PtiSrins plačana v cotovti. Posamezna številka 3 din. ¥ petek, soho!© in nedeljo je šia skezi Slovenijo Titova štafeta Prebivalstvo Slovenije je i spoeteoini inaiiifsstaeijami povsod dokazalo svojo ljubezen do maršala Tita V petek zjutraj je šla na pot prva štafeta v LR Sloveniji in sicer od vrelcev nafte pri Dolnji Lendavi. Ob 8.20 uri so prispele na glavni trg v D. Lendavi, kjer se je zbralo okoli 2000 gledalcev, 3 štafete iz bližnjih krajev, med njimi tudi republiška štafeta, katero so prinesli delavci v delavnih oblekah prav od vrelcev nafte. Po končanem mitingu so tekači odšli proti Murski Soboti. Na poti od Lendave do Murske Sobote je prebivalstvo živahno pozdravljalo štafeto. V Cankovi, Beltincih in Prosenjakovcih so bili prirejeni mitingi. V Beltincih se je tekačem pridružilo 30 kolesarjev, ki so spremljali štafeto prav do Murske Sobote. V Murski Soboti je čakala tekače 7000 glava množica na glavnem trgu pred spomenikom Zmage. Ko je štafeta prispela v mesto, so se razvile navdušene manifestacije maršalu Titu in Komunistični partiji, ki so se ob govorih predstavnikov masovnih or- ganizacij še povečale. Točno po časovnem razporedu je štafeta krenila ob 10.55 naprej proti Mariboru. V Mariboru je sprejelo Titovo štafeto preko 10.000 gledalcev. Tekače je pred glavno tribuno spremljala konjenica. Posebne pozornosti sta bili -v tem okraju deležni dve lokalni štafeti — prva je prispela iz krajev na Pohorju, kjer je 1. 1943. padel pohorski bataljon, druga pa od Sv, Duha, kjer je bil pokopan sekretar C-K KPJ Dju-ra Djakovič. V Mariboru so se kakor v ostalih krajih, razvile ob besedah člana Oblastnega komiteja KPS tov. Dušana Fortiča burne manifestacije. Ob 14.30 uri so tekači krenili naprej proti Dravogradu, kamor so prispeli okoli 20. ure. V SOBOTA JE SLA S TRIGLAVA SLOVENSKA ŠTAFETA V soboto zjutraj so krenile proti Ljubljani poleg lendavske štafete, ki je nadaljevala pot iz Dravograda, še štafete iz Tolmina, Črnomlja, Osojnikove zadruge pri Ptuju ter štafete zveznega značaja iz Triglava (slovenska štafeta), iz Kopra (štafeta STO-ja) in Koroška štafeta. Razen teh, so tekje na teritoriju LR ^fpvehije v soboto še tri amii-jske štafeto in sicer ena iz Kopra (štafeto vojnega letalstva), iz Mojstrane ('štafeta JA) ter tretja iz Vrhnike, ki so jo nosili tankisti. V vseh krajih, skori katere je tekla štafeta. so navdušeno pozdravljali tekače ter jih ponekod obsipali s cvetjem. V neki vasi na Primorskem je mladina napravlja sredi poti velik najjis iz cvetja v obliki črk" TITO. Glavna proga Slovenije, ki je prišla z vrha, je doživela najlepši sprejem na Jesenicah. P ped železarno je bil na svečano okrašenem prostoru miting. Po končanih govorih in čitahju resolucij je štafeta šla skozi vse obrate: martinarno, livar- Kolesarske dirke Krima Ljubljana. 22. maja. Na znani Podutiški progi so bito danes kolesarke dirk športnega društva Krimu, katerih se ja udeležilo 30 članov, poleg tega je bilo na isti progi, tudi prvenstvo sindikalnih aktivov Plinarno in Megrada. N-a današnji tekmi je prvič nastopil todi novi član SD Krima Italijan Artiolli Peter, ki je zasedel drago mesto za ima. g{yvalcem G-rajzerjem. Odličen je bil tudi nad 43-Ietni Miklavčič, ki je postaj prvak Plinarne ter pustil svoje, tovariše za več sto metrov za seboj. Rezultati: turisti Plinarne: 1. Miklavčič 85:44,3. 2. Antič 33:3S-5; turisti Megrada (Obe skupini sta tekmovali na SO kilometrov): 1. Kamhuš 40:29.0. 2. Kovač 44:05.0: ženske (8 km): 1. Ahon 19:37. 2. Lazar 19:31: turisti Krima (8 km): 1. Štrus 15:45.0, 2. Breceljnik 15:45,5: mladinci dirkači (24 km): 'L vovk 49:23.0. 2. Gorše 48:23.4, S. Blatnik 49:24.0; elani dirkač! (40 kilometrov): 1. Grajzer 1:21-33.1. 2. Artiolli 1:21:41.0. 3. St im 1:22:22.0. Bojan Kozinc Kolesarska prvenstvo Beograda Beograd, 22. maja. Danes je bilo Izvedeno cestno kolesarsko prvenstvo Beograda za leto 13-19. Proga, ki je vodila po glavnih ulicah središča mesta je merila 63 km. Prvenstvo je osvojil Varga (Partizan) v času 1.53 00. Dosegel jc povprečno brzino 33 3 60 km. Za cel krog za njim j'e prispela skupina kolesarjev, v kateri so se razvrstili : 2. Bat (Partizan), 3. Zorič (Metalac), 4. Davidovi« (Milici-onar) s časom 1 :54.50. 1 tekmovanju mladincev na 33 km dolgi progi ,1e zmagal Bulatovič v času 1 :00.3. BESEDILO SPOMENICE LR SLOVENIJE, KI JE POSLANA MARŠALU TITU ZA NJEGOV 57. ROJSTNI DAN Dragi naš tovariš Tito! Pošiljamo Ti, dragi tovariš Tito, najprisrčnejše želje slovenskega ljudstva, zbranega v osvobodilni fronti, da bi še mnogo, mnogo let vodil naše narode k boljšemu življenju in sreči v močni socialistični Jugoslaviji. Posebno prisrčno in z velikim ponosom Ti čestitamo prav %zt Tvoj letošnji rojstni dan in Ti sporočamo, da nas niso in ne bodo nikoli omajale nobene laži, klevete in nobeni podli napadi na Tebe, na našo slavno Partijo in na našo deželo. Prav na današnji dan posebno občutimo globoke in neporušijive vezi, ki družijo vse naše ljudstvo z našo Partijo, njenim Centralnim komitejem in še prav posebno s Teboj, naš dragi Tito. Brez omahovanja bomo še nadalje s pospešenim delom gradili tovarne, električne centrale, stanovanja, ceste in proge, ustanavljali kmečke obdelovalne zadruge, razvijali vse pridobitve naše ljudske revolucije, ker to pomeni ustvarjati novo, boljše življenje za vse nas. Prepričani o pravilni poti naše Partije bomo premagovali vse težave, to Ti obljubljamo ob Tvojem 57. rojstnem dnevu in zato nam živi in nas vodi v svo- | bodni socialistični Jugoslaviji še mnogo, mnogo iet. Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije Predsednik: Josip Vidmar Sekretar: Miha Marinko _______________________________ no, kurilnico, opekarno, mimo plavža itd. V trboveljskem okraju je izmed 12 lokalnih prog prišla štafeta tudi s Cepinovega, kjer je bil 1. 1937. ustanovni kongres KPS. Iz vseh krajev so tekači nosili pozdravne resolucije in pisma ter umetniško izdelane štafetne palice in razna darila za maršala Tita. SLAVNOSTEN SPREJEM V LJUBLJANI Proti popoldnevu so zvočniki po Ljubljani javili, da se štafete na vseh progah že bližajo glasnemu mestu LR Slovenije. Prihod štafet je bil najavljen ob 17.30 uri, toda že dobro uro pred prihodom so se pričele zbirati na Cankarjevi ulici in na Prešernovi pred Narodnim domom velike množice prebivalstva. Malo pred prihodom štafet so prispeli na glavno tribuno člani vlade ter zastopniki JA in vseh množičnih organizacij na čelu s predsednikom vlade LRS tov. Miho Marinkom in podpredsednikoma Ivanom Mačkom ter dr. Marjanom Brecljetn. Točno ob 17.30 so se pojavili pred pošto tekači prve štafete in sicer slovenske štafete, ki je prišla s Triglava. Na zadnjem delu od pošte do tribune pred Narodnim domom je nosil štafetno palico naš najboljši mednarodni telovadec Konrad Grilc v družbi najmlajše jugoslovanske olimpijske tekmovalke Milice Rozmanove iz Kranja. Oba tekača je spremljalo še večje število fizkulturnikov, pred vsemi pa je vozil kolesar-dirkač Franc Podmilščak, ki je spremljal štafeto že od Mojstrane in bo šel z njo prav do Beograda. Množice na obeh straneh Cankarjeve ceste so navdušeno ploskale vsem štafetam, ki so druga za drugo v dveminutnih presledkih prihajale na tribuno in izročale palice s pozdravnimi resolucijami predsedniku vlade LRS Mihi Marinku. Ko je prispela zadnja štafeta, je vse pozdravil tov. Miha Marinko ter ob zaključku govora izročil tekačem štafetne palice s pozdravnimi resolucijami, da jih ponesejo maršalu Titu, z naslednjimi besedami: »Izročam vam štafetne palice v imenu vsega slovenskega ljudstva. Naj bodo izraz ljubezni in zaupanja vseh ljudi naše domovine do maršala Tita, iz njih naj se zrcali neomajna zvestoba m vdanost, ki jo je na vsej poti spontano izražalo prebivalstvo Slovenije.« Za njim je še spregovoril v imenu JA generallajtnant Božovič, ki je poudaril globok pomen Titove štafete, s katero jugoslovanski narodi kljub vsem klevetam, lažem in provokacijam izražajo svojo ljubezen in zvestobo tovarišu Titu. Govore obeh predstavnikov so ogromne množice ljudstva spremljale s ploskanjem in viharnim odobravanjem. Točno ob 18. uri so odbrzele po Cankarjevi cesti proti Dolenjski štiri štafete, in sicer štafeta Slovenije, STO-ja, Koroške in JA. Tekači so šli skozi Lavrico in Šmarje do Grosuplja, kjer so vse štafete prenočile. Danes ob 9.30 so šle vse štafete iz Grosuplja proti Samoboru. Tekače je na poti spremljal dež, vendar to ni moglo zadržati prebivalstva pri manifestacijah. Posebno svečan je bil sprejem v dolenjski metropoli — v Novem mestu. Od tu so tekači ob 13.30 nadaljevali pot preko Kostanjevice in Brečie do Samdbora, kjer so našo štafeto sprejeli hrvaški tekači in jo nosijo v Beograd, kamor bodo prispele vse štafete v sredo popoldne. Spi x Prizori z letošnje Titove štafete: na levi sestop alpinistov z Velikega Triglava, na desni pa predsednik vlade LRS tovariš Miha Marinko med govorom Druge študentske igre v Beogradu V četrtek so bile na svečano okrašenem stadionu Crvene zvezde otvarjene II. letne igre FLEJ, ua katerih sodeluje okrog 18C6 študentov beograjske, zagrebške, ljubljaniske, skopijanske in sarajevske univerze. Po svečani zaprisegi, ki ,1o je prebral športnik-študeut Dragoslav Jav-tovič je v imenu CK LMJ in Fizkulturne zveze Jugoslavije pozdravil in začel igre generalni sekretar FISAJ-a Miroslav Kreačič. Rezultati v posameznih disciplinah so naslednji: ATLETIKA: Tehnični rezultati — moški: 110 m z zaprekami: Zupančič (Lj) 17,0. Arnšel (Z) 17,5, škrgatu: (B) 18.4: met krogle: Jev-, tovič (B) 13.93 m. Jalisijevič 12.80. Galin (Z) 12,'29 m; met kftp.ia: 1. Urbič (Z) 5S.32 2. Djordjevič (B) 52.21- 3. Požar (Lj) 45.68 metra; skok v višino: 1. Zorkov (Z) 180. 2. Kršak (Z) 170. 3. Nikolič (B) 165 cm; tek 109 m: 1. Pecelj (B) 11.5. 2. Murjaski B) 11,9, 3. Koleno (Sj) 12,2; skok v daljino: 1. Urbič (Z) 6,6C. 3. Miličevič (B) 6,40. 3. Špan (Lj) 6,25 m: tek 4S4 m: 1. Zupančič (Lj) 53.0. 2. Zenkovič (E) 54.9, 3. Ropret (B) 55.0; iek 1.5M m: 1. Polič (B) 4:14,6 2. Šušteršič (Z) 4:21.5, o. Košuta (Z) 4:25.0 min.; štafeta 4X196 m: 1. Beograd (Miličevič. Murgaki. Borčanin. Pecelj) 45,2; 2. Ljubljana 4S,9; .3. ZflSreb. Ženske: skok v daljino: 1. Grbič (B) 4,64 2. Orehek (Ljl 4,27; 89 m 7 zaprekami: 1. Vran (B) 16,0. 2. Grbič (B) 16,5. 3. Vrhovnik (Lj) 17,0: SOC m: 1. Lukič (Bi 2:37,4. 2. Šafer (Z) 2:41.5; 3. Žele (Lj) 2:42,2: met krogle: 1. Skrbinšek (B) S,0i. 2. Jug (Lj) 7.57 m. 3. Cirkovič (S) 7.-51 m; tek na ICO m: 1. BaEaraba (B) 14-2. 2. Za-dravae (Z) 14,4. 3. Boškovič (B) 15-0. Moški — 403 m zapreke: Zupančič (L) 1:00.1; — kladivo: Galin (Z) 42.71. Miler (Lj) 40.41; m - 800 ra- 1. Ilič (B) 2:0,2 -skok ob palici- 1. Špindler (Lj) ,3.20 nr 209 m: Pecelj (Bi 24.9. Ognjanovič (I/j) 25,0; — met diska: 1. Miler J. ud) 41,8. 2. Krivokapič (B) 40.09. 3. Miler B. (Lj) 3G-6S m; — štafeta 4X400 ;n: 1. Ljubljana 3:39,0, 2. Beograd 3:39.3. 3. Zagreb. Ženske — 200 m: 1 Beraba (B) 29,9; — met diska: 1. Jug (Lj) 25.15 m — skok v višino: 1. Skrbinšek (B: 140. 2. Pečanko (Lj) 130 cm; — met. kopja: 1 Orehek (Lj) 26.94 m; — štafeta 4X180 m: 1. Beograd. 2. Zagreb. 3. Ljubljana Skupni plasman — moški: Beograd 149. Ljubljana 120. Zagreb 117, Sarajevo 12 točk. — ženske: Beograd S3.5. Zagreb 61.5, Ljubljana 60. Sarajevo 20 Skoplje 4 točke. NAMIZNI TENIS Moški — 1. Djordjevič (Beograd) 1. Zagreb, 2. Ljubljana, 3. Beograd, 4. Skoplje, 5. Sarajevo. Zenske — 1. Pečnik (Zagreb), 1. Zagreb, 2. Beograd, 3. Ljubljana, 4. Sarajevo. ODBOJKA: Moški: 1. Beograd, 2. Ljubljana, 3. Zagreb. Zenske: 1. Beograd, 2. Zagreb, S. Ljubljana. Skupni piasman moških in ženskih vrst: 1. Beograd, 2. Ljubljana, 3. Zagreb. STRELJANJE: Moški — Zivkovič (Beograd), L Beograd 1740, 2. Ljubljana 1517, 3. Zagreb 1224. TENIS: Moški — Petrovič (Zagreb). Ženske — Leovič (Beograd). SESTOEOJ: 1. Beograd, 2. Ljubljana, 3. Zagreb. Posamezniki: 1. Jagodič (Ljubljana) 4837 točk. TELOVADBA: Moški: 1. Zagreb, 2. Beograd, 3. Ljubljana. Posamezniki: 1. Zmajič (Zagreb). Skupni plasman moških in ženskih vrst: 1. Beograd, 2. Ljubljana, 3. Zagreb, 4. Sarajevo. KOŠARKA Moški: 1. Beograd, 2. Ljubljana, 3. Zagreb, 4. Skoplje. Zenske 1. Beograd, 2. Zagreb, 3. Ljubljana, 3. Zagreb, 4. Skoplje. Skupni plasman moških in ženskih vrst: 1. B go g ra d, 2. Ljubljana, 3. Zagreb, 4. Skoplje. Te!©wsdm nastop fislsMl* tgsrniisoif ptujske gimnazije Ptuj, 22. maja. V sredo 17. t. m. je bil na telovadišču v ljudskem vrtu telovadni nastop dijakov ptujske gimnazije. Za ta nastop, ki naj bi bil nekak uvod fizkultumega zleta ptujskega okraja, so se ptujski srednješolci že dalje časa temeljito pripravljali. V uvodni besedi je tov. ravnatelj govoril o pomenu današnje fizkulture med mladino. V prvi točki so nastopile pionirke s prostimi vajami in dobro opravile svojo nalogo. Sledile so vaje pionirjev z zastavicami. LTvežbanost so pokazale mladinke v vajah s kiji. Lepe razgibalne vaje so mladinci IV., V. in VI. razreda zaradi neresnosti izvajali neskladno. Najboljša točka )e bila kombinirana vaja pionirk s krogi in pionirjev z zastavicami. Nato je bilo izvedeno propagandno tekmovanje v atletiki. Prikazali so vse atletske panoge, mladinke pa so pokazale vaje na orodju. Nenaden dež je zadnjo točko predčasno prekinil. V splošnem je nastop dobro uspel, kar se najbolj odraža v tem, da je nastopilo okrog 400 dijakov. Prvenstvo OTO Kamnika, v vseljudskem mnogoboju nik izvedel v Ihanu okrajno prvenst? asm ms& sfjBts Tekmovanje je zelo oviral dež. toda k blstpsm-a terenu 60 bili doseženi d resuHrfti. Ielotztii rt* * olie mladi moški vrsti iz Dolivati, od t-koecili je ga dosegla 4(19 =sro 97.4% vseh d(: Uivih točk. Tildi vrsta Manic je dos odličen uspeh s 97 % dosegljivih 1 Članska m _ mladinska vrsta Ihana zelo borbeni, toda tekmovlei so poti vse premalo pozornosti pa. proste raj plezanje, škoda, cja zaradi slabega roeiia niso nastopile močne vrsto i* klllj in Mengša. V vseh moških in szih oddelkih so zmagale vrst* TD I žal- za kar jih je OTO nagradil, nični re-zultati «0 naslednji: mladinke: 1. Pajč Nuša 55.4, 5. X Sonja 54 3. Zamik Malči 53.1 točke mladinci: 1. .Tuva,n Miro 6S.8, 2. K Ludvik 68,3. 3.—4. Svetlin Janez In šak Niko 68.2 točke: člani: 1. Košir 1 ian 67. 2. Pirnat Miha 67.7, 3. Vid Marjan 65.6 točke: članice: 1. Štifter I da 59.7 2. -5. Mali Majda in Deeae 1 59.2 točke (vsi TD Domžale). - Na vrhu Triglava. Tov. inž. Deržaj pravkar predaja štaletno palico prvemu tekaču, znanemu alpinistu Joži Čopu ZVEZNA KOŠARKAŠKA LIGA PresenetHiva imaga beograjskega letalca sati iRočfioslia Metalac : Enotnost 24:18 Ljubljana, 22. maja. Igrišče Stadion. Gledalcev 500. Prvenstvena tekma. Ves čas igre močan dež. Težko pričakovane tekme za državno prvenstvo so se danes pričele. Slovenski predstavnik je v 10. kolu igral danes z beograjskim Metalcem, čigar zmaga predstavlja presenečenje. Odličen začetek Enotnosti je imel za posledico zmedeno in nervozno igro Metalca. Ljubljančani so z nevarnimi prodori stalno ogrožali nasprotnikov koš ter čestokrat navdušili z lepimi meti s krila, kombinirano igro in hitrimi napadi. Prvi polčas je bila igra lepa, hitra in je ves čas potekala v premoči Ljubljančanov, ki so jo odločili z rezultatom 13:8 v svojo korist. Drugi polčas so' igralci Enotnosti začeli v svesti, da bo nasprotnik enako zaigral kot v prvem polčasu. Vendar je Metalac vzel iniciativo v svoje roke, diktiral tempo in kmalu izenačit. Enotnost je prešla v obrambo in le še s posameznimi, cesto neučinkovitimi akcijami prodrla pod nasprot- ZANIMIVE BORBE nikov koš. Metalac pride nato po koristni igri v vodstvo. Igralci Enotnosti postajajo nervozni. Marsikatera iepo podana žoga se je vsled spoiz-kosti čestokrat izmuznila iz igralčevih rok. Poleg tega postajajo igralci Enct-noslti neprecizni pri metih. Napad Metalca pa je to izkoriščal in višal rezultat. Vsa prizadevanja Ljubljančanov so ostala brezuspešna. Dobra taktika in borbenost Metalca mu je prinesla zasluženo zmago. Sodnika Silvani in Erbežnik. Moštvi sta nastopili v naslednjih postaval: Metalac: Boškovič, Kostič (6), Ostojič (4), Košanin (2), Der.ič (5), To-polovic, Rajič, Elnar, Tonlovič (4). Enotnost: Supančič (2), Breznik (2), Zivkovič, Šerbec, Olivieri, Cigler, Skrjanc (4), Mravlje, Fugina (9), Steiner. (Številke v oklepajih pomenijo koše.) V predtekmi je mariborski Polet premagal Enotnost II. z 21:20 (10:12). O1 ^ V I. ZVEZNI LIGI Zmaga Bisdiiesiest! mi Partizanam Največje presenečenje današnje nedeije je nedvomno razmeroma visok poraz državnega prvaka Partizana v tekmi z Budučnostjo iz Titograda. Glavno zanimanje pa je bilo prav gotovo v Zagrebu, kjer sta se v rivalni tekmi pomerila splitski Hajduk in Dinamo. Tekma je bila prav posebno pomembna za Hajduka, ki bi z eventueino zmuego zaradi boljše razlike v golih osvojil drugo mesto pred Crveno zvezdo. Tesna, a zaslužena zmaga Lokomotive nad Metalcem, ki sta igrala že včeraj, je vsekakor presenetljiva, hkrati pa je omogočila zagrebškim železničarjem obstoj v I. zvezni ligi. V Zagrebu je bila danes odigrana edina tekma II. zvezne lige med Spariakom in Metalcem. Zagrebčani so po zadnjih igrah sedeč veljali na domačem terenu za favorita, toda tehnično boljši igralci iz Subotice so nepričakovano premagali nasprotnika in se tako dokončno uvrstili na tretje mesto v lestvici. Budučsiost s PaHizaei 2s0 Titograd, 22. maja. Prvenstvena tekma I. zvezne lige Sudučnost : Partizan se je končala z zmago Budučnosti 2:0 (2:0). Gole sta dala LSzovič v 7. in Celebič v 9. min. prvega polčasa. Sodil je Višnjič iz Zagteba. Gledalcev 3000. Vreme oblačno brez dežja, Lokomotiva s Metaiac I $0 Zagreb, 22. maja. Včerajšnja prvenstvena tekma med Lokomotivo in Metalcem, ki ji je prisostvovalo okoli 4000 gledalcev, se je končala s tesno zmago Zagrebčanov. Igra je bila pretežno rah-■frgana, kar zlasti velja za Lokomotivo, ki je, zavedajoč se, da se bori za db-stoj v ligi, zapravila mnogo ugodnih priložnosti za gol. Edini gol dneva je dal v 12. min. prvega polčasa Lokošek, ki je iz daljave ostro streljal v spodnji kot. Eden najboljših igralcev na igrišču je bil vratar Metalca Filipovič. Tekmo je zelo dobro sodil Jovanovič iz Sarajeva. H^jeSuk s Dinamo I s S Zagreb, 22. maja. Današnja tekma med Dinamom in Hajdukom je bila izredno važna, ker je šlo za drugo mesto v I. zvezni ligi. Ce bi bil Hajduk zmagal, bi imel izglede za drugo mesto pred Crveno zvezdo. Neodločen rezultat 1:1 (0:1), s katerim se je končala današnja tekma, pa je zagotovil dokončno 2. mesto Crveni zvezdi in potisnil Hajduka na 3. mesto, Dinamo pa je ostal na 4. mestu. Današnja tekma je bila zelo lepa in živq in je bila v nizu letošnjih prvenstvenih tekem v Zagrebu gotovo dna najlsoljših. Obe moštvi sta igrali zelo požrtvovalno, le proti koncu tekme sta popustili. Hajduk je bil boljši v prvem, Dinamo pa v drugem polčasu. V moštvu Hajduka sta se odlikovala v napadu Vukas in Matošič, v obrambi pa Beara in Ko keza. V moštvu Dinama in najboljši na terenu je Ul Fukšec, zelo dobra Nadaljevanje na 4. strani Moment z nogometne tekme preteklo nedeljo med Odredom in Vardarjem Za ljudski mnegeboj se je treba dobro pripraviti Poleg okrajnih nastpav in priprav za . Titovo štafeto potekaj v društvih tudi tekmovanja v vseljudskem mnogoboju. Vseljudski mnogoboj je tekmovanje, ki je pristopno najširšim množicam, zlasti mladini na vasi. Hkrati pa je to tekmovanje navzlic enostavni obliki, tako da tekmovalcu posreduje vse tiste koristi, ki jih more nuditi najobsežnejši program splošne telesne vzgoje. Da to tekmovanje zajema iz leta v leto vse večje množice mladine nam dokazuje udeležba na lanskoletnem prvenstvu v mnogoboju, ki se ga je udeležile v vsej Jugoslaviij 21.978 tekmovalcev. Ta številka dokazuje, da je mnogoboj že postal resnična množična manifestacija naših fizkultumikov in da bodo morale ekip« in posamezniki, ki se bodo hoteli peeebno uveljaviti, napeti vse sile. V naši republiki doslej mnogoboju nismo posvetili prave pozornosti. Zlasti kmečke in delavske mladine s« je do danes udeleževalo vse premalo, čeprav izvedba tekmovanja in sistematična priprava ne zahtevajo niti posebnega orodja in še manj urejenih igrišč. NEKAJ O PRIPRAVAH ZA MNOGOBOJ Povsod na vasi je najti primeren prostor za tek na kratke proge. Steza ob gozdu ali potoku nam že zadošča, da je le primerne ravna. Tu naj mladina uri brzinski tek. Tek na kratke proge razvija bvzino, ki je največja odlika vsakega pravega fizkuilurnika. Kako pa je z vztrajnostnim tekom? Steza v gozdu ali čez travnike daleko nadkriljuje vsa umetna tekališča v ograjenih stadionih. Razumljivo je, da so urejena tekališča tudi potrebna, toda le tekmovalcem, ki so si izbrali tek za svojo osnovno nalogo in se hočejo v njem izpopolniti do vrhunskih rezultatov. Kakor razvija tek na kratke proge brzino, tako pridobivaš z urjenjem teka na srednje in dolge proge na vzdržljivosti in vztrajnosti, krepiš si dihala in srce. Tako pripravljen boš kos najtežjim naporom in če bodo če dolgotrajnejši, ne boš klonil. Povsod je mogoče najti prostor za nekaj desetin centimetrov globoko jamo, kamor nasuješ žaganje. S tem si ie uredil prostor za skok v daljavo. Tu se bo mladina poleg hitrosti urila v spretnosti in prožnosti. Enako ni problema pri izbiri prostora za met krogle, za preskok če* kozo ali tovariša. Met krogie razvija v fizkultur-niku poleg hitrosti tudi moč, v preskoku pa si pridobi spretnosti, v njem se razsoja smisel za lepo držo in elegantno gibanje. Mladinci in člani imajo v programu tudi plezanje po vrvi, kar še posebej razvija moč. Tako program mnogoboja resnično združuje vse panoge, ki so potrebne fizkulturniku za vsestransko izurje- nost. vsestransko sposobnost premagovanja najrazličnejših ovir, tako v vsakdanjem življenju kakor tudi pri poklicu, delovnih akcijah itd. Takega fizkulturnika zahteva naš čas in le tak bo resnično služil napredku naših narodov in socializmu. V'se to pa s« ne da doseči z enkratnim nastopom na tekmovanju. Pravi pomen je v resnični pripravljenosti, ki jo je mogoče doseči le z vztrajnim in marljivim urjenjem. Nikakor se ne sme dogajati, da prihajajo na tekmovanje posamezniki docela nepripravljeni. Ce vzamemo n. pr. tek na 1500 metrov, ki je ena od najtežjih nanog v mnogoboju, zahteva prav ta največ priprave in doseže svoj namen le takrat. kadar progo preteče tekmovalec z lahkoto. V nasprotnem primeru se muči do izčrpanosti in celo škoduje svojemu zdravju. Povsem enako je tudi z drugimi panogami. Prava tekmovalna zavest in prava borbenost se bo razvila v tekmovalcih samo na osnovi predpriprave. Tekmovalec mo ra pristopiti k tekmovanju v zavesti svojih sposobnosti z vero. da bo dosegel najboljše rezultate in s tem doprinesel k uspehu svoje vrste drago cene točke. Tako mora biti parola letošnjega mnogoboja: več tekmovalcev, kakor doslej in zlasti več priprav, kakor prejšnja leta. S TEKMOVANJEM V M NOGO Hi JU BO LETOS ZDRUŽENO TUDI PRVENSTVO III. RAZREDA V VAJAH NA ORODJU . Republiško prvenstvo v mnogoboju bo v dneh 28. in 29. t. m. Istega dne bodo tekmovali tudi telovadci lil. razreda vseh oddelkov v vajah na orodju. Tudi to tekmovanje je letos še posebej važno zato. ker obsega poleg vaj na orodju tudi atletiko. Vaje na orodju so odlično sredstvo za pridobitev najrazličnejših sposobnosti. Telovadec mora biti spreten, močan, vztrajen in tudi pogumen. V oblasti mora imeti svoje telo. naučiti se mora elegantne drže. Kadar mora tekmovalec pokazati ivo.ie znanje tudi v atletiki, se njegove sposobnosti dvignejo zelo visoko. Kakor je mnogoboj odlična priprava za vse ostale specialne športne panoge, tako .te tudi telovadba na orodju koristna priprava za mnoge ostale panoge. Se posebej so pa vaje na orodju koristne vsem tistim, ki imajo namen tekmovati v smučanju. Vaje III. razreda ne zahtevajo kdove kako velikega znanja in naporov od tekmovaleev. Vendar pa se cesto dogaja, da tudi tu tekmovalci precenjujejo svoje sposobnosti in prihajajo na tekmovanje nezadostno pripravljeni. Vsaka prvina, celo najlažja, je izvedljiva tudi na vrhunski način. Le tako izvedena predstavlja pravo vrednost, le taka prinaša prave telesno- vzgojne koristi, prinaša zadostne osnove za nadaljnji razvoj telovadbe na orodju in podlago za napredek v ostalih športnih panogah. Zato morajo letos stopiti tekmovalci dobro pripravljeni pred sodniški zbor. Vaje bodo izvedli tekoče in z lahkoto ter s tem pokazali, da pojmujejo pravi smotei in namen vaj na orodju. NAVODILA ZA REPUBLIŠKO PKVE.V STVO V MNOGOBOJU IN V VAJAH NA ORODJU lil. RAZREDA 1. V’sl okraji na.i pošljejo »roje tekmi' valee v 6asu. kakor so bili obveščeni 1 posebni okrožnici. I. Tekmovalci, ki s#v določeni r.a sobot. bodo tekmovali v mnogoboju in r rajal na orodju aa letnem telovadišču v Tivo liju. S. Trk nul v a 1 c i \-v*h oddelkov, ki tek tnujejo v nedeljo, pa bodo tekmovali s mnogoboju na P.tadionu — Tvrseva cesta v vajah na. orodju pa na letnem telovadišču r Tivoliju. Na letnem telovadišču opravite tekmsmanje v mnogoboju tudi tisti tekmovalci, ki istočasno tok mujejo v vajah aa orodju. 4. 7.a mno-lirii. kateri so zelo lepo izvedli proste i-aje in talno telovadbo. Rajanje pio--lirit pod vodstvom tov. Hrovatove, ie občinstvo sprejelo z vidnim oao-aravanjem. Tudi mladinci so doaaj lobro izvedli letošnje mladinske proste vaie kakor tudi preskoke preko /Lože. Želo so se potrudile mladinke, oater so pod vodstvom tov. Zalokarjeve lepo izvedle proste vaje in rajanje. Članice s tov. Osredkarjevo so s prostimi vajami ter simbolično vajo »Tiha luna« pokazale, da pravilno pojmujejo današnji pomen fizkulture na' vari. Proste vaje članov in članic »Bratstvo in edinrtvo« so b41e odlično predvajane in so žele obilo priznanje od strani občinstva. Največje priznanje sta želi članski vrsti za izvajane vaje na bradlji in rirogu, zlasti se je izkazal s svojimi vajami na drogu tev. Bleje Feliks, kljub temu, da je eden najstarejših članov tuk. društva. Med sporedom samim so bile okoli tridesetim članom društva TD Mengeš razdeljene fizkulturne značke. S svojo lepo izvedeno akademijo je TD Mengeš poka.zalo. da pravilno pojmuje današnji pomen fizkulture ra ' In bi bilo želeti, da se nam še Telovadna akademija TD Maribor IV. TD Maribor IV. .ie priredilo v soboto, dne 30. aprila 1949 svojo telovadno akademijo. -Spored prireditve je ob*es:al 17 izbranih točk. Nastopali so vsi oddelki, skupno 116 telovadcev. Največ točk sporeda so Izpolnili pionirski in. mladinski oddelki. ki fo večkrat nastopali. rrrorra -aR91WTT!V8l ,bJTlWr& re>h x*n*~ bro pripravljena. Posebno dobro so bili pripravljeni mladinci in mladinke. Največ priznanja je žela vrsta Članov, ki so nastopali na bradlji. To niso bili sicer vrhunski telovadci, pač pa je povsod navduševala njihova izvedba. Fnsebno pozornost sta vzbudila tov. Salecl Alojz in Ocvirk Teodor. Izvedba posameznih točk je bila zelo dobra. Posebno so uaraiaie vaje mladincev in vaje članic, ki so pokazala izredno lepo izvedbo. Tudi ostale točke, kakor ruski in narodni rlest so bile prav dobro iT,veden°. Vsekakor je telovadni nastop pokazal sistema tično delo načelnika in. podnačelnika., ki sta obenem tudi vodnika vrst. Obisk jo bi! zelo dober. Prisotni so slodili sporedu z velikim zanimanjem ter tudi pravilno orrnje-vali nastop® posameznih oddeV-nv To je najboljši dokaz, da sj ljudstvo žoli več takih nastopov. Med ie bilo pravo navdušenje, saj jr bil spored zeln pester ter je nudil vsakomur užitek. F to prireditvijo ie dm^tvo «olnec“ Toplak??’ M a- mešano akademijo. Točko vi in točko Bosne°hTdekleta iz* Makedonije”Hitro ribora?"?'ato točka, ki vsem najbolj mi- Tekmovali bomo. Na^gradilišcujn so se naučili naših pesmi, prav dobro ugaja — talna gimnastika. Najprej de- v telovadnici. Pridite kmalu. Takrat Oa/ ■ 1 rj l i s XX iXGS XXX '_. «X XIX, X O V 14S/ X ' ’ ’ 1 ri J fj S X XXX X,XXX XX .1.0 PV1 rv o e X * CX.)^»X S— J *X V— ^ t ■ že govorijo. razumejo pa vse. In po- kleta, za njimi dva fanta. Sedaj vi- vam bomo pokazali, da tudi ml ne aj tem za spremembo vsi zapojo srbsko dimo Makedonko. Natko. Ali je res znamo.« in makedonsko pesem. V Grosuplju dežuje. Vendar je nebo šele prvo leto v fizkultumi šoli? Gledalci pozorno spremljajo vsak Atletska sekcija je pri nas skoro že v polnem razmahu, bližamo se že dobi, ko bodo klubi in sekcije na republiških prvenstvih morali pokazati rezultate svojega dela; dva naša kluba sodelujeta v borbi za Atletski kup FLRJ, trije se pripravljajo na borbo v ligaškem državnem prvenstvu, pričelo se bo tekmovanje za masovni kup in v slovenski ligi. Nekoliko bolj odmaknjeno je še republiško in državno prvenstvo za posameznike, dvoboj s Srbijo in končno višek atletske sezone — meddržavni dvoboj Švica - Jugoslavija, ki bo sredi septembra v Ljubljani. Dvoboj bo zlasti za naše atlete ogromnega pomena, na njem bodo videli svetovno znane švicarske atlete, za katerimi pa tudi naši reprezentanti ne zaostajajo dosti in se bodo od njih lahko ogromno naučili, publika pa bo prvič imela priliko gledati v Ljubljani veliko atletsko prireditev mednarodnega formata. Dosedanja tekmovanja v Sloveniji so pokazala, da je naša atletika pričela stopati nekoliko odločneje na pot kvalitetnega dviganja: Millerjev met diska preko 46 m, Kolbetov skok v višino, rezultati Hanca. Štajnerja. Dolenca. Knezove itd. pričajo, da se po- pozomosti. Najrazličnejši izgovori v nobenem pogled une držijo, ker je vse skupaj samo stvar organizacije in te vsaj takrat v Enotnosti ni bilo. Preostane edino le to, da se zamujeno čimpreje popravi! Sijajno priliko za to bodo naši klubi imeli konec tega meseca na množičnem mnogoboju, ki ga izvede Telovadna zveza v Ljubljani in na katerem bo sodelovalo preko 1900 mladincev in mladink iz vse Slovenije. Treba se bo pozanimati za rezultate posameznikov, zlasti ljubljanska kluba pa bosta v tem oziru imela še lažje delo, saj bosta udeležence iz Ljubljane lahko vključevala kar na licu mesta. ZA OSNOVNO VZGOJO ATLETOV MORAMO IZKORISTITI VSE SPOSOBNE STROKOVNJAKE, ATLETSKE SODNIKE ITD. Iz vrste napak omenjamo danes še eno, to je napaka, ki jo niso zagrešili toliko klubi kot višji forumi, posledice pa nosijo osnovne edinice. Je to vpraašnje naših strokovnih kadrov. Naši klubi so mladi, požrtvovalni posamezniki so nam ustvarili danes širom Slovenije široko razpredeno mrežo atletskih sekcij, volje do dela je krat prepuščene same sebi, trenirajo »divje«, brez pravilnega vodstva in nasvetov in to je tudi eden od vzrokov, da toliko atletskih sekcij po kratkotrajnih začetnih poizkusih zamre. Stvarnost pa nam kaže, da imamo v Sloveniji preko 60 izprašanih atletskih sodnikov, ki bi, zlasti pri začetnikih, s polnim uspehom lahko opravili tisto delo, ki ga mora opravljati zvezni trener, kar ga naravno pri njegovem glavnem delu, pri vzgoji vrhunskih tekmovalcev, močna ovira. Kje pa so vsi ti strokovnjaki? Povsod, *a-mo tam ne, kjer bi morali biti, t. j. v atletskih sekcijah. Treba jih je poiska-. ti in postaviti na odgovarjajoča mesta. Na odstranitvi te napake smo zainteresirani vsi in upamo, da bo kmalu odstranjena, saj se je za to poleg ostalih zavzel tudi Komite za fizkulturo pri vladi LRS. S-e Vlak drdra proti Ljubljani. Gojenci malo svetleje, oblaki in megle se vle- gib mlade telovadke. Na koncu aplavz, se vračajo domov. Trudni so, a srečni, čejo nekam na zapad in včasih se med njimi prikaže modra krpa neba, ki spet izgine med oblaki. In ko so za-______________ ________ ___ __ _________________ čeli delati na gradišču zadružnega Salto nazaj, v sigurno razovko. Nekaj di betonirati, zidati, vihteti kramp in doma, je dež prenehal. Ko pa konča svojo vajo Marko, se ploskanje spremeni v majhen vihar. Jutri je nov dan, poln dela in učenja, a danes smo pokazali, kako lepa je Salte, premeti, stoje — kot iz gumija, fizkultura. Pokazali smo, da znamo tu- . _ ^_________ gibov in spet šine telo v beli telo- lopato, da hočemo in znamo delati. Razdeljeni so v dve četi. V prvi jih vadni obleki skozi zrak — premet — Se bolj pa bomo srečni, če bomo videli, da je naše prizadevanje rodilo uspeh. dela 38, v drugi pa 44. Četo sestavljajo salto, desetine. Močna mlada telesa se gibljejo v ritmu dela. Kakršno koli delo je, dobro in hitro ga opravijo. In ko jih takole gledaš v njihovem delovnem poletu, ki ga nikdar ne zmanjka, vprašaj za zgodovino te mladinske delovne brigade iz zavoda za fizkulturo. je vendar slavna. Delali so na gradbiščih Autostrade, gradili zadružni dom v Višnji gori, pionirsko železnico v Ljubljani in izkazali so se na Dolenjski cesti v Ljubljani. Sekali in pripravljali so drya v okolici Litije in vseh akcij so se udeležili polnoštevilno. Letos pozimi so navozili in nanosili ogromne količine snega na smučarsko skakaklnico v Planici. Lani, ko je brigada štela 52 članov, so delali 13.000, a letos je 120 članov opravilo že 7300 ur prostovoljnega dela. V brigadi je 40 udarnikov, a Josip Mikic, Bosanec, nesi štiri udarniške značke. Trije imajo or-den dela III. stopnje in med njemi sta dva trikratna in šest dvakratnih udarnikov. Letos gredo vsi na delovne akcije zveznega značaja. Njihova partijska organizacija je močna, pomaga bodri. jim k uspehom, uči jih, vzgaja in Danes grade zadružni dom v Grosuplju. Kopljejo kanale in betonirajo temelje. Planiranje terena jim gre hitro izpod rok, prav tako pripravljanje betona za vlivanje. Delati znajo tako kot znajo telovaditi. Grosupelj-jim pomagajo. Kot da bi se nalezli delovnega poleta mladih fizkul-turnikov. Delo, delo. Za nas, zase za naše potomce ... hetosme državno prvenstvo v nosarni in odbojki Letošnje državno prvenstvo v košar- jila četrto mesto, kar je bil izreden ki in odbojki se razlikuje od prven- uspeh za mlado košarkaško vrsto Enot- stev prejšnjih letih. Turnirski način tekmovanja je zastarel, pokazal se je kot prenaporen in kampanjski. Celo nosti. Tudi v letošnje tekmovanje stopa Enotnost dobro pripravljena, hoče vsaj ponoviti ali pa še celo poboljšati svoj prvenstvo je bilo ogigrano v dobi par lanski uspeh. Njena prva tekma bo z dni v enem kraju. Da pa se povzdigne Metalcem iz Beograda, katerega nika-zanimanje za obe športni igri tako med kor ni za podcenjevati, kljub temu da društvi, kakor tudi med publiko sta Odbojkaški in Košarkaški savez Jugoslavije letos prvič uvedla nov, moderen način tekmovanja t. j. ligo. Tekmo- je bil lani šesti. Tekmovanje se bo vršilo v Ljubljani na novo urejenem igrišču na Stadionu ob 11. uri. V košarkaško ligo je avtomatično vanje se vrši v dveh delih, spomladan- prišlo 9 vrst iz cele države. Za dese- ski in jesenski s čemer so prisiljene vse tekmujoče vrste stalno vaditi pre- tega člana pa se bodo borila tri društva: po eden iz Srbije, Hrvatske in Atletska sekcija SD Železničarja iz Ljubljane je letos vzgojila vrsto mladih srednjeprogašev ko celega leta, tekmovati v obeh delih Slovenije: Železničar (Beograd), Zadar • - /t hiklionai 1 l^sr I i Tl in s tem znatno dvigniti kvaliteto vsake vrste. ODBOJKA Državna liga v odbojki je že v polnem razmahu. Po prvih kolih je tabela naslednja: _ g 6 4 8 2 o 2 0 e je kvalitetno brez dvoma najboljša vrsta Partizan 4 4 0 12:2 Polet 4 3 1 9:6 Mladost 3 2 1 7:4 Crvena zvezda 3 2 1 7:4 Spartak 3 1 2 6:8 Beograd 4 1 3 6:9 Enotnost 4 1 3 5:9 Sarajevo 2 0 2 1:6 Kakor je razvidno iz same tabe in Železničar (Ljubljana). To kvalifi-kacijsko tekmovanje se bo pričelo v ponedeljek 23. t. m. v Beogradu. Ljubljanski Železničar ima v obeh nasprotnikih odlični vrsti in bo moral napeti vse sile, ako se bo hotel plasirati v ligo. Najresnejša kandidata za prvo mesto sta vsekakor vrsti Crvene Zvezde, lanskoletni državni prvak in CDJA Partizan, ki lani na prvenstvu ni nastopil. Njih igralci so večinoma državni reprezentanti, ki so bili letos na dvomesečnem specialnem treningu pod strokovnim vodstvom francoskega trenerja Hella. Ti dve vrsti tvorita vsekakor razred za sebe in težko da jih bo kdo CDJA Partizana, ki je zmagala v vseh irE>oc3rxnIl iz prvega in drugega mesta, do sedaj odigranih tekmah In izgubila vse ostale pa ne moremo trditi kdo le dva seta in to proti Spartaku iz Su- ugjboijjj, pl-av za to pa bodo tudi botice in Mladosti — lanskoletnemu državnemu prvaku. Tako ni težko zaklju- tekme za ostala mesta izredno zanimive in ni zključeno, da bo koš direnca odbojkaške lige Partizan. Na drugem mestu se trenutno nahaja slovenski za- V torek 24. t. m. bodo imeli ljubljanski ljubitelji košarke redko priliko vi- stopnik mariborski Polet, v kolikor bo deU kvalitetno igro CDJA Partizana, srečno prestal tekmo z ^Mladostjo ri bo ^ do SVojo drugo tekmo v dr- žavni ligi z Enotnostjo v Ljubljani na --------... . . Stadionu. Enotnost se bo ob tem srene, dobro vigrano moštvo m je veljala čanju naučila maraikaj kar ji bo kori-kot taka tudi za kandidata za naslov $ty0 v nadaljnih srečanjih s Proleter-državnega prvaka vse do nepričakova- jem -z Zrenjanlna (7. vi.), Mladostjo no visokega poraza, ki ga je doživela y Zagrebu (2g Vt)> Crveno Zvezdo v od Partizana (3:0). Lanskoletni državni Beogradu (9 VI.), Milicionerjem v Sa- V menzi je vrvež. Fizkulturniki so ... __..... lačni in kuharica ima polne roke de- čiti da bo prvak spomladanskega dela “dl^*ai"a o"pIasmanu marsikoga. la. » Ce bi jih imela deset, bi bilo ..... - ------ J--------- premalo«, pravi in radi ji verjamemo. Zunaj spet dežuje. Toda to jih sedaj ne moti. Ob 4. uri je akademija v Fiz- kulturnem domu. Kako bo? Ali bo šlo? ^.Vv'lahko to mesto tudi obdržal. Vrsta 3.TS «»*■**'«“gaz tem „► prepustila. »Zakaj bi se mešali?« pravi direktor. »Oni znajo, in če ne bo danes tako dobro, bo pa drugič bolje«. A vseeno — bilo je dobro. Medtem ko gledajo gojenci nogometno tekmo med Grosupljem in Kočevjem. se nekaj fantov iz Zavoda m direktor pogovarjajo z mladinskim aktivistom iz Slivnice. Tudi tam imajo fizkulturni aktiv. Odbor je izvoljen. Toda vse skupaj prav za prav spi. »Sam odbor ne pomaga nič! Treba je pričeti z delom. Težave? Da težave so in včasih jih je težko prebroditi. Toda treba je delati. Treba je zgrabiti za delo z obema rokama in uspeh bo prišel? Poglejte jih. Ti so ga zgrabili z rokami in srcem. Ali mi verjamete. da so bila dekleta iz Makedonije, med njimi tudi Nadka Stojkov-ska prvič v telovadnici šele pred letom dni? Neokretna in okorna je bila, ko je prišla k nam. Toda kar se je naučila, bo pokazala danes. Kjer je delo. je uspeh. NI zanimanja? Da, res je. Toda. če ne pokaže niti mladinska organizacija v Grosuplju zanimanja za sistematično fizkulturno delo — kako ga bo pokazala mladina? Mi vam hočemo pomagati, toda prinesli vam ne bomo vsega. Sami morate začeti, zno- prvak Mladost Iz Zagreba se nahaja na tretjem mestu in se bo moral boriti proti Poletu za drugo mesto. Najvažnejšo tekmo s Partizanom pa je že Izgubila z 3:1. Vrste Crvene Zvezde, Spartaka, Beograda in Enotnosti so kvalitetno približno enake. Njih forma ni stalna in je odvisna od razpoloženja igralcev na posameznih tekmovanjih. To je posledica nesistematičnega treninga In pomanjkanje potrebne rutine. Enotnost iz Ljubljane mora še odigrati tekme s Spartakom iz Subotice, Sarajevom in Poletom; z boljšo igro kakor na zadnji tekmi s Crveno Zvezdo si lahko znatno popravi plasman na tabeli, in se na ta način otrese nevarnosti izpada lz lige; to se bo namreč zgodilo z poslednjima dvema na koncu spomladanskega dela lige. V nedeljo 22. t. m. pa se bo pričelo po vsej državi prvo kolo državnega prvenstva v košarki — košarkaška liga. LR Slovenijo zastopa na tem tekmovanju SD Enotnost iz Ljubljane, ki si je na lanskem državnem prvenstvu oevo- rajevu (19. VI.) in Jedinstvom iz Zagreba (28. VI.), Lokomotivo iz Reke (5. VII.) obe poslednji tekmi bosta $ Ljubljani. Slovenskim predstavnikom v državni ligi želimo na letošnjem prvenstvu čim več uspehov. V težkih tekmah s kvalitetnimi nasprotniki si bodo naši igralci pridobili potrebno znanje in rutino, dvignilo se bo zanimanje za obe lepi igri tudi med tistimi, ki do danes še niso Imeli priliko videti tekmovanj v košarki in odbojki. Ni dvoma, da se bosta obe igri tudi v Sloveniji dvignili kvalitativno in kvantitativno do stopnje, ki jima zaradi njunih psihofizičnih oblik tudi pripada. Mi-Ko. Nogomet po svetu v letu 1948 Konec Koreja: 2. VIII. Mexikn (0) 5:3 3. VIII. Švedska (0) 0:12 Kitajska: 2. VIII. Turčija (0) 0:4 13. VIII. Anglija (0) 5:3 26. IX. Anglija 0:0 10. X. Švedska 0:1 Egipt: 31. VII. Danska (0) 1:3 24. XII. Norveška 1:1 26. XII. Norveška 4:4 Luxemburg: 22. Vil. Belgija B 2:0 26. VII. Anglija (amat.) 1:2 27. III. NizZr>emska (0) 0:1 18. IV. CSR b 2:4 2. V. Avstrija B 2:7 19. IX. Švica B 1:2 26. VII. Afganistan (0) 6:0 31. VII. Jugoslavija (0) 1:6 21. XI. Belgija B 1:7 Madžarska: 21. IV. Švica 7:4 2. V. Avstrija 2:3 23. V. CSR 2:1 23. V. Mad. B,-Albanija 0:0 VI. Rumunija IX. Poljska X. Avstrija X. Rumunija XI. Bolgarija Mexiko: VIII. Koreja (0) Nova Zelandija: VIII. Avstralija VIII. Avstralija VIII. Avstralija 28. VIII. Avstralija Nizozemska: III. Belgija III. Luxemburg (0) III. Anglija (amaterji) IV. Belgija 26. V. Norveška 9. VI.n Švedska 26. VII. Irska (0) 31. VII. Anglija (0) 21. XI. Belgija Norveška: 26. V. Nizozemska 21. VI. Danska 5. IX. Finska 19. IX. Švedska 24. XII. Egipt 26. XII. Egipt 6. 19. 3. 24. 7. 4. 11. 14, 14. 27. 30. 18. 9:0 6:2 2:1 5:1 0:1 0:4 1:8 0:6 0:7 1:1 1:0 5:2 2:2 2:1 1:0 3:1 3:4 1:1 1:2 2:1 2:0 3:5 1:1 4:4 Poljska: 4. IV. Bolgarija 1:1 18. IV. CSR 3:1 27. VI. Danska 0:8 25. VIII. Jugoslavija 0:1 19. IX. Madžarska 2:6 10. X. Rumunija 0:0 17. X. Finska 1:0 Portugalska: 23. V. Irska (S. d.) 2:0 Rumunija: 2. V. Albanija 0:1 6. VI. Madžarska . 0:9 4. VII. CSR 2:1 24. X. Madžarska 1:5 10. X. Poljska 0:0 20. VI. Bolgarija 3:2 Škotska: 10. IV. Anglija 0:2 28. IV. Belgija 2:0 17. V. Švica 1:2 23. V. Francija 0:3 23. X. Wales 3:1 17. XI. Irska 3:2 Švedska: 9. VI. Nizozemska 0:1 11. VII. Avstrija 3:2 2. VIII. Avstrija (0) 3:0 5. VIII. Koreja (0) 12:0 10. VIII. Danska (0) 4:2 13. VIII. Jugoslavija (0) 3:1 19. IX. Finska 2:2 lagoma, toda sigurno dvigamo. Zlasti je važno, da se je končno predramila tudi Ljubljana. Enotnost že razpolaga z razmeroma močno člansko ekipo, nima pa še ženske, dočim je Železničar pričel na najsigumejši način z vzgojo juniorjev, med katerimi je lepo število zelo talentiranih atletov, ki bodo ob pravilnem treningu kmalu tudi kot seniorji odločilno posegli v borbo za razna prvenstva. Celjski Kla^ divar trenutno zaradi izenačenosti še nima primernega tekmeca v republiki, prebuja pa se atletika tudi v Litiji, Slovenjgradeu, Domžalah, Kranju, Kočevju, Mengšu, skratka, osnova za uspešen dvig je dana, treba je le pravilno organiziranega dela in izogniti se moramo napakam, ki smo jih delali doslej. O nekaterih napakah je v »Poletu« že bilo govora, danes zopet opozarjamo na druge, ki jih tudi moramo odstraniti, če hočemo uspeti. TALENTOV, KI SE POJAVLJAJO NA MASOVNIH TEKMOVANJIH, NISMO ZNALI OBDRŽATI V FIZKULTURNIH ORGANIZACIJAH Telovadna zveza Slovenije je letos odlično izvedla pomladanski kros, več kot 100.000 ljudi je sodelovalo na njem. Res je, da pretežna večina sodelujočih ni imela potrebnih predpogojev za dosego kvalitetnih rezultatov, manjši del pa v večji ali manjši meri prav gotovo. To pomeni, da je v letošnji spomladi nastopilo na naših množičnih prireditvah in to skromno vzeto, vsaj 1000 talentiranih tekačev, ali. če hočemo biti še ožji, vsaj 100 ljudi, ki so sigurno sposobni, da dosežejo v najkrajšem času res velike rezultate. Ce pa sedaj vprašamo vodstva naših atletskih sekcij in klubov, koliko novih ljudi so vključili po krosih, bomo ponekod, verjetno z izjemo Kladivarja, dobili porazno majhne številke ali pa sploh samo kla-vemo priznanje, da nikogar. Talenti, ki so se že pojavili, so tako izgubljeni, zamujena je bila sijajna prilika za poživitev naše atletike. Za konkreten primer, kako se ne sme delati, lahko v tem pogledu navedemo ljubljansko Eenotnost. Lansko srednješolsko prvenstvo v jeseni je odkrilo v Ljubljani tako obilico novih talentov, zlasti med mladinkami, da je že res več kot čudno dejstvo, da Enotnost še danes nima ženske ekipe, ko jo je v jeseni imela tako rekoč že na krožniku. Treba bi bilo samo pobrigati se, jih vključiti in jim posvetiti nekoliko 10. X. Danska 1:0 14. XI. Avstrija 1:2 Švica: 18. IV. Avstrija 1:3 21. IV. Madžarska 4:7 17. V. Škotska 2:1 19. IX. S. B. - Luxemburg 2:1 10. X. CSR 1:1 2. XII. Anglija 0:6 5. XII. Irska (S. d.) 1:0 18. IV. S. B.-Avstrija B 1:3 Švica B.-Anglija 1:5 Turčija: 23. IV. Grčija 3:1 30. V. Avstrija 0:1 2. VIII. Kitajska (0) 4:0 5. VIII. Jugoslavija (0) 1:3 23. XI. Grčija 2:1 ZDA: 2. VIII. Italija 0:9 11. VIII. Irska (S. d.) 0:5 VVales: 11. III. Irska 2:0 23. X. Škotska 1:3 10. XI. Anglija 0:1 24. I. Anglija (amaterji) 2:7 6. III. Anglija (amaterji) 4:3 torej dovolj, manjka pa. kot smo že ugotovili, organizatorjev in predvsem primernih, strokovno izobraženih ljudi, ki bi prevzeli tehnično vodstvo. Stanje po naših sekcijah kaže. da v republiki, razen redkih posameznikov, sploh nimamo sposobnih vodnikov in vaditeljev, ki bi vodili delo zlasti v manjših sekcijah. Sekcije so največ- Slava Deržek (Kladivar) je ena naših najboljših atletinj PRVENSTVO LJUBLJANSKE SKUPINE V ODBOJKI Od 7. — 19. maja se je vršilo v Ljubljani kvalificirano tekmovanje za vstop v slovensko republiško ligo. Tekmovalo se je po enostranskem bod sistemu in je na tekmovanju sodelovalo šest društev. Prvo mesto je zasedel FD Borec, ki ni izgubil nobene tekme, drugo mesto pa SSD Železničar, ki je izgubil samo tekmo z zmagovalcem. S tem sta se omenjeni vrsti kvalificirali za tekmovanje v republiški ligi, ki se prične prihodnjo nedeljo, to je 29. maja. Službene objave NOVA KATEGORIZACIJA SODNIKOV NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE Republiški inštruktorji: 1. Maooratti Lado. Republiški »odniki: 1. Erlieh Emil, 2. Gvardjančič Alojz, 3. Jančič Karlo, 4. Kos Hinko, a. Presia-ger Mirko. Sodniki I. kategorije: 1. Ambrož Jože- 2. Bergant Evgen. 3. ing. Božičev Aleksander. 4. Brunček Viktor. 5 Ceh Razko- S. Doberlet Miodrag, Vinko. 10. Goli Jakob. 11. Grošelj Janko. 12. Grošelj Leopold, 13. Janežič Vinko, 14. Jenko Jože. 15. Jordan Ivan, 16. Kolarič Ervin, 17. Kraljič Miro. 1$. Kukanja Vladimir, 19. Murvas Viktor, 20. N ovsa k Maks, 21. Oral Franjo (Celje), 22. Orel Franjo (Maribor), 23. Perko Božidar, 24. Potočnik Edmund. 25. Pucihar Anton, 26. Šegula Milan- 27. Starašina Gustav. 2$. Škerl Milcš, 29. Veber Stanko, 30, Zaje Rado. Sodniki II. kategorije: I. Božičev Drago, 2. Čadež Franc, 3. Dervarič Štefan. 4. Flis Jože. 5. Frangež Ernest- 5. Gantar Pavel, ". Goličič. Franc. 3. Haisinger Stanko. 9. Herman ' Mirko, 10. Logar Viktor. 11. Mežncrčič Edo. 12. Miklus Lado, 13. Nežmah Ivan, 14. Nežmah Rudolf. 15. Novak Pavel, 16. Pajer Jože. 17. Sušnik Pavel. 18. Thuma Maks. 19. Zore Ivan. 20. Zupan Alojz. Sodniki III, kategorije: 1. Betetto Evgen. 2 Breznik Štefan. 3. Grabrijan Ferdo. 4. Gregl Dušan, 5. Kačič Jule, 6. Klojčnik Adi, 7. Kokošinek Stanko, 8. Krušnik Slavko. 9 Lulik Andrej, 10. Marič Alojz. 11. Piskar Ivo, 12. Sovine Jože, 13. Stepanovič Mibailo, 14. Škulj Jože. 15. Šušteršič Rudolf. 16. Vezjak Stanko, 17. Zelenko Franc. Sodniki oproščeni sojenja: 1. Cimperman Viktor. 2. Deržaj Stane, 3. Dolinar Alojz. 4. Dorčec Ivan, 5. Luketič Ivan, 6. Veanaver Ljubo. 7. Vagner Janko. Na lastno željo je črtan iz spiska nogometnih sodnikov tov. Glušič Kamiio. Zbor sodnikov Nogometne zveze Slovenije KOŠARKA V MARIBORU V nedeljo, dne 15. t. m. sta odigrali prijateljsko tekmo v košarki mladinski moštvi SD Poleta in FA Klasične gimnazije. Po lepi in zanimivi igri je zmagalo moštvo SD Polet-a z rezultatom 26 : 11 (12 : 4). Pri zmagovalcih sta najbolj ugajala Kuster (10 košev) ter Bračun (4 koše), za poražene pa sta dala največ košev (vsak 5) Bergant in Ratner. Sodila sta Brumen in Rozina. Bergant Evgen OBJAVA DISCIPLINSKEGA ODBORA NZS POVERJENŠTVO LJUBLJANA Kaznujejo se: 1. Lah Aleksander, član Miličnika, zaradi nešportnega ponašanja na tekmi Miličnik : Partizan dne fc. maja t. 1. po 61. 22 disc. p. s prepovedjo igranja za tri mesece: kazen mu poteče 8. avgufta; 2. Cekovski Mile, član Partizana, zaradi grobe igre in fizičnega napada na nasprotnega igrilca na tekmi Miličnik : Partizan dne 8. maja po čl. 32 in 34 dise. vr. $ prepovedjo igranja za šest mesecev; kazen mu poteče 8. novembra; 3. FOrjanič Ernest, član Triglava, zaradi nešportnega obnašanja proti mejnemu sodniku na tekmi Triglav : Domžale dne S. maja po čl. 25 dise. p. s prepovedjo igranja za štiri mesece; kazen mu poteče 8. eektombrea. Pozovejo se s zaslišanju v torek 24. t. m. ob 18. uri ali pa istega dne od 8—14 na Taboru 13 Pevčevič Dušan (Domžale) in Mlakar Anton (Miličniki, ki sta bila izključena na tekmi Domžale : Miličnik Uruguay: 11. IV. Brazilija 4:2 V. Šerbec. t. 1. Podaljša se suspenz nad I moštvom Vrhnike zaradi nastopa neregistriranih igrilcav na tekmi Vrhnika : Bračič dne 24. aprila, ter se ponovno pozivata k zaslišanju kapetan moštva Kukec Stane in načelnik sekcije; rok za zaslišanje je do 24. junija t. 1. Disciplinarni odbor NZS poverjeništvo Ljubljane RAZPIS PRVENTSVA LJUBLJANSKIH SREDNJIH ŠOL V ODBOJKI ZA MLADINCE IN MLADINKE MO — odsek za fijkulturo. razpisuje prvenstvo ljubljanskih srednjih in njim sorodnih šol za mladince in mladinke. Tekmovanje bo v obliki turnirja 2*. in 29. t. m. Prijave pošljite do 25. "maja na SD Enotnost. Dapčevičev tre 2. Žrebanjze bo v četrtek 26. ob 19.39 v garderobi telovadnice I. gimnazije v Vegovi ulici. Zastopniki vseh sodelujočih vrst se moralo obvezno udeležiti žreba, nja. Igra se po sistemu iepadanja. Prvi 4 plasirani igrajo vsak 7. vsakim. Vrste, ki ne bodo prvočasno prijavi jene. ne bodo imele pravice nastopati. Pri-če 1 ek in kraj turnirja se ho določil po žrebanju. MLO — odsek za fizkulturo RAZPIS OKRAJNIH TEKEM V ODBOJKI Telovadna zveza Slovenije razpisuje okrajne tekme v odbojki za vsa TD. Tekmujejo člani, članice, mladinci in mladinke. Tekme bodo od 12. do 26. junija 1949. Določbe: Tekmuje vsak z vsakim na dve dobljeni igri. Tekmuje se centralizirano na igrišču, ki ga določi OTO. Tekmujejo vsa TD. Nastopiti smejo vsi pripadniki, ki niso registrirani pri Zvezi za športne igre. Organizacijo tekem oskrbi OTO. Ako se priglasi več kot šest vrst, se tekmuje po skupinah. Prvaki skupin tekmujejo dalje med sabo za prvenstvo okraja. Dan tekme določi OTO v okviru razpisa sporazumno s telovadnimi društvi. Ce je bilo okrajno prvenstvo že ob razpisu ZIS, se opravi isto znova in štejejo zato le uspehi, ki se dosežejo na tej tekmi. OTO naj začnejo takoj organizirati tekme in propagando ter pripravljati potrebno orodje in prostore. OTO morajo takoj obvestiti vsa TD o tem tekmovanju, določiti rok za priglase in dati strokovno pomoč vsem društvom, ki tekmujejo, da pravočasno preskrbijo sodnike in zapisnikarje. Ako sodnikov nimajo, naj to takoj sporoče TZS. — OTO pošljejo poročilo o pripravah za tekmovanje TZS do 6. junija, do 20. junija pa poročilo o že opravljenem tekmovanju. Okraji morajo priglasiti kraj in čas tekme TZS. in sicer vsaj en teden pred določenim dnem ali pred določenimi dnevi. Opozarjamo telovadna društva, da se bodo le po doseženih uspehih lahko registrirale sekcije za odbojko tudi pri športni Zvezi. Nova pravila za odbojko bomo poslali vsem OTO te dni. OBJAVA Obveščamo vse člane sodniškega zbor", da se zanesljivo »deleže sestanka atiet-sklh sodnikov v četrtek dne 2$ maja 1949 ob 20. ari v prostorih telovadne zveze v Narodnem domu. — Atletska zveza Slovenije. POZIVAMO vse obstoječe kegljaške klube In sekcije, kateri »e če niso prijavili FZS — Kegljaški odbor, naj do 31. maja to store, ker v obratnem slučaju, ne bomo mogli sodelovati pri tekmovanju ra prvenstvo Slovenije in kasneje za državno. Enako naj takoj javijo imena pripravnikov za sodnike ozir sodniške izpite. Vsi krožki naj se vključijo v obstoječa športna društva in tu v tiste pod katerim imnom žele nastopati. Stran 3 FI7K0ITURM lftutiiu Ostali nedeliski dogodki (Nadaljevanje s 1. strani.) pa sta bila Jazbinšek in WolfI. Gole sta dala Lampelj za Dinamo in Ma-tošič za Hajduka. V zadnji minuti igre je igralec Hajduka Krstulovie iz daljave 5 m pred prostim golom zastre-ljal žogo v prečko. Obe moštvi sta nastopili z nekaterimi mlajšimi igralci. Sodil je Mika Popovič iz Beograda. Kljub dežju je tekmi prisostvovalo 25.000 gledalcev. Hajduk s C. zvezda I i I Partizan s Pensiana 4:0 Spartak s Mefalac 3 s I Zagreb, 22. maja. V predigri glavne tekme Dinamo : Hajduk sta se pomerila Spartak in Metalac za prvenstvo II. zvezne lige. Ta tekma je odločala o tretjem mestu, katerega si je osvojil Metalac. Gole so dali za Spartak Brčic dva in Ognjenov, za Metalca Pažin iz enajstmetrovke. Sodil je Moni Kario iz Skoplja. Milicionar : Odred 5:1 Ljubljana, 22. maja. Moštvo Odreda je danes odigralo svojo drugo prijateljsko tekmo, tokrat z republiškim prvakom hrvatske lige Milicionariem iz Zagreba. Čeprav je bilo vreme deževno, srečanje pa prijateljsko, se je na stadionu Odreda zbralo približno 2000 gledalcev, ki so tudi danes razočarani zapustili igrišče. Večkrat smo že pisali in bili priča, da slovenskemu ligašu primanjkuje sistem v igri, predvsem pa točno podajanje, hitro menjavanje mest med igro in slednjič tudi realizatorska sposobnost, ki je ena izmed glavnih pomanjkljivosti domače napadalne vrste. V podkrepitev tega naj navedemo, da so bili domači igralci proti koncu prvega polčasa in 15 minut v začetku drugega polčasa vidno v premoči, saj so v zaporednih prodorih močno ogrožali nasprotnikova vrata, toda učinkovitega strela na gol ni bilo! Čim so se igralci Milicionarja s protinapadi osvobodili pritiska domačinov, so vse njihove napadalne akcije predstavljale za Odredovo obrambo resno nevarnost. K tako visokemu porazu sta predvsem kriva branilca Rupar in Dekleva, ki nista sicer požrtvovalnemu vratarju Lindtnerju nudila prav nobene opore. Pri Odredu, ki je nastopil v oslabljeni postavi, je zadovoljila edino krilska vrsta s Fiskar-jem na čelu ter Keržan v napadu. Poleg omenjenih pomanjkljivosti je treba poudariti tudi, da so nekateri Igralci v napadu vse preveč po nepotrebnem preigravali, medteldm ko V odločilnem trenutku ni bilo strelca. Edini častni gol je dal Pelicon v prvem polčasu iz kazenskega strela. Milicionar je igral borbeno In požrtvovalno, pa tudi njegove napadalne akcije so bile pred golom odločnejše in učinkovitejše. Najboljši so bili Zebec na levem krilu, vodja napada Reberški ter desni krilec Hudika. Tekmo je sodil Perko iz Ljubljane. V prijateljski predtekmi sta se srečala rezervno moštvo Odreda in Jadran iz Ljubljane. Tehnično boljši in požrtvovalnejši igralci Jadrana so zasluženo visoko porazili nasprotnika z rezultatom 5:1 (3:0). Rudar : Železničar (M) 3 :2 Maribor, 22. maja. Danes je bila prvenstvena nogometna tekma med mariborskim Železničarjem in trboveljskim Rudarjem pred 1000 gledalci. Zmagal je Rudar z rezultatom 3:2 (0:1). Rahel dež je oviral potek igre. Železničar je dosegel po Kušarju v 40. min. vodilni gol. Po odmoru je bila igra bolj povezana. Železničar je nevarno ogražal vrata nasprotnika, toda obramba Rudarja je odlično čistila. Po lepi kombinaciji je Rudar v 57. min. izenačil. Igra je postala enakovredna in vedno bolj borbena. Železničar je bil nato nekaj časa v rahli premoči. V 75. min. je dosegel Muraus drugi gol za Železničarja. Rudar se je kmalu za tem otresel pritiska in po krilih prihajal pred vrata Železničarja ter v 77. min. ponovno izenačil. V 80. min. pa je dosegel zmagoviti gol. Sodil je Do-beriet iz Ljubljane. V predtekmi so mladinci Rudarja premagali mladince Železničarja 6:1 (4:0). Rigelnik I. LIGA Partizan 18 14 1 3 39:14 29 Crv. zvezda 18 U 4 3 37:19 Z» Hajduk 17 9 5 3 37:19 23 Dinamo 17 7 5 5 29:24 19 Eudučnost 18 6 4 8 29:3« 16 Naša krila 17 5 4 8 26:26 14 Metalac 18 5 4 9 31:34 14 Lokomotiva 17 8 1 10 22:34 13 Sloga 17 4 2 11 16:31 10 Ponziana 17 II. 3 i LIGA 10 10:38 10 Sarajevo ' 18 U S 2 27:14 27 Mornar 18 ie 2 6 43:17 22 Spartak 18 6 7 5 33:27 19 Metalac 18 8 3 7 25:24 19 Fodrinje 18 S 5 7 21:25 17 Odred 18 7 3 8 19:23 17 Vardar 18 8 5 7 28:34 17 Pr ol eter 18 8 1 9 21:28 V Dinamo P. 18 5 4 9 25:34 14 Dinamo S. 18 3 5 10 17:33 11 Nafta : Udarnik 14 : O Dolnja Lendava, 22. maja. Danes popoldne je bila pred 600 gledalci nogometna tekma za prvenstvo Slovenije med domačo Nafto in Udarnikom iz Kranja. Tekma se je končala z visoko zmago Nafte 14 :0 (5 :0). Igra je bila živahna in fair. Igralci Nafte so igrali hitro In povezano. Gole so dali Šiftar 8, Božič 3 ter Lorenčin, št-monka in Ba.lda po enega. Sodil je dobro Jančič iz Maribora. Lorenčin Miličnik (Celje) i Miličnik (Ptuj) 4 i 2 (2:0) Ptuj, 22. maja. V prvenstveni nogometni tekmi za prvenstvo miličnikov Slovenije je celjski Miličnik zasluženo premagal ptujskega Miličnika z rezultatom 4:2 (2:0). Grafičar ; Kamnik 6:4 I. skupina: Rudar 14 9 2 3 35:21 20 železničar (Lj.) 11 7 2 2 28:15 16 Branik 14 6 3 5 21:18 15 Nafta 13 5 3 5 31:24 13 železničar (M.) 13 6 1 6 25:20 13 Udarnik 14 4 3 7 20:45 11 Sobota 12 3 2 7 16:21 8 Kladivar 13 2 4 7 12:24 8 Prvenstvo celjske cone v odbojki Celje, 22. maja. Danes je bilo v Celju tekmovanje za prvenstvo celjske cone v odbojki. Izmed 4 moških ekip je bila najboljša Iz Slovenjgradca, ki ni izgubila niti enega seta in si tako priborila vstop v slovensko ligo. Kla-divar, ki je osvojil 2. mesto, je zelo razočaral. Tretje in četrto mesto sta zasedla Slov. Bistrica in Gomilsko. Moštvo Slovenjgradca je bilo zelo vigra-no, najbolj je ugajal Polac. Ostala moštva niso pokazala posebnega znanja. Jug Karel Prvenstvo Dolenjske v odbojki Novo mesto, 22. maja. Danes dopoldne je bilo izvedeno prvenstvo v odbojki za oblastno prvenstvo Dolenjske. Prijavila so se samo tri društva. Zasluženo je zmagalo moštvo Krke (Novo mesto), ki je pokazalo zelo dobro igro. Drugo mesto je zasedel brežiški Razlag, tretje pa Bračič iz Kočevja. V prijateljski tekmi je gimnazija Novo mesto premagala Razlag 2:0 (15:6, 15:4). Penca. Consko boksarsko prvenstvo JA v Mariboru Maribor, 22. maja. Včeraj se je končalo v Mariboru consko prvenstvo JA v boksu. Okrog 40 boksačev iz Zagreba, Karlovca, Siska, Varaždina in Maribora je izločilo po tridnevnem tekmovanju 7 finalistov, ki bodo tekmovali v Pančevu' za državno armij-sko prvenstvo. Veliko je bilo tekmovalcev, ki so v JA prvič videli in si nadeli boksarske rekavice. V finale so se plasirali po kategorijah: m,ušja: Krejnovič (Karlovac) : Bu-bejca (Sisak); peresna: Tereši je po točkah premagal v izenačeni borbi Miholiča (oba Zgb); welter: Lakoj (Zgb) brez borbe proglašen za zmagovalca; srednja: Pejn (Varaždin) je po najlepši borbi večera premagal Lukiča (Zagreb) po točkah; poltežka: Ostejc (Zgb) je po točkah premagal Kostadionova (Maribor). Tridnevne borbe, ki so bile v Domu JA, je z zanimanjem gledalo približno 3000 gledalcev. Rigelnik §f®?enjfe moštveno tekmovanje v tenisa Moštveno teniško tekmovanje po sistemu za Davisov pokal, ki se je letos prvič začelo ter bo vnaprej vsako leto zaradi poživitve te športne panoge na podeželju in zgodnjega začetka vsakoletne sezone, se že bliža koncu. Teniška zveza Slovenije, ki je razpisala tekmovanje, je pripravila okusen pokal, ki ga bo končno osvojil trikratni zaporedni oziroma s presledkom petkratni zmagovalec. Za prvo letošnje tekmovanje se je prijavilo 19 moštev iz cele Slovenije, od katerih so nekatera naknadno odstopila zaradi nezadostne pripravljenosti. Tekmovanje je v spodnji polovici že prispelo do finala, za katerega se je plasirala SD Ljubljana, dočim je v zgornji polovici nekoliko zaostalo, tako da še ni znan drugi finalist. Tekmovanje mora biti zaključeno do konca tega meseca, zato morajo društva zgornje polovice v najkrajšem času odigrati preostale tekme, sicer jih bodo izgubila w. o. Rezultati dosedanjih srečanj so bili naslednji: I. kolo: Zadrugar (Lj) : Razlag 2:3, Atletski miting v Novem mestu Novo mesto, 22. maja. V soboto popoldne je bil tu atletski miting za masovni cup in hkrati za prvenstvo gimnazije. Tekmovanja se je udeležilo največ gimnazijcev ter tekmovalci iz tekstilne tovarne, DOZ-a itd. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in se je hitro odvijalo. Tehnični rezultati so naslednji: Mladinci; 100 m: Jovan 12.2. 1500 m: Mihelčič 4:47. Skok v višino: 1. Strban 150 cm, 2. Jovan 150 cm. Krogla 5 kg: 1. Farčnik 10.75 m, 2. Brodnik 9.80. Bomba: 1. Pevec 56.30. Skok v daljavo: 1. Pevec 4.97, 2. Jovan 4.90» Člani: krogla 07 kg): Dolenc (Tekstilna) 11.09. Mladinke: 50 m: 1. Zajc (DOZ) 8.9, 2. Jordan 9.0. 500 m: 1. Skedelj (Tekstilna) 1:38,3, 2. Kuntarič 1.42,3, Skok v daljavo: Jordan 3.96. Skok v višino: Fungačar 1.10. Kladivar (Celje) : Litostroj (Lj) w. o.. Tiskanina - Tekstilindus (Kranj : Kamnik w. o.; II. kolo: Gregorčič (J) : Ptuj 2:3, Ravne : Rudar w. o.. Stmišče : Rače w. o., Ljubljana : Tiskanina — Tekstilindus w. o., Udarnik (Kranj) : Usnjar (Šoštanj) w. o., Polet (M) : Radovljica w. o., Železničar (Lj) : Iskra (Kranj) 5:0; četrtfinale: Ptuj : Ravne w. o., Ljubljana : Udarnik 5:0 (Banko : Rebolj 6:2, 6:0, 6:2, Razbor-šek : Gramatčikov 6:1, 6:0, 6:2, Razbor-šek—Milavec : Rebolj—Gramatčikov 6:2, 6:1, 6:0, Razboršek : Rebolj 6:3, 6:3, ser., Milavec : Gramatčikov 6:3, 6:2, ser., Polet : Železničar (Lj) 5:0: polfinale: Ljubljana : Polet 3:0, ser. (Razboršek : Inž. Fabjan 6:2, 6:2, 6:2, Banko : Slana 3:6, 2:6, 6:2, 6:3, Razboršek—Banko : Slana—Žižek 6:3, 6:1, 6:1, Razboršek : Slana 6:1, ser.). V gornji polovici morajo odigrati četrtfinalno tekmo še Stmišče in zmagovalec srečanja Razlag : Kladivar, na kar se bo plasiral zmagovalec v polfinale s Ptujem. ing. M. D. ------------ , » POLFINALE ATLETSKEGA CUPA FLRJ Zagreb, 22. maja. Danes so bile polfinalne tekme za atletski cup FLRJ. V Subotici je Partizan premagal Spartaka 95:40. Ves čas tekmovanja je deževalo, tako da je bil teren slab, kar je vplivalo tudi na rezultate. Izven konkurence je Gubijan (Partizan) vrgel kladivo 49.50 m. V Varaždinu so atietičarke Spartaka premagale domačo Slobodo 58:45. Od rezultatov je dober met krogle Borov-čeve (Sloboda) 10.53 m. Kolesarska dirka v Trbovljah Trbovlje, 22. maja. Danes je bila tukaj krožna kolesarska cestna dirka, v kateri je sodelovalo 20 tekmovalcev. Zmagali so: na dirkalnih kolesih (25 km): Bregar (Proletarec, Zagorje) 43:12; na turnih kolesih (18 km); Zibret (Rudar) 25:30; ženske (7.5 km); Forte Slava (Rudar) 14:35. Verbič Miha Pred strelskim trobojem Slovenija: Hrvatska: Srbija Na inicijativo Strelske zveze Slovenije se bo vršil v dneh 27. do 29. maja strelski troboj Slovenija — Hrvatska — Srbija v Ljubljani na strelišču na Dolenjski cesti. Za ta troboj vlada v strelskih družinah zelo veliko zanimanje, saj je lanskoletni uspeh slovenskih ekip na dvomeču Slovenija —Srbija, ki se je vršil na istem strelišču v oktobru mesecu, predstavljal zelo lep uspeh. Naše ekipe so zmagale v 4 disciplinah, a Srbija v treh. Naša članska ekipa je zmagala v hitrem streljanju z vojaško puško, v hitrem streljanju z vojaško pištolo, s precizno malokalibersko puško a pionirji z malokalibersko puško,medtem ko je Srbija zmagala članska ekipa v preciznem streljanju z Vojaško puško in pištolo ter mladinci z malokalibersko puško. Lanskoletno tekmovanje je pokazalo zelo velik napredek slovenskih ekip, ki so v izgubljenih treh disciplinah bile za srbskimi le za pičlih par krogov ter tudi teh ne bi izgubili ako bi v vseh treh disciplinah ne tekmovali po en tekmovalec brez treninga. V tem pogledu so naši izgledi letos precej boljši. Poleg naših članov reprezentantov tovarišev Cestnik, Mi-horko in Planinc, bo letos tekmoval z vojaško puško tudi tov. Edi Doloren-zo, ki je dosedaj tekmoval le s pištolo. Z vojaško pištolo v preciznem kot hitrem streljanju nas bodo zastopali isti prvi štirje ter petim članom tov. kapetan Milovičem. S precizno malokalibersko puško bodo tekmovali za našo ekipo: Cestnik, Mihorko in Planinc, a olimpijsko pištolo Cestnik, Dolorenzo ter Planinc. Ekipo članic bodo zastopale predvsem Rataj Marinka, Škapin Staži, medtem ko ostale tri vsied izenačenosti par desetin tekmovalk še niso določene. Tri prvoplasirane na troboju v Celju razen omenjenih dveh bodo zastopale naše strelske vrste. Isto kot s članicami je z mladinci. Vsekakor prednjačita tov. Jere in Tržen a ostali trije bodo določeni v Celju. Najlažja ali pa tudi najtežja bo izbira ekipe naših pionirjev. Preko de-setorice jih je povsem izenačenih ter se lahko trenutno- trdi, da bo sigurno v ekipi le pionir Vastelic Janez, medtem ko se bodo morali ostali zelo boriti za častno zastopanje Slovenije. Njihovi rezultati so enakovredni lanskoletnemu državnemu prvaku ter upravičeno pričakujemo novega rekorda. Povsem sigurno je, da bodo borbe zelo ostre ter da bedo morda odločevali le poedini krogi za prvo mesto ekip. Srbsko reprezentanco bodo zastopali znani favoriti kot: Nemanja in Momir Markovič, Tošnič, Cukič, Petrovič, Milovanovič, Djordjevič, Jovanovič ter ostali mojstri. Ostali tekmovalci Srbije še niso javljeni ter bodo njih imena naknadno objavljena. Hrvatsko ekipo bodo med člani zastopali tovariši: Prauhart, Skovič, Vider, Gorup, Skoljak, Venceljak, Maček ter ostali, katerih imena bodo objavljena naknadno. Ta troboj bo tekmovalcem članom obenem najboljši trening za težka mednarodna srečanja, ki jih čakajo v tem letu. Težko je prerokovati šanse posa-mejznih ekip a še težje posameznikov. Naslovi državnih prvakov se vsako leto menjajo, rezultati se rapidno izboljšujejo ter se do zadnjih strelov prvaka ne bo moglo določiti. Posebnost bo novouvedena disciplina, to Je močno hitro streljanje na nenadno pojavljajoče se mete, katere bodo razsvetljene ter na razdalji 300 metrov. Ta disciplina je predvidena po programu v soboto zvečer ob 21 uri ter bo za gledalce najbolj zanimiva, ker bo streljala cela ekipa s svetlečo municijo na eno tarčo ter se bodo ocenjevali rezultati le ekipno. Vsekakor bo to tekmovanje eno največjih letos v Sloveniji ter naj ne bo strelske družine, ki tega tekmovanja ne bi obiskala. Naj živi tov. Tito, voditelj narodov Jugoslavije v borbi za svobodo in izgraditev socializma! Mednarodne športne vesti Mitič meti naJtaUJSo esmorioD ¥ Parim Pariz, 22. maja. V sredo se je na teniškem. stadionu Roiland Garros začelo letošnje mednarodno prvenstvo Francije, na katerem sodelujejo skoraj vsi najboljši svetovni igralci razen Avstralcev, med evropskimi igralci pa ne tekmujejo Davis cup reprezentanti Češkoslovaške, Madžarske in Anglije. Na turnirju sodelujejo tudi štirje jugoslovanski igralci Mitič, Pa-lada, Branovič in Milojkovič, med katerimi je Branovič v svojem prvem nastopu v II. kolu proti Italijanu Pau-tassiju v tretjem nizu težko poškodoval nogo, tako da so ga morali odnesti z igrišča, na kar je prekinil sodelovanje na turnirju ter je na poti v Zagreb. Drugi Jugoslovan Milojkovič je po zmagi v I. kolu nad Francozom Bideaujem s 6:2, 2:6 2:6, 6:2, 6:1 izgubil v II. kolu proti Dessairu (F) s 3:6, 3:8, 5:7. V dosedanjem toku turnirja sta imela največ uspeha med jugoslovanskimi igralci Mitič in Palada, ki je v II. kolu premagal Egipčana Sha-feia s 6:2, 6:1, na kar se je Shafei vdal, nato pa v III. kolu Italijana Rolanda del Bella s 6:0, 1:6, 6:3, 6:3. Mitič je v II. kolu premagal Colina (F) 6:1, 9:7, 6:2, v tretjem belgijskega reprezentanta v tekmovanju za Davisov pokal Washerja s 6:2, 6:2. 8:6 in danes v osmini finala Francoza Remyja s 6:2, 10:8, 6:4 ter se tako plasiral med zadnjo najboijšo osmerico. V igri parov sta Mitič in Palada v I. kolu premagala Egipčana Shafeia in Bunet-manna (Izrael) s 6:0, 6:0, 6:0. Ostali rezultati današnje osmine finala posameznikov so: Sturgess (Juž. Af.) : Thomas (F) 6:1, 6:4, 6:0, Abdes-selam (F) : Bergelin (S) 6:4, 6:0. 6:3!, Patty (ZDA) ; Ampon (Filipini) 7:5, 6:3, 6:4. Nogomet prvenstva ZSSR — Tekme med tednom: Dinamo (L) ; Dinamo (Tb) 0:0, Dinamo (M) ; Di-namo (K) 4:1, Zenit : Torpedo (Št) 1:0. VVS : Krilja Sovjetov 1:0, Torpedo (M) : Lokomotiv (H) 3:2. Lokomotiv (M) : Daugava 2:0. Lestvica: Zenit 11, Dinamo (M) , Spartak, Torpedo (M)- Lokomotiv (M) 10. Dinamo (K) 9, CDKA S itd. Madžarska — 26. kolo: MTK : Salgo-tarian 4:2 Ujpest : Kistext 9:1. Sz. AC : MATEOSz 2:1- Goldbe-rger : V.ETO 1:0, !Tatabanya : Sorogsar 1:0. Csepel ; Som-bathelvi 1:1, KiSpest : Szeged 7:0, Fe-renovaros : Vasas D2. Lestvica: Deremc-varos 47, MTK 38. Kispest 37 itd. Švica — 24. kolo: Basel : Urain-a 3:2, Lausanne : Biel 1:0. Belincona : Chaux de Fonds 2:1. Grenchen : Locarno 0:0, Lugann ; Ziirreh 3:2, Grasshoppers ; Ser-vette '2:2, Chiasso : Young Fellovs 2:1. Lestvica: Lugano 38. Basel 29. Ckaux de Fond 26. Ziirch 25 itd. ČSFl i Romunija 3 s 2 Praga, 22. maja. Na strachovskem stadionu je reprezentanca CSR danes premagala Romunijo s 3:2 (2:2). V Bukarešti pa je B-reprezentanca Romunije premagala B-reprezentanco CSR z 2:1. IteSija s Avstrija 3 i I Firenza, 22. maja. Na stadionu Muni-cipale je reprezentanca Italije pred 58.000 gledalci premagala Avstrijo s 3:1 (3:0). Gole za Italijo so dali Ca- pello. Amadei in Boniperti, za Avstrijo pa Hubert. Sodil je Švicar Lutz. Anglija s Fransija 3 : I Pariz, 22. maja. Na stadionu Colom-bes je danes reprezentanca Anglije pred 60.000 gledalci premagala Francijo s 3:1 (2:1). Tekmo je sodil Nizozemec van den Meer. Veslaški dvoboj Zagreb s Beograd Zagreb. 22. maja. V okviru vaslažkegr prvenstva Zagrena. 33 bil danes vesia&ki ivoboj med reprezentancama Zagreba m Beograda. Zmagal je Zagreb z 890:860 tx>5-kam. Ekipa Beograda je zmagala v asmerou zveznega razreda., nacialje v ismereru za podmladek in v dubiscullu. Moštvo Zagreba je zmagalo v skuti, če-tvorcu 6 krmarjem, četvercu brez krmarja in v dvojcu brez krmarja. M ate h Gligorič : Stakl-berg Split, 22. maja. V šahovskem dvobo-u med mojstroma Gligoncem m atahl-sergom se je prva partija končala repi, drugo partijo je dobil Stahlberg, tretja partija pa je bila danes v 41. potezi prekinjena. Kuvertirano potezo ima Stahlberg kot črni. Igrala sta Tar-rasovo varianto francoske obrambe. Gligorič je v prekinjeni partiji v boljši poziciji, in sicer: Gligorič (beli): v* n Tki <5 n 5 =5 hd =3 f d 'ni' RAZPIS tečaja za nogometne inštruktorje ■Nogometna zveza Slovenije razpisuje tečaj za nogometne inštruktorje, ki s9 bo vršil v Ljubljani od 6. do 30. junija t. 1. Vsa društva, ki tekmujejo v I. in II. slovenski ligi so dolžne poslati v tečaj najmanj enega tečajnika. Vsa ostala društva, ki tekmujejo v nižjih skupinah pa naj pošljejo po možnosti vsaj enega tečajnika. Tečajniki morajo prinesti seboj živilsko nakaznico odejo in nogometno opremo. Stroške prehrane in stanovanja nosi NZS. Društva naj pošljejo prijave, ki naj vsebujejo osebne podatke in kratek življenjepis tečajnika do 1. junija 1949. Nogometni zvezi Slovenije, Ljubljana — Tabor. — Nogometna zveza Slovenije. SLUŽBENE OBJAVE SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE 1. Redna letna skupščina Smučarske zveze Slovenije se bo vršila v nedeljo. dn 5. junija t. 1. ob 9.30 url do-p.oldn v Ljubljani. Kraj bo naknadno objavljen. Dnevni red skupščine: 1, Otvoritev in pozdrav. 2. Volitve a) delavnega predsedstva; b) zapisnikar jev in overovateijev zapisnika; c) kandidacijske komisije. 3. Poročila odbora SZS in diskusija. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Sprememba pravil in sprejem novih pravilnikov. 6. Volitve novega upravnega, izvršnega in nadzornega odbora. 7. Plan dela za prihodnjo poslovno dobo. 8. Slučajnosti. Društva naj pošljejo predloge, prošnje in pritožbe do 30. maja t. 1. na SZS. Vsako društvo, klub a’l sekcija lahko pošlje na skupščino število delegatov, kakor jih določa čl. 26., odstavek b pravil SZS (merodajno število registriranih elanov). O tem so bila vsa društva že obveščena. Vse stroške nosijo društva oziroma delegati. 2. Poročila. Ponovno pozivamo, da do 2S, t. m. vsa društva pošljejo poročila o tekmah, tečajih, krosih in seznam razdeljenih rekvizitov, kakor smo to zahtevali v naši okrožnici. 3. Kazni. Kaznuje se z zabrano nastopanja za dobo 1 leta šoberl Rafael, član. smučarske sekcije TD Javornik — oKroška Bola. In sprejete praktične nagrade, tev: šoberl je nastopil na mladinskem prvenstvu LRS v teku na 6 km in zato prejel nagrado za 3. mesto. Ker je rojen 1. 1930., ni imel pravice nastopiti pri mladincih, kakor je bilo to jasno označeno v razpisu tekmovanja. Pri kontroli rojstnih podatkov na tekmovanju Je predložil legitimacijo z napačno' ro.1stno letnico. Kazen po- teče dne 29. T. 1950. Smučarska zveza Slovenije OBJAVA DISCIPLINSKEGA ODBORA NZS V zVezi s tekmo Proletarec : Jadran dne 24. aprila 1949 q& DO NZS izrekel: tov. škrabanja Jože, igralec SD Proletarca, se po čl. 19. v zvezi s 61. 16. drugi odstavek in čl. 34. DP NZJ kaznuje s prepovedjo igranja za dobo 2 (dveh) mesecev. Kazen mu teče od dneva objave suzpenza, to je od 9. maja dalje. Podaljša s suzpenz tov. Rapuvž Danilu, ker se preiskava še nadaljuje. Suzpenz tov. Rupnika Franca, člana Proletarca, se je dvignil dne 12. maja 1949. V zvezi s tekmo Železničar-Postoj-na : Jadran dne 15. maja 1949 se kaznuje tov. Rot Franca,, člana Jadrana, po čl. 19. v zvezi s čl. 16. tretji odstvek in čl. 22. DP NZJ s prepovedjo igranja za dobo 1 (enega) meseca od 15, maja dalje. V zvzi s tekmo Sobota : Kladivar dne 15. maja 1949 se kaznuje tovariš Sačko Franc, član Sobote, po čl. 19. v zvezi s čl. 34. DP NZJ s prepovedjo igranja za dobo 3 (treh) mesecev od 15. maja dalje. Odboru nogometne sekcije SD Sobote se izreče v smislu člena 9. in čl. 19. II. DP NZJ ukor zaradi siabe organizacije in rediteljske sužbe pri tekmi Kladivar : Sobota dne 15. maja 1949 v Soboti. Nogometna zveza Slovenije plačilo«, Uternelji- Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešeren — Uredništvo in oprava; Ljubljana, Tabor — Telefon 54-19, ob nede-Ijab popoldne 55-23 do 26. Čekovni račun oprave št 6-90603.6 SOS SS Pravi hekser Lajež dveh velikanskih lovskih psov ga je pozdravil in za njima je prišel •tari Pat Glendon, prijel managerja okoli ramen in ga peljal v kočo. »Vedel sem, da boste prišli, Bob, in dobro je tako. Star sem že. Enainosemdeset bom kmalu in čas je, da gre moj fant v svet. Danes ga ne bo. Mesa je •manjkalo in šel je po jelena. Jutri Zjutraj pride nazaj in takrat lahko poizkusite z njim. Ne vem, kaj boste rekli k fantu, ki še ni nikdar poizkusil kaplje alkohola, ki še ni nikdar kadil. Zrasel je na pro-Item. Poleti in pozimi brez strehe nad glavo.« Stari lovec se je poslovil, jo mahnil V gozd, a Bob je sedel za surovo obtesano mizo v koči in poslušal starega, ki" je ropotal z nekakšno posodo, brskal po sobi in neprestano govoril. »Tobakovega dima se bojim. Ne vem, kako ga bo prenesel. Vem, kako hudo je to za boksarja v ringu. Da, da. Lovec je. Stavim z vami, da vlovi jelena brez puške. Vse življenje je lovec. Jutri lahko greste z njim ter se prepričate. Pljuča ima, neverjetno. In vzdržljiv je kot vol. Gozd ga je takega napravil. Naložite mu lahko odraslega jelena in še vso vašo prtljago, pa se mu po celodnevnem maršu ne bo niti poznalo, da je kaj nosil. Včasih se mi zdi, da gk nisem prav vzgojil. Toda dobil je prava pljuča, vzdržljivost in moč. Rad bi videl me- ščana, ki bi mu bil kos. Glavo stavim, da mu niti Jeffries v svojih najboljših letih ne bi dal preveč posla. Zlomil bi ga kot samr.ato bilko. Toda pri tem niti ne izgleda tako močan. To je večni čudež. Kot velik deček je. A mišice ima prave. Čakajte, da ga vidite, več ne rečem. Čudno, kako rad ima poezijo in slične reči. Rdečelasa učiteljica iz Samson Fiata mu je posojala knjige in se pri tem tako zaljubila vanj, da je bila čisto zmešana, Ko je Ted to opazil, je zbežal v gozd in mesec dni ga nisem videl. Ona pa je prihajala 60 milj daleč, da bi ga poiskala in pisala mu je kup pisem. Potem je prišel domov in pokazal sem mu jih. »Zažgi jih,« je dejal in zopet zginil nekam v gozdove. Učiteljica pa je bila dobro dekle. Nekje z ravnine. Pisma sem pa zažgal. Sele, ko je čez tri mesece šolo zapustila, se je vrnil k meni. Ženske imajo mnogo dobrih boksarjev na vesti, ampak Teda ne bodo dobile. Ce ga katera pogleda samo sekundo predlogo, postane rdeč kot deklica in jo pobriše kot zajec. Ce se pa bori — krasno. Hladen ostane kot ledena gora. Mrzel in vroč je obenem. Žareče srce v ledenih prsih.« Falkens je zadremal in kramljanje starega ga je od časa do časa zdramilo. »Da, moža sem napravil iz njega, moža s pestmi, ki jih zna uporabljati. Opraviti je imel s surovimi fanti z gora. Prekleto se znajo boriti, toda moj se je igral z njimi kot mačka z mišjo. Čakajte, videli boste,« Falkens je zaspal, medtem ko -je stari klepetal in klepetal. Zjutraj je managerja prebudilo trzanje za ramo. »Gre, gre, poglejte ga«, je šepetal stari in Bob je mežikaje pogledal skozi odprta vrata v slepečo jutranjo' svetlobo. Iz gozda je prihajal mlad velikan v grobi obleki, s težkim jelenom na rami in puško v roki. Falkens je opazil, da je hodil prožno in tiho kot mačka, kljub svojim stotim kilogramom in jelenu na ramah. Videl je da je to nov tip. Ni takšen kot množica boksarjev: bil je človek iz narave, človek iz starih povesti o junakih. »Kje si ga dobil,« je vprašal stari med zajtrkom in pokazal na jelena. »South Fork«. »Enajst milj preko gora! Pot pa taka, da bi vas kap zadela«, je stari ponosno razložil Falkensu. »Pat, dečko moj,« je začel stari po zajtrku. »Ti veš zakaj je prišel tale gospod k meni.« »Vem,« se je glasil odgovor in Pat je z jasnimi očmi razumevaje pogledal managerja. »Da, v San Francisco te bom vzel.« »Oče, jaz bi raje ostal tukaj!« Manager se je čutil razočaranega. Nima volje za borbo, za. zmago, je mislil, nič ne bo z njim. Sedaj se je stari ujezil. »Seveda greš, zato sem te vzgojil in konec. V mesto greš in boril se boš. »Dobro,« se glasi odgovor iz globine prsi. »Boril se boš kot vrag,« je stari še pripomnil. »Kedaj potujemo?« »Bob bi rad šel s tabo še malo na lov in poskusil bi kaj Znaš. Kar opra-vita. Mislim — sleči si srajco.« Uro kasneje so se Falkensu odprle oči. Včasih je bil sam bokser v težki kategoriji, toda nikdar še ni srečal moža, ki bi imel toliko prednosti pred drugimi. Boksala sta v rundah po tri minute in sedaj Bob ni bil razočaran. Nič več nezainteresiranosti od strani Pata, začela se je igra, dobrovoljna igra z rokavicami, pri tem pa neverjetna prožnost, brzina, gotovost in trdota kakor jo imajo le najboljši boksarji s pravim instinktom. »Počasi, Pat, počasi,« je svaril stari. »Bob ni več kot je bil včasih.« To je managerja razdražilo, kar je stari prav za prav hotel In preizkusil je z znanim njemu najljubšim trikmo; finta, kot da bi hotel v clinch in potem strašen udarec z desnico v želodčno duplino. Toda, čeprav je bil še tako hiter, Pat je le videl in se umaknil nazaj. A ko je Bob kmalu nato udarec ponovil, je napravil majhen okret in mu nastavil bok. Obrnil se je le za nekaj centimetrov in udarec je blokiral. Falkens je bil včasih dober boksar in premagal je tudi velike protivnike. V eksibicijah je še sedaj pokazal dober boks toda proti Tedu se je čutil kakor otrok. Ta se je igral z njim in ko je Bob poizkusil z grobim foulem, ni opravil nič. Toda ko mu je Ted povrnil sekundo nato z istim, vendar samo narahlo, je brez moči pobesil roke in zmajal z glavo. »Da, da, naj le poizkusi nekdo takšne preklete zahrbtnosti — Ted mu polomi kosti«, se je hihital stari in gledal Boba, ki je težko dihal. »Ted ve, kakšen udarec pride, pravi čarovnik je. Vse sem ga sam naučil. Toda sam je še več dodal. Kako zna preran čunati daljava Niti za centimetir se ne zmoti. Prirojeno mu je. Umetnik je moj Ted, da, umetnik v ringu.« A Bob je z občudovanjem gledal Teda in zamrmral: »Ne, kaj takega!« * e * Zvečer sta prišla manager In Ted z lova. Falkens se je zgrudil kot je bil dolg in širok na ležišče. »Sprehod« ga je prepričal, da stari Brandon ni lagal. Tako utrujen ni bil niti po najtežji borbi v ringu. Hipoma je zaspal. A Tedu se ni nič poznalo. Drugo jutro je potegnil starec managerja v stran. »Ne pozabite, da ima Ted čisto in dobro srce. Nič ne ve špekulaciji pri športu. Vsa poročila iz častnikov o tem sem izrezal in sežgal. On misli, da je boks povsod poštena borba, a o lumpih, ki zaslužijo denar o špekuli-ranjem, ne ve nič, Zaslužila bosta lep denar, toda vedno pošteno. Ne naučite ga ničesar slabega. Ne povejte mu, da so boksarji, ki se nalašč pustijo premagati. Zato sem vstavil v pogodbo paragraf vneveljavnosti. Prva špekulacija in pogodba je neveljavna. Poštena igra, ali pa je vse končano — ste me razumeli?« Ko je Pat že sedel na. konju, mu je dal stari zadnji nasvet. »Pazi se žensk, Pat! Ce pa najdeš eno, edino, potem je ne izpusti. Ona ti bo več kot ves denar in slava. Toda najprej bodi gotov, da je ona tista, prava. Drži jo, pa če se svet podre. Pat, dečko moj, dobra žena je.., No, dobra žena pač. To je moja pr,’a in zadnja beseda.« • * * Komaj sta prišla v San Francisco, ko so se za Falkensa že začele težave. Pat je imel domotožje. »Prišel sem sem, da se bom boksal, je rekel po preteku enega tedna. »Kje je Jim Hanford?« Bob je narahlo zažvižgal. »Takšen šampijon vas niti ne pogleda. »Najprej te moram poznati, kdo pa si?« bi repel. »Lahko ga premagam# »Toda publika tega ne ve. Ce bi ga pregamali, bi bili svetovni prvak. In to ni pri svojem prvem boju niiče postal.« »Jaz lahko.* »Toda publika tega ne ve. In nikogar ne bi bilo, ki bi prišel gledat, a gledalci prineso denar. Zato Jim Hanford ne bi niti sekundo mislil na to, da bi se z vami boril. Pri tem ne bi ničzaslužil. Najprej morate pokazati kaj znate. Premagati morate domače boksarje, ki niso znani daleč okrog. Strašila kot so Collins - Kljuse, Kelly-kaznjenec in leteči Holandec. Pokažite rekordno listo in če ste te premagali, stojite na prvi stopnici k uspehu. Toda potem greste navzgor kat balon. Najmanj leto dni bo pa le trajalo.« »Potem grem pa zopet k staremu«, je vzdihnil Pat in Falkens ni nič odgovoril. Pat je čital knjige, lovil postrvi #1 delal dolge sprehode. Tako je osta1 vedno v formi. Medtem pa je FalkerlS z veliko težavo organiziral borbo 2 Kelly - kaznjencem. Večkrat se je zgodilo, da je rnlac^ boksar vzel ime nekaga velikega mojstra in zato ni nihče slutil, da Je sin znamenitega Pat - Glendona. _ Falkens je molčal. To je hotel nekoč^ po zneje izkoristiti kot senzacijo za časti nike.