ipfdld«w ts abb«mnmto postale — Leto XXIII., št. I94 Ljubljana, sobota 28. avgusta 1943 Cena cent« 80 U pravtiišrvo. MuDMana, Huccmijeva alica S. Telefon « U-22. M-23 Jl-2 4 Inseratni Kddelek . L|ut>liaaa, t^ccinuera ali-ca 5 - lelefor si 51-25 31-26 Podružnica Novo oiesto: Liubljan.->k> cesta 42 R.ičuni: a t.iublianskt poKrajinc pn pošino-čekovnetn tavodu 4t. 17.749, za ostale kraje Italiie Ser-vizio Cnnti Con Post. No 11-311« IZKl. il CiNO <£AS"1 OHVIVO £3 oelase o Ki italiie in inozeaucvs ima Unione Punblir«td iraltans s A. MILANO Izhaja vsak dao cazeo ponedeljki Naročnina znaša oeiecoo Lir 18^ za inozemstvo vključno t »Ponedeljskim J» crotn« Lil 36.50. Uredoiitvo t Ljubljana, Puccinijeva ulica b. 5. — Telefon štev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi ge ne vračajo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la puto bliatž di provenienza italiana :d estfra: Unione PublMiciti Italiana S. A. filLANO. Due silnranfl mmiche colpite con siluro da iih soimner;gibile Italiano Usadiei apparecchi avversari distruttS Comando Supremo. - Boile-ttino di guerra n. 1189: Sui porto cli Catania velivoli germarrci da combattimento hanno sganciato nume-r»se bombe eentrando un mercantile di metli« tonnellaggio. Lungo le coste sieule un nnstro sr-mmergibile ha colpito con siluro dur ^ilfiranti nemiche. L?: citta di Taranto e localita della pro- vincia tli Napoli sono state attaccate da formazioni aeree. In corso di accertamento le vittime e i danni. Durante tali azioni nove velivoli avver-sari venivano abbattuti dalla eaccia italo-tedesea e dalle batterie della difesa; dne altri apparecchi risultano distrutti nel Tir-reno da una nostra corvetta. Generale AMBROSIO. }y€ fr^ažni forpedovki t@rpeif.rani od Italijanske podmsrnics Enajst fiasprctniških leta! ssstreljeKih Vrhovno poveljništvo. — Vojno poročilo št. 1189. Na !uko v Cataniji so nemška vojna letala vrgla mnogo bomb ter zadela trgovsko ladjo srednje tonaže. Vzdolž sicilske obale je naša podmornica s torpedom zade. 1« dve sovražni iorpedovki. Mesto Taranto in kraje v napoljski po- krajini so napadli sovražni letalski oddelki. Ugotavl.jan.je žrtev in škode je še v teku. Pri toh akci jah so italransko-nemški lovci in obrambne baterije sestrelile 9 nasprotnikovih letal. Dve nadaljnji letali je v Tirenskem mor.ju uničila na->i korveta. General Ambrosio. spo A Vedico močnejši vtis me.d Rusi in Anglosasi lenega neuspeha na quefeeški ksasSeretssi — Rusija vedi svojo vojno" Rim. 27. avg. s. »Popolo di RGma« razpravlja v uvodniku o q nebeški konferenci ter raz-2! iblja. kakšni bi bil: pravi razlogi, da se Stalin tudi sedaj ni udeležil sestanka z anglosaškima vod teljema. List pravi, da se ne sme pozabiti obstoj komunizma, ki svojim poglavarjem od Stalina do Molotova in Litvinova predpisuje mestno politično linijo. Sovjetska diplomacija mora stati na reahrh tleh. t. j. mora skrbno pretehtavati možnosti, ki jih ji nudi kapitalistični svet. Komunistična stranka se ne sme nikoli dokončno odreči dogmam in zlasti rusk' komunizem mora biti skrben čuvar komunistične ideologije. O priliki podpisa sporazuma o nenapadanju med Rus in Nemci v avgustu mesecu 1939 so vsi demokrati sveta zagnali silovit vrisč o boljševiškem izdajstvu Takrat pa ni šlo za izdajstvo, marveč za oportumstičn politični prjem komunizma. Rusija vedno misli na svoje narodne in strateške koristi kakor tudi na razširjenje komunistične ideje ter skuša s tem doseči svoi glavni cilj: svetovno revolucijo. Zato vod: tako politiko, ki je na videz polna nasprotstev. Kakšen smisel bi imelo za Rusijo, ako bi se bila udeležila sestanka v Casablanci aii v Que-becu. na katerh so sa razpravljale poleg vojaških tudi gospodarske zadeve, zlasti razdelitev kolonij ter ured:tev pomorskega in letalskega prometa po vojni? Stalin, zaključuje list. mora biti vedno odsoten pri podobnih konferencah, kajti Rusija vodi svojo vojno, saj je bilo v začetku sedanje vojne prav nedvoumne izpo-vedano. da je proletariatu tuja sedania vojna in da nima nič posla z njenimi cilji. Rim, 26. avg. s. »Messaggero« piše: Ob zaključku konference v Quebecu so možne različne pripombe in ugibanja o predmetih tamkajšnjih posvetov ter o zaključkih, ki so jih dosegli Roosevelt. Churchill in vojaški glavni stani. Zaključna ;zjava je zelo splošna in zastopniki obeh narodov so izrazili potrebo po novih pogostejših stikih Da se sklepati, da političen sporazum, ki je v zvezi z vojaškim sporazumom, ni bil popoln, izražena je bila lotreba po sestanku treh. kadar bi Rusija na to pristala in za tem se skriva strah da Rusija z dosedanjim potekom dogodkov ni zadovoljna. Stalin je ime! boje v Sredozemlju vedno za odvajalni napad, ne pa za začetek pravega napada na evropsko trdnjavo. To utegne biti vzrok za angleško-ameriško zaskrbljenost, tem bolj, ker so se zmotili v svojih računih o popolnem uspehu ruske ofenzive ter o hitrem zavzetju Italije. Hitro zavzetje Italije bi moralo omogočiti pomoč Rusom ker bi zavezniki lahko napadi' tudi na drugih evropskih odsekih. toda ta načrt je izpodletel in Rusi sami utegnejo zabresti v kratkem v težave, ker se ne da izključiti možnost nemške ofenzive. Upravičeno lahko rečemo — zaključuje list — da konferenca v Quebecu ni bila konferenca ljudi, ki obvladajo položaj, amjjak konferenca veščakov, k- naj pregledajo ves kompleks okoliščin, ki se n;so razvijale po preuranjenem optimističnem pričakovanju Buenos Aires, 26. avg s. Po vesteh iz New Yorka Churchillova in Roseveltova izjava nista odstranili težke megle tajnosti in negotovosti- ki je obdajala konferenco v Quebecu. V severnoameriških krogih poudarjajo, da je edina jasna točka in edina stvarnost, ki izhaja iz sestanka, v tem, da razgovori nisc mogli zadovoljit: Sovjetske Rusije, kar se je pokazalo z demonstrativnim odpoklicem Litvinova. Napore anglosaške -ropagande, k; zatrjuje, da ni nobene zveze med moskovskim ukrepom in konferenco in da se je konferenca bavila predvsem z vojno na Pacifiku, so brez vrednosti. Zlasti nevtralni opazovalci se strinjajo v mnenju da je hotela Moskva s svojim ukrepom javno izraziti svojo obsodbo glede angleško-ameriškega vojevanja ter da je v ta namen izbrala najugodnejši trenutek. Stalin zabteva glavno tesedo po vofni Ženeva, 27. avg. s. >,Courrier de Geneve« piše, da se sovjetsko podtalno rovarjenje po vsem svetu nadaljuje ne glede na navidezni razpust kominterne. List se sklicuje pri tem na navedbe švedskega dnevnika »Aften-Posten«. ki pravi, da bi bile evropske države prepuščene strahoviti usodi, ako bi zmagal boljševizem. Države pluto-kratov bi imele pri tem samo vlogo brezdelnih gledalcev. Buenos Aires, 26. avg. s. Tedenski vest-nik sovjetskega veleposlaništva v Washing-tonu ponatiskuje uvodnik moskovske re- vije »Vojna in delavski razred«, v katerem pisec trdi, da si hoče SSSR prihraniti pomembno nalogo povojne organizacije sveta. Rusiji bi ne bila všeč niti ustanovitev zveze evropskih držav, kakor tudi ne porazdelitev evropske celine v posamezne bloke držav. Uvodnik nadalje takole ugotavlja: Protidemokratski elementi se trudijo, da bi preprečili sodelovanje SSSR pri povojni organizaciji sveta. Izdelani so bil; že načrti, ki so očitno sovražni SSSR Pisec izraža svoje nasprotovanje zlasti glede zamisli zveze držav v Vzhodni Evropi, ki naj bi povezale približno 125 milijonov ljudi. Turška ssdba o posvetih v guebecu Carigrad, 27. avgusta, s. Turški tisk se bavi z quebeško konferenco, zdi se pa, da si ni na jasnem glede odločitev, ki izhajajo iz nedoločenih Rooseveltovih in Churchillo-vih izjav. Nekateri listi mislijo, da je ta nejasnost namerna, da bi se sovražniku ne odkrili načrti »zaveznikov«. Vendar pa na. glaša »Tasvir-Efkar«, da načrti, ki so b'"li sprejeti v Quebecu. ne pričajo o popolnem sporazumu med Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo, kajti Churchill se je moral v vsem podvreči ameriškemu nazoru glede prihodnjih bojišč zaveznikov. L:sti tudi sklepajo, da bodo poslej Rusi in Anglosasi ločeno ubirali svoja pota in da bo vsaka obeh strank imela svojo strategijo. To dokazuje dejstvo, da sibirska leta-ska oporišča niso bila odstopljena Ameriki, dokler se Angleži in Američani obotavljajo pomagati Stalinu pri njegovem beju zoper Nemčijo. Težkoče južnoafriške vlade Lizbona. 26. avg. s. List »Scotsman« v Edin-burgu objavlja dopis o položaju v Južni Afriki. Dasi se novi parlament ne bo sešel pred januarjem 1944 je gen. Smuts sklical poslance svoje stranke na sestanek, ki se bo vršil v Pretoriji 30. t. m. S tem hoče Smuts obdržati oblast v svojih rokah Predsednik vlade bi hotel čim prej izvršiti svoje načrte, boji pa se oposrcije. ki bi mu znala prekrižati njegove politične račune. Ustanovitev narodnega odbora za Sicilijo Rim, 26. avg. s. Danes so se zbrali pod predsedstvom državnega podtajnika v ministrskem predsedstvu Baratona sicilski senatorji, da ustanove narodii' odbor za Sicilijo. Podtajnik Baratona je predsedstvu odbora takoj dal na razpolago znatne vsote, ki so že prispele v korist sicilskim beguncem. Med drugim je predsedn k vlade maršal Badoglio nakazal milijon lir kot dar vladarske dvojice, nadalje 100.000 lir kot dar princa in princese Piemont-ske. 100.000 iir zadružne banke v Novari ter 1 (H).0(K) lir g. Parodija Beltino. Sicilski narodm odbor bo imel svoj sedež v palači Braschi. Vristvp narodnega sindikata novinarjev Rim. 26. avg. s. Narodno konfederacijo svobodnih poklicev in umetnikov se že od več strani naprosili, naj bi določila za naročim sindikat novinarjev namesto komisarja izredro komisijo, katere član naj bi bil tudi Leonardo Azzariti. katerega ime je bilo napačno ch avljeno. Ker pa po določbah statuta ni megeča navedena rešitev je bil za nac komisarja z ukrepem, ki je v teku izvrš'tve, imenovan dr. Mario Vin-ciguerra, ki mu bosta pomagala dva pod-komisaija, in sicer Leonardo Azzariti in Olindo Bernocchi Nenadomestljiva kulturna škoda v Posnpejih Napoli. 26. avg. s. V letalskem napadu z dne 24. t. m., naperjenem na Pompeje. jc utrpelo izkopano mesto veliko škodo zlasti zaradi uničenja izkopanih arheoloških spomenikov, ki imajo tudi izredno umetniško vrednost. Prva bomba je padla pred tako zvani Druzov slavolok poleg Jupitrovega svetišča ter je popolnoma razrušila sloviti stebrcnik. Druga bomba je padla na hišo Tr ntolema ter na hišo, zvano Romul in Rem. Uničila je eno krilo stebrenika. Tretja bomba je zadela v polno pompejski muzej. Ta je povzročila največje uničenje, ker je pokončala po velikem delu arheološki material. ki je bil neprecenljive vrednosti za študij arheologije. Uničeno je vse pohištvo starih pompeisk h hiš. tako patricijskih kakor pripro-stih. Razbiti so tudi sadrcni odl'tki žrtev ve-zuvskega izbruha. Nadzornik izkopanin prof. Muuri je o opustošenju poslal obširno poro-č:Io min strstvu narodne vzgoje ter jc ukrenil vse potrebno, da sc ohrani vsaj tisto, kar je še ostalo po napadu. Kiralj Boris nevarna obolel Sofija. 27. avg. s. Kralj Boris je hudo obolel. Prvo uradno poročilo o vladarjevi bolezn: je bilo objavljeno snoči in jc- jav lo. da je kralj že tri dni v postelji m da so k bolniku bili poklicani najboljši specialisti. Dav je bilo izdano novo poročilo, ki pravi, da vzbuja vladarjevo stanje še vedno veliko vznemirjenje. Vest o kraljevi bolezni je pc vsej državi vzbudila globoko žalost. Cerkve so polne vernikov. k molijo za vladarjevo zdravje. Minulo noč se je sestal ministrski svet in je seja trajala tri ure. Davi je predsednik vlade Filov sprejel bivše predsednike vlade ter Se z njimi dalj časa posvetoval. ter Hlmmler prevzel posle Berlin. 26. avg. s. Novj nemški notranji minister Himmler je danes nastopil svojo uradno funkcijo. Sprejel ga je državni podtajnik Stuckert. ki mu je predstavil uradniško osebje Minister Himmler je svoiim novim sodelavcem razjasnil odgovornost in oosebne naloge, k; jih čakajo. Obenem se je novi protektor Češke in Moravske dr. Frick poslovil od urednikov ter jim izrazil svojo gotovost, da bedo nadaljevali svoje delo z neumorno vestnostjo do končne zmage. Sovjetski napadi na vzhodu povsod odločno zavrnjeni Nemški uspehi v bojih ob Miusu, pri Iz j umu, Harkovu in Orlu — Rdeča vojska izgubila 218 tankov Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. avg. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na fronti ob Miu.su so nemške čete dosegle nov obrambni uspeh. Močna nemška bojna skupina je udarila v bok n;ipadajočega sovražnika, ga \rgla s hudimi izgubami nazaj ter pripeljala ujetnike in plen. Pri Izjumu so bili v več odsekih odbiti sovjetski napadi, sovražnikovi vdori pa v ptotisunkih odstranjeni. Na bojnem področju pri Harkovu so boljševiki po močni topniški pripravi in s podporo številnih oklopnih vozil in bojnih letal prešli južno in zapadno o;l mesta v napad. V uspešnih obrambnih brrbsh so bili ti napadi zavrnjeni s hudimi izgubi rni za sovražnika. Pri tem so Sovje ti izgubili nad 100 oklopnih voz. Na področju jugozapadno in zapadno od Orla so Sovjeti znova pričeli že pričakovani napad. Kljub Izdatni podpori iz zraka niso mogli doseči novega pomembnejšega uspeha, pri tem pa so imeli hude izgube v ljudeh in materialu. Včeraj so Sovjeti na vzhodni fronti izgubili 218 oklopnih voz. Na visokem severu so naša torpedna letala prestregla letalski napad, ki je bil izveden na nemški konvoj, in uničila pri tem brez lastnih izgub 26 letal izmed 50, ki so napadla. Pri tej akciji in pri zava- rovanju dovoza v smereh Ledenega morja so se posebno uveljavili letalski oddelki pod poveljstvom generalnega majorja Rotha. Tudi enote vojne mornarice so v zaščitni službi na morju sestrelile večje število boljševiških bombnikov. V Finskem zalivu so manjše edinice vojne mornarice pri zaščitni in stražni službi sestrelile tri letala iz skupine sovjetskih bombnikov. Nemška bojna letala so včeraj uspešno bombardirala prevoze in izkrcevalne enote sovražnika ob vzhodni obali Sicilije. V južni Italiji so nemški letalski obrambni od. d( Iki včeraj sestrelili šest sovražnih letaL Pri hudih bojih okrog Harkova se je ovenčala s posebno slavo v napadu in obrambi SS grenadirska divizija »Das Rrich«. Ta divizija je sestrelila samo v zadnjih 35 dneh bojevanja 1000 sovražnih oklopnih voz. V istem odseku se je posebno odlikoval tudi protitankovski oddelek št. 336 . Finsko vojno poročilo Helsinki, 26. avg. s- Finsko vojno poročilo se glasi: V zadnjih 24 urah so finski oddelki na srednjem odseku bojišča na ožini Aunus odbili napade majhnih oddelkov sovjetske pehote. Na srednjem in severnem odseku bojišča v Vzhodni Kareliji je bilo zabeležiti delovanje patrol. Cgrctnne izgube sovjetske vojske Zasedbo ene trldesetine ukrajinskega ozemlja so Sovjeti plačali z izgubo 1.6 milijona mož in materiala za 270 oklopnih brigad Izkrcanje v zapadni Evropi fe odloženo za nedoločen čas Moskva Sicilije ne priznava za frcszSc", t*as.ive5 zahteva p-oslius vdesra sua zzpa&u Stockhoim. 26. avg. s. Londonski dopisniki švedskih listov poročajo; V dobro poučenih krogih pravijo, da se bodo »zavezniki« za sedaj pri svojih npadalnih načrtih omejili le na ojačeno letalsko vojno proti Nemčiji. Kar pa se tiče pravega in resničnega vdora na evropsko celino, ki ga zahteva Rusija, se zdi, da hočejo zavezniki stvar še zavlačevati, da bi pridobili na času. S tem hočejo razbiti utrjeno mnenje, ki se je pojavilo zadnje dni tudi med prebivalstvom Velike Britanije in Zedinjenih držav o nekem izkrcanju v velikem obsegu na francoski ali belgijski obali. V resnici je tako izkrcanje odloženo za nedoločen čas. Berlin. 27. avgusta. Zdaj nima nobenega pomena več razpravljati o tem, al j so operacije na Siciliji pomenile otvoritev toliko obetane druge fronte ali ne. Anglosasi so si edini v tem. da je treba bitko za Si cilijo smatrati za drugo fronto. Kar Moskva še vedno tako nujno zahteva, in na kar se »zavezniki« tako mrzlično pripravljajo. je treba smatrati že za tretjo fronto.. Zdaj gre za to, ali in kje bodo zavezniki poskušali nov vdor da bi pomirili vedno večjo nejevoljo Sovjetske zveze. Pred nekoliko dnevj je »Pravda« objavila članek, ki so ga posneli drugi sovjetski listi in v katerem odločno zahteva otvoritev nove fronte. Obenem je bilo v članku vse polno očitkov zaradi angleškega oklevanja. Znano je, da za »Pravdo« stoji sovjetska vlada, ki je to svojo željo na ta način naznanila vsemu svetu. V izrednem poročilu o zavzetju Harkova stoji naslednji zaključek: »Bdeča vojaka je ustvarila vse predpogoje za nadaljnji razvoj zavezniške ofenzive na evropski celini.« Pod vtisom sovjetskih faktov govore in pišejo v Angliji spet jako mnogo o drugi«. ali kakor sedaj pravijo, o »tretji fronti« na zapadu. Listi namigujejo, da je vdor že pripravijen do vseh podrobnosti j in da je treba le pritisniti na gumb. da se sprožijo izkrcevalne operacije na kateri koli točki zaoadne ali severne Evrope Listi ne skrivajo niti tega. da je bilo v Angliji zgrajenih nnogo novih ameriških letališč. Tudi nedavni po.e; ameriškega vojnega ministra Stim^ona in načelnika propagandnega urada Elmei ia Davisa v Londonu snravljajo v zvezo s pripravami za ugoditev sovjetskim željam. Nemci vse te lapovedi zasledujejo seveda z veliko nozorn : t.io in je gotovo, da se ne bodo dali presenetiti Pri tem nič ne dvomijo da ?e za to anglosaško gostobe sednostio skriva poizkus zakrinkanja. zlasti glede neposrednih strateških ciljev. Močno je mnenje, da ima ves ta krik namen. da bi nemško vrhovno poveljstvo odtegnilo z vzhodne fronte nekoliko divizij, s čimer bi bilo P.usom stanje olajšano brez vsakih žrtev z anglosaške strani že z -jolim be?ed:čenjem Izkrcanje na severni ali zapadni obali ^vrone bi bilo spričo silnih utrdb, ki so jih napravili Nemci v zadnjih letih, povsod silno tvegano podjetje, združeno z velikimi nevarnostmi in neizbežnimi ogromnimi izgubami. Zato je razumljivo anglosaško oklevanje spričo takih izgledov. Naj je tedaj besedičenie Anglosasov o vdoru resnično ali ne. Nemci se ne bodo dali presenetiti. (Ukinil Notizie.) Berlin. 26. avg. s. Voja"ki sotrudnik DNB javlja, da berlinski vojaški krogi presoiajo splošni položaj na vzhodni fronti z velikim zaupanjem in s hladno mirnostjo. Dasi je nemška obrambna črta morala biti nekoliko skrajšana, ni nikakega dvoma, da bo nova obrambna črta za sovražnika nepredoren jez. Bitka, ki sedaj divja na glavnih treh točkah, omenjenih v zadnjem vojnem poročilu, to je na odsekih ob Miusu. pri Izjumu in pri Harkovu. jasno kaže. da sicer sovražnikovi poizkusi za prodor fronte ne pojemajo n ne pešajo, da pa je obenem nemška obramba neomajna m da skrajšanje fronte že kaže svoje ugodne posledice za nemške čete. V Berlinu tudi omenjajo poročila iz britanskih virov, ki vedno bolj naglašajo silne sovjetske izgube, s čimer hočejo pripraviti angleško javno mnenje na neuspeh Stalinove ofenzive ter na postopno upadanje ruske vojaške sile. Vse to potrjuje nemško tezo, da se na vzhodu bije bitka obrabe in iztrošenja v ogromnem obsegu. Rusi so v resnici rab li skoro dva meseca, da so prodrli kakih 50 km preko obrambne črte v področju pii Orlu 'n pri Harkovu ter na severnem odseku fronte. Ta osvojitev ozemlja je bila dosežena s 100 divizijami, v ostalem pa se splošni položaj v stateškem pogledu ni prav n'č izpreirenil Ugotovljeno je. da se Rusom ni nikjer posrečilo prebiti nemške obrambne črte. čeprav so žrtvovali vsak dan v spopadih povprečno nič manj kakor 320 oklopnih voz. Od 5 julija do danes so Rusi zased1 kakih 15.000 kv kilometrov ozemlja, kar znaša komaj trideset' del vse Ukrajine Ta skromni uspeh je stal sovjetsko vojsko 1-600.000 mrtvih. ranjen;h in ujetih ter izgubo opreme za 270 oklopn:h brigad. Kakor Sp ie opažalo od samega začetka sovjetske ofenzive, sovražnik ni v stanju, da bi dolgo vzdržal s'lni napor takesa obsega Nefzvežbani s^vjstsk- vojaki v prvih črtaii Berlin. 26. avg. s O razvoju bojev na vzhodni fronti poroča mednarodna obveščevalna služba naslednje podrobnosti: V teku obrambne bitke na južnem krilu fronte so Nemcj z včerajšnjimi protinapadi na sektorju ob Miusu v področju Izjuma in v okolišu Harkova dosegli nove važne ur-:oehe Nemški oddelki so iztrgali sovražniku ne samo vsžne dele ozemlja ter višje ležeče postojanke, marveč so mu prizadejali tudi nadalin.ic hude izgube. Nekoliko sovjetskih ujetnikov je izpovedalo, da so bili z vso naglico pobrani v vaseh, ki so , jih nemške čete izpraznile, ter bili posla-' ni, samo površno izvežbani, v prvo črto. Po velikem delu so bili ti neizvežbani vojaki dodeljeni posebnim kazenskim bataljonom, ki niso imeli niti pušk. Slični primeri so bili nedavno ugotovljeni tudi na odseku Orla. kjer so Rusi odredili vsesplošno novačenje, zlasti pa obsodili na smrt mnogo oseb, ki so jih osumili sodelovanja z nemško upravo v teku zasedbe Orla. V omenjenih treh odsekih vzhodne fronte je sovražnik včeraj izgubil 253 oklopnih voz, nadaljnjih 13 pa so jih izločili iz borbe nemški strmoglave! Rusi izgubili v 52 dneh 5203 letala Berlin, 26. avg. s. Iz uradnega vira poročajo. da so nemški lovci in protiletalske baterije v 52 dneh obrambne bitke na Vzhodu uničili skupno 5.203 sovjetska letala. Od teh so jih 2.153 sestrelili lovci, največ na odseku Orla. ostale pa je pr* končalo protiletalsko topništvo. Londonski Ust o položaju na vzhodni Sronti Lizbona, 26. avg. s. Glede na položaj, ki je nastal na vzhodnem bojišču, objavlja »Daily Express« članek, v katerem piše med drugim, da razpolagajo Nemci v neposrednem zaledju bojišča z odličnimi prometnimi zvezami, kar jim omogoča obširna in neepričakovana premikanja čet. Razen tega lahko Nemci po teh prometnih zvezah oskrbujejo svoje vojaške sile bolje kakor Sovjeti Glede nemške opustitve nekaterih postojank, pripominja list, da so bile te postojanke izpraznjene, preden so Sovjeti vkorakali vanje, tako da se je Nemcem posrečilo uničiti vse, kar bi moglo služiti sovražniku. Glede izgub na vzhodnem bojišču je list mnenja, da so nemške izgube neznatne, medtem ko da so Sovjetske izgube ogromne. Sovjeti obstreljujejo izpraznjeno mesto Berlin 26. avg. s. Iz pristojnega vira se doznava, da je nemško poveljstvo na področju pri Harkovu dalo včeraj izvršiti po vnaprej določenih načrtih izprazniti kraja Ahtirke. Sovjeti še nabije streljajo na mesto ki so ga Nemci že zapustili. ts »K* ameriškimi ministri Padec Sumner WeSlcsa — Odpor proti Rocseveltu Stockhoim. 26. avg. s. Švedski listi poročajo iz Zedinjenih držav, da tamkaj živahno komentirajo padec Sumnerja Wel-le-a in pravijo med drugim, da je to poslednja zgodba osebnega konflikta med Hullom in We!lesom, v katerem je bil Wel!es poražen. To dolgo nasprotje je zelo desorientiralo vce delovanje zunanjega ministrstvu in je imelo za posledico nastanek pravih strank v osebju zunanjega ministrstva. ki so se izrekale za Wellesa ali proti njemu. V dobro obveščenih washing-tonskih krogih smatrajo, da je bil Roosevelt potisnjen ob zid in prisiljen dati HuHu polno pravico, da nadzira zunanjo politiko, zlasti ker uživa ta v državi in v kongresu večje upoštevanje kot kateri drugi član vlade. Zato pričakujejo, da bo predsednik imenoval za novega državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu osebo, na katero bo Hull popolnoma pristal. in da bo skušal na drugi strani izkoristiti Wellesove sposobnosti na kakem drugem področju, n. pr. s tem, da ga bo imenoval za »letečeoa veleposlanika«, ali pa da ga bo uporabil za izboljšanje odnosov med Ameriko in SSSR Položaj je vsekakor zelo kočljiv, kajti Welles uživa v Južni Ameriki splošne simpatije in njegovo tarpediraoje bi mogle izzvati nezadovoljstvo v teh državah. Revija »Times«, ki skuša predvidevati posledice WeIiesovega izpada iz zunanjega ministrstva piše, da je trenutno v Zedinjenih državah več zunanjih ministrstev: prvo je zunanje ministrstvo, ki ga vodi HuU, drugo je zunanje ministrstvo na čelu z Wel-lesom. katerega sposobnosti na splošno podcenjujejo, tretje zunanje ministrstvo pa obsega skupek ameriških odnosov z zunanjim svetom, ki jih osebno upravlja Roosevelt s pomočjo svojih sodelavcev. Revija se na koncu sprašuje: Koliko časa lahko še Zedinjene držerve, ki vodijo trdo borbo v vseh delih sveta, nadaljujejo s tako negativno zunanjo politiko. Ne le vojaki. temveč tudi naši zavezniki in prijatelji zahtevajo, da bi bili enkrat na čistem, kakšni so vojni cilji Zedinjenih držav. Wellesov naslednik Stockhoim. 26. avg. s. Angleški listi poročajo, da bo za namestnika Sumnerja Wellesa imenovan sedanji pomočnik državnega podtajnika Brechinridge Long. Welles. ki je prepričan katolik, se je istovetil s konservativno strujo v ameriški zunanji politiki, ki je prišla med drugim do izraza v zavezniški politiki v Severni Afriki ------- i — i ■ t Vsda "m ogenj pustošita naselja in gozdove v Švici Ogromne mno&ne vode, zajezene pri vznožju Dent Blachea v Švici, so v nedeljo predale onciotni leden k in pritisnile v coli. rc. Reka Bcrgne je ziradi tega s^lno na-laala in se razlila čez bregove, pri čemer so ogromne množine vode zasule naselje Les Hauseret pri Evoleneu in sicer s kamenjam, zemljo, drevesnimi štori in koreninami. Most- ki veže raselje Les Hauseret s cesto pri Arolli, je bil uničen. Prav tako je veda odnesla žagot mlin, pekarno in Štiri garaže. Neki drug! most pri Les Hauseresu in most pri Evoleneu sta močno poškodovana. Vrtovi in sadovnjaki so pod vodo. Trenutno je nemogoče oceniti nastalo škodo. V noči na ponedeljek, ko se ;e zdelo, ua se je položaj ?zboljS3l, so nadaljnje ni cžine vode predrle led. Reševalci s> s.-cušali škodo omejiti, toda silovitost, s katero se je katastrofa sprožila, jim je delo onemogočila. Po- zadnijh poročilih so poplavljeni kraji ogrožen5 še po drugi katastrofi. Med Hau. scrcSDm in Aroilo so začeli goreti veliki predeli gezdov in ognja nikakor ni mogoče pogasiti. Gas.lci, pesiani v tc kraje na pomoč- so morali Z2rad; poplavne nesreče opust ti delo ter ee vrniti domov. Peicžaj se od ure oo ure siabša. Podoba je, da bo treba prizadete kraje popolnoma izprazniti, kajti poslopjem, katerim je prizanesla poplava, grozi sedaj pr;past zaradi ognja. * Centrala Rdečega križa v ženevi je od pričetku vojne do srede avgusta letos prejela in cdposi 'a 52 milijonov pisem. Medtem ko ja v prvem letu sedanje vojne šlo skozi to (Tiovekccljubno ustanovo dnevno 17.000 pisem, znaša današnji povpreček 60 tisoč. V letu 1940. je bilo vsega 6 milijonov pisem, sedaj pa jih je na leto povprečno 20 milijonov. Vsi jeziki sveta so zastopani v najrazličnejših poročilih, ki jih je treba dnevno prevajati in dalje posredovati. Vse to pa z naglico, ki je le možna. * Guido Siačaper je prevzel služb°. Iz Triesta poročajo, da je novi komisar občine Trieste Guido' Slataper prevzel županske posle na magistratu v Triestu. * Raziskovanja ledenikov v območju Nemškega p.amn.skega društva se načrtno nadaljuje tudi v čet tem leta vojne. Poleg ledenikov raziskujejo vremenske prilike v alpskih krajih. * Obilna letina riža v Italiji. Iz Rima poročajo, da jc letošnja riževa letina presegla do sedaj največji pridelek za 200.000 stotov. * Na dunajskem šahovskem turnirju za nemško mojstrstvo vodi po osmi tekmi Lok vene, sledijo Schmidt, Dorner, Mecking I tu. * škoda. v založništvu »Rieordi« v Milanu. Pri bombardiranju Milana 12. t. m. je bila hudo poškodovana tudi hiša znane glasbene založbe Rieordi«, kjer so hranili nad 3V).000 glasbenih del, katera so bila ob tej priliki uničena. Med izgubljen'-•r.ii skladbami so originalni rokopisi Rcss'-nija, Donizetti ja, Bellinija, Verdija, Puce'-r.iia in drugih glasbenih tvorcev z vseh delov sveta. Skoda se ne da več popraviti. GOSTILNA KREGAR v šfefjanfi vasi j'' od 27. t. m. do sobote 4. septembra ZARADI PRENOVITVE ZAPRTA! tjtjf žztz-v smrtne nesreče V četrtek popoldne se je zgodila ca Blei-veisovi cesti, kjer se ožina razširi v ploščad pred banko Slavijo 'n kjer je zlasti v večernih urah velik promet, usodna nesreča, katere žrtev je postal g. Franjo Arko, podinspekter imančne kontrole v pokoju. G. Franjo Arko je štel 74 let, bil pa je še vedno zelo čil lil prožen ter je dnevno p.ihajal izza Bežigrada v mesto. Tako je prišel po opravkih tudi v četrtek proti večeru. K; pa je prečkal tramvajsko progo, ga je nenadno zadel tramvaj. Franjo Arko je padel in je bil nezavesten prepeljan v splošno bolnišnico. Tu so ga operirali in se je kmalu spet zavedel. Imel je poškodbe na glavi in bolečine v kolku. Po treh urah na se je njegovo stanje nenadno poslabšalo m je izdihnil menda za notranjo krvavitvijo. Njegova nenadna smrt je močno prizadela družino, ki je za Bežigradom splošno znana in spoštovana. Ob krsti žalujeta vdova ga. Lina in sin Ciril, profesor, ter širok krog sorodnikov in prijateljev. Ugledni pokejnk bo da,res. v soboto, ob 17. nastopil zadnjo pot iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. Naj mu bo ohranjen lep spomin, žalujočim naše odkritosrčno sožalje! * u— Priro A»DIM'£-N1Q f O f C Sj*. r i t m cioeoK :iju«in;i "-v. AMEDEO NAZZARI v IMARIELLA LOTTI ' NARIO FERRARI ORI MONTEVERDI 1 CESCO BASEGGIO | Sinili delle M P LIS mm.-. - " i StfiM * VERGANO SUPESVISIONE N A o r O R m*m mm 5SS: mmmi •M.:.:-:-:-:-:-:.«-:-:.:-.:.-- SADIKE JAGODE. večio količino vrtnih mesečnih iagod, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14465-6 TRICIKLJI, več rablienih in novih, za izredno nizko ceno naprodaj. Gasogeno Merkur. !'u-harjeva 6. 11499-6 KUPIM kamnodrobilec (Schnder-brecher) za produkciio od 3 do 5 kub. m gramoza na uro. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Kamnodrobilec«. 14360-7 KUPIM staro gasilno sesalko s platnenimi cevmi. Ponudbe s ceno na ogl. odd. juUa pod »Gasilna tesalka«. 14361-7 HARMONIKO. še dobro ohranjeno, do 80 basov, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnik«. 14424-7 KOLESA, moška in ženska, kupi tvrdka »Promet«, nasprot. križanske cerkve. Tel. 43-90. 14428-7 »LJUBLJ. ZVON«, letnike 1881 do 1900. kupim. Plačam dobro. Ponud-be na ogl. odd. Jutra pod »Ljubi). Zvon«. 14461-7 ŠTEDILNIK, železen, dobro ohranjen, maihen, takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štedilnik«. 14491-7 PIANINO in manjše klavirske harmonike kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam deloma z živežem«. T4507-7 PREMAKLJIV ŽELEZEN štedilnik kupim. Ponudbe na naslov: Lcban, Breiče-va 6. 14464-7 OTROŠKI GLOBOK voziček, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod : »Lepo ohranjen«. 14472-7 HIŠE IN PARCELE. raznovrstne, v središču m \ okolici, prodam. Rcilitetnj pisarna Zaiec Ar.drej, Tav čarieva 10. Tel. 34-86. 14718-20 VILO NA MIRJU zamenjam za enako ali manjšo. Ponudbe na oci. cdd lutra pod »Z ,'ncn:.-.-va«.' 11469-20 jja v-- DELNICE TPD kupimo. Ineresenti na i sc oglasijo v moji pisarni. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. 14458-16 ffi (■HBKSRPTšZ^^SP NAGRADO V ŽIVILIH nndim za eno. ali dvosobno stanovanje aH garsonjero v novi stavbi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Dobra nagrada-<. 14488-23» OPREMLJENO SOBO v središču mesta oddam. Naslov v ogl. odd. lutra. 14435-23 '^JtJJL^ PRAZNO SOBO za takoi iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod KABINET. skromno opremljen. išče uradnica. Ponudbe ra ogl. odd. Jutra pod »Sončna soba«. 144"'l-25a OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, v središču mesta, išče miren gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam nekaj mesecev naprej«. 14230-23a ba«. 14483 23a Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije »SERVIS BIRO«, Seienimr^ova ul. 4 tel. št. 2109 POZIVAM dotična fanta, ki sta mi vzela torbico v tramvai^kem \ >.-u pri Bavarskem dvoru, naj mi po pošti vrneta \s.:j dokumente in živilske nakaznice. Obenem orozar-iim vse trgovce, da so tri živilske nakaznice za september na ime Roch in ena na ime Časar ukradene. 1 448 4 37 IZGUBIL SEM za Btiigradom 2 lc^itima-c 11 i in propustnico na me Kozlevcar Anton. Najditelja lepo prosim, da prrt] nagradi odda v ogl. ml d lutra. 14 496-37 IZGUBIL SE JL PES pri tromostovju. pasmt Sct. ter. bel in s črnimi listni. Najditelj n.ii ga vrne proti nagradi k.ipetjnu Bon tempi." C»>.ii na Vitt. Emanu-elle, Lubiana. 11506-37 Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! Umrla nam je po večletnem trpljenju naša srčnoljubljena mama in stara mama, sestra, tašča, teta in svakinja, gospa roj. vdova po višjem revidentu bivše Južne železnice ko jc dopolnila 89 let. Blagopokojna leži na svojem domu v Jesenkovi ul. 9 (šiška), pogreb bo v nedeljo, dne 29. t. m., ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah, k Sv. Križu. Ljubljana, MSsslitz, dne 27. avgusta 1943. Globoko žalujoči: JANKO, mag. uradnik . MIRKO, inšpektor drž. žel., sinova z rodbinama in sorodniki. dne 28. cdkode 1,2 8. ur Vsem ljubim prijateljem in znancem sporočamo bolno vest, da nas je nepričakovano v 74. letu svojega življenja zapustil nepozabni soprog, požrtvovalni očka, brat, svak, stric, stari stric, gospod FRANJO ARKO PODINSPEKTOR FINANČNE KOTROLE V POKOJU Poslovili se bomo od njegovih zemskih obstankov v soboto, avgusta 1943 ob 5. uri popoldne v kapelici sv. Jožefa na Žalah, ■r ga spremimo k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica i3o v petek, dne 3. septembra 1943 ob I v župnijski cerkvi sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 27. avgusta 1943. LINA, soproga, prof. CIRIL, sin; rodbine Ti RSIC, KOCJAN, PLANK, dr. ARKO. PUNTAR Ferene Kormendl: 43 »Seveda, seveda,« jo je prekinil Janko. Naj se le nikar ne opravičuje. Raje naj pomisli, kako bi se najbolje izvlekli iz te zadrege. Najprej mora vedeti, kako je zdaj pri njih doma z denarjem. Irma je začela razlagati, da je vsa nesreča v tem, da je Kata izgubdla službo, ker je morala tovarna za polovico znižati proizvodnjo. Zdaj pa jim manjka denar, ki ga je Kata prinašala domov. Hm, tako je to, je razmišljal Janko. No, recimo, da bo pisal očetu, a da to ne prinese nobenega zaželjenega uspeha ? Kaj potem? Potem, je potrto dejala Irma, bo vse tako kakor prej, le še nekoliko slabše, ker od gladu umrle ravno ne bodo, ako pa to ne M zadostovalo niti za hrano... v skrajnem slučaju ... »Kaj v skrajnem slučaju?« je vprašal Janko, ko je dekle nenadoma umolknilo. No, tega še ne ve, mati bo spet morala nekaj prodati, Kata na bo morala gledati, da se v najslabšem primeru nekam stisne, odnosno nekje nekaj najde ... »Da,« je odvrnil Janko, »razumem. Ako je tako..., poglejte, gospodična Irma. Tale položaj sa mora prej ali kasneje nekako urediti. Med tem pa morava misliti na nekakšno prehodno rešitev.« Utihnil ie in trenutek razmišljal. »Do tistega časa pa, ko se bo to uredilo, vam prav rad pomagam.« »Da, prosim,« je dejala Irma in ga pogledala. »Vedela sem, da bo gospod doktor ...« zajecljala je '.n obraz ji je zalila rdečica. »Gospod doktor je rekel, da bi nam pomagal?« . .. . »Da. 2e mislim na to ..poskusil bom seveda kaj doseči pri očetu, dotlej pa bi vam jako rad pomagal z vsoto, ki vam zdaj primanjkuje.« Dekletov obraz je postal temno rdeč. Po-bešenih oči je začela jecljati. »Gospod doktor____ kaj misl.te, da sem zato prišla k vam ... ?« Janko se je zdrznil. »Poglejte, gospodična .... dobro se ra-zumiva! Rad bi vam posodil ta denar, in ko boste kdaj imeli dovolj denarja, mi ga boste spet lepo vnvli, kaj ne?« Naglo: »Saj tega ni treba nikomur vedeti.« »Prišla sem, presit gospoda doktorja, da bi nam pomagal na ta način, da bi pregovoril očeta in... gospod doktor zdaj misli...« , »Nič r ne mislim!« ji je Janko nekam nestrpno segel v besedo. »Prosite me pomoči, gospodična Borbelvjeva, jaz pa vam pravim, da je to v redu, a do takrat, ko so bo videlo, ali bom lahko kaj dosegel, vam ponujam tako pomoč, ki je v vašem primeru praktičnega pomena!« »Ko bi... b:la mislila na take vrste pomoč .... bi prosila zanjo svojega zaročenca, kajti nqemu ... bi se že kako izkazala hvaležno, a —« »Zakaj ga potem ne prosite, naj vam posodi denar?« «Ker tudi njemu nočem ničesar dolgovati, dovolj je že to, da je žrtvoval tistih devetdeset pengov.« Janko je trenutek razmišljal. »Draga gospodična, ako se človek nahaja v tako mučnem položaju, v kakršnem ste vi., ne ravna prav, ako ima take nepotreb- ne predsodke. Zaman si belite glavo s ta-k'mi rečmi. Ako vam kdo ponuja pomoč, celo človek, kakršen sem jaz, ki pozna vaš jx)lozaj in vam iskreno ponuja pomoč, potem morate odložiti ves ponos!« Janko je utihnil. Dekle ga je trenutek gledalo; njen pogled je bil tako čuden, tako neob čajen. da še je Janko nenadoma zmede!. Zakaj me tahko gleda? mu je prišlo na misel. Kako zelo je podobna Agici, ko me tako gleda. : Kratko malo mislim, da mirne duše lahko vzamete od mene to pomoč, ki vam jo ponujam,« je potem nadaljeval. »Ne,« je odvrnila Irma Borbelyjeva. »Iskreno se vam zahvaljujem, gospod doktor, a tega ne morem storiti. Ako pa go-sooci doktor misli, da bi lahko pisal očetu ali se porazgovoril z njim ...« > Dobro. Prosim, ako želite, v redu.« D»kle ga je prestrašeno pogledalo. >Saj sc menda ne jezite name zaradi tc°*3. 9 xZakaj naj bi se jezil? A ni mi prav, da ne sprejmete moje pomoči. Seveda vas ne morem prisiliti, da bi jo vzeli.« »Gospod doktor, nikar me ne razumite napačno, zakaj nisem —« »Saj vas dobro razumem.« »Prosim,« je potiho dejala Irma. »Hvala vam gospod doktor. Sama ne vem, kako se vam' boin oddolžila za vso vašo dobroto.« 2 Prenehajte že s tem va4'm oddolževa-njem, saj vendar tega ne delam zato, da bi se mi oddolževali.« »Ampak?« . Janko bi se najraje zasmejal nad tem priprostim vprašanjem, za katerim se je čutila njena zadrega. Ampak? Nenadoma pa mu jc ta beseda težko in s čudnim pri- zvokom zazvenela v ušesu. Na mah je začuti nevarnost v tem nagonskem, skoraj otroškem vprašanju. Ampak zato,« je dejal počasi, s povdar-kom, »ker tudi jaz vem, kaj je siromaštvo.« »Da,« je odvrnila Irma Borbelyjeva in njen glas in njen pogled je izražal vdanost. Janko je opazil ta jiogled in postal je nemiren. Ampak ? je znova v duhu slišal dekletovo vprašanje. Ali bo razumela, kaj ji je odvrnil ? Ali bo razumela iz njegovih besed, da bi pomagal vsakomur, kdor bi imel do njega podobno prošnjo? In ali razume, da velja njegova pomoč stvari sami, principu, ne pa "osebi? Se mar ni zgodilo nekaj, kar bi bila velika napaka? Naglo je vstal, stopil k vratom in zaklical: :. Prosim vas, Ilona!« Ilona Szabova je obstala na pragu, z be-ležnico za stenografiranje v rokah. »želite, gospod doktor?« »Napisala bova Kolomanu Borbelyju, naj se čimprej zglasi pri dr. Szekerju.« In okrenivši se k Irmi: »Dr. Szeker je moj prijatelj in moj zastopnik v mnogih' rečeh. Poslej vas bo on zastopal, jaz mu bom že vse pojasnil. Zapisal je nekaj besed na listič, ki ga je izročil Irmi Borblyjevi. »Tule je naslov dr. Szekerja. Ako potrebujete kakršnekoli pomoči ali nasveta, tudi če bi šlo za ločitev zakona, se kar mirno obrnite do njega, gospodična Irma. Gospod advokat bo obveščen o vsem, mirne duše lahko govorite z njim tako kakor z menoj. Razume se, da ne bo zahteval nobenega honorarja.« Dekle je trenutek zrlo na listič, a ni mogla razpoznati, kaj je napisano na njem.