče za »squ-ash« (tudi to je novost pri nas). Cena bo prav gotovo bistveno višja kot v poletnem kopališču, ki je bilo kljub ogrevani vodi znano po naj- in bazena (13.770). Enkratno kopanje stane 135 tolarjev dopoldne tp 180 popoldne; družinska karta stane 360 oziroma 450 tolarjev. Otroci do 5. leta starosti, ki bodo uživali v majhnem bazenu »Čofo-talniku«, imajo prost vstop, osnovnošolci in upokojenci pa bodo za dopoldansko kopanje odšteli le 90 tolarjev. BERNARDA B. PEČEK foto: Nataša Juhnov Petrol je Gornji Radgoni že nakazal cez 80 milijonov tolarjev Končno bencinski servis? P« skoraj IS letih načrtovanj in predvidevanj bo Gornja Radgona le dobila nov bencinski servis s spremljajočimi objekti. novembra sta namreč Petrol in Sklad stavbnih zemljišč občine Gornja Radgona podpisala pogodbo o oddaji delno komunalno urejenih stavbnih zemljišč v industrijski coni. Kot najugodnejši ponudnik na javni razpis, ki je bil objavljen 30. oktobra, se je po pričakovanjih prijavil Petrol. Konec novembra so sklenili pogodbo, v javnem razpisu pa je tudi določeno, da mora izbrani ponudnik v 15 dneh od prejema pogodbe plačati določene zneske. Če obveznosti ne bi pravočasno poravnal, bi se Štelo, da odstopa od dobljenega stavbnega zemljišča. Prav tako pa je določeno, da mora graditelj začeti z deli v 6 mesecih od dneva razpisa. Skupna vrednost zemljišča z obstoječo komunalno infrastrukturo je 80449861 tolarjev, od tega bo AVTO-RADGONA za zemljišče dobila 35330311 tolarjev. Denar bo najvepetneje preje! AR ŠPED, saj bo bencinski servis zgrajen na ograjenem parkirnem prostoru za tovornjake, izgubili pa bodo tudi dve ben- cinski črpalki. Prav tako bo po tjograditvi novega bencinskega servisa ukinjena črpalka v mestu. Gornja Radgona bo dobila morebiti že prihodnje leto poleg nove bencinske črpalke objekt za prodajo plina (torej prodaja za hotelom Grozd več ne bo potrebna), avtopralnico, gostinski objekt s prenočišči, restavracijo in trgovino. Občina Gornja Radgona (sklad) jc 17. decembra prejela denar, torej lahko pričakujemo, da bodo z gradnjo začeli ie spomladi. BBP konkureiid Čaši prisihieg« zihuževm^a kaphala s« mlm«, banČiM k«a-fcarencB je veda« vei^a in se dabro zaveth^ tatli v F«-minnšd banki, kjer udamKun s svojimi kumilenti nanteij^igo posebno pozmaost. Fonnutje ju prosim’, se Milu^o Šiiti dr-žaro, zot« je to obmorte š« posebno zanimivo z« l^roe USln-nove, Kmaln so se ta pi^rile številne nov« bai^e, vendar v Pomurki tnmki pTOVigo, da ohraaj^o prednost, kl|« V tem prostoru i uspelo o1 a, zalu|im)e tl velik« ve tudi veBn« Bro računov pomutsldh |Ničye-tij. Nesporno Je, da »a bo tudi v Pomurju spreminjala seMaim gosjMtdarstva, z ustanovitrigo sektoija za ^ohno gospodarstvo pa želijo spodbujati predvsem razvoj pi^jetuištva, Po-djelje Feniks sc ukvarja s prometom nepremičnin in premičnin, poudarek pa daje tuth ihu-gjm storitvam, od sv^ovoaja do sodelovanja pri podjetij. Med tiovostmi midu* lega leta omaajs^ v F(»nttfiSki banki še bankomate, ki so jih uredili v vseh štirih (finskih sred^iSih, banihte Sfflte i» plačilno kartico aktiva, s katero je možno plačevanj«: iih mestih že' sa ISO prodajnih mestih V Fomui^u,' mreža teh prodajalh meat w nenehno Siri. Težave, ta so v preteklem letu pestile gospodarstvo, niso Obšle tutJi brnaCni-9tvtt, likvidnostne t^ve, e katerimi So Se občasno siečevah, pa 80 v Pomurski banki uspešno preinago«tli. Likvidnost banke se Je v zadnjem izboljšala, š« vedno pa Jo težijo nekatera bremena pretefctorfi. Pomurska banka je bita nainreč soudeležena prt večini pomurskih naložb, med nj«m pa so bite tudi ndtatete slabe. Takšnih slabih nalc^b Je Irilo v Pomurski banki za poldtugo milijardo tolarjev, vendar sb jih dobršen del že uspešno sanirali, tako da so ta znesek prepolovili. Poslovno leto v Pomimski banki usf^šno končujejo, vedno več je zdravih naložb, banka pa si ponovno pridobiva ^upanje, ki ga je nekoč Že imela. V dveh letih ji je uspel« izplačati za 70 luiljionarv uoiu-Ških mark devizuih vlr^. uspeSun pa se dogovaqajo za preostalih 55 milijonov mark deviznih Vlog, saj je devizni mini raum Pomurske banice že dosegel 22 milijonov mark, za obvezno rezervo pa so v bmiki namenili 7 milijonov mark. Da se zaupanje varčevalcev ponovno vrača, najbolj zgovorno potrjujejo nove devizne vloge, ki w že dosegle vrednost tt-fflibfonov nemških mark. LUDVIK KOVAČ vestnik, 7. januarja 1993 stran 5 aktualno Zunanji sodelavci Pomurskega sejma napovedujejo zaton sejemske dejavnosti r Gornji Radgoni »Mi nismo nobeni ,oni tam gori‘!« Pomurskega sejma v Gornji Radgoni ni in ga ni bilo, saj v minulih 17 letih na sodišču ni bil registriran kot poslovna enota. Gospodarsko razstavišče Ljubljana (^aj so vsi vodilni v delniški družbi Ljubljanski sejem, medtem ko družbeno podjetje Gospodarsko razstavišče še čaka na lastninjenje) je tako ogoljufalo Mposlene v Gornji Radgoni, občino Gornja Radgona, Pomurje in številne zunanje sodelavce, ki so sodelovali pri organiziranju, razvijanju in pripravljanju razstav in ocenjevanj, Kmetijsko-Živilskega sejma ne bi bilo brez sodelovanja strokovnjakov, kut so Gusti Grof (dolgoletni predsednik Skupščine razsta vijake v, pomagal je pridobivati razstavljalcc in denar, saj je bil vodilni v ABC Pomurki), Janko Slavič (direktor KZ Radgona, ko je gradila halo aa sejmišču, osnovni kreator in nosilec obsejemske dejavnosti, predsednik Živinorejske poslovne skupnosti), Lojze Slavič (nosilec strokovnega programa, angažiral je sodelovanje celotnega ŽVZ-ja, pomagal reševati investicijske probleme), Milko Kranjc (dolgoletni predsednik upravnega odbora, organizator vinogradniških in sadjarskih prireditev in drugo) in Milan Erjavec (vodja živinorejskih razstav, zaslužen za razvoj pomurske živinoreje). Vsi ti ljudje niso vedeli ničesar o reorganizaciji Gospodarskega razstavišča Ljubljana, h kateremu spada od leta 1975 tudi Pomurski sejem v Gornji Radgoni. Počutijo se ogoljufane, saj so za uveljavitev kmetijsko-Živilskega sejma, gradnjo številnih objektov >n nasploh razvoj Pomurskega sejma zaslužni prav zunanji strokovni sodelavci in ne knjigovodje in računovodje v Ljubljani. Pri lastninjenju in novem organiziranju so na vse to pozabili. Kdo je oktobra 1991. leta namerno pozabil na zunanje sodelavce: vodilni v Gornji Radgoni ali v Ljubljani? nič. Potem smo se takoj sestali. Dogovorjen je bil sestanek, ki se ga je udeležil tudi JerSe in zatrdil, da razstavišče nima nič proti samostojnosti Pomurskega sejma. Takrat je Se vse obljubil... da sploh ni sporno, da bi postal samostojen sejem. To je obljubil JerSe, ne Bizjak.« Po njegovem mnenju tudi ni treba posebej poudarjati, da brez zunanjih sodelavcev ne bi bilo takega kmetijsko-živilskega sejma, kot ga imamo danes. Gospodarsko razstavišče v Ljubljani in tamkajšnji Sefi so ljubosumno spremljali razvoj sejma v Gornji Radgoni, kajti podpisoval pogodbe in vsi so menili, da je to samostojen sejem. In to je bila neke vrste prevara! Vsak, ki je vlagal tu- bi nat kot celota). Pomurski kmetijci so si zelo prizadevali, da se ta sejem razvija, da se . . _ tukaj razstavljajo izdelki zaradi kaj, m vlagal v Gospodarsko boljšega trženja. razstavišče Ljubljana, ampak v Kmetijsko-živilski Gornja Radgona,« , In čigavi so hlevi, kjer so sejem vsako leto pripravljali zanimive govedorejske in druge razstave in ocenjevanja? Janko Slavič: »Kot predsednik Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije Ur, Lojze Slavič je na vprašanje o seznanjenosti s statusom sejma odgovoril: »To sem vedel, vendar je tudi sodeloval pri gradnji povsod pisalo p.e. Nikogar ni teh hlevov na sejmišču. Investi- motilo, ker so imeli samo- ’ ■ “ ‘ ‘ ‘ tor je bil ZVZ, del sredstev pa je prispevala tudi ZPSS, ker spremljajoče strokovne, izo- braževalne in zabavne prireditve so bile prej otečena praksa v Gornji Radgoni kot v Ljubljani. »To je eno, drugo pa je, da je razstavišče želelo del tistega, kar smo mi tukaj razvijali okrog živilstva, kasneje na vsak način prenesti na sejem stojno obračunsko mesto,« Janko Slavič, dolgoletni di- smo smatrali, da morajo biti za rektor Kmetijske zadruge Rad- prikaz živinoreje zgrajeni pri-gona, v drugi polovici ose m de- merni objekti, ki se potem setih let predsednik izvršnega jahko prikazujejo kot primer sveta SO Gornja Radgona, se- pravilne gradnje hlevskih obdaj pa vodja Kmetijske sveto- Jektov.« valne službe za Pomurje, je po- - Dr. Lojze Slavič je o usodi vedal: »Ne, tega nisem vedel, hlevov povedal: »Mi smo bili No, sedaj sem izvedel iz čašo- nosilci gradnje. Jasno je, da se piša. Promocijsko in trženjsko to ni gradilo s sredstvi razšla so lahko povezani s sejmiščem, viSča, ampak bolj ali manj temu ne nasprotujem, vendar s sredstvi republike in Živino-morajo biti računi jasni in čisti, rejske poslovne skupnosti. Vsega ne morejo prikriti in zanikati! Direktor Pomurskega sejma v Gornji Radgoni Ivan Kovač je v začetku julija 1992 prejel pismo, ki ga je v imenu zunanjih sodelavcev podpisal Gusti Grof. V njem je med drugim zapisano: »Zunanji sodelavci smo žrtvovali ogromno časa za razvoj sejma, delali smo volontersko, ker smo menili, da je to naš sejem, da smo mi njegov del. Nikoli nismo pričakovali denarnega nadomestila. Bili smo zadovoljni, da se je sejem razvijal, da se je prek njega afirmirala regija. Pri tem tudi nismo gledali na občinske meje m se tudi nismo delili na levi in desni breg reke Mure ... Ni nam žal, da smo delali, vendar pa smo prizadeti z dogovarjanji okrog sejma. Brez naše vednosti se je sejem reorganiziral. Če me spomin ne vara, je več kot 20 razstavljalccv finančno sodelovalo pri razvoju sejma. Ali oni nimajo pravice vedeti, kaj se dogaja s sejmom? Sejem bi se moral organizirati kot samostojno podjetje. Tako kot je sedaj, je sejem izgubil svojo identiteto in samostojnost. S stališča sejma, s stališča pokrajine je to strateško zgrešena poteza. Postavlja se vprašanje, kdo je odgovoren, da je do tega prišlo. Kmetijskega sejma brez njegove samostojnosti in orga- vanja za ustanovitev kapitalske družbe Pomurski sejem, samostojnega gospodarskega subjekta, katerega ustanovitelji in lastniki bomo vsa podjetja, ki smo vlagali v razvoj sejma, pa tudi druge pravne in fizične osebe po izračunanem merju...!« raz- I »Ne moreHio se stnnjab s te, da »e oekuriteant|B n vaiBSao wiltaillll9KSmcv pa Ban ja riteiteff linMlSm U je dMMM u I I htf h4 ■tea. S sptememRM HruŽbeBei BKdbve H odnog t^itea lil RpreDKnil, IVHh te g»Io tfdtU, laiteŠKVB nekteotik podotetei (sdf M. Vtada in odgD*'onu M hmotijs^L glutu en kmeflie nbtcvc. uka tla KaniiHjci ninujo tirib B^sa6 vpliva M nvkvicre Dajpoinctnb-■telte odločitvfr. ki kjofip wbte stovontugh kitietij-Ktra. Steribi« Mpačae po-McB vCbUb v to iii({Elalji igoHTtio poiiju- KSBo Knaltci potKbu-jejo teEteo n'g.aDhZ(RVHHth te Jtan So mi^^tav^ala tudi nfoC Ib Dottnemi vpliv. je že iiiri leu fidig« o ustRnoRirvi ktrebj- sKo-foBiitHHKa ^rnie«. jeMujjo, Kslaiacga imamo, « IKodo kinet^vii in gtak dnctni tar dimogoča za-fartpMv ir ma v maBBdtflh MfibRniii knKti|sh'b letih ffl' meoiBe, od od IKb g!a/lll^ m od politike (te noHteteV« Hi bi-vJfr od-ninu Hriite siljitiiteiMjc « pnjslufciin. in drugo, 'što-idte KuHunt M bo v pribod- BHitiS BDfDVo iw^j4alo. ■ Um at ■h Iv bo^i Itefi njihov' Vpliv te klrnge odli^k VRB. Ete IM aa^otjovil I njihov totiiudnudn rpljv, je rotite« v HMHnMlItei predlagane kuMUjfko-fozdanke zbor-ni«, an pomfano idejo 1^ maličiti. Niia J* nfcRfj,' teka te.' ideje dllMteMtel« d* bi ma pri W teiptciBBrrii; podobne oblike. Potnitb ik utlkitovi- KteUlHIlk o- BO ida tsk e ADtnišM nrih»iA ir. Slovu>- tcv 3ke JNIK. kaj se mHB' MmAIi), d> Auriu i« । ■Bftnflhi iitieli moti za 4 odbAi^le iplivuijc im po-liiične odločit«. Erm nuj-poflURtbnej^b nalog (e zbornice m laiuopanje kmetijstva In fozdantva {ml zmkcnodBjni iii izvrini dr-tmai pUMUi »j bodo kme-(ijoi tendtei hlilw dobili ne- ^^h1^ odkašnti, koC V' m' koc u: na kmetijsko UStBDOVitvijo ie kidle *e( 4iie. pa bodo uietničflMI M ZDtriLili še LUDVIK KOVaC Mešanje mineralnih gnojil Vsako gnojilo vsebuje določen odslotek gnojila, Ta je označen na vreči, številka pa pomeni> koliko posameznega hranila vsebuje gnojilo. Tak« npr. 100 kilt^ramov KAN-a $ 27% N vsebuje 27 kilogramov čistega dušika. Drugi zgled: lUO kilogramov gnojila NPK 5:15:25 vsebuje 5 kilogramov dušika (N), 15 kilogramov fosfata (PO) in 25 kilogramov kalija (KO) Količino posameznega hranila izračunamo tako, da količino gnojila pomnožimo z odstotkom hranila in delimo s 100. Ko poznamo ta pravila in založenost zemlje s hranili ter potrebe po njih, se lahko odločimo, katera gnojila bomo uporabili za gnojenje. Brez mineralnih gnojil si ni mogoče zamišljati kmetijske pridelave. Žal pa ugotavljamo, da gnojila mnogokrat trošimo neracionalno, zalo bi bilo prav, da naredimo analizo zemlje, ugotovimo zaloge posameznih hranil in se nato odločimo za ustrezno gnojenje. Tovarne sicer izdelujejo različne mešanice gnojil, vendar te velikokrat niso takšne, da bi z njimi lahko zadovoljili idealne potrebe po posameznih hranilih. Vedno več kmetijcev se zato odloča za pripravo mešanic doma, vendar je pri tem potrebna previdnost, saj vseh gnojil ne moremo brez Škode mešati med seboj. Nekatere mešanice se prehitro strdijo v kepe, pri drugih nastanejo izgube hranil, bodisi da izhlapijo v zrak (dušik), bodisi da postanejo manj dostopna za rastline. Zato se pred mešanjem gnojil prepričajmo. smemo mešali ne smemo mešali mešanico moramo potrosili v dveh dneh I amonsulfat 2 KAN 3 superloslat A Thomasova žlindra 5 mikrofos, hiperfosfat 6 kalijev sulfat, patentkalij 7 kalijeva sol 40%, 50% in 60% CT' o o* □ it 5" S 4 =. o 9- 3 31 J — %r -I S " s s ■ ? Cu E n m O' VI tth Z 3 o □ o* Ledeno vino za sladokusce Za vinski letnik 1992 poznavalci prarij«, daje p« kakovosti eden boljših. Suša je ponekod resda zmanjšala pridelek* vendar so vinogradniki s količino v glavnem zadovoljni. V dragi polovici oktobra je deževje sicer vplivalo na kakovost, vendar je bilo ^ozdje razmeroma zdrav« in nekateri vinogradniki so se odločili za posebne trgatve. Tako so imeli v Radgonskih goricah tudi letos trgatev na miklavžev«, na Kapeli so opravili trgatev ob tmžiču, najbolj pozno pa so lani trgali pri Novakovih v Vaneških goricah, Ernest Novak, ki je vinogradništvu posvetil svoj poklic, se je že lani odločil za pridelavo ledenega vina sone cliardonnay. Sam pravi, da je tako prvi na svetu pridelal ledeno vino chardonnay in nekateri so ga letos že lahko poskusili. Na 400 trsih je zraslo 85 litrov ledenega vina, ki ga Je poslal tudi v ocenitev na sejem v Gornjo Radgono in na Vinotoruin v Mariboru, na obeh ocenjevanjih pa je dobil veliko zlato medaljo. Za ledeno trgatev sorte chardonnay se je Ernest odločil tudi letos, moral pa je čakati precej časa, da so se izpolnili vremenski pogoji. Trgatev so tako opravili šele na Silvestrovo, na 300 trsih pa so pridelali okoli 70 litrov kakovostnega mošta, saj so v njem namerili kar lSOOe“ ali 42 odstotkov sladkorja. Vino bo zdaj treba še skrbno donegovati in pričakovati Je, da bo Še pred koncem leta iz njega nastala žlahtna kapljica, ki se bo pila resnično le po kapljicah. j_ Fotografije; NATAŠA JUHNOV 7 . V' 7ir 'u 5 CP o katera smemo in katerih ne smemo mešati. V naslednji raz- predelnici zato objavljamo na- med seboj. Kackavalj Kačkavalj se izdeluje na Balkanskem polotoku in v južnem delu prejšnje Sovjetske zveze, Sodi v skupino trdih sirov, ki ga dobivajo 2 gnetenjem. Značilnost tega sira je, da sirna gruda pred vlaganjem v model zori do določene stopnje, kar daje tej vrsti sira posebne organske lastnosti. Posebnost mu daje tudi segrevanje sirnega testa neposredno pred vlaganjem ali po njem v modele, kar povzroča tudi določene kemične spremembe v sirnem testu, Z dolgotrajnim zrenjem sira nastaja testo z malo luknjic ali brez njih. Mikroorganizmi, ki sodelujejo pri zrenju, prispevajo h kislemu mlečnemu vrenju, Kačkavalj se pripravlja iz ovčjega, kravjega ali mešanega svežega mleka. Če se kislost mleka poveča, bo sirno testo krhko in lomljivo, pri Čemer se bo izgubilo več mlečne masti. Za izdelavo kačka-valja mleka ni treba pasterizirati, seveda če so zagotovljene osnovne higienske razmere. Surovine: sveže mleko (kravje, ovčje ali mešano), sirilo, sol (slana voda - 20 odstotkov). Pribor; čista gaza ali platneno cedilo, lopatico nož, široka žlica ali široka lesena kuhalnica, dolg nož. žična harfa, velika posoda ali manjši kotel, lesen okvir 50x50x20 centimetrov, leseni modeli za izdelavo koluta premera 30 centimetrov in višine 8 do 10 centimetrov. Priprava: sveže pasterizirano mleko je treba precediti skozi gazo. Precejeno mleko vlijte v veliko posodo ali kotel (emajliran) in ga segrejte do 32 oziroma 33 stopinj Celzija. Na vsakih 5 litrov mleka dodajte ob neprekinjenem mešanju eno žlico sirila in pustite 40 minut, da se mleko zastri- Z lopatastim nožem obrnite zgornji tanki sloj s'lrdka in ga 10 minut pustite, da se na frovrSini začne izločali sirotka. Z nožem ali žično harfo strdek narežite na kocke v velikosti enega centimetra. Nato počasi mešajte 20 minut, dokler se zrna ne strdijo ter dosežejo določeno velikost in obliko. 10 minut pustite vse pri miru, potem znova mešajte 20 minut. Pri tem hkrati pogrevajte, da se prvotna temperatura od 32 do 33 stopinj Celzija dvigne na 42 stopinj. To temperaturo je treba ob 40-minutnem mešanju ohraniti. Med mešanjem se pospešijo biokemični procesi in nastajanje mlečne kisline. Po zorenju morajo zrna pod zobmi škripati in biti elastična. Zrna pustimo v posodi Se 20 minut. v vodila, katera gnojila smemo in katerih ne smemo mešati potem se odlije del sirotke, zrna pa se s cedilom ali plastično posodo prenesejo v lesen okvir, v katerem je dvojna gaza ali platneno cedilo. Leseni okvir oziroma njegovi robovi morajo biti preluknjani (odprtine premera 0,5 centimetra) zaradi odcejanja sirotke. Strdek pa je treba dobro razporediti, da se dobijo grude enake debelosti. Sirnih grud se z ničemer ne obremenjuje, ampak se gnetenje or-pavlja z lastno težo mase. Dobljeno grudo je treba 3- do 4-krat obrniti. Sirno grudo pravokotne oblike zrežite na 25x10 centimetrov velike kose in jih zložite ob robovih okvira. Zorenje traja 3 do 3 ure in pol pri 35 stopinjah Celzija, »Baskija« (letva) je zrelo sirno grudo, katere okus je prijetno kisel, prijetnega vonja, površina je nežno elastična in strnjena, lahko pa ima tudi manjše Število luknjic pravilnih oblik. Ali je gruda zrela, lahko preverimo s kuhanjem. Konec grud zrežite na tanke lističe in jih potopite v vodo pri temperaturi 80 stopinj, mešajte in naredite kolač. Zatem zmehčani kolač vzemite iz vode, ga z rokami zamesite v valj in raztegnite. Če je dobljena nit gladka in sijajna, je gruda zrela, če pa je hrapava z razpokami, moramo nadaljevati zrenje. Zrelo grudo je treba dalje pariti, mešati, postavljati v okrogle lesene mezele, solili in pustili, da zori, o čemer bomo pisali v na- slednji Številki. Prevod; M. JerSe ,1S., S Cm Na Silvestrovo je bHo Novakovih gviicah na VaneeTMva^o z< navsezgodaj. Za ledeno vino je treba grozdje potrgati v mrazu in zimska jutra so za tu najprimernejša. KE r (■ - Tt^- U J Tudi stiskanje grozdja je bil« potrebno hitro opraviti, iz stiskalnice pa je tokrat priteklo kakšnih 70 litrov ^.medenega«* mošta. .ITietOMklE -CGKEi/Auie-Jl-iS^c. - o&ETgNOti/A sse s 1 Rojke -HiKu/ANIK _ HceAtije ob seoKeKkuHv -TReUABAMaC ZKN lesemi otonft, -ORttACAMOe i-4 KRAT COX _ ■pft.CVEFJA*’^ ZEcvtini -MEŠAtUeoK segreVAMm -RbeLOi^NtJe sMLJKoif IšnbAbov oR RoBOdH -žogejJje Do zdravega sadja v zadnjih letih narašča povpraševanje po starih sortah jablan. Narašča število ljudi, ki želijo jabolka, pridelana s čim manj kemičnimi sredstvi! Predelovalna industrija išče zadnje čase predvsem Starc sorte za predelavo in tudi okus nekaterih starih sort je odličen. Zanimivo je, da nekaterih sort, ki so razšiijene pri nas v Sloveniji, ni v sortni listi, ker je v veljavi še jugoslovanska. Zelo zmotno je, da nekateri mislijo, da stare sorte rastejo brez posebne nege in varstva, kar ni res, te sorte so le relativno odporne. Poskušal bom opisali nekatere sorte jabolk, ki imajo dobre in slabe lastnosti in pridejo pri nas do veljave. Beličnik Je stara rana ruska sorta, razširjena po vsem sveiu. Sedaj izgublja pomen, ker je predrobna in jo izpodrivajo novejše sorte (cioselodi). Je šibko rastoča, odporna proti škrlupu, občutljiva pa za jablanovo plesen, zimski in pomladni mraz in na raka. Potrebno je redčenje plodov, obiramo jo večkrat, zori v drugi polovici julija, neenakomerno, kar je prav za rano sorto. Plodovi so drobni do srednje debeli, okroglasti, proti muhi zoženi, nekoliko rebrasti, nepravilne oblike z dolgim pecljem. Bledo zelenkasti do belo rumenkasti plodovi so trpežni do 10 dni po obiranju, šarlamovski Je rana ruska sorta, proti škrlupu in mrazu zelo odporna. Rodi zgodaj in redno. Obiramo jo večkrat, plodovi so trpežni do dva tedna, zoreti začnejo v drugi polovici avgusta. Plodovi so srednje debeli, z gladko kožo, zelenkasto rumene barve, do tri četrtine površine pokrivajo intenzivno rdeči pretrgani prameni. Okusa ni posebnega, kiselkasto osvežujočega, primerna je za namizno sadje ali za predelavo. Grafenš tajne Ni natančno ugotovljeno, kje je njegov izvor, v Nemčiji, na Danskem ali v kakšni drugi zahodni državi. Je bujne rasti in pozno rodi. Po okusu je odličen, vendar ima več negativnih lastnosti, je občutljiv za Škrlup, plesen, raka, pozebo, slabo oplodnjo in slabo rodnost. Zori konec avgusta, v dobri shrambi ostane do novembra ali celo dalj. Plodovi so nepravilne oblike, ploščati do okrogli, rebrasti in srednje debeli, koža je zelenkasto rumena z rdečimi programi. Meso je sočno, topno, vinsko-kiselkastega okusa z aromo. Sodi med najbolj kakovostne namizne sorte. Poznamo že tudi lip rdeči grafenStein, vendar ima tudi ta vse druge slabe lastnosti te sorte, zato se je mnogo ne cepi. (Nadaljevanje prihodnjič) VLADO SMODIS, inž. agr. stran 8 vestnik, 7, januarja 1993 nasveti ji Dogajanja na Ljubljanski borzi Prav tako ni presenečenje padec tečaja obveznic PTT Ljubljana in obveznice Občina Zagorje, saj je zapadel kupon tema dvema obveznicama. Tako je po vnovčenju kupona tečaj obveznice PTT Ljubljana 97,3 (-7,4 odstotne točke) pri prometu 320 lotov, tečaj obveznice OZG pa 79,8 (—7,5 odstotne točke) pri prometu 336 lotov. V Pomurju imamo pet sommelierov, pa jih ne znamo porabiti Vino v hrani kot V zadnjem tednu lel sicer bila .tako kot pona' pbveznka RSL 1 je 29, 12. 1992 borzna sestanka, le da so četrtkov sestanek piesiavili na sredo, sestanek pa se je zaključil že v slabe pol ure, saj se je trgovalo le z obema lorasla za 1,4 odstotne točke tako, republiškima obveznicama z delnico SKB banke. ter Značilno za oba borzna sestanka, torej v torek, 29. 12. 1992, in sredo, 30. 12. 1992. je zmanjšano zanimanje investitorjev za delnice tako, da se je z delnicami, ki kotirajo na prostem trgu, trgovalo le z delnico SKB banke. Le tej je 29. 12. 1992 narasel tečaj z 9757 na 10.733, kar predstavlja 10 odstotno povečanje (-1976), 30. 12. 1992 pa na 11.800, kar ponovno predstavlja 10 odstotno povečanje (-1-1067). Močno se je povečal tudi promet s to delnico, saj je na prvem sestanku bilo za 244 lotov prometa, na drugem pa za 370 lotov. da je njen enotni tečaj pristal na 116,5. prometa pa je bilo za 4240 lotov, naslednji dan pa rahlo padla na 1163, (-0,2 odstotne točke) pri prometu 1000 lotov. Podobno se je zgodilo z obveznico RSL 2, katera je porasla za 0,4 odstotne točke na 90,6 (prometa z njo pa je bilo za 2342 lotov), naslednji dan pa padla za 0,2 odstotne točke tako, da je njen enotni tečaj pristal na 90,4 pri 150 lotih prometa. Padel je tudi tečaj obveznice Lesnina in sicer za 0,5 odstotne točke in se tako izoblikoval na 84,5, prometa s to obveznico pa je bilo za 10 lotov. Tokrat se je po L 12. 1992 ponovno trgovalo z obveznico Rogaška blagovna, ali pravilneje, sklenjen je bil aplikacijski posel z dvema lotoma te obveznice, njen tečaj pa je padel za 10 odstotkov glede na zadnji enotni borzni tečaj in pristal na 13,725. diamant v prstanu Spomladi letos je 30 natakaijev in turističnih delavcev Slove- »No, naziv ostane. Mi smo V decembru se je namreč gibal promet z le to od 16 do 144 fotov, na posameznih sestankih pa sploh ni bilo prometa z njo. Na obeh borznih sestankih je bil prijavljen tudi aplikacijski posel s po enim lotom delnice Dadas (v borzni tečajnici je tako enotni tečaj označen z A) in sicer na prvem sestanku po tečaju 16.500, na drugem pa po tečaju 17.000, kar obakrat predstavlja nekaj več kot tn odstotno povečanje. Na borznem sestanku 29. 12. 1992 se jc trgovalo še s petimi obveznicami. Tako je bilo sklenjenih za 40 lotov prometa z obveznico Lesnina, ki je porasla za 0,4 odstotne točke, njen tečaj je pristal na 85,0, Enotni tečaj obveznice Gorenje je poskočil za 0,8 odstotne točke na 94,6, prometa z njo pa je bilo za 934 lotov. Rahlo je porasel tudi enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana na 104,7 (+0,1 odstotne točke), prometa z njo pa je bilo za 380 lotov. Tukaj bi ponovno omenila 11. člen uzanc Ljubljanske borze, ki se je v zadnjem času precej spreminjal, sedaj pa se je po odredbi finančnega minislrstva, ki je izšla v 61. številki Uradnega lista, ta člen uzakonil. Po tem členu se lahko posli s papirji, ki kotirajo na borzi, sklepajo po ceni, ki ne sme biti višja ali nižja za več kot deset odstotkov glede na zadnji enotni tečaj. nije v Mariboru uspešno končalo strokovno in naporno izobra- že bili na nadaljnjem izobraževanje za vinske svetovalce - sommeliere. Prvo tovrstno ževanju, obiskujemo znane izobraževanje je organiziralo Združenje za gostinstvo in turi- kleti v Sloveniji - obiskali zem Gospodarske zbornice Slovenije, ki je sredi decembra smo že skoraj vse. Prejšnji organiziralo tudi seminar in predstavitev slovenskih vin z de- mesec smo bili na Gradiščan-gustacijo v hotelu Diana v Murski Soboti. Na seminarju, kr se skem in v Eisenstattu v nji-ga je udeležilo veliko število gostinskih delavcev, so se s svojim hovi Avstrijski vinski akade-znanjem in v ličnih uniformah (zelene suknjiče so jim sešili mi ji. Tam so nam zelo lepo v Muri) predstavili tudi pomurski vinski svetovalci. prikazali njihov način izobra- Na bonneit) sestanku 29. 12. 1992 se je trgovalo Se z delnico Salus iz uviSčene kotacije II in sicer z 8 loti, njen tečaj pa se je povzpel s 4620 na 4700 ali izraženo v odstotkih 1,7 odstotno povečanje. I • Q » Z hf O M A ^4. Cest« prvMi borcev N. Brežice B8SSO 9OGOe te-236, T«*et»k* O&OB te-Bte Slovenska ceet« &4, LJubl|«na «000 9 061 Tetefeki 061 B»-347 P>rtl2«nska ceita 3-S. 6BOO0 Meritor 9 062 S9-46O. Telefaks 062 d9>460 Odhod k Zdravniku Padec tečajev sta zabeležili obveznica Rogaška 1, katere enotni tečaj je padel iz 85,2 na 84,7 pri prometu 200 lotov in obveznica Občina Laško, s katero je bilo za 126 lotov prometa, njen tečaj pa je padel na 81,6 (-0,4 odstotne točke). Na borznem sestanku 5.1. 1993 je bil svojevrstno presenečenje majhen promet z obveznico RSL 2 in sicer le 40 lotov, njen tečaj pa je padel za 0,4 odstotne točke in pristal na 90. Tokrat se je trgovalo To je bistvena sprememba glede tia zadnjo spremembo tega člena, ko je ta veljal le za vrednostne papirje, ki kotirajo v obeh uradnih kotacijah, sedaj pa velja tudi za prosti trg. Sprememba pa je tudi v tem, da prej tečaj ni smel odstopati za več kot 10 odstotkov glede na zadnji borzni sestanek tako, da v primeru, da ni bilo sklenjenih poslov na predhodnih sestankih, se je ta odstotek lahko povečeval za mnogokratnik tega odstotka glede na število sestankov, ko ni bilo sklenjenega posla. tudi z dvema lotoma RSL 2 z davčno olajšavo po tečaju 82,0, kar predstavlja padec za 6 odstotnih točk, glede na tečaj 24. 11, 1992, ko se je nazadnje trgovalo z^njo, RSL 1 je neznatno narasla tAo, da je njen enotni tečaj bil 116,4 (+0,1 odstotne točke), prometa pa je bilo z njo za 10,100 lotov. Tudi tokrat je bil skromen promet z delnicami. Izjema je še vedno delnica SKB banke, ki je ponovno narasla za 10 odstotkov in pristala na tečaju 12,980 pri 180 lotih prometa. Lastnika je zamenjalo še 10 lotov delnice Dadas, ki je ponovno rahlo narasla, njen tečaj je bil 17.500 in 40 lotov delnice NIKA, ki je padla na 30.350. Glavno besedo je imel Peter Pertoci, vinski svetovalec iz hotela Diana, nekoliko še nevajen javnega nastopanja, kljub temu pa poln znanja in spoštljivega odnosa do vina. In to znanje in odnos do vina naj bi sommelieri tudi prenašali na svoje kolege in goste, Vino naj bi uživali predvsem ob hrani, kosilu in večerji, pri tem pa upoštevali, da se vino veže z jedjo kot diamant v prstan. Ne le, da spadajo k belemu mesu bela vina in k temnemu mesu rdeča vina, ampak je vino usklajeno s hrano tudi po aromatičnosti - kakršno vino je v jedi, takšno moramo tudi piti ob uživanju te jedi. Imamo torej vse možnosti, da se bo tudi v naših hotelih in gostilnah posvečala večja pozornost e no-gastronomijo, znanju povezanosti vina in hrane. Vedenjski kodeks '5?; S« 'L n Peter Pertoci iz hotela Diana je eden izmed prvih petih vinskih Največji porast enotnega tečaja tokrat beležimo pri obveznici Gorenje, ki je narasel za 1,2 odstotni točki in pristal na 95,8 pri prometu 400 lotov, Ta porast pa ni presenetljiv, saj vemo, da obveznici Gorenje zapade kupon 15. 1. 1993. Z opcijami, blagajniškimi zapisi in »dvojčki* se ponovno ni trgovalo. Tončka Božinovič NIKA d.d. Poslovalnica Maribor Prostovoljno zdravstveno sommelierov jim nalaga, da morajo prenašati znanje na sodelavce in goste, Peter Pertoci je odgovoril na nekaj vprašanj, Kaj vas je kot natakarja pri tem izobraževanju za vinske svetovalce najbolj presenetilo? »Na začetku izobraževanja sem mislil, da določene stvari že dobro obvladam, vendar sem na koncu izobraževanja ugotovil, da sem pravzaprav vedel zelo malo. Veliko je stvari, za katere mislimo, da vemo, pa se jim niti ne približamo. Na primer ravno to združevanje vina z jedjo, kako lahko dobro izbrano vino dopolni neko jed. Recimo zanimiva so ta svetovna vina. Mi smo spoznali francoska, južnoafriška, turška, ka- zavarovanje Začelo se je leto prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in na Zavodu za zdravstveno zavarovanje že ugotavljajo število sklenjenih pogodb in zavarovancev, ki so se dodatno zavaro' vali. V Murski Soboti je v skupinsko prostovoljno zdravstveno zavarovanje (preko podjetij in zadrug) vključenih 25047 zavarovancev. Prek kmetijske zadruge Pa- zavarovali 3600 oseb in po samiCno 210. Prek Zveze svobodnih sindikatov se je v skupinsko prostovoljno zdravstveno zavarovanje vključilo 360 nezaposlenih. In prav zanje so rok za prostovoljno zdravstveno zavarovanje Donka je zdravstveno prostovoljno zavarovanje sklenilo 1176 in Mlekarske zadruge 655 kmetov. Dodatno zdravstveno zavarovanih je v soboški občini 1831 kmetov. V Gornji Radgoni je posamično pogodbo podpisalo 170 zavarovancev, v skupinsko zavarovanje pa je vključenih okoli 2500 zavarovancev. prek sindikata podaljšali za teden dni. Se pravi, da se lahko še ta teden nezaposleni, Člani Zveze svobodnih sindikatov, vključijo v prostovoljno zdravstveno Posamično dodfflh!f+ zdravstveno zavarovanje je sklenilo 770 zavarovancev. V Lendavi se je skupinsko prostovoljno zavarovalo okoli 3500 oseb, posamično pa jih je polico ali pogodbo podpisalo 500. V Ljutomeru so na način skupinskega zavarovanja lifornijska, egiptovska in ka-Ce ne bi bil na nadska vina. tem izobraževanju, dvomim, da bi imel sploh kdaj možnost, da bi jih spoznal.* svetovalcev v Pomurju. Ali k prekmurskim in prleškim jedem priporočate predvsem naša domača vina alt tudi druga? »Mi poskušamo ponuditi in prodati predvsem naša domača vina, vendar se lahko enakovredno družijo tudi z ostalimi vini.« Poznamo krajevne specialitete - kakšna vina priporočate pri teh, na primer k mesu iz tanke ali golažu? »Prekajeno meso in podobne prekmurske specialitete dopolnimo z raznimi vrstami, na primer Šiponi, mešanci kot so janževec ali haložan, roseji. Gobe na različne načine postrežemo s šiponi, laškimi rizlingi, roseji. H golaževi juhi priporočamo laški rizling, divjačino pa postrežemo z malo močnejšimi rdečimi vini. Ne delajmo napak: Črnih vin ni, so samo rdeča vina. To je zelo pomembno.« Imate možnost nadaljnjega šolanja, da dobite še kakšen višji naziv? ževanja, ki se malce razlikuje od našega. Načrtujemo Še obisk svetovno znanih kleti v Franciji.« Vi ste prvi slovenski vinski svetovalci, združeni v sekciji. Se bo to izobraževanje in članstvo širilo v nedogled ali pa bodo pravila postala strožja? »Prav gotovo bodo pravila postala strožja. Že za naslednji razpis bo opravljen s sprejemni izpiti, obvezno pa bo znanje vsaj enega tujega jezika. Izobraževanje naj bi se končalo nekje pri 80 somme-lierih, tako da bi pokrivali celo Slovenijo.« Se to, da ste vinski svetovalci in ne navadni natakarji, pozna kaj tudi pri vaši plači? »Na žalost, zaenkrat Se ne. Upam pa. da se bo! Pričakujem, da se bo od mene tudi zahtevalo več.« BERNARDA B. PEČEK Skrivnostna čistilna naprava Čeprav so ti zavarovanci popolno zdravstveno zavarovani, nam k Številki, ko- lik^ Pommeev je že v celoti zdrSvstvOTO zavarovanih. manjka Število upokojencev in njihovih družinskih članov. Ti so namreč prijavnice poslali v Ljubljano in na soboški enoti Zavoda za zdravstveno tega podatka nimajo. zavarovanje V Pomurju se je za paket oddih zavarovalo 100 oseb, za paket nadstandard pa 120 zavarovancev. zavarovanje in pri tem imajo 28-odstotni popust. Premijo morajo plačati v enkratnem znesku in se potem med letom več ne povečuje. Z januarjem pa so začele veljati tudi nove cene premij in paket popolno zdrav- st ve no zavarovanje stane 13.800 tolarjev, kar je 15-odstotna podražitev. Paket nadstandard pa je dražji za 30 odstotkov in je zanj treba plačati 14.220 tolarjev. MH O čistilni napravi v Lendavi se danes ne govori veliko, raje sploh ne. Nekoč je bila na dnevnem redu vseh sej skupščine, pa tudi v krajevni skupnosti so se z njo ubadali. Znano je, da se vode potokov, ki tečejo pod Lendavo, čedalje bolj onesnažujejo, pa tudi komunalnih odplak je vedno več. V Lendavi ponekod deluje Se stara kanalizacija, ki sojo zgradili v začetku stoletja in. ki je dobro stužila^-wse doslej, le za manjSe število prebivalstva. Občasna krpanja so sicer zalegla, a vendar ne popolnoma odpravila problem, ki se mu pravi kanalizacija. In zdaj nazaj k čistilni napravi. Menda so že za Čase stare oblasti pripravili vse potrebno, da bi zgradili čistilno napravo. V vhodnem prostoru občinske skupščine je bila do nedavnega na ogled celo maketa Čistilne naprave, ki pa so jo hitro umaknili pred javnostjo, da si menda ne bi kdo drznil dregniti v ta problem. Nas seveda najprej zanima, kako daleč je s tem projektom, kdo izdeluje načrt in kdaj naj bi Lendava dobila Čistilno napravo. Zvedeli smo, da so načrti menda narejeni, da pa so neuporabni, da se je nekaj že zgradilo. Da pa je problem gradnje Čistilne naprave v megli, dokazuje tudi to, daje maketa izginila, da tudi načrtov menda ni, skratka, da ni prave osebe, ki bi na vprašanja o čistilni napravi v Lendavi dala prave odgovore. Zanimalo bi nas seveda, koliko denarja se je doslej že porabilo, saj je Sel navsezadnje iz naših žepov. JD GOSTILNA LOVSKI DOM CANKOVA - GOSTILNA LOVSKI O O (A Z > O NOVO! NOVO! • pice iz krušne peči “ Gostilna LOVSKI DOM g CANKOVA, tel.: 40024 £ O > o to O (n X O O S O > GOSTILNA LOVSKI 00;»* CANKOVA - GOSTILNA LOVSKI vestnik, 7. januarja 1993 stran 9 kulturna obzoija V avli kina najbrž ni nobenih sankcij, saj je kntluma produkcija nekaj specifičnega, ne moreš je preprosto izsiliti? hlad in peugeoti? Kako pregledno je plačevanje v kulturi in kako učinkovito zacija, ki Se vedno nima svoje ~ V soboškem občinskem proračunu za leto 1992 je zapisano, da lastne identitete, ki se reorga-je Slo 100.000 SIT za stroške novoletnega sprejema za kulturne delavce, soboška občinska ministrica za kulturo pa se je na sprejemu kljub temu nevarno približala prehladu ~ Več denaija za streho gradu pri Gradu - Kako bo z litopnnkturo v soboškem parku - Peugeoti v soboškem kinu Seznam ima nekoliko rudi-mentaren naslov: Izkazane potrebe za vlaganja in posege v kulturi v letu 1993. Podpisala ga je soboška občinska ministrica za kulturo Brigita Bavčar, v glavi papirja, na katerem je zapisan, pa stoji: Občina Murska Sobota, Sekretariat za družbene dejavnosti, z datumom 9. 12. 1992. Na prvem mestu pod točko ena in naslovom SpomeniSko-varstvene akcije so »izkazane potrebe« za obnovo gradov. Piše, da grad v Beltincih pričakuje iz občinske blagajne, po cenah za storitve v septembru 1992. 9,800.000,00 SIT; raki- lovanje v letu 1993, kajti po renominaciji občinskega proračuna za leto 1992 so gradu pri Gradu namenili milijon tolarjev - ta grad v minulem letu ni nizira že nekaj let, ampak, kot kaže, ji ne uspe, da bi se reorganizirala, Prej je bila to organizacija za širjenje delavske in ljubiteljske kulture. Zdaj je ZKO tisti, ki naj bi prirejal takšne prireditve, kot so jelko-vanja in podobno. Organiziral je prikazovanje filmov iz cikla Film-Art-Festa. Skratka, ZKO naj bi skrbel za kulturno doga- Sankcija je to, da leta 1992 Guiiverju nismo dali denarja. Dobro, Gnliveiju niste dali več denaija. Kaj pa sicer, tam, kjer se denar tudi vlaga, pa se iz vsega dobiva le malo? Če se omejiva na že načeto podrot^e gledališke dejavnosti, za lansko leto 1992 smo imeli rezerviran denar 426.000,00 SIT za KUD Štefan Kovač, za gledališko dejavnost, ker pa predstave ni, sredstev nismo nakazali, so pa bila rezervirana. j Za zeleni jezik (24) čanski grad pričakuje 5,600.000,00 SIT; grad pri Gradu pa 15,000,000,00 SIT, Po zagotovilih Brigite Bavčar bodo gradovi oziroma njihovi vzdrževalci in upravljale! pričakovan denar dobili. O čemer ne bi bilo potrebno dvomiti, saj bo potem, če bo svoje dala občina, enake deleže za vsakega zagotovilo tudi Ministrstvo za kulturo R Slovenije iz republiškega proračuna. Na drugem mestu v »izkazanih potrebah« je Vzdrževanje kulturnih objektov. Za grad v Soboti, za nabavo in montažo alarmnih in požarno signalnih naprav v Pokrajinskem muzeju, ki ima svoje prostore v soboškem gradu, bo Slo 4.279.799,00 SIT, Kvazi za te reči, sicer pa za mecenstvo v tistem delu soboške grajske kulture, kjer bo najbolj potrebno. Za dokončanje soboške grajske fasade se bo iz občinskega proračuna poteg tega plačalo 10.000.000.00 SIT. za vzdrževanje galerije 475.000,00 SIT, Tudi v obeh teh »vzdrževalnih« primerih bo republiško ministrstvo za kulturo dodalo enake deleže, kot jih bo zanje odmerila občina. Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota bo za računalniško povezavo med Studijsko knjižnico in oddelkom v gradu, za ureditev oddelka za knjižnično vzgojo, za varnostne naprave in za mikročitalec dobila 840.000,00 SIT. Soboška občina bo tako kot tudi vseh drugih 15 občin, za katere Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora (ZVNKD) opravlja naloge, prispevala svoj delež, za investicije in investicijsko zdrževanje ZVKND: 474,(KM),00 SIT. Pod tretjo točko so pod »Izkazanimi potrebami« naštete »druge akcije«. Pokrajinski ifluzej in Zveza kulturnih organizacij bosta dobila denar za dva oglaševalna stebra, to bo 120,000,00 SIT; za obnovitev ogrevalnih naprav v dvorani Soboškega kina Park se bo plavalo 2.600,000,00 SIT občinskega denarja. Pod to tretjo točko je na seznamu potreb tudi litopunktura Marka Pogačnika, znanega slovenskega kiparja in ezoterika, tvorca slovenskih državnih znamenj, ki s svojimi kipi zdravi parke in krajine po Evropi. Njegovo li-lopunkturo naj bi postavili v soboški park, stala bi 648,000.00 SIT. Pa za zdaj Se ni gotovo, če bo soboška občinska vlada to voljna plačati, Ob-fttiska ministrca pravi, da bo. Tolikšen in tol iker je soboški občinski prispevek za kulturo v letu 1993, Vendar to ni ves finančni ogenj za kulturno de- . _ janje poleg za to poklicanih dobil nič denarja, medlem ko kulturnih inštitucij. je za gradove v Beltincih, Ra- kičanu, M, Soboti, marijansko župnijsko cerkev in kapelo na Ivancih šlo 11,700.000.00 SIT; tako rekoč vnaprej, že lansko teto, pa je občina plačala svoj del za samostojno razstavo izbranega kiparja male plastike, za razstavo Franca Mesariča v Ingolstadtu in za razstavo Alojza Eberla v Sombotelu, Te razstave bodo letos, O tem kako utriplje kultura v soboški občini, smo se pogovarjali z Brigito Bavčar, sekretarko Sekretariata za družbene dejavnosti in diplomirano novinarko. Vprašanje: Ali ste prehlajeni, gospa Bavčarjeva? Brigita Bavčar: Ne, nisem. Pa imate kakšen razlog, da bi lahko bili? Eden od razglovo za prehlad bi lahko bil v avli kina Park, kjer smo imeli novoletni sprejem za ljudi iz kulture, zakurjeno pa ni bilo. Kako to, da vi kot pristojna za kulturo ne poskrbite za več fizične topline v kulturnih hramih? V programu za naložbe na področju za družbene dejavnosti v letu 1993 je, tudi na mojo T« s« prej omenjeni zavodi ali kdo? Tako je. Ko ste vi začenjali svoj mandat v soboškem izvršnem svetu kot pristojna za občinsko kulturo in družbene dejavnosti, so kulturniki imeli kar nekaj pripomb na delo kultumih ministrstev, od obdnskih do republiškega- Je bilo tako zaradi takratnega ministra za kulturo dr. Andreja Capudra ali pa se je kaj spremenilo na občinskih ravneh, kajti zdi se mi, da kulturniki v zadnjem času nič več tako ne jadikujejo nad stanjem v kulturi? So umolknili tz obupa ali pa so se razmere iz- V svojem neprebranem govoru, prebrali ga niste, ker vas je na novoletnem sprejemu zeblo, pravite, imaginarno stoječ v avli kina Park, saj tega tam pač niste brali, da vas bodo v tej avli kmalu zamenjali raz-stavaljeni avtomobili. Saj to pa ni slabo, če se v hišah, lyer se reprezentira in konzumira kultura, včasih bolj prozaične oblike življenja družijo s kulturo, ker tako kultura la^ živi, To se po svetu že dogaja. Kot vse druge stvari, naj bi se tudi kultura postavila na svoje finančne noge. Kar pa se avle kina Park tiče, je to način, kako se išče rešitev za pokritje stroškov dvorane, čiščenje, ogrevanje. Tovrsten način iskanja rešitev je bil nakazan že takrat, ko je takratni vodja enote, ko je bil kino Se v okviru Kulturnega centra, pedagog in zborovodja Tomaž Kuhar boljšale? 'e so umolknili iz obupa, to bi morali vprašati njih. Iz tistega pa, s čimer razpolagam jaz, to pa so zelo konkretne številke, sledi, da nimajo razloga, da bi umolknili iz obupa. Dejstvo pa je, da so po razpisu, ki je bil objavljen, imeli vsi možnost, da se prijavijo in sodelujejo pri delitvi kulturnega dinarja. z Zvezdo podpisal pogodbo in so bili v avli igralni avtomati. Torej hazard po moji presoji na zelo neprimernem mestu, na elitni lokaciji v M. Soboti, na zelo frekventni poti mladih proti prvi osemletki in takratnemu Srednješolskemu centru. Pod nekakšnim pritiskom so ti avtomati naenkrat izginili, zahtevo, vključenih 2.600.000.00 tolarjev za ureditev ogrevalnih naprav v soboškem kinu Park. Katerim kulturnim inštitucijam vi tukaj politično načelju-jete, kaj morate po politični dolžnosti imeti na očeh - razen kina? Do nedavna je bil kino Park združen v Kulturni center Miško Kranjec. Ta Center je razdražen: Pokrajinska in študijska knjižnica. Pokrajinski muzej in Galerija gredo naprej vsak zase, kot samostojni zavodi. Kino je, če rečem žargonsko, izvisel, kljub dogovorom na ravni mestnega sveta oziroma s krajevnimi skupnostmi v Murski Soboti, ki smo jim ponudili, da bi poskrbele za to ustanovo - dvorana kina je bila pred kakimi desetimi leti obnovljena iz sredstev občanov. Tako je kino ostal brez zaledja, kot gospodarska inštitucija pa se ne more vzdrževati, odkar ni več k inoobi skoval cev v tolikšnem številu, da bi se njegovo delovanje pokrivalo z vstopnino. Zato je začasno pod okriljem občinske Zveze kulturnih organizacij, Se preden pa se je Kulturni center na pobudo po- So se prijavili? Nekaj prijav je bilo, moram pa reči, da sem zelo nezadovoljna s tem. Po moji presoji bo Slo spet preveč denarja v zidove, manj pa v živo kulturno ustvarjalnost, ki bi jo kot občanka tega mesta rada čutila. Mislite, da kulturna produkcija ustreza količini vloženih sredstev, da je output ekvivalenten iuputu? Ni. Lahko poveste, kje je učinek manjši, kot bi smel biti? Zelo konkretno. Leta 1990 smo nakazali sredstva za dva projekta Guliverja, in sicer za ostala pa je finančna izguba, ki jo je, kot sem že rekla, Kulturni center pokril, ker pa ga zdaj ni več in torej ni tistega,,ki bi pokrival izpad v sredstvih, je Sekretariat za družbene dejavnosti pri SO M. Sobota izdal razpis za uporabo avle in jo dal najboljšemu ponudniku od dveh prijavljenih, ki je bil tudi edini primeren, to je Avtobusnemu prometu z gospodom Hancem na čelu. Tako bo v avli kina Park od 20, januarja razstavni salon avtomobilov Peugeot, Veste, da se mi to ne zdi tako zelo klavrno, saj je menda celo v znamenitem centru gledaliSko-lutkovni , projekt Oroslan in gledališki projekt Srečanje. Realizacije teh dveh projektov ni bilo. Kakšni so mehanizmi za spremljanje projektov. Tukaj Pompidou v Parizu najti takšne reči. No, sama morda govorim tudi iz nostalgije na tiste Čase, ko smo govorili, da naj bi bila ca avla zbirališče in shajališče kulturnikov. kulturni koledar sameznih enot, zdaj samostoj- nih zavodov, razdružil, so sku- paj pokril! izgubo, k! jo je kino imel. Kako se pravzaprav plačuje inštitucionalna občinska kultura? Doslej iz proračuna, sedaj po novem pa del dejavnost! Se vedno pokrivamo tud! iz proračuna, del pa, kot doslej, še vedno financira tud! republika, ampak neposredno. Prej se je denar stekal na naslov Kulturnega centra, zdaj pa bodo ta sredstva dobivali samostojni zavodi. Kaj je to Zveza kulturnih organizacij, ZKO? Če tako po svoje rečem, je to relikt nekdanjosti, to je organi- ŠTEFAN SMEJ RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V galeriji razstavljajo Člani društva likovnih umetnikov Pomurja in Prlekije, Razstava bo odprta do 18. januarja. RADENCI: V galeriji Medikoss razstavlja akademski slikar Štefan Galič iz Lendave. MORAVSKE TO- MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in s talna likovna razstava. Razstava je odprta vsak dan razen nedelje, od 10. do 12. ure, LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled razstava Srednjeveški razvoj Lendave. Pripravila sta jo Pokrajinski arhiv iz Maribora in županijski arhiv iz Zalaegerszega. Odprta bo do konca tega meseca. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled spominska soba slikarja in kiparja Gyorgya Zalke. PLICE: V galerij! hotela Ajda je na ogled razstava akademskega slikarja Štefana Hauka. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Pokrajinska in študijska knjižnica je odprta vsak dan razen nedelje od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12, ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 8, do 18, ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Odprta je tudi čitalnica. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, torek in Četrtek od 8. do 17, ure, v petek in soboto pa od 8. do 15, ure. Novoletni prazniki so nepreklicno mimo, rajanje (tud! prekomerno razgrajanje in pokanje) se umika običajnemu delovnemu utripu vsakdne. Tako tudi v naš! rubriki nadaljujemo z opozarjanjem na ustrezno ali neustrezno rabo slovenskega knjižnega jezika v jezikovnih sporočilih, namenjenih obmurski javnosti. Ker so se slovenska politična tla po nedavnem volilnem potresu že nekoliko umirila (čeprav izvoljeni Se kar naprej * skrbijo za napetost, ko kar nočejo in nočejo začeti opravljati zaupanih jim nalog), se lahko temu dogajanju pribli-Žarno z jezikovnega zornega kota. Namerno smo se v predvolilnem času izognili jezikovnim komentarjem predvolil-; nih dogodkov, da nas ne bi kateri od vročekrvnih propaga-torjev obtožil poseganja v volilni boj in »navijanja«, čeprav jezikovno strokovnega, za katero od sodelujočih strani. Sedaj, ko se politične strasti umikajo razumni presoj! in pragmatičnosti, pa si torej lahko predvolilna prizadevanja ogledamo z jezikovnega stališča. Pri tem puščamo ob strani I govorne nastope teh in onih kandidatov in se osredotočamo I na tista sredstva obveščanja volilcev, zaradi katerih so s! tiskarji meli roke: na letake in plakate. Predvsem predvolilni letaki oz. njihova količina so bil! novost slovenskih volitev 1992. Redke so stranke, ki se niso propagirale na ta način. Ostale so nas z njimi dobesedno zasipale. Vsak dan nove smo pobiral! !z nabiralnikov. Pr! tem tudi zbiralci starega papirja niso ostali praznih rok, saj jih je večji del ostal kar pod nabiralniki (vsaj v stanovanjskem bloku podpisanega je bilo tako), kamor so jih odvrgli očitno vsega naveličani potencialni volilci. Mi smo jih shranil! - da bi lahko uresničili zadani jezikovni namen. Čeprav bi bilo mogoče kaj grajajočega, pa tudi pohvalnega, povedati o tistih letakih (nekateri so se razširili kar v volilne prospekte ali Časopise), ki so nastajali v ljubljanskih strankarskih centralah, smo si natančneje ogledali tista predstavitvena in agitacijska sporočila, v katerih so s sliko !n besedo sodelovali kandidati z levega brega Mure. V sporočilih lokalnih predstavnikov Združene liste, Liberalne stranke, Slovenskih krščanskih demokratov, Socialdemokratske stranke Slovenije, Svobodnih sindikatov Slovenije, Slovenske ljudske stranke (vsa sporočila iz domačega nabiralnika) smo bili pozorni predvsem do naslednjih besedilnih razsežnosti: 1. zaporedje obeh glavnih identifikacijskih prvin, imena in priimka, saj so se z njima kandidati izpostavljali kot prepoznavni posameznik! znotraj strankarske maSinerije; 2. interpunkcije/ločila; 3, daljši besedilni deli I 11141i>liJQI IJV« lllLV>|JUlUSS2:^ £5i S? p osa-^ ES .= Sig g-^£ I I S2 , ^« ,0 J1Q _ _ .5--.= K.E ., _ .2 rt 4D, radijski in televizijski spored od 8. do 14. januarja rt-- 0 4 4 -3 u' ■ o ra 3 4 ,' Z^SJcaceU ra 3G! > E'U "«p2k2e-E'pSpjijB E'S.a®'šw«t;2S;-S ® ■-sSS‘^odšo8;= I >¥ 3 .« 7'.a-5 p“jo!2ojta^g.,ao« rM, — rt-_(N rtciŠŠ S "»“7 p^Š-S e^5;§ ' |..?|g72Hg^ ■EttcG^ I -iG. 2i;:3o—jrt.ta I jS-Gr^ ■ ■;S- OiB !-3 s E ■i-58-S’S «3£.e i p-S.z p- -cSs =-° O^I.EŽ |,.e5322No¥£^-g> rt._ O 4 SVbO^ o rtoo o c'£JC 3 rt c — (ne*]:« S^^i8=a*sr " ■ -3» 4 oo Q o I 'r G) 5.Jt^CE>l = 4 Sl 2 £ r. 55 ra I ■ 'jy ra ---"! = =;''" rai:J?-H"a D O ® P. Ji Ju . a ■ o ca ;5Z.!i..E,o o ažtaBBs-rartg S 2j^'.£ — Sti 'i'■q S rt ŠrŠ^^.E-Z^ I rtioOoSo CM st«-- ■" h»A , X.O— rt34 3 B I 0^5 E-'- ■Bh 4 sj<^g ' '5 :? n ■£ ^ G' S. ^^4.4-ta, — ta CQ S rt c A^5j3 o s Vi ' 4 ra 4rtc*>«-aOrM £’an3 7 s pl"^ ta I l5J 3 i I £ 'rt' O «1.2 5^ 4^cX>-Ž^ciS ~ '.S3 4> oc » ±>3 E = “ ■«- ?'^’yB^5N-3 5 ■' !sJ>^ O’«'^ "3 e =-^ tal J£ {4, « 3 3 le rt " o 3 w c s s , — o fT X w X J ?r M ti ,Z 4 o §‘L^ g P o ' H ' o ■rt š^Db- ■ 3-3<0^“*lil £ £^5S^°?SgR^g^.^ I ft S T lo = J. «.3 s '''i 'jsi£ci“'"4i.uu-š. I a«-ggS> : = c > u .__2 P = — a rt ecsa°‘^, nEort«® «2^iSip® ‘ ' =a®*i 2 BErt^ra^vSSi 2Sd Ls^g ' S S 3 3 ca ® -5 o ca v -z. a si^sJogr? S sl ooT^S sp £ '“ Hj -• — _^ ‘i O J D 2 B ra 2sS8'E?^;:3s?g-e s JV — C.p'' I g paja , “-JP 7'^ 'a eUliiziS^^^ S *§ 'S TSr£21' o S«S2^ č 'e e <5 u i^O- Q * TC cd £ 3 S- 'a. I _ in O 2 O ^72 Q>H>'g5-.d gož B nj lo m 5 = „ g C' C I-* C |ta tv — ra I ra , q. B C11 ca ra :> i.iŽ WJ ■ Ds ca 3 CA O > St 4 _ S £ 2 - ..- B'ES®~ ' ".e p o q _ e. = =* t; 4» ■ - I iš5 a 1 = I • W1 4 .v 4 jS ”. :'75z2 5.^^ I > sl J O • -3^ « s o I p ■D i'* v 55 pa E s . J,--j'E.s, ■sS-=SLix;E-^.Jii£ls S A.2 s c 4 ^0 7^“ u C ' a-s-K ' a > oO "3 1-1 rt I ce; eS &£ ffl 5-£“^41?© - 2ta!7l£ S ■-= KJ o >££1-5 rt O^" I E « 'C ca Ž8 6ji:=47ž 5 = s 3 ta .3 e ta ra . ra O 2^ £ ^7= ' s o -B ■^ ' 3 J£ UJ o GE^raS-Lkim ^---1 ta koId^s s®^.=:::a|2 sn§2£i£7 ■ Eši; , -Z p «■ != g ■= g- o 1.1 ■= h~-r“W I^KpSZ^ .2 ,-, Ul i . ZH p p ,e ZJ i - mg o o s s?"? T! E“■ lis ŽS »ihic jS"e 8oii...“i5p.j 52 = e.s2jto = ep.i=ggiT,«oBgg. flTKpS«p'’S5-' fiotnu^ERE^lA-iO I lA c 4 ' 00 q N Ifl C r?i £ .u rt rt 3 £ I VI - — £S O Ji:" cd — CA ® ž č84 £J§^«qS62«’« iDM.3 |[:Acr»^B&CXi Xiu I-3X < '— o o -y r-l 5'S Q d S J, - »6 -S ,-. rt =-877 - Jc: ■5 5 rt a ■3 ■ 4 w ir SCj Is EE I Eg X s r lU 3 KB šia 3E Z 'v^ o: «c J ^111 z £Z < < fc ts O 01 > < z LU > O w > < z LU > O Vi Z UJ > o CA > < Z LU > O > < z LU > O V) > z LU > O CA > - E ' E 4 "s = » “ Sl f B >7 &7'1’2 .S * 4 .S SP 15 ** !S "E 5 & I .'ta SfJ KM >ra 3 r^j ta d, s 17^ «'C rt (1J 5 Jf7 m -Z cc W S 3 o. S A £ r o 4 C-l c -: •n q ll! H OJ £1 •c ." N B 4 ■■“ Q rt bj^ 4 ta ,—j I 7I2 g7S g 1 2.t I |««-S5 o- rt. ? I 4 CG 1-3781-7 . S 5 STdS.Si" p 4 3 E 1^50 ' o H I d 8.i2 'C J- E I O «> rt C 1^50 ' cz> -D rt ’-< I GJdfO 10"^ E2o'o I « *- J - 2 s • 3 § CL "ao B (q 55 iGi rte - c z c- “7“ f^I ffiOLE I 'y.ta.3ocrt«fN'”4i''Z 1^ ^SŽ^^rtn« j;'^iqp,3 ■;;i s = 2 s ■= ^ Q “£ s2 .= i: 5-5^^^5E -ta,^ i — ?^ 2 ’ " C >5 »fM © 1^ '^ ■— ^ c* E TS2^2 ¥ ^2’-5°B7g'o N 5 c 7S S ' «1 ■^' 2 .rt rt 30 U24 p , g ™ .r3 e I EO"- oD-^aa £, - rt*'l^d i e s p £ e E 2 :g: g , es«. Sa - 00 □i « ** _ X — IV rS .£ S( O u rt M £=222'H^Sg65S °IN! I i2.£Z«oZ rttn v ta_t4-i' ' T3 iM^sJ E >sVi g EtoS'5^ 9 ■ " ' 2 □ ^2 S ■5 I ;c 5 n 'p " r ■ ■^■= g |i S.S rt £ ' 2 □ "o I ' Q tn s JC . * 2> > s.s’?: b B — I iL>? > czi 4» v Si. rt > X 5 e iiSsS^p5 ^5 — SS?2,SQ ^:E -u ' ' ' i- g ’ 5 S p 6 a"" I S-SO-E i -? - 5 S cT. =5 “rS-eS . ' ijs' s m JC * d S rt O 4 rt ra ® 1*1 G ra r» “ « G^ C e .b — -• X "* -9*- O ,£ tQ rt _______So 3 £ U B 3i E ± li’i « '' “^5 'g.±-31Š£h «> _'y a~m S.2 £"5? 5.7 io^ 11“ E p Bi-mCQK iffibJUL^ -^" p ^'" 2 " E°S2- ' O 2 rt :d 'taf 3 m .49bS - 'cd-3^-' I -7 4J ® M I I f ~ to , 4 N rt C = “2; SSe=I g ^■e s = "7as . -Z 3 ' o E u* ‘ B E Tb -tali—* -— •. a E ra e £■€■2'^1 — dj '• fN 4 I I - 2r cZi o 3 ra M ' ' .rt, 3 3^3 3 I ra CC " '' i == 5 771 = 7 122'^oa šš’s^ s i£ “ .5? - = » « — ? ■" a iCbi |CLSbiriJCCN3>| Jtihl I-*.’". ■g' I z g=iS^.E£; rt 0 rt O rt 4>------- I 'E EiS P. ■ Js! ? ? *2 .p *? « w 1 5 S I “ - i « ^lO— cvrt— 3 Z'4BjoB >i^3G.‘^4H l.E.8^ Sš^SiS^S sTig ?g73oS7BiI 5„ 4» ■ ' ■'O I rt co I --.5^, Ni I o «t s:1-Ei SS rt '"5^-3.'SLrt Xiri'3 2 I gjrt.'^*rata2 3NQ^N(q Oc rtr d P 51? — E 'i ta O.^ - d^*'^ — .^ -C.. ,p.. ’§ w - a 2 ■- s s, ■ '—.^ -' rt ?C. -M C#!. — rt > X ' s g s 5'S .8?UhE = § O — 2.S S g2 rt cc I 2:^« ._ P. ' S .?■= s'«3 ■pu-i^^pP^^O^dS . rtSrjJ-O .Sl—.ta._ M«;; s ?&:? k p^^.;’. -7š' i® WO = 3^ ^^“ " 4 i ©Soc.,. vi.2.v>vi.2 d fi £ •5 Cl I o J 4 ■4 4.5g^K4>raC'-Trt,.^ taX^(-iviJcsME£ra.SH,S;4j I i Hi45S:a3aa 0«?EitaO’2 . • ta 4 3 SE gcA^ gr^OO ra y 4f_i'— o 2 =5! e s " e S q rt rt 00 u " . s lA 2 I -o = ,..2 cA rt «8'2 6 < z -fi 2 > R g ei22«’-3 rt rt IB! a'7 rr^i7-' a.g ';z2s¥.17 “^.£'- S 4 £ J2 rt tatata ;. £:€£u -* e £ B'T-ra ra ra Ji c =■£ «.§ p nU «■= E^S J. Eiig 5x^S-=0;S'5-p c cA Our^^El ta-^O 3: L E-Ch^.^. - ,- = [E 4'e2-£-?|£^5 I mši I 1 I S &; iS ■Ri X, j< 41 2 rt 'J o rt rt 4 £ .” r- * 1 ?■ 8 .li f3 o E ■SlgSS^Ž^ilSsapgp^ .^p^az igž' eTz>7 v,.j £ ■rt-Gg '□?i 51Sirt-O4p^._'^q 67.> I I 3 =g.(3 aS.£ p E p a-Z o .£,t' oLŠm^ «2pS E^^diiG^^ eO ' 4 Cl® C44Z1i go p c rt e4i O > rt v =,ai 5? ^■ 3 := J5 a = .-. --S-g.Sit e„_o 5 5-t - > 1 — -O _: * - "i o r; S rt ivi ”S-5"^g’8 -. H p ,2,® S ' •“ M7 e'O LEJI 6 = S 6 - * “ K v & J 3 'S ra ra 1 :3'‘E'o ;: 1> JC . O « fM I E S=S 'ITi rt rt Vi X < ►N Q < E > JUS t; rt N 3 7g7'?s7 ^s„|=g « ' 2-^i-7S|Ž »a a — ra , ... c I JC JC '-5 1 J ES ® 4 .c iji-co r^ id ' '2 ™ I sfi5 > to - .v rt G d lA: c«' 'S 7 a > ■& s = rt lO Č rt . J B i' 4 tO 3 dj ra 4 O a 0 l o ’ “ >4 t __________I 2;j7 £ >-:2 p^^ = . 'a I 'S'iSi I 2.DRpli.> 8 p ap S f .«S? rl “ Si ai-2 G eg^i^sEMp D v 5i G 1 " 'ra . »N o p 2* '=o>p 'J -J s:? B-^ "B T 65? - W 3 5j -p _ ; c o - dj ' 15^ I z.^'§-olQ o > 3 5! rt v 5 7 4 rt CA < 45= «01 ^5a-¥^BSpp'L--.2„ri-i* o* rt O 'S cc B S oi ■“■-E .^i.2 .7 ■■ Siz*" eg,oa g § Pp 4 ' .rt D'rtL'Qi — i^'^'o:Se'^©'^ ■ “ ^ .:■§ p E^ U-7gu djrr 4^CMrM E|2 £ "i* « 7= 1 s — £ £ = Irt 5 2^ 52 i =2 1=^4? * S I . 5..? ■—"o G-d -^ = 'F . 5 ± a.pigo I 8.S''J|"3 & giSaissssi^.^^’ ?z *8“®5S37“ S^^^oeI^I^^eIjs-ssis’ I i-SiT:^=i§i8>2O3 «- 1 anuo-i či J 3 t^<<' 'S 5 E"22J5,i=g’7 3E -5"E-Sg-pB^g = -- ■ ra eZi .X. I 5^ X- 0-j a', f—. i p rt JS rj o J rt l?z 8 25.5 4^^ oX rt — r^ N I« IV p Cl 0 Zf 2^ rt i 1 ca — I 'E-j: G Ll 4 I CN 2 — o 4> 4» U-. S'E »ri 4 3 O I CQ £ I = 5 S E -T >rtOU — ^HH - MHl -e^'’'- 4-1 I [L člC - Sic X I £ r -d I I I ca £ 8 'O I rt .Zi u Hrt O' rt 2 JO X S^Spo.SSBitsoS n > Od S 5 •-'■^ rt^ta^'^ " Gr 1^ 'v •—''‘“■-■iratart'=C®O T') 7'Ss dfS e " p- a _S°5j45l ' EHp i vE I = I C'^ 7 S.. ^■*c I ?"l£;^^ š “ _7>g I 2££S£ IŠ o S“3.a5Pg ta ra ra B C ' I 3Ti-i.... S> rs CM (M s.fi^ = I , I s :: < rt©is rt d'1'B^S!? S’SLS ■“O — t-j 4 C -V ra ■?! 3 rt.^ Otain § o p' p-rp 5^7 '^‘"^17 " 'a ri a '""■S i So"-e8= > 9 : I = F’ C', rt e Ih K- ”? :š® s 81^' S.e X s rt ' §>s , -o i n dd E ■ ® T? .?i = I I = - iS’“.n'Ec2' r= PO 8 ■” 2 "5 o . >0 Mco L-€■^5! '^7-^J2:5-s .-J • “ - I ' » Jb , XA •* .i 0 ič rt L£ T? ra = S o c s > j;-S.2-s2 p E| :n-c .= 4'S^i I.;? S-i rt lA (A § > rt ClO_L Gji.L 4 J, S'-S n rt lF 4 C O £ 'S3t'P’^ 2 - « ® 5 B le ■ -X, ’T|rt^,_ -ta—'JsmS" =87.-111:1, 32s«sS3.g^S i.^=g“ ' E^-iT^S^os gf^ Š-.^ 71~S=£' *S ra'rfM';j rt X — _ q,cn - - rt c 0 rt — g . SQ^°iSa!£:2W.^^^7 ag°°RS27'** '“"^Spa S-S=g = :ll‘ ■■ £3 E ' 41 - U £ ai S £ o>'č s ■= “ a ,■==>»>!» t lii 'SSOB aO-p.^ I -do I ~ H rt S S "A .i o ■ 73 O rt *• 1^ t < O. " M I 4 1-4 s £Q 4> trt “* -.h S . I D. I E:rf5 S Zfgo^= p •- ■^8 N iP 2 o ■£ £''2 KI a ■ tij— I S £ .0 e “ o 7“ E 2..= -ac S ■ \5|s“3gU ■= ?S '5 ■¥ ® ■ = J; '^:± rt S' 11 1 1-2-= '£ i? - a t T3 rt 3 I J£ S I ge 58-' - E s -SP ca Q Š.2?-ci gs I = a = Z c X rt - s “š 3 z p®-■^'^«02 p" .28f--Eg2o7 Eg 1?°^,“^ oNS-io I - ' s ^.SaJ ;g E O rt rt rt 2 '3 1-3 VI rt rt ._ <*] gHA „ ® Ji - fM ■Jc.tCJQ rtrt □ £ Q F 8«p:'|6.2 7§S2’IS'te'^^... in I I SCL>S > — ■90 -^LcOi^^^i-Sl l£ t ta — rt" O ,® 2 s 'S 2 s o ©■ rt 4 > © 'CO ® 3’0 > ra ■“ JT .E^i! ra£ rt42'-'’®’S2TitS r ' 7 I sSSij sf2s?§®;s3 rt O nn ao rtJCM CN £ inc'GOrt'rt±3? 4,3 O4C.^r3> ESs^i^ ta.ra >-taXj ra c rt 4.— 2, '"■ ta E dr rtLI1® -3O^ SzgK£^7 o I o I Jd _ c I ur LL .LO>'£rt3rtQrt iOT A £ E 5 y č"e "rt o '"i 5 »5 hE4L''G'e254rt—;iZsXfM3 ta L? E J- ttC TL, * ■= ClVi J5 i < .E = rt Q Cm O 4 O 2 ' rti O .2;ii=*'-'Ws; 3'p^p'“"S g7-^"'SiS'’ = ra ra .— 'e .2,,2 'rt m a =■ = a 'P .k .k }!. i d: »; '.= a — s c.n g 8,l'ti3'7E .0 S S v E . UO i'Fui rS-l-; -ES o T '5 0 rt 23 G 3 ICSgOi-iiO- n-., ■' ® sr-? . E s£=? 8 ' ' S JiJ n = h'=S§ - ■■ £ I J^ fMgl . A .- 11 . rt 52^7 o . rt tA . rt 4 G rt Z * 1 !.■= 6 I ■a^ < I « ž p &g; 19 4-. š^is;577°'5 b —-IraiN-itiidŠiSvbfi >£cSe m O ramViC3J. rttartrt = '= = ® I - E.e^’.S p S^liŽ^Jop-e-o.^ = ž<£rf7 rt ' O ' 1 « a 2 o PM ot ® H 2 ■^^Z2 i2'l'5'-| Eh . eP S“1 p E-i 3f^=PF- sli I 4 A I ai 5 I 4> rt rt "D 4J H P X I C:i wo I rt ® b- ? 71 E I -f i A « ™ 5 -X 1 Crtcn I -a - Š E i 2,5 E .« s .£ a rt 'e oO 3 3 N d rt Tit-3 d rt > d rt I 3 CO rt N g 3 3" 'U 2 3 c s s"' š p 2 °B s »' j= 'ta' cA ^,.: S ir = ga gSšf^ X ■U ' lU " P O JC M i . I.V ta ra jj 4 '3 £ 2 rt £ 1 - 'pod , — J.F bi 4 j£ ± 2 rt C > ..ta ul 2^0 3 X3 Clm figiiHoi;? O.š7SRKt°S^^:§ " ” c 2'F E E .3 dj 4 rt I F -G c I ta E Vi 4 '.£ Vi • ■= ‘2 S = ■« o S =■ - -1^ 7 o y. ■2 o rt. c •3oe«>Vi»C4. ■s '"■-'■5'i u'-^ £ X V) > < > ■H2 I s. 4 o 'Shn - •n- e ■a^ . I ' S '?" 1> u - ■ ■- —p z i*“i ‘-'Fi735S'°5'^n'? >S-!iE .' and^ ^.B.'C='5, I co ' ; 22 r-l '" :r- s Ji g“ 1 ' Roisa^? p — TS - 2= — >.KT? s.!s,<'s'S. enot.-PHrtaTjji.a ■ *’ .2 bbu Ho«O leZ I £>< M io O P = * o ■5^1 1 - I g; ll 00 £ ^ £ - .- ' " pai T.2 ■EjK:? -s a M ^1£3 e -J m g 3 - . ° jO : E « rtJ -- I O 2 „ - E.^ J. . ' s i.8 * S'8 g s . r' X* — ,,t i34ta>NlrailNC| u C C C Irt * S H- ■S N p 3 I 5 2 "* i 5 ti 2 - ^■ g o B -E So -1' t? S^."« rt I a s E = :S S.S -rt *• *" rt Gl —i s- u E’-rt o G .= 7 oc — ■>i Ji c E OOT I I v i ;£ < 0 v rt I I 4J >2j 2 >N I To O.^ b ©'^B^ ObJC^ = ičl bti s 71 4 ? 4 3! ■, -..Er’ g 21“ s s.SigOo .._ 84Š'pfe.o5ESžgT'«>g3'6'2 t^g-£jSfe4rtOr* ® E s S S z g 2 .^<>1 g 22£3?o„=Sa.iH-c2.g ■.jS" a.¥4i^ lOOR ?.,B1 UT C 4 3 '■ 'J .2k’S. ® — '5 -•■ - Ji 3 S." cSoB □ 3 « 3 o .2 41 ■■-.e-ž' a 4n ' B OD^ rt q O Ji o ZsligJfgZEfii? ' A rt H.. ' -I P CCiS CM ta. o — — 41 r: 41 'tO q - 1" P K«-? 1- . _ ■ . ^ ’-c9 =a,« _ -5 ' s p s 5 I"' & 's ju Ž^SiElS^-^g E.5 E.S sivsN' 2 g;2;;S,3^ . .399 I ".s-“Hz„a£-2 § ' 7 H.. * ' — JC £ O 3 O"‘C1 O ' 2-S q V) £ O rt rt 3 sefi -P‘C tO n A. 4^ 1^ 2 Š 3 O flo Vi X < >N O < E(Mt^ e" ^^i-Erth^-Ogr^o-gra ■§2 0 ---T^eo bi . S . L „ Ups''257 MpS -7ra’'art5i^|ra_q,c^ I .|■g£^ML6U^S.3P C •■ a 8. ■■ rt ~ I 2 *< X rt o c £ a ‘ B d 'C I 4 ŠO.^ 3 p H rt 3 O\ D lO 4 JU Q - ■= k ■ ' ■ v ta I 1^ ,S 4n rt .ta 4 ,_ _ C — '’S3~-3f^ 'jC3_, ; rt t a«— ; P X -5* I .1' z i'£c:523i ’4 2 LE -c [- l^3^y(^rty.,^© o čv fi'^'34-SST?^Ge*^yPs v"’gg7,l^ G Ll I £ »s O 3 I E" .3 '5 g f., 3 ? ." ES;2 š -^-s a<-.s. a« ® 'S 41 , M != S -S s/5-37 2.« L-c -Si 2 3 S ?5 =■ i_ to = , ta vj p, ,., I -ii -jč S 2 i - i~- w = _Š- n+S fla S*— J2 C 3 3^^ £ ta. . 2 •r; . 4 .t T 2 'S ’SHrjD 3 rt 5c SD E E?mš--------------------------------------------------------------- " as.-= n-a I L^E - = ■^"'£2'3 E !2 I z. = Sl" (/5 G CM Dl i E gs-. A 5ž J ii • • - ' S^'!'e8 1 ' ^- z i 5P. ^EaocOrt^^^^-S F 2i^ŽSQ7.&S ,7-S o s s 2? -3 ■A X J I O .iSSS siŽšSS^ :gZ212«S«S?; s ~ i ' 2-§7 ' ' rt , 3 I 2^ 3 3h S 3 D 3 u .3 3 o “ 4 L' ’” ' s s, p I « 4 fS .rt « _ Z c zn = = f S B V15 > I sq|'E^ :E£o5...-'a'^r. 5« jo 6 §7 _ io a-- g S „ g s 2. rt — £ , I = .2.3 4*0 t I w.I -Ci-S£ 4>o £'XC-©J2 Tl”?: ‘NrarSiCO^LCO-^rM C S=“K -B _ H/l Gl 4*j rt ^u^®’’3:5 — od Sztofi I KSNEm rt s rt p r" o S zt n rt P-G ' s Sj & _ ta r J P TiT ■= c * ?E. M < I I iž J JZ E i rt 2 E — ta rt J5 4 £ S 4 K B -3 a -^i "S □ .3 = . un, n ‘ , g P P rs" s I s i □ L SFI t-I l*- E R .M p rt CQ g « rt b-: Ji J rt Zb 4 " 3 ca 3 H "3 'C o ll' L) m iG 3 c ' 4 lOl P 3 M v ta. ta ' £ a DCrt i -2 «EšS~S a =-^ g..= a-r a t« ~ .- I 3 4 J?- 4 *- f\ vi I I Vi -iid 7SS=-^£-S2 ® gJi-š Si|5 r ^i£-g I EBS I £0-^ Si > vS rt o :S .2^ :3,'o3K4iJ'ralUU.3 J f" § a: r£ ^Š3$^3.§|=Š'pSS 7£Š"2s“^Fi jna ogp. I ' I !:^Jf'hTsh E ^ ._ — S G'' rt, E 4 u — 5 -.“ M 3 F — 'S _%dd-h -■P .F.&. = .^ 5 — ta ra; n .B« X "' 11.5 g “ L^.EioE s 5 "Te^aS^ 2t=^S-33-p,= ■.5&g-7SaO^'£°’S| g.00 I p^„o„eS = M Ž-n pS jr b“S "o 3 3 g“'g=8n2u^ ■7.0.3 ^.2..2 a 5■so - p I ccX>uCinddCL< I ' -E rt s 'E 4 rt !>! rt '40 -rt O < E ra JC 41 c ž P S X Is s E^Slfi .0 t£ _ .v: !7> rt p 2 I ™ Irt a._ b -i _ o V ,A £ S 4 ;q 40 [A (A > > S-R č - — •-> "D -r ■p'3'3'S:^Q(ši^r z. : —; ■ : —, .D 00pr..u0u0«-u01t ;U8^s^57177-:U.:™ .g E ^.TijnSo „ _.,., ■= P* sibt .■*?_ p—a p p — q.b s ™ £ I * I ■; i; - o -Ji-rS = 3 O O i5 ™"' s.E to rt O rt rt rt s; JC c ■atJ 2 fl 2 ■'^ 03 5 rt dj §■» š § c -1^—J. — 117 b,« s.7«. .•^ fn H rM »A ® gg B P p9pgco.p.aS8SK3 Si I-- “ § 'o s "i E « ~ Sl B a oi o a J! p aapiTJi^S '3 1 1'0 = “ Š5-= 5 “ 2 o g.- S p H a r 5 TS:atEgs7=2_ «5^5 2^«^ I .5Ž SS S.S4S P8.3 §2 58 2 ^Oi2.S“'E.-2.p «g-o-i = op Q.'=a7S>a|?. 15« = iSEamp-i;Si,-4£ pp-cisl* BkS-p * '' = ssS“^ e ’>L^ e p "S' 3 , g 3 , “± S E I- - 5 S gas£ =-d IS•“ •*• lgSEKo'.e^ '=;!eg.,_ “aS.-sS.-.-c^jSllIii. 3 < Vi X < ►N O S > rt 3 S 2Š c z N c o i, •? §. e -S s-j; g I 1» . --s t ' '3 .9 :j: rt !? 5 ' 'i □ CM £ n ji ■= o S X !ppnšs78H:ih> e;.^S22gu^-xlZ g liCA H O - I , t« .vta v> CN ta o I Sta I ra rt Se 3 VI ' 4> Q u .*s “ it ’' aSišu^^^SLŠ 0S2S.'_; 2.2 g ^-“^.3.^0 ss s G, I J C I JC 3 p.3§S^J=T^a"»B 2 !; o S = p3 8 "S S i* ■:. 5 sS8-mF2xz I Jc^Z rt rt se ■ 3 « rt * tG P- >1o^165i*o,_cs| ta :g Ji SSjaSjc', SiSvSJib; ®S^^=7-S^2’S'Sh tSa-^TvBrt ■M" — — H 44.i;CrtE3Q^2rtraraci. toB< □ E.ŽC6'ŠjcxjN] h L z -t 'L 10 rt c rt . E .zi’C " ro r^ 00 o BMa^^Ž^*^.^ Iz - — - I I I 7 ” S-ŽŽsii.^' 3--F! c d CL- F E - 3"^ 5 w ,3 to 3 !i u g 8 'tO I Eti M-S s ? r^ rt ” B .5 ■_ _j H '=‘'-io.iZ=O2 I z N I -id; -.= 4rtnNOVi:£.rt^ 'O i. =':® = 'fj ’■= s® rt 4 • 3 JC rt O 4 3 0 .^»'S.SS Us '. 8 ■’ 7 rt ■□ T jC 4 ?£ -E “a p Kiirl^ i E™ p “pP^^ž^p ^"3 'Z'S^® jhK i -UI ®2r2-?;3 i V. g I 4 I *■ " ■■ f^S-S u S c-i"* s s-5 p* ^p « S-: I P-S S d ■ o2-^Esa=Ž.B(5’Š'= 5 32 I S.^g.2 I S «S-a) &■§ JI p-O 8.3 3 B" - S E^oo-og — o *& Cl G. 4'^jcen S C rc'^ ' c-^ 5;® Ss3 a® rt 4,rt'E Oso 1 _r iei>i3e cž C 'E_j’“'"%Si — ^0 J ® 4»N s rt I H."S'- i rt ' .»£ I ® = ž . -> Vi Ctw-I 4 4 (M <^51 4Jfp77 t^ZES^^oBCrt^g '^■5^7 .^rb o JC S ■£ iZ ._ 1 o ta3 ■p^^Sr^r ‘ ' K i, JC -•.2 4 rt JQ B JC n--^ g t g p.EK-S I I s 2d4 I 'CN 3 ' TT. 3;Ea- B Ji- S O o — 04* ‘g:^žS “ ” so;;^ 3." d J •S2 rt Oi ' S 40 U“ris i.|^.. E^i4 2 «£ rt > a 3 s — s m s !_. H - ‘»srS rM c O^JCi-M * A -r; .? £ I 3 I rV, Gl .' j '2V “ š ' ® > X ■a > :F rt £ j M G rt o I J* 4 ®o !0 I S "C rt O M D. 4 V 3 :£ b’S < 5;^ B ■ ■ . ta ra ' ■; H ' JC^ 3 JV Ji ta^ — I ooS-SS.^ 3 '^ £ 2 i>S 3[| S VI JS . ■ ■Sz o X ŠGčl «p£ =7g='S.Ž= ' 7 ' •3'8.^, = ;; „ pKpin e " Lj dl _ ■iS 2- X O " ?£■ V I ta 1 s ' -fe S ‘ J3 O o E ' 0 S,. C^ 0± S- E 7=hi ■ I 5 rt • = I d * -C .M » I 73 c I r-l E rt S s s .§ - s o I 4 LG I" O JC v. ■M' -f. s : = 4 ’ ’ 5 Igšilitla • . fe .£ 2 d'rt £ S'3'3 B 4 X 3'Č i =>-S2Ž•»&.S,g-E S S’S> a- s = £iS'c-- - ,-■- ° 2--6;Eg.s 2. s s S 3 I rt 28 ■^ = 2 O " O 4 L£ jČ -Jt s 2 .2 -5 qq rt.« & ■ ™ Sf 3 ■I = < 28S 5-^ 3 E fsl rt rt .i-s = „ _ 77 p-“- s c " 2 v I -- 5 S e rt I £. , I J«: < Vi [Q < S ip rt 4 . 4 E E -S O O g ■ B E S I £ i/i e c ' rt rt jf " ’ 21= xo rt rt ei 4 N ^ ■= rt o 2 2 " ea^Jgš ='5^ I'? 5£ SŠ £ Š -.: " ' a l^lRSin i i 2 1 = 6 4 v X ta 4 : jl; - >*-v7ii7i 4 4 o,-" sil 17 2 i E « rt J< ■5.-^^ rt - ,'i 4 ? G b. c -.■H . Ts tai * ■B d !£ ■ ■*- e n l -- I I■! ' “ ri ' s g č ' s ' rt 5^1 .E 'ta d X JC rt Q:^ s .3 = £^;S5 G k I 'C u> 2i '-^ • • .^ rt J rM rt I I I 0 I ta L 3 t* 1-1 4 ■£ lA I 06^ - L.==SO- ■J ^S^SS7Szx|7ai 8 d 2 -S J 2 O ' stf.D?! i>cCS>5S!o4H lio. -S 51 .v^i I rt - •'" — I _ ta .Itt t*i N V rr Sl-^^Ptu £^.«,0 Š P N > 41 I 2 . ClVj ;: 4 rt : t, j_ Eo £ N o.- 4 HJ s= ■£ 9 7;25Ss e ^S-S SgISjO 5:^ 4^ i! "1-^.O* e 4 »R ^7:t78'i — ■''"JEt.s — b2 s .-^S.e 51S;: I UitsS'v- it"2iS-5egi;33;5'E ^-s 1’-^!^=^ r"" - ■ - I s tjO ;2,5.2t5 e š2 =.g.E 6 p2 e " = -2 = I s o _ M o 4 3 N rt O 4.£$ '■ •• rt S-_] ^'.c «1 , t ta rt O o c O g S..pbuT I .« E,ž &,5 4 H rt w 4^4-ii© £ 6'^ rai Eaa^B^— O£lE£ ' JC o rt O ■“ t"? 3 ®’' No b nSc, -T O £ ira 4 ta 1_Lo .4:£ ta -5 £ - Bl s g > 2 * ra ,z Ul 'C o 'O £ -3 ijta4OtC:Jci- q-ra ■£ = G ■” o « 9-C * > rtO4=5 .5 . '•“ ^ S £ ^ -4t© rt A ta ^'•ta a; o 312 -.^'i7 ■ _ o f hJ Gl 4 ■? ' - " £ O G G ' .■5 ■*■££ = i^e^G — _ > s.'ti Hn rt 3 ra E N ca ” 'i Ii isihMfs «'£.^29: ta£ £Jt 2Xi 3®S“^ rti^T o o p 00 5 . .»I fi ” S rt U; 5'’s o - j oŽeS ; 3 =■= iT^^^NtaZSjSi^rt ^S_i<^ S-23 .a . i ffl rt<7 c h:7l'-ah^n ‘Cfe—S2*C'^S ®rt^ f?.s5S“i^iifr-^a a2'S'^'£ , 7 S . a E • O J 'h'' E Q 2E rt N 4 g rt — TJ — T:i7>aL? 5«; - ' 7S S "1 - , 0- m F J B oc n rt Ji-ac -T ra ' Ti — 3 3 “■■ I 3 I'. 2 s i > ^ ■-■'=' O U ■ - £ T b .3 .JC '-". 'Sj-— ■Vl?*™>4Svt-S = ■?= — ' BC.S i12=&^:S=2 :^.-' ^5|<« 9 40-J 3 D- >c Vi X •N Q ■< E > rt I « 3 'rt C ■_ E 5b 4 'g j£ s 8 ' .-0“ § EoSS .t Ji rki «4 ta ta .47 '-J I ^ 4 e rt o I c Cl 4 .ta o E — [Q E G !C r^ s u u2 J r > 5 4 i 3 X oSgOtaora^-=bp'ŽSX-“?^cio š^oS^ 2^ .=a^e.a rt 8 'Z P X * ' c to n ' £ ci ( 5#3 = -c rt £ * rt ™ P.; r N , B 4> E* B -“r^ QL 2tb-. Ji CA < P £ 4 -B I v rt X d J o o 7? i-a ’ « o i!L - ou - 2! 40 .! cq v „ -3 J* w frjgJ £ L * Ij; i-ls- e« o-i,w\--tata^G-jSrt^ '3 ^o, s^7-’3-7a:2b.&3-:P ■ s? I ' ” SiC-ri-“ „^8h.S §¥^68 ^ ='p^ , ,i57 lO = 3.^ 4^0 '=0 I 6-2 o S 2 as a c 7'3 g = .e.-'■•■'^rara5“ SB4 . ■ ‘ ES^ oli4d£;W.i> g" ss-a~7«gs^2 I H q,SS 2^ Ts ' ^ •■= o M ta 4 ' p7«£®- o " c c B ;. K D , £■7 K os-S~Fj25' 'S^ijii 'Sc .— 7;S5(-jzSp4 0,0 z™ ~— K p ■■ — I. s.;-o - g—c; S’.;:... i^-^Tgzi u| ho xzi — £ bL u ■3 f® rj 41 I G "3 £ ' s-S-S g > .ta H rt -* Ih* ’" " S H q JC S-'Si55!! S.7'Šq I 3 J J E G,' 2-d i£^ p JE5i;“2 ^3'5ap® 5; ClZo ilOl-OSi^CA SE &1 5 2 Ch I > I >[L 5 1 G “ 4 "■ •J o to rt ’- ■’-“7 O' .S 'S'- ' cA C •, a MO 1 n 4 -i E c*’ 2 X s e 7; ■>' I-? 1 uiCC [LLJ Iii>v^4Q stran 18 vestnik, 7. januarja 199' vestnik ,0,0, Ugodna prodaja! Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje d KLJUČAROVCI 19, 69242 Križevci pri Ljutomeru - SLO, tel, fax: 069/87-731 - bramac - bobrovec - salonitne plošče (osemrebme) - tegola 60,30SIT kos 31,90 SIT kos 590,90 SIT kos 773 SIT m- - opeka (vel. modul, križevski) : - apno , - nosilci 23,40 SIT kos 324 SIT vreča 236 SIT tek. m • betonsko železo • armaturne mreže • izolacijski material in drugi gradbeni materiali po ugodnih cenah V ZALOGI VSA KMETIJSKA MEHANIZACIJA, ZAŠČITNA SREDSTVA, SEMENSKA KORUZA IN UMETNA GNOJILA! LOGATEC r [i I v v PRVIČ NA NAŠEM TRZISCU: MINERALNO - VITAMINSKE MEŠANICE, PRILAGOJENE NAČINU PREHRANE za krave molznice Kravimin I 1 J ekstenzivna reja 4 2 osnovni obrok seno, travna silaža in trava z zmerno gno/enih površin, vse presušene krave in breje telice dodatek doma pripravljenemu močnemu krmilu iz koruze za poletni čas 5 dodatek doma pripravljenemu krmilu iz pesnih rezancev za poletni čas 3 osnovni obrok koruzna silaža, seno in beljakovinsko krmilo p* dodatek doma pripravljenemu popolnemu močnemu krmilu za mleko za prašiče Podjetje za lesno in strojno proizvodnjo, trgovino in inženiring, p. o. 61370 Logatec Tei.; (061) 741 711 Telefax: (060) 741 279 Izredna priložnost za nakup stavbnega pohištva iz programa KLI Logatec Od 10.12. 92. do 15.1.1993 - redni program s posebno ugodnimi plačilnimi pogoji in popustom - opuščeni domači in izvozni program, do 50% popusta Informacije: Prodajni salon KLI Logatec, tel. (061) 741 711 Maribor, Barbi, tel. (062) 510901 Sp, Duplek, Kemdi, tel, (062) 681 320 I ^AVIMIN "I osnovni obrok silirana koruza 2 osnovni obrok žitno zrnje •optimalno izkoriščanje doma pridelane krme •večja proizvodnja •boljše zdravstveno stanje - VEČJA GOSPODARNOST MJE ““ lek Ijubljana veterina Srečanje Predan vasi in delu Če bi bili vsi ljudje tako zagnani za napredek svojega kraja, kot je Jože Tkalec iz Gomilice, potem bi bila podoba naselij še lepša, bogatejša, z več uspeha bi se lahko ponašala razna društva in tako naprej. Jože Tkalec je bil dejaven v vaškem gasilskem društvu, v katerega se je včlanil še rosno mlad. Pozneje je gasilcem poveljeval: pa ne le domačim, ampak je bil tudi poveljnik gasilskega sektorja. Aktiven je bil v vaškem odboru krajevne skupnosti, saj so v tistem obdobju napeljali elektriko, zgra- živinoreja. V vasi je kar 130 traktorjev. Obrtnikov je zdaj malo, nekoč pa je bilo v Gomilici kar 11 Čevljarjev,,, Na koncu še tole: Jože Tkalec je dobil za svoje vsestran- sko delo več priznanj, od katerih naj omenimo samo nekatera: več gasilskih, priznanje krajevne skupnosti Turnišče, mariborske Škofije, saj je ključar v turniSki cerkvi od 1958, leta, in tako naprej. Zdaj, ko je bremena preložil na mlajša ramena, pa so mu »naložili« po- grebne govore. J. ŽERDIN VESTNIK Izdsjs podjet|e zn Informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak. Stefan Cigut, Zlatko ErIIh, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Honrat, Milan JerSe, Feri Maučec, Stefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji). Ksenija Sflmen (tehnična urednica), Nataša Juh nov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-303, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 4 trimesečje 1992 je 850,00 SIT, za podjetja 1.500.00 SIT, za naročnike v tujini 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje St. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifna številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. VODOTEHNA Trgovinsko in storitveno podjetje, d. o. o. 69220 Lendava, Čentiba 459 tel.: (069) 75522 Opravljamo vodoinštalatarske storitve in montiramo centralno kurjavo tako za podjetja kot za individualna gospodinjstva. Obiščite našo trgovino v Čentibi in se prepričajte o pestri izbiri: - inštalacijskega materiala - pip ARMAL in UNITAS - peči FERROTERM in TVT za centralno kurjavo - radiatorjev Aklimat. Delonghi, KIG. Vogel in Emoterm - keramičnih ploščic - barvil - radiatorjev vaški vodovod, asfaltirali dih Blago bodo carinili v Lendavi Vse blago, ki so ga želele poslati lendavske delovne organizacije svojim kupcem po železnici, se je doslej moralo cariniti v M. Soboti, to pa je zavlačevalo delo intpovzročalo dodatne izdatke delovnim organizacijam, V prostorih lendavske železniške postaje pa so pred nedavnim odprli carinski referat, ki bo omogočil opravljanje carinskih poslov doma. Odpadlo bo zamudno potovanje v M. Soboto, pa tudi stroški delovnih organizacij bodo manjši. Železniška postaja v Lendavi je tako tudi prevzela vlogo četnega mejnega prehoda. Povečali brezcarinsko JD agencija za trženje Vodja agencije: Renata Bakan - Ficko Propagandisti: Nataša Praprotnik, Franček Stefanec, Ro-I bert Perš / Oblikovalec: Endre Go m er / Dejavnost: svetovanje, stiki z javnostjo in publiciteta (izdelava vseh vrst infonnacij za javne medije, tiskovne konference, pokrovitaljstva, protokol), oglaševanje v me- T " dfjih (oglasi v liskarith medijih, radijski in televizijski spoti in telcpč plakati, lepaki, letaki), publikacije (izdelava vseh vrst prosjiekiov, oblikovanje, lektoriranje in prevajanje), gratlčno oblikovanje (oblikovanje celostnih podob in posameznih komunikacijskih sporočil), fotografiranje, organiziranje prireditev Naslov agencije: Slovenska 41, M. Sobota Telefoni: 21 383, 21 064, 22 403 Telefaks: 22419 VESTNIK vaške ulice, dogradili kapelico in novo mrliško vežico, naredili omrežje za kabelsko televizijo in še kaj. Naš sogovornik nam je na kratko predstavil tudi zgodovino svojega kraja. Ime je dobilo naselje po nekdanjih gomilah, Katastrska občina Gomilica meri 660 hektarjev, v vasi živi 700 prebivalcev, ki se ukvarjajo v glavnem s kmetijstvom. Najpomembnejši pridelek na poljih na tem območju je krompir, sicer pa je razvita tudi prodajalno Na mednarodnem mejnem prehodu v Dolgi vas, te dni končujejo dela pri obnovi in širitvi brezcarinske Kompasove prodajalne. Skokovito povečanje prometa na tem mejnem prehodu je narekovalo potrebo po večji trgovini, ki jo bodo odprli še pred novim letom. Promet v trgovini je močno narasel, sedaj v njej dela sedem ljudi, odprta pa je noč in dan, V njej kupujejo predvsem šoferji kamionov razne spominke, pijače in drugo blago. Prostor pri mejnem prehodu pa še vedno ni urejen, potrebno bi bilo zgraditi Se nekaj objektov za potnike, Se zlasti za voznike kamionov, saj le-ti včasih čakajo na prehod meje po več ur. Na madžarski strani, v bližini mejnega prehoda pri Rediču, gradijo že nekaj gostišč in trgovin, zlasti zasebniki. Zvedeli smo, da bodo Madžari že prihodnje leto razširili svoj del mejnega prehoda z več vstopnimi in izstopnimi potmi. JD vestnik, 7. januarja 1993 stran 19 Vestnik in Murski val v Sporočamo žalostno vest, daje sredi dela in načrtov v prometni nesreči ugasnilo Življenje sodelavcu slovenskem medijskem prostoru Oktobra letos se je Inštitut za raziskovanje medijev lotil obsežne raziskave slovenskih medijev in njihovih avditorijev z namenom, da predstavi podatke o njihovi branosti, poslušanosti in gledanosti. Udeleženca raziskave, ki je zajela 62 medijev, sta bila tudi Murski val in Vestnik. Podatki so zbrani v publikaciji Mediana 1, ki je tako postala zanesljiva in zaupanja vredna vodnica po slovenskem medijskem prostoru, zelo koristna informacija za vse tiste, ki tržijo oglasni prostor in čas medijev, kot tudi za tiste, ki želijo svoje sporočilo čim učinkoviteje posredovali javnosti. Zbiranje podatkov je potekalo z osebnim anketiranjem v gospodinjstvih od 13. do 18. oktobra vsak dan v 176 naključno izbranih naseljih. Skupno je bilo anketiranih 2089 ljudi med 10, in 75, letom Vestnik Vestnik je osrednji tednik severovzhodne Slovenije, ki izhaja ob četrtkih v nakladi 25.000 izvodov, Po vsebinski zasnovi je magazin, ki Se približuje zahtevam vse populacije, z mesečnimi servisnimi prilogami za svoje bralce. Je časopis z večdesetletno tradicijo, trdno usidran med bralci v domači pokrajini, v zadnjem času pa postaja predvsem zaradi svoje pestrosti in kritičnosti iskan tednik tudi zunaj regije. Po podatkih Mediane 2 prebira Vestnik v povprečju 90 tisoč bralcev, od tega 36 tisoč moških in 53 tisoč žensk. 40,7 odstotka bralcev Vestnika je moškega spola in 59,3 odstotka ženskega. Branost Vestnika je med moškimi za 18 odstotkov nižja, med ženskami pa za 16 odstotkov višja od povprečja v populaciji. Največ bralcev Vestnika je starih od 30 do 39 let (21.000 ali 24 odstotkov), od 40 do 49 let jih je starih 16,1 odstotka (14.000 bralcev) ter od 15 do 19 let 14,4 odstotka (12.000 bralcev). Največ bralcev ima Vestnik med populacijo, k) ima končano srednjo ali osnovno šolo (39.000 ali 33 odstotkov), sledijo bralci s poklicno (15.000 ali 16,6 odstotka) in višjo Solo (6.000 ali 6,9 odstotka). Po Mediani 2 je največ bralcev Vestnika (33,000 ali 37,1 odstotka) uvrščenih med osebnosti, za katere je značilno, da imajo klasičen okus, da so varčne, da je njihovo največje zadovoljstvo družina, da kupujejo 'nm, kjer je najbolj poceni, in da so zvesti bralci obvestil, reklam in Oglasov, Na drugem mestu (16,000 bralcev ali 18,6 odstotka) so bralci, katerih življenjski slog je označen kot klasičen oziroma moderen. Za prve je značilno, da jih zanimajo politika in gospodarstvo, potopisi 'n zgodovina, od dejavnosti pa branje knjig in časopisov ter obiski Itulturnih prireditev. Bralci modernega tipa pa se radi zabavajo, zani-niajo jih informacije o izdelkih in nakupih, nagradne igre in igre na 5rečo, njihovo stališče pa je, živeti danes je pametneje kot varčevati za jutri. Precej bralcev Vestnika pripada •udi t.i. ekst rover ti ran emu življcn-skemu slogu (zanimajo jih šport in tekreacija, računalništvo in tehnika ter se navdušujejo za novosti). manj pa introvertiranemu in najstniškemu slogu. Vestnik je osrednji tednik regije, ki je v Mediani 2 označena kot Štajerska in Pomurje tn ki ima 513.650 prebivalcev ali 25,7 odstotka celotne populacije. Vestnik pokriva 20.6 odstotka populacije v štajerski in pomurski regiji, njegova branost pa je za 276 indeksnih pik višja od povprečja v populaciji. Ugotovitve Tako Murski val kot Vestnik sta po rezultatih Mediane 2 medija, ki izrazito obvladujeta medijski prostor severovzhodne Slovenije, Poslušanost oziroma branost medijev je daleč nad povprečjem v populaciji. Pomembna ugotovitev je, da nimata izrazite publike oziroma bralstva in da sta precej enakomerno razporejena med ljudmi z različnimi življenjskimi slogi različnih starosti. Oba medija prodirata v širši slovenski prostor - Vestnik zaradi vsebinske pestrosti, kritičnosti in specializiranih prilog, Murski val pa zaradi kakovosti programa, tega pa ni potrdila samo strokovna žirija, temveč to vsak dan priznava vedno več zvestih poslušalcev. Slovenski medijski prostor postaja z naraščajočim številom časopisov, raznih publikacij in novih radijskih postaj preobremenjen. Ključ preživetja medijev je v dveh stvareh - v okolju, kjer medij deluje, in v trženju. Za slednje je nujna oborozenost s podatki, ki morajo biti verodostojni in sveži ter narejeni na reprezentativnem vzorcu. Samo takšni lahko koristijo mediju in njegovim uporabnikom. Z Mediano 2 sta Vestnik in Murski val postavljena v prostor in Čas, raziskani so njuni bralci in poslušalci, preverjen je njun doseg. Nadpovprečno dobri rezultati neodvisne raziskave bodo prav gotovo pomembno vplivali na odločitve oglaševalcev in jim olajšali pot do ciljnih skupin. RENATA FICKO motorna vozila , Tovorni avto tam 7553, star d let, nosilnost 1200, vozen z B-katego-rtjo. prodom. Stefan Maučec, Gončani 123, - m-lm , Vugo FLORIDO prodam ali lattie-Ijom za VUGO Zver, Mlajtinci 1-c. '01752 renault 4 prodam. Dušan Ne-J+c, Tomšičeva 11, Lendava tel,: '5068. -m4501 kmetijska mehanizacija FRl KOMBAJNE Klas Domina tor. 80 z adapterjem za koruzo in EP-bE Mobil 840. prodam. Kolar. Jjjga-'cvci 19, tel.: B7e81. - m5544 “fICNO KOSO za traktor IMT 539 l'! zvotntke 2 x 4fl0W JBL prodam ''^Jčinjak, Kruplivnik 88. Grad. - m755 živali '‘UJSKE in dva bikca za rejo pro-Tišina 34. - m756 *ehcke, visoko breje, kontrola A, Pfodam. Tel.: 87 502. - ni427 posesti jI(*a tako tudi goveji hlevi na Gi- j njevcu pri Nedelici. V novem letu si Želim, da bi zgradili vse rajši imamo nekdanjo »kmečko« hrano. Pa ja ne zato, ker se kot delavci in kmetje ne moremo vživeti v »gospode«? v prejšnjem letu, ko sem šlartal z Lendavskimi pereči, sem zapisal pre ne katero pikro na račun ljudi iz javnega življenja in dela. Tu in tam sem se tudi spozabil in kaj namignil na njihovo osebno življenje. Imam občutek, da se Se nisem otresel avtocenzure, ki me je spremljala več let pisanja, saj če se ne bi popravljal, potem bi me kdo tožil ali pa, kar bi bilo enostavnega in hitreje, prebunkal. Morda pa me Zaradi maske niso odkrili oziroma razkrinkali Je pa (udi res. da ljudje, ki smo jim zaupali takšne ali drugačne funkcije, ne morejo po- tolikokrat obljubljene in zdaj k sreči že začete cestne povezave. saj bodo potem tujci, ki se bodo pripeljali v naše kraje, lahko hitreje odpeljali naprej, razen seveda, če na določenih odsekih ne bomo postavili Se več carinskih postaj. V tem letu naj bi se moja občina decentralizirala - razpršila na veČ občin, vendar si sam tega ne želim, saj bom potem ob kruh. Morda pa niti ne! Tedaj bom. seveda, če bom priden, lahko pisat poleg lendavskih še gaberske, do-brovnišfce. Črenšovske, turni-Ske in še kake »pereče«, kajti apetitov po občinah ne manjka. Po drugi strani pa se bojim, da bi me v kateri od novonastalih občin sprejeli v službo (nekoč sem že bil upravni delavec in izdajal živinske potne liste) ter me tako utišali. O občini, ki bi mi dajala kruh, ja ne bi mogel in smel pisati kritično. Danes se nisem zameril nikomur. Prihodnjič pa bo spet vse po starem, zato se utegnem zameriti Milanu, ki je rekel, da ne bo nič več tako, kol je bilo. • NACl I Cene mineralnih gnojil 1 I AGROMARKET PAHONKA Vrsta KAN Urea HPK 15-15-15 NPK 0-26-26 NPK 7-20-30 NPK 0-18-18 NPK 0-15-2511-6 NPK 7-14-21 NPK 10-30-20 NPK 8-21-21 NPK 6-12-24 Teša novci 14,50 18,50 20,00 25,50 24,00 27,00 120 let tradicije M, Sobota 15,00 21,00 21,00 28,00 24,00 22,00 29,00 AGROSHOP Brezovci 14,60 17,80 20,80 SLAVIČ Kljufarovcl 14.00 20,M 27,00 23,00 23,20 26,60 j 5 4 1 fti Pomurska banka d.d. : I __I Vaša domača banka Mei^lniški tečaj Pumuiske banke z dne, 5. januar 1993, tečaji veljaju od 6. 1. 1993 od 08.00 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 5. januarja 1993 od OO.OO Država ------ Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA E:nu(a 100“ 100 10« UMI 100 1 Banka Slovenije 869,6168 1.790,3156 6,117,6000 6,6529 6.778,3008 99,9493 Nakup «55,00 1.733,0« 6,105,011 6,45 6,650,IhT 96,80 Prodaja 880,00 1.813,70 6.270,00 6,85 6.90^ 102,30 I r Kartica AKTIVA tudi v Pomurju - ker je plačevanje s kartico AKTIVA prepro- j sto in sodobno; na vseh prodajnih mestih, ozna- | čenih z nalepko ACTIVA, prodajalcu predložite kartico ACTIVA in s podpisom overite račun; - ker pomeni plačevanje s kartico ACTIVA Časovni odlog plačila ter možnost kreditiranja s pomočjo dovoljenega negativnega stanja. Smo vas prepričali? Potem izpolnite pristopno I izjavo za kartico ACTIVA in jo oddajte enoti Pomurske banke, d.d., pri kateri imate tekoči račun! p Ir te tr tel l r 1