.liorica" izhaja vsaki lon>k in soboto.'Ako yaAv ua t;i dnova prazuik, 'Ian poproj. UrtMlništvo sc nahaja. v „Narodni Tiskami", ulica Yctturini št. 9, kainor je naslavljati pisma. Kefrankiratiii piKtna m> in1 sprfjcniajo, cnako s<> hk uvažujcjo pisnia brez podpisa. Kokopisi dopisov si- in- vračajo. 7. TELEFON št. 201. .»»iirira* stane na leio lü K, za ;>oi let» b K, za četrt leta 2 .SO. I'pravniitvo se nahaia v ,,Naiudni liskarn:" jjira Vetturini St. 4. . I» '>gla«f se piačuje od fvetciostulpm- petit vrste po 14 vin. za večkratni natis primeren popyst. I'ltxanM'/ne Itevilk»' stanejo 8 vin. in s>t ptodajajo » 'aznih gonSkili traiikah St. 97. V (jorici, v torek dne 3. decembra 1912. Leto XIII. Gospodarski razvoj srbske države. Kakor je našim čitateljein ze znano, Srbija ni med oniiiii drža\ ami, ki so že visoko razvilc svoj gospodarski pro- gram, če tudi sc srbska politika trudi. da hi tudi v tem oziru dosegla večje xspehe. (iospodarski oziri vodijo Srbc žc več let sei 11 in tudi sedanja vojska te- melji pravzaprav na tej podlagi, ker si srbski narod hoec ua xsak način odpo- tnoči na gospodarskem polju in razsiriM v teni oziru svoj delokrog, kolikor se pae da. Srbija je bila in bo tudi se na- daljc ostala agrarua drz.ava, ki bo \r in- dustriji se dolgo let uax ezaua na drug«: soscdue dežele. Ukljub teiuu pa se bo sedaj po končani vojski prav na široKo razvilo domaee gospodarstvo in eks- port raznili prideikov se bo gotovo pi av /natno poveeal. V tetn oziru laliko go- voriuio o razvoju agrarnih gosi;odar- skill tezenj, ki so pa, četudi enoxtranske, v icsni /vezi z uvozoin iz drugih drzav. Ker Srbija potrebuje in bo potrebovaia vedno več industrijalnili izdelkov, mo- ra scvcda na drugi strani prodati vedno vee prideikov domaee zernlje, da laliko ugodi noviui zahtevaiu, novini potre- bam. Ho sedaj je Srbija izvažala večino- nia poljske pridelke in pa živo živiuo. Nebroj goved in ovae, posebno pa svim je šlo iz Srbije v inozemstvo, posebno v Avstrijo. Ta izvoz je bil Srbiji zelo otežkočen, ker ni iniela nikjer proste noti na morje, ker je bila navezana na razne carinske pogodbe sosednili držav. Srbija se je od due do dne razvijala in razuniljivo je, da čuti sedaj potrebo po prosti poti v svet, ker bo gospodarski poiuen izvoza v Srbiji vedno veeji in popolnejši. Mlade, razvijajoče se nioei morajo inieti scvcda tudi prostor, da se laliko raztegnejo in tako je razumijiva srbska parola: Srbija niora dobiti luko v .ladranskem inorju, ker hi s to luko Srbija postala naenkrat neodvisna in hi gospodarsko šla laliko svojo pot, b'-ez ozira na earinske in druge zakoue so- sednili držav. Za Srbe je korist takega pristanišča naravnost življcnskega po- nieiia, kajti razvoj gospodarstva hi hil potem oinogočen vsestrausko. Reklo se je sicer že, da Srbija laliko dobi luko v Egejskem liiorju, a z gospodarskega stališea za Srbc ta ideja gotovo ne bo iniela prixlacnesilc, ker hi bila tain Srbi- ja odvisna od liolg'.irije in Hrcijc. Ali se. te srbske zahtevc tudi pnvseni ujemajo z intcresi naše monarhije, to je seveda drwga stvar. Sicer niorda za nas srbska luka tain doli ue hi bila tako nevarnri kot jo rišejo neiuski listi. Morda bi bila ¦leodvisna Albanija za uas bolj nex'arua kot srbska, posebno se, ker listi, ki iz- raz.ajo italjausko ljudsko politiko in mišljenje, pisejo o tisti »avtonoinui" Al- b.'Hiiji tako kot bi bila že la.ška. Tako pravi >>(iazzeta di Yenczki (is. in. in.) »La questionc prine-inahnentc italiana, »come la questione della Tripolitania«.. (¦¦- Albansko vprasanje je bilo vednn \ prvi vrsti laško vpraisanje, kakor vpru- sanie i^lede Tri|)olitaniie). Sicer pa o tem niorda več o priliki. Kakor že rečeno, ie iniela Srbija /e dosedaj preeej eksporta in ta eksport se bo \r kratkih letih še izdatno |)ovečal in gospodarsko se bo država vedno boli razvijala. Ali Srbija dobi luko na .la- dranskeni morju ali ne, to za sedaj pu- ss inio ob strani. Dobila pa bo ^otovo okraje, ki jili je zasedla \' Stari Srbiji, Novem Pazarju in dt'u^od tain okoli on bivši turški Makedoniji. Ti okraji niso tako pod nie, kakor bi kdo mislil. ampak so iepa R'ospodarska in sexeda tudi po- liticua pridobitev. Najlepsi je pokrajina okoli SKoplia, eetudi je skrajno zaneniarjena \' \sa- kem oziru. Turki uiso storili v dol^i pc- riodi svoje oblasti |)rav cisto nie za te dežele, akoravno imaio tako lepo leu'o in ležijo na prometnih eestali. Ukljub teinu se tain se razmeroiiia dosti pri- dela. Lansko leto je dal ta okrai cez I)oldrugi milijou kvintalov pseniee. ivi pa je bilo okoli 1,200.000 kvintalov. Ra- ziiu tcga je bilo dosti ječmena in ovsa. Sadja je bilo prav dosti, čez pol niiliiona kviutalov, akoravno je zeiulja iziuol/..:- na in ni bila tfuojena že dol^'o. Z uiiiet- niini «;uojili bi se dalo tain doseci jakn lepe vspehc v poljedelstvu. Najlepsi pri- delek, naravnost prava boi^atija. pa ie v ouili krajili tobak. L. 1CM 1 se ua ie liri- delalo okoli r> niilijoiiov kilo(ssrainox. iii sicci v okoliei Skoplia cela i niilijoii:!. Bogati \r tem oziru so tudi okraji Kimianovo, Kočana itd. Sicer bi se tain okoli povsod laliko :^oiilo se razne dru- ^e pridelke, ako bi bilo razumnih kme- ! ;¦ al 't.-v in pra\'o vodstvo na razpola- ^o. Turek ie pač Turek in Srbija bo imela tu dovolj prilike pokazati sx'oio kulturo in svoj ^ospodarski napredek. I »ezela je res bo^.ita, potreba je Ie oskr- be in delavcev in blä^ostanie ^e bo ime- nitno |)O\-zdi^nilo. k'aziin te^a je stara Srbija bo'srata ua rudah, ki leze xeci- noina se nedotakn.ene pod zeniljo. N. pr. so doli sN'inct ni rudniki poniešani deloina s srebroin. Polejj; Kosovew po- !ia se dobiva zlata ruda. ki k radi po- ii'aiiikauja cest še ^korn nedotaknjeiia. \v. tako lezi se nebroj zakladov nad in pod zeniljo v teh krajili in srbska Jr- /ava bo imela. lep<> nalo^o \ /^odoviu:. da zopei pnpravi to. kar je za^reši!.) tursko kopito. Za Srbe, ki bodo pose- liali le deze'e ie tedai odprta pot na ir.orje \ elikaiiske^a pomeiia in zelezni- ^a. ki jo uameravaio morebituo napr:1.- viti od Pristine Cez Prizren do Adrije. bi hila seveda krla\'Ua ^ospodarsk;1. ži- la. no kateri bi se pretakal promet od I ;onave do niorja. fila\ua st\"ar v Srbiji ie. kakor ze rečeno eksport, eetudi bo sedaj v prvih letih Srbija rabila o^romno izdelko\ tuie iudiistriie. katera je v Srbiji kot .Npe.iiaiuo a^rarni dr/.a\ i se\i-da na ze- lo iiizki stopinji. Poeasi se bo iudustrii.i razvila tudi doma. ker bo nujno potreb- na. \saka drža\a stremi za tem. d.i vsaj za silo zadosti z domaCimi izdelki ^ospodarsKiin potrebam. Izvozni pim- met pa ie ze sedaj \' Stari Srbiji kolikor toliko krepak. Lani se ie eksportiralo. kakor izkazuje otomauska banka vkljub vojski \' Afriki vendar Cez 15 miliionox fraukov bla^.a. kar je razineroma jako dosti. Yse to se bo seveda povzdi^uilo. ko pridejo ti kraji enkrat \" |ira\'e ^o- spodarske roke. Sedaj st> takorekoc mrtvi kapitali. ne vzdiiiiijeui zakladi. ki čakaio na pridue roke. ki se bodo s tem /nale okoristiti. Naj se stvari politicno razvijaio ta- ko ali tako, Stara Srbija ostane u'otoxM srbskim /mau'alcem. Po končauili boi- 1 nili jjoliodih bo nalo^a obeli slovanskih dr/.av ua lialkanu, da zaneseti kulturo \ one kraje. ki so bili do sedaj pod Tur- kom. Kaj se da vse doseci, nam kaže Üol^arija sama. ki se je v tridesetili le- tih \ s|)ela na stopinio e\roi)ske kulture. \ resnici zakladi leze \' onili deželah, kier ^rnie sedaj Še toiiovi. Pridnili \:\ podjetnih nioči bo nujno potreba tain doli in marsikdo bn laliko poskusil tarn ^\oio srečo. Obrt in industrija. knieto- \alst\o in kultura. \^e bo potreboval) delavnih rok. Stara Srbija se bo sprc- menila \- no\o in Slovan bo zanesjl ^\oio kulturo in svoio iiodietno iiinj v one kraje. Tudi slo\enski obrtnik laliko '/l.irne tja doli svoio pnzornost in Srbija ie našeiiiu delavcu gotovo bli/.ja kot -i- nierikanski rudokopi. HIbanija in fllbanci. \-..-s sj et se te dui iieca z Albanci in / Mbanijo in ta mali kosček skrajno puste, kraške zenilje ie naenkrat jiostal >ila wizen v evrnpski politiki. Leta in ieta smo zi\eli brez Albaiicev srečno i:i \ mini in ^edaj priliaja ta deželica :ni pTagespostu. Nem- ci so bili do sedaj polni hvale in easti o tem narodu. sexeda iz sovraštva do Srhov. kajti kakor homo videli. na Al- baucili ni kaj livaliti. Clankar neki \. (i. -- v Ta- gespost^ pise kakor je soditi res iz last- ne izkusnje in presoja stvar posteuo. On povdaria. da je italijauski vpliv \' Alba- 0 narodnosH Coricanou v srednjem veku. Pred uekateriini dnevi je goriski »Corriere« prinesel spis, v katerem je nekdo z razniini frazami hotel dokazati, da so bili prebivalci (iorice že od uek- dai italijauske uarodnosti. I >a temu ui tako, je razviduo iz uaslednjih vrstic. Prvikrat se (lorica onienja v listini cesarja Otona III. z due 2S. aprila leta 1001. in v drugič v listini istega cesarja z due 27. oktobra inieno- vanega leta. (lorica je bila takrat na- vadna v a s in kot taka je ostala v euaj- stem, dvauajstein in triuajstem stoletju. Nad njo je stal na liribu grad, \r katerem so bivali goriski grofje. Ako kdo trdi. da je Oorica stala že v desetem stole- tju, uioram ua to odgovoriti, da je listi- ua, iz katere je to posneto, nepristna in skovaua v trinajstem stoletju. V štirinajsteiu stoletju je (lorica obstajala iz trch delov, uanirec iz g r a- d u, |)otem iz trga (niercatus) zraveu srradn tain, kjer so sedaj hise ua gradu (kastelu) in iz v a s i, ki je stala v x'znozju liriba r.jkako \ bližiui sedauje Stolue cerkxe. Takrat (iorica se ni imela svoje eerkvc (ako ne upošteva- nio male fraiieiškanske kapelice in ka- pelice, posveeene sv. Ani in sv. Lenar- tu) in goriski prebivalci so liodili k mas; \- Solkan. Že to kaže, da je bilo prebi- xalstxo xecinoma slovensko. Ako se \' kaki listini tiste dobe onienja kak "ple- bauus (joritiae«, uaj omcuiiii, da se ie xcasi kak solkanksi žiipnik tako ime noval. Kar se tiče cerkxe sv. Hilarija, ki uaj bi stala v \' a s i (loriei, se je ia- krat (okoli \,W)) še le nahiral deuar. Iz listiu nam je zuano, da so \- 14. stoletju v (lorici živeli "Civesu Odolrik N'odopivee »de uiercato (loricict, po- Rm Zxan Zlatolasec, Šiuigoj (Zeuc- goy), Brjec, Bregiujec, Mrlišek, Janez (ue pa (iiovani), .lori (ne pa (liorgio), A.niza itd. Med domaee ijudstvo so se začeli seliti tujci, ki so priliajali iz raz- nili krajev, tako je prisel ucki Lippus iz Cedada, notar Zaiuboiius iz Belluna, Ikalec W'arnerius iz Karuije, rodovina Orzoucev iz Čedadske okolice, Rabatta s Toskauskega itd. ((il. lzvestia Mil/. dr., XII.. str. 60. 67, OS.) Ker (iorica ni imela svoje cerkve. sta leta 1.>°0. dobila dva brata iz rodo- viue Rabatta od papeža dovoljenie. da snieta \' (lorici postaviti kapelo sv. I ">ulia. Kot \zrok tega dovoljeuja se je uavedlo. da je farna cerkev sv. ^tefaua \' Solkanu yL"iun itaque ... paroehia- lis ecclesia, plebs uiiucupata, saucti Stepliaui de Saleauo Aquil. diocesis, in- fra emus liuiites opidum de (loricia cousistit. per magnum spatiiuu distare iioscatur et propterea coinuuitati et lia- bitatoribus ae ineolis prefati opidi pro uiissaruiu et alioruni dixinonuu officio- nun celebratioue audienda ad dictaui eeelesiaiu accedere uon niodicinii red- datur tediosum.nl se le od leta 1.W9. so iuieli (ioričani svojo cerkev in sxojega duliovnika. Papež je takrat tudi doloeil, kako uaj si goriski duhovnik in pa sol- kanski župnik delita eerkvene doliodke. (Jop|ii \' Archeografo Triestiuo, Nuova serie, XVII |1SO1|, str. 321.) Že leta I.W. se je gornji del (iorice /raven gradu zval mesto in ue vee trg; spodnji del ie i"»a ostal vas skozi \ se petuaisto stoletic in se leta 15nl. či- taino \ neki listini "hofstat in dem d o r f f zu dort/..*. Prebivalstvo (iorice ie bilo v petnajstem stoletju uiesano. O uekaterih prehivalcili laliko trdiiuo. da. so bili Slovenci. tako n. pr. I rhan .ler- nejeic, Rafael Ivaučič, Lucija .leruza- lemka. hriderik Hrovatin, Matija Slaua, l-'etelin itd. \ tem stoletju se je v (lorici uaselilo tudi ninogo Nemcev, tako n. pr. hau Kucliler in .lurij Stier, ki sta prisla / liaxarskega, Peter Suabil, Jakob Spinnär, krčiuar Leonard (ireiiier, Lra- zeni P'raittuawer. Ivan Pruttenawer, cevljar Ivan Hunt, strojar in staeuuar P'eter Meilinger. ki je bil fraukovskega rodn. Hofer. Henrik Schütz in drugi. — Mnogo jih je prislo iz Italije, kakor Tra- nioutauo iz Cedada, uotar Jakob Floras iz Portogruara itd. (Izxestja Muz. dr.,. XIII, 111) 114.) Te \ rstice, ki se pa dajo še popol- niti. uani kažejo narodnostne razmere v (lorici \' srednjem vcku. X. iiiji dosti veeji kot avstrijski. ker so tn- di sole, ki jill Avstrija podpira, v laškem jcziku in se je lašeina v vscli vecjih krajili udomačila. Poleg tega govori skoro vse prosto ljudstvo dosti srbsko, a o nemščini skoro ni slulia. Turško go- vore le oficirji in uradniki. Glavno me- sto Skadar ima bolj podobo ogromue vasi kot pravcga incsta. Prav po la- škeni nučinu je polno beračev. ki so skrajno sitni in nadlezni. Casopisov skoro da ni. ker ni albanskih sol. Niti Skadar nima se doniače albanske sole. kaj šele kraji po deželi. O kaki knlturi. o napredku v prav priprostem smislu te besede ni govora. Yse kar so Albanci vzeli od svetovne izobrazbe, od moder- ne kulture je — puška. In tako. pravi poroeevalec, so barbarji kot so bili pred dva tisoe leti. Ker niinajo skoro nobenih sol, tudi ni nikake enotne pisave za ai- banski jezik. Sicer to vprasanje ni bog- sivedi kako pereee, ker večina o pisa- iijii sploli nima pojma. Turška vlada iili je skušala v zadnjem času nekoliko nre- ciiti in rcfonnirati. a ni slo, ker v neka- terih krajih uradniki niso smeli od nek- daj niti blizo. Tako Albanci 'ne poznajo in ne priznajo nikake oblasti nad sabo, naj bo že taka ali taka. Vsled krvne o- svete. ki se pri njili prav grozovito iz- vršuje. jih res lahko prištevamo k prav barbarskim in divjim plemenom, ki so knlturi skoro čisto nepristopna. Znano je, kako so z divjo silo prepodili franeo- ske inžinerje iz dežele in niso pustili, da bi premerili svet za novo železnico. Z eno besedo: Albanci so še skoro pristni divjaki, ki ne poznajo druge pravice kot puško. Samostojna vlada in ti lju- die. to pač ne gre skupaj in bolje bi bilo, da se jih porazdeli in kultivira kot da tako ostanejo surovi še dalje. Kakor se vidi. bo Srbija težko do- bila te kraje pod svojo oblast in skoro gotovo bodo ostali res satnostojni. Av- tonomna Albanija pa za nas ne bo imela prav nobene koristi, ker prevladuje po- vsod italijanski vpliv, ki našemu ugle- du gotovo ni na korist. Naj si bo že ta- ko ali tako, rniru tarn doli še ne bo. Al- banci ne bodo trpeli ne tuje ne lastne domače oblasti nad sabo. naj se potem vsa evropska diplomacija postavi na glayo. Nas veseli to priznanje iz nemških krogov, ker do sedaj smo slišali trobiti vedno, da so Srbi divjaki in Albanci prave, ponižne ovčice. Vsi nemški list! so bili polni svetega ogorčenja, češ, ne- kultivirani Srbi bodo sedaj uničili staro albansko kulturo, o kateri pa, kakor smo videli, ni niti govora. Sicer pozno, a enkrat so se vendar tudi nekaterim Nemcem oči nekoliko odprle, da vidijo pravo t. j. albansko divjaštvo in slovan- sko, starodavno omiko. Kakor pa Nern- ci sovražijo vse, kar je slovansko, se vidi t-avno iz tega primera. Ljubši je Nemcu divjak in razbojnik albanski kot pa slovanska kultivirana plemena. Vojna in mir. O dogodljajih na bojiščih je le malo še kaj povedati. Odkar so se pričela po- gajanja za premirje, so stopile vojne o- peracije v ozadje. Pa tudi v resnici so se vojne operacije omejile. Pri Čataldži, na onem bojišču torej, ki je bilo odloču- joče v celi vojski, je boj prenehal in ča- ka se, kaj prinesejo pogajanja za pre- mirje. Po drugih bojiščih se menda nič aJi prav malo zmenijo za premirje. Po- samezna poročila iz Albanije in Make- donije še vedno govore o raznih manj- ših praskah. Pri .lanini se baje boji še živahno nadaljujejo. Tudi Srbi prodira- jo, kakor se poroča, še marljivo proti jugu. Seveda se ne more vedeti, kaj je res, kajti poročila ne povejo vsakikrat, katerega dne sta se kje zgrabila dva na- sprotnika. Tako se tudi poroča, da ka- noni pri Skadru še niso utihnili. Ena gr- ška topovnica (Kanonenboot) se je vče- raj prikazala pri Valoni in je pričela bombardirati poslopja, kjer končajo te- Jegrafične podmorske žice. a brez uspe- ha. Ljudstvo, ki je vse nuvdušeno zara- di proglasitve ncodvisuosti Albanije, smatra ta ein kot protest proti neodvis- nosti. V Solunu vlada popolna anarhija. \saki dan se čuje o ropih, tatvinah in napadih. Carinski urad ne timkciionira, ker (irki in Bolgari drug drugemu ne privošeijo carinskih dohodkov. Tudi gr- ski in bolgarski vojaki so večkrat spo- padejo. Zdi se, da uastaja resen kotiflikt med Orško in Bolgarijo zaradi Soluna. To se čuti iz vesti, ki priliajajo o razvo- ju pogajanj za premirje. Yeeraj je ležala gosta megla nad po- lo/ajem. Pogajanja za premirje se niso še detinitivno zakljuOila. Baje ni Orška zadovoljna s pogoji. Iz turskili krogov se je izvedclo, da se bo pogodba podpi- sala se-le jutri. a dvomijo da vsled g'-- škega odpora pride do sporazuma. Nekateri krogi hočejo vedeti, da se Bolgariji silno inudi s sklenitvijo pre- niirja. To da je dokaz. da vlada med posaineznimi državami balkanske zve- zc napetost, posebno med Grško in Bol- garijo. Pa se stvar lutrejše reši, se bo podal sam car Ferdinand v Cataldžo da poseže vines. Pa ravno isti, ki trde, da se Orki in Bolgari ne strinjajo, zopet pravijo, da se še ne ve, ali ie to res ali ne. Značilno je dejstvo. da prihajajo vsa ta poročila iz Carigrada, a da iz Soiije ni o tern vsem nikakih poročil. Glavna sporna toeka je baje Solun. Pa tudi Makedonija in Albanija igrate glavno ulogo pri sporu. Vsaka država balkanske zveze hoče imeti za prelito kri čimvečje ugodnosti. Iz vsega se da sklepati, da ne ob- stoja le nevarnost, da se prekinejo po- gajanja za premirje, ampak tudi nevar- nost, da razpade zveza med balkanski- mi državami. Turčija pa medtem ribari v mot- nem. Skrajno nejasen položaj, ki je na- stal s tern, da se diplomatje ne morejo sporazumeti ter da so nastala vpraša- nja, ki tangirajo interese nekaterih vele- sil, je Turčiji dobrodošel. Srbi :>o baje stavili svoje zahteve direktno Turčiji, sc torej (baje) ignorirali balkansko zvezo. To je zopet za nekoliko oživilo avstro-srbski spor. Tu pa je nemški kancelar stopil iz svoje rezerve ter za- žugal Rusiji, da ostane Nemčija zvesta trozvezi, ako bi kaka država napadla eno ostalih dveh zaveznic. To zveni ne- kako, kot bi Avstrija in Italija bili od- visni od Nemčije. Politično obzorje je redko kedaj bi- lo tako megleno kot ravno sedaj. Vele- sile obračajo sedaj vso svojo pozornost svojemu vojaštvu. Seveda izvira ta me- glenost iz nejasnosti, ki vlada na Bal- kanu, kjer hočejo velesile tudi imeti svojo besedo. Pogajanja pri Čataldži tvorijo torej pravi ključ k prihodnji ev- ropejski politiki. Seveda tudi časopisje ni brez vpliva in marsikaka država se večkrat ravna po tern, kar si želi kak časnikar. Oopisi. Trnovo. V noči na 1.1. m. je neznan uzmovič vlomil v hišo gostilničarja Jos. Rijavca. Skozi okno je prišel v je- dilnico, kjer je ukradel 10 cigarilos, 1 velik nož in 2 nova para otročjih črev- ljev. Potem jo je odkuril, ker se je zbu- dil gospodar. Kraj vasi pa je, predno je vzel od Trnovega slovo, izpil v hiši št. 2 lonec mleka. PoliHčni pregled. Državni zbor. Poslanska zbornica je včeraj nada- ljevala razpravo o proračunskem provi- zoriju. V debato sta posegla tudi dal- matinska poslanca Prodan in Dulibič. Prodan je med drugim približno rekel, da velja sedaj, ko nastaja na Balkanu novo slovansko carstvo, beseda o Iliriji, ki jo je izrekel Napoleon, na novo. Av- strija bi bila lahko rešiteljica balkanskih narodov, da ne bi tako postopala z Ju- goslovani, posebno pa s Hrvati, kot se to godi. Slabo bi bilo za Avstrijo, ako nadaljuje s protislovimsko politiko, ce bi se uveljavil v mornarici hrvaski dull. Bolje je za Avstrijo, če se kaže prijazua Jugoslovanoin. Posi. Pulibič se je pritoževal zaradi pogostih konfiskacij na jugu. Danes zopet seja. Gosposka zbornica jc v svojih dveh zadnjih sejah due 2V. in M). uov. sprejela službeuo pragmati- ko za dižavnc uradnike v vseh trc'i branjih. Seveda predloga ni sprejeta ta- ko kot je prišla iz zbornicc poslancev, ampak zavzema v uekaterih točkah, posebno glede koalicije nekatera ostrej- ša določila. (lovorili so k stvari razni govorniki kot knez Schwarzenberg, K'rof Latour in drugi. Vprasanje je sedaj kaj bo rekla k temu poslanska zbornica, ki ima marsikatere povsem drugačne zahteve v teni vprasanju. Prihodnje sc- je gosposke zbornice so šele 10. in 12. decembra. - Splošni položaj se je obrnil zadnje dni vendar na boljse. Po nemških listih je potihnil bojni krik in zdi se skoro, da ti kričači niso prav- zaprav vedeli, zakaj kričijo, ker stvari se razvijajo čisto drugače kot so priča- kovali Nemci, ki so pri pivu navadno strahovito bojaželjni. Med Turki in Bol- gari je podpisano premirje (?) in mirov- na pogajanja, ki bodo zagotovila zopet mir med obema državama, so v teku. Združeni zmagovalci so dosegli, kar so hoteli in turška moč v Evropi je enkrat za vselej razbita. Prvim pogajanjem bo sledil gotovo stalen mir, ki povrne zo- pet ljudstvu pokojno in zadovoljno živ- ljenje. V Rusiji stoje stvari tudi malo drugače, kot so jih slikali Nemci, ki so kričali na vse grlo, da nas bodo Rusi kar napadli in pozobali. Rusi so res iz- javili, da so Srbom naklonjeni, a da bi jih slepo podpirali pri njih vsaki akciji, o tern seveda ni govora. Tako bo pri- šlo do evropske konference, ki bo vso sivar detinitivno rešila brez kanonov in smodnika. Vidi se sedaj, kako neumno in neumestno je bilo kričanje tudi neka- terih slov. listov, ki so strašno bobnali na svoje telegrame in plašili ljudstvo z najnovejšimi vestmi. Ooriška »Soča« je kar na okno razobešala take papirnate kanonade in begala s tern ubogo ljud- stvo, ki je že tako bilo preplašeno. Šlo se je seveda za reklamo in za žep, ne za pomirjenje ljudstva. Zato pa ponovno svetujemo vsem, naj se ne dajo farbati od nikogar, naj puste denar po hranil- nicah kdor ga ima in naj vsak mirno in brez skrbi opravlja svoje delo. Če je ta ali oni poklican k svojemu polku, radi tega še ne bo vojska; zato je treba dru- gih priprav, kakor je vsakemu znano. Nikdo naj se tedaj ne plaši več pred vojsko, ker vojske ne bo! Conradov obisk v Bukareštu. Oficielno se poroča iz Bukarešte, da so vse vznemirjajoče vesti glede po- seta našega bivšega šefa generalnega štaba Conrada pi. Hötzendorf v Buka- rešti popolnoma neutemeljene. Obisk generala Conrada v Bukarešti se ima smatrati kot znaten korak, da se mirno reši evropska kriza. Darovi. Z a B o ž i č n i c o »Š o 1 s k e g a D o m a«: Nadučitelj g. Josip Hrovatin nabral je radodarnih doneskov k božičnici, ob kateri se obdarijo po možnosti najubož- nejši učenci in učenke učnih zavodov društva »Šolski dom%>» *w v/v- Zaloga js v hiss „CENTRALNE POSOJ1LN!CE(I v Goricl, TEKALIŠČE JOS. VERDI ST. 32. Gamaše, Galoše =J. DRUFOVKA— Oorica, Gosposka ol. 3 nasproH M o n f a. ii Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.) izaajateij in oagovorni urednik Anton Bavčar.