STEV. 33. v ljubljani. dne 16 avgusta 19 j j LETO 46, r.„t M Din M celo i«to. Z* tnozemstvo W Din, Posamexaa »tevilka I Din. V inseratneu dal» Tlaka drobna vrstic« ali aja prostor IU Din. izhaja ,lko ircih- Spisi i* dopisi a«j «e poSUJaja Uredništvu »Domoljuba«; uroCalMU reklamacije ia inseraii UpravnUivu »Domoljobs» » Ljubljani Telefon uredništva: 8549_ ' ___: ' Telefon uprave: 2W2 • te Besmda pravega Pad naslovom »Ustvarjanje jugoslovanske «m-«Inosti«, je priobčila bclgrajska »PraviU« 4tev. fljJ22, z dne i. avgusta 1933 članek dr. Dragutina \iJ*juCi t Ulit i- • —-- — ------- Arandjeloviča, ki g* je ponatisnila tudi »Hrvatska a« v svoji izdaji-itav. 178, z dne 1933. Članek vseučiliikega prbfssorja Slraia belgrsijske t prevodu univerze dr. Drag. Arandjelovièa se glasi: Mi smo narod, ki često pada iz ene skrajnost) v drugo; mi smo ljudje, ki često nimajo čuta za mero. In to ne v javnem in ne v zaseb- tudi »zgodovina Jugoslavije« ne pa zgodovina Srbov, Hrvatov, Slovencev. In zdaj je prišlo aa vrsto ustvarjanje »jugoslovanskega mišljenja» ... Tako g. Peter Skok, prof. zagrebškega vseučilišča, odposlanec ministrstva prosvete pri izpitih na ljubljanski gimnazij», pravi v nekem članku »Pravde«: Jaz mislim, da je prav lahko mogoče ustvariti jugoslovansko miselnost s po- za ,mero- V°"e V i?,vnem lVe V "seb" močjo srednje šole ... Potrebno je, da oblast nem ž.vl.en.u, Kakšn, politicn. rei.m, mso vse » ^ Z(k posamezne predmete... Po- tckom ?a,"° e,ne«a de3ellel'a ! manjkanje teh navodil se zelo občuti v narod- Mmen,avah. Imel. amo pravi . m lažn, parla- njh dtaetihi posabno v zgodovini. Ti pred- mentarizem, demokracijo in demagoga oh- , y namen da ustvarjajo jui03,0_ garhtjo in vlado mein, diktaturo m ustavno . . . ....... monarhijo. Živeli smo pod režimom svobodnega časnikarstva, ki ni imelo, obzira niti do najvišjih avtoritet, in pod katerim so smeli pozvani in nepozvani, učeni in neučeni, jkoro ; »rravui« m p- ----- *----- — brez kazni in za hrbtom kritikovaii in napa- : jugoslovanska miselnost, ki jo je treba ustvar-dati vsakogar, dočakali pa smo tudi, da nismo | jati s pomočjo šol. Zato ne moremo dalje govo- vansko miselnost. Tu je treba učiteljem dati »mariruto«, ' »• G. profesor se v tem svojem članku v »Pravdi« ni p »bliže izrazil o tem: v dem je ta —. ^-------j,« ...... --—, —.------ smeli niti s svojim podpisom z najboljšo na mero kritikovati to, kar je za nič v državni «pravi... Se ni daleč čas, ko je bila celo beseda »Jugoslavija«, »jugoslovanski« za zlo vzeta v javnem življenju. Spominjate se gotovo dobe, l«> »e je naša država imenovala »Kraljevina Srhov, Hrvatov in Slovencev«. Kdor bi si bil '«daj upal imenovati jo »Jugoslavijo«, smatrali . bi ga bili skorò za izdajalca, a neki tedanji | »ladni list je resno trdil, da ai je to besedo «mislila bila črnorumena coprnica (Avstrija), samo, da bi zanesla razdor med Sebe, Hrvate in Slovence ... In besno je napadal ljudi, ki »o ae kot dobri Srbi, Hrvati ali Slovenci šteli za Jugoslovane. Odkar je naša država dobila ime »Jugoslavija«, ki najboljše odgovarja njenemu sestavu, padli smo v drugo skrajnost. Zdaj je na dnevnem redu pojm Jugoslavija, jugoslovanski, »se je zdaj »jugoslovansko«. Celo jezik je postal jugoslovanski!... Na vseh straneh same ingobanke, jugozavodi, jugopodjetja, jugotrgo-*">« • • • Zlasti med nami Srbi. Zdaj se izogibamo imenu Srb—srbski, Hrvat-—hrvatski, Slovenec—slovenski. So tudi že ljudje, ki mi-j|'l°i da se ne smejo več šteti za Srbe ali Hrvate ali Slovence, ampak za »Jugoslovane«, '."e smejo jezika, ki ga govore, imenovati hrvatski, slovenski ampak jugoslovan-*Vm ki v uradne popisne liste zapisujejo, da so ^»narodnosti jugoslovanske« in da jim je «•terni leztk »jugoslovanski« ... Že sa piše riti o njegovih nazorih v tem pravcu. Ali potrebno je vendarle razpravljati o lem vprašanju in naglasiti gotova načela, s katerimi s'è bo morda tudi g. profesor skladal. Treba je zares odločno delati, da se ustvari jugoslovanska miselnost, toda ne za ceno zanikanja Srbstva, Hrvatstva» Slovenstva. Delajmo na tem, da bodo vsi državljani te države, a v prvi vrsti Srbi, Hrvati in Slovenci, dobri Jugoslovani, toda prav tako tudi dobri Srbi, , Hrvati ali Slovenci. Zakaj Jugoslovanstvo je j zveza Srbstva, Hrvatstva, Slovenstva in ta, ki i je dober Srb, Hrvat ali Slovenec, mora postati j tudi dober Jugoslovan... Ako hočemo biti 1 dobri Jugoslovani, ne smemo prenehati biti dobri Srbi, Hrvati, Slovenci. Kdor hoče biti dober Jugoslovan, mora najprej postati dober Srb, Hrvat, Slovenec ... Ni mogoče takoj skočiti v kožo Jugoslovanov, tega saj ne morejo oni naši državljani, ki so slovenskega rodu. Ne smemo pozabiti naše srbske, hrvatske, slovenske preteklosti, ker zgodovina našega na, roda ne pričenja z. Jugoslovanstvom. Mi Srbi smo v preteklosti in v zgodovinskih običajih srbskega naroda našli in bomo še nadalje našli primere ljubezni do domovine in svojega naroda, spodbude za žrtve, ki jih mora tudi danes prinalati, da se današnja naia jugoslovansko dontovina ubrani aOvrainjiW. Mi Srbi ne moremo (a gotovo tudf. ne Hirati in Slovenci ne svoje zgodovine) podrti naSih «lavnih N*. manjičev, nalih despotov, sijaja in veličine, tragično in junaško propast naia stare driav«, vekovitega boja « Turki za častni križ in zlat* svobodo, naäe državi«» vstajenje pod ftaira-gjorgjem in Miložem in njihovimi nasledniki... Našo srbsko ime nam je mHo in drago (kakor tudi Hrvatom in Slovencem njihovo), kulturne pridobitve ter kulturni in veraki boji Srbov po vseh krajih, ki v njih žive Srbi, bodo še dalje ostali tudi za naše potomce dragocen de! naše narodne biti, ki se ne »me opustiti. Mi oe moremo pozabiti svojega srbskega jezika in imenovati gk jugoslovanskega. Ni Švicarji'niso imenovali jezike, ki jih govore, švicarske, nego še imenujejo nemški, francoski, italijanski; niti valonski Belgijci ne imenujejo svojega jezika belgijskega ne valonškega, ampak francoskega. Mi imamo in moramo imeti še "naprej svojo srbsko književnost, kakor imajo Hrvati hrvatsko in Slovenci slovensko, a vse tri (z bolgarsko štiri- <— op. ured.) skupaj tvorijo jugoslovansko književnost. Toda, kakor smo že omenili, to da hočemo še nadalje ostati Srbi, Hrvati in Slovenci, prav nič ne ovira, da ne bi bili tudi dobri Jugoslovani. Naj torej še povdarim: Napram tuiini smo državljani Jugoslavije, Jugoslovani; med sabo smo Srbi, Hrvati, Slovenci; tni sino bratje, člani ene Zadruge, Jugoslavije. Mi smo torej najprej Srbi, Hrvati, Slovenci, potem Jugoslovani, nato Slovani, in če gremo dalje, In-dogermani, Arijči, sinovi vseobsežneja človeštva. Nočemo imeti v skupni hiši Jugoslaviji boja med Srbi, Hrvati in Slovenci, ampjk medsebojno bratsko ljubezen, hraneč vsak svoje narodne posebnosti. Vsak rodoljubni Srb, Hrvat, Slovenec, ako ima resnično rad svoje Srbsko, hrvatsko, slovensko ime, svojo preteklost, mora imeti rad tudi to, kar dela bit hrvatskega, srbskega in slovenskega naroda, in mora razumeti tudi hrvatsko, srbsko in slovensko ljubezen do svojega. Suum cu'que (Vsakemu svoje). Vsak pameten in državniško sposoben Srb, Hrvat in Slovenec mora ljubiti tudi svojo državo, svojo Jugoslavijo in mora biti prepričan, da samo ta država, Jugoslavija, pod vlado narodne in za narod in državo resnično zaslužne dinastije, more rešiti Srbe, Hrvate in Slovence ;da samo ona more ohraniti in obdržati navzlic mnogoštevilnim nepri-jateljem srbskim, hrvatskim in slovenskim to, kar se je skozi veke pridobivalo in pridobilo z morjem naše krvi v pogledu naše narodne in državne samobitnosti. - c Glede, da se ustvari taka »jugoslovanska miselnost«, je treba delati in samo takšno Jugoslovanstvo more zagotoviti napredek naše velike domovine Jugoslavije . ., ■ ■ , c . V Cestno-policijski pravilnih JJ^ffl? Banska uprava je izdala nov cestno-policijski pravilnik, ki j« stopil že 30. junija v veljavo. Za prcitop tega pravilnika «o določene kazni od 10 do JOOO Din, oziroma zapor od 1 do 20 dni. Da ofcvarujemc ljudi papotrebne kazni, priobčujemo, pravilnik, ki a« tke vseh podeželskih krajev, ObSni cestni red, ki velja za vio banovino, torej za mesta, h-gc in vasi, uvaja v členu i. koristen in potreben nov predpis, da ne trne ob železniških in cestnih križiščih ter ob ozkih ovinkih nobena ograja, nàsad ali druga naprava zastirati pregleda dokri£išč ali ovinkov. Drevje in vejevje "e sme segati v zračni prostor ceste: vse tak« ovire prometa mora lastnik dotičnega zemljišča ob svojih stroških odpraviti najpozneje do konca tega leta. Les, kamenje in drug HjaUrij&l s« ne sme skladati na cesto, marveč J m daleč od zunanjega' cestnem robu. T^udi se ue sme orati v razdalji, 4 m od zunanje čc*tne meje v smeri proti cesti, marveč le spored»» ž njo. Prav umestnA je nova doiočba člen» 3„ ki prepoveduje postavljati bliže ko 1 m od cesl-nego roba bodečo žico. Kjer žež stoji, se mora do konca té4it.i.sta odpraviti ali pa pomakniti v določen» razdaljo. Bodeča žica je po navadi ia železa,! ki hitro zarjavi in ogroža s tem zdravje pa tudi življenje ljudi in živine, ki se utegnejo raniti ob taki zarjaveli žici. Zato treba to novo določbo toplo pozdraviti. Velja seveda le za javne ceste, tu pa tudi za vse, državne, banovinske in občinske. Važna je tudi določba, da se ne smejo poslavljati bliže nego 4 m od zunanje cestne meje nobene zgradile; izjemoma daje tako dovoljenje banska uprava Pp zakonu o zaščiti javnih cest je za nekatere^ zlasti obrtne delavnice (Vovačnice itd.) predpisana še večja razdalja. Prav dobro došel je jasen predpis člena 11., ki pravi izrecno, da je za vožnjo z vsemi vrstami vozil, tudi za bicikle, načeloma določeno samo vozišče, hodniki, javni nasadi, parki, drevoredi in izprehajališča pa le za pešce. Če se naj hodniki rabijo tudi za bicikle ali ročne vozičke, mora to izrečno dovoliti policijsko oblastvo t. stopnje- Stvar se je torej obrnila; ne sme se torej kakor doslej voziti z bicikli tam, kjer je to.izrečno prepovedano, ampak narobe: sme se le voziti z bicikli po hodnikih, če je to izrečno dovoljeno po pristojnem oblastvu. Prav isto velja za jahanje in bi bilo jahanje po tivolskih drevoredih ali peš-potih policijsko kaznivo. Voznikom vseh vozil (od kolesarjev do avtomobilov in avtobusov) je predpisano v členih 12. do 34. mnogo novih podrobnih navodil. Posebno počasi in previdno je treba voziti po mostovih,. pred cestnimi križiSči, pri vožnji iz ozkih ali stranskih ulic na glavno cesto, z dvorišč, garaž in vež. Ce je nevarno, se sme voziti z dvorišč ali drugih izhodov na cesto le tako, da je pfi izhodu oseba, ki opozarja na bližajoče se vozilo. Počasi je treba nadalje voziti pred šolami Zdravnik j« srečali ženo enega svojih bolnikov ' io povpraial, kako mu gre. »Oh. gospod dok-ko bi mu hoteli zapisati kakšno drudo zdra- Ur jo povpraial, kako mu gre. »Oh, gospod dok loj, ko bi mu hoteli zapisati kakšno drago zdravilo.« »Zakaj pa, aar au ni dobro po teh?« je vpraial t skrbjo. »Ne va*,,kako. mu i«, toda, prava« «mamo opraviti z njim, ker ga moramo vedno nositi v kopalnico.« »V kopalaiib7« «e 'začudil zdravnik. »Seveda, saj stoji na steklenici» Trikrat na din po eno žlico v vodi,« T (velja tudi za tramvaji), kadar prihajajo ali odhajajo otroci, pred cerkvami, kadar gre mnogo ljudi vanje ali iz njih, pred bolnišnicami, na sejmiščih ob tržnih,dneh, ob prahu in dežju in pri srečavanju. KatjUr so na cesti vojaške čete, sprevodi, procesije, pogrebi in podobno, je treba voz ie pr$ sprevodom ustaviti, če ga ni mogoče prehiteti. Kaznivo in prepovedano pa jc, če skuta vozilo, pa bodisi Ic tudi kolesar, tak sprevod prodreti. Največjo previdnost in.počasno vožnjo p» zahteva novi cestni red pri železniških prelazih (člen 26.). Ko se yo)£nik približuje prelazu, ki nima zapornic, Se mora ustaviti in se prepričati, oe ne prihaja vlak. Sele, ko se je dovolj prepričal, da ui nevarnosti, sme nadaljevati vožnjo. Posebaa previdnost je potrebna, če je v bližini prelaza ovinek ali so tam tuneli, ob mraku in,gosti megli in ponoči. Prepovedano je dvigati spuščene zapornice in lako prehoditi'ali prevoziti železniški prelaz. Važna je določba člena 15., da je prepovedano rtzati ovinke, razvada, ki se je zelo razpasla in spravlja v né'varnost ljudi in vozila. Prav tako umestna jc določba, de mora biti voznik obziren proti slabotni» jn starim ljudem in takim, ki se jim pozna, da so gluhi ali slepi. Istà dolžnost, da voii počasi in previdno, ga veže, če se nad vozilom (zlasti motornim) plaši živina. (Važno, da ve za to naše kmečko prebivalstvo!) Če se je prej priptftila pri vožnji nezgoda, je voznika vezala lJut>I|ana H Ungarjava al. Stritarjeva al. IJ| je najboljši nakup oblek ia moJk«? ■ ili Ženske ter drugih potrebSiSto. ■ Poštenost Mojega podjetja je mana. Ce so torej danes pešci precej zavarovani pred kolesarji na hoda>kih in pločnikih, pa s, tudi od njih zafct#va, da ne spravljajo sebe in druge po nemarnem v nevarnost. Tako je pc čl, 24. prepovedano, vstopati ali skakati med tem, ko vozilo (avtobns, tramvaj in voz) Se vozi, na vozilo ali z njega ali se obešati zadaj za vozilo. Kj«r so ob cestah hodniki ali peJ-poti, pešči ne smejo hoditi po vozišču (sredi: ceste), razen če gredo čez cesto. Drugod morajo hoditi ob robu ceste, in sicer praviloma po desni strani (čl. 103). Otroci, ki še ne ho. dijo v šolo, se ne smejo puščati brez nadzor-siva na cesto. H koncu še nekaj o kajenju v avtobusih in tramvaju, ki je bilo nekaj časa vsled napačnega razumevanja neke akcije finančnega ministra nekako v razpravi. Kajenje v avtobusih po čl. 65., odst, 2 občnega cestnega reda je prepovedano brez izjeme. Prepovedano je tudi kaditi v notranjosti tramvajskega voza. V prednjem in' zadnjem' del» voza pa Se sme kaditi le, če ta prostor ili povsem zaseden; V priklopnem tramvajskem vozu se sme k adi tilg 22. mestnega cestnega reda). Narod naš dokaze hrani... Nemci vedno poudarjajo nemški značaj Koroške, Spodnje Štajerske in Južnega Tirols. Nemška propaganda v tem pogledu je tako silna, da ji marsikdo nasede. Resnica je seveda drugačna. Slučajno nam je priilo v roke :Veliko Berilo za slovensko-nemike šole«, ki je izšlo v založbi šolskih bukev na Dunaju leta 1856. Ni verjetno, ida bi se že v tedanjem času 'v učnih knjigah tako potvarjala dejstva kakor sedaj. In še lo, -d» -jC' ^VsKküjßjtrilo« dvojezično. Dobesedno in. z istim pravopisom prinašamo sestavek na strani 17: »Štajerska vojvodina se razdeli v tri kroge. Poglavitno mesto je Gradec, ki ima 50.000 prebivalcev, Maribor in Bruk sta sedeža krogov. V mariboržkem kroži po slovenski govorijo, v unih dveh pa nemški, Vojvodija Kranjska, ktere poglavitno mesto je Ljublana, v kterem 20.000 ljudi prebiva. Po Kranjskem sploh slovenski govor«. Koroška vojvodija im» poglavitno mesto- -Celovec, kder 12,600 ljudi prebiva. Besed» je po kranjski strani «loven': ska, po tirolski in gorni štajerski pa nemška Primorsko-Goriška kronovina ima glavno mesto Trst; po tem je Gorica, sedež nadškof», blizo Soče. Beseda je povečetn slovenska, pa se tudi veliko laiki govori, posebno po mestih, Blizo Gorice za teržaškim morjem j« stalo staro, imenitno mesto Oglej, ktero j« grozoviti Atila, kralj Hunov, šiba Božja imenovan, razsul. Tirolska kronovina za Koroikoj leži, in je silo gorata dežela. V severnem Tirolu, kder je beseda po večem laika. V tem kraju j« »me nitno mesto Trident, v kojam s« Jc vseobčen cerkv«n zbor od 1545—1563 let« obhajal, ki se sv«ti tridentinski zbor imenuj«.« In če so se razmer« v teh pokrajinah desetletjih izpremenil« v prid nemitvu, so s« mogle samo s priseljevanjem Nemcev in z nasilnim potujčevanjem. Kaj nam pomaga dobro časopisje, ako nihče ne čila? Zato morate vi, organizirani katoličani, biti prvi, ki boste čitall katoliški! časopisje doma in drugod ter širili dobre ìlàVe ob vsaki prilik'!:'(Pij'Xr.) ^ m TERPENTINOVO M110 Ob vročih dnevih V perü0 u, Sveie PerU°' 46 te iffomo na . 30" v senc. po^odobro:t Potem U*Wc poteno P- oe da bi 90 0 °Pfan° rUo. če Ao do «ste- x dobnrn aa izptoW«* " P ^ mtom st5 \y>V«V-C°«° Z° 6'r'j'8-iS PER/LO ČISTO INZR*t*° PO SVETU Katoliška cerkev s Sv. stolica sklepa pogodbe, ne da bi pri znala istočasen način vladanja. Takoj po sklepu sporazuma med Sv. stolico in Nemčijo, so zagnali hitlerjanski listi velik krik, češ Vatikan je ntiznal narodni socializem in sedaj ne preostaja nemškim katoličanom drugega, kot da se spri iaznijo s hitlerjevim načinom vladanja. Takoj na te glasove, ki so se širili v Nemčiji in tudi drugod, je spregovoril besedo vatikanski list ter Izjavil: S pogodbo Cerkev ni priznala vlade, ker sklepa pogodbe s katerikolimi državami, (etudi z načinom vladarja ne soglaša. s Koliko katolikov je v Indiji? Indski č- Med drugimi se nahaja „7 udl jugoslovanski senator Grassi. — Smrt M,v? Se Ponesrečila te dni na Mangartu dva ««laska turista. - v Celovcu je te dni umrl «delovalec harmonik Franc Lubas. Fr^cija s V deželi svob». e dni so imeli Ijudsko-šolski učitelji iz cele Francije svoje zborovanje v Parizu. Francosko učiteljstvo je čisto nekaj svojega. Pred leti liberalno do mozga, »proti-farško« in protiverske do skrajnosti, je fran cosko učiteljstvo v zadnjih letih po svoji večini prešlo v odločno rdečkarski, da rte rečemo ko munistični tabor. Francosko učiteljstvo je združeno v močni stanovski zvezi, ki je tako upliv na, da vladi takorekoč komandira svojo voljo. Radi »vobodoljubja francoskega naroda je v sedanjem času izključeno, da bi vlada učiteljsko zvezo ali kakor ji pravijo sindikat razpustila in nepokorno učiteljstvo, ki javno odo brava komunistične, cilje in deluje zanje, postavila pod obtožbo ali celo odpustila iz službe Di> je prišlo do tega, so francoski vodilni politiki v veliki meri sami krivi. Brezvercem so dali v roke šolo in mladino, zdaj žanjejo uspehe. V framasonskem narodnjakarstvu so pač vzgajala francoska učiteljišča učiteljski naraščaj, a so vzgojila iz njih nazadnje Ljeninove komuniste. Ždaj vpijejo merodajni francoski krogi : »Do moviita je v nevarnosti«, pa ne pred Nemcem artìpak pred francoskim učiteljem, voditeljem socializma in komunizma. Kaj bo iz vsega tega rfastalo, bo pokazala bodočnost. Take stvari se dogajajo povsod, kjer se vrši vzgoja učiteljev ih mladine brez vere in Cerkve Japonska s Delo za katoliški tisk. Prvo nedeljo meseca junija so katoliški dostojanstveniki Japonske priredili prvi dan katoliškega tiska na japonskem. Japonski katoliki so ob tej priliki priredili veliko propagando ne samo med verniki, ampak tudi med pogani in drugoverci. Na katoliškem vseučilišču v Tokiju so bile ob lej priliki koncertne akademije in propagandne ki-no-predstave. Na ulicah so katoliški dijaki ta dan zastonj delili vsem mimoidočim japonski, katoliški dnevnik »Nippon Catholic Shinbtin«, kar je imelo za posledico precejšnje zvišanje naročnikov v Tokiju. Orobne novice Svojo bojno mornarico bo povečala Anglija. . Sovjetsko Rusijo bo priznala kraljevini Belgija. Upor proli vladi De Valere pripravljajo irski fašisti. 120 otrok in 3 učitelji so zgoreli v neki šoli v kitajskem mestu Tazin. Silovit požar je upepelil 400 hiš v grškem Korintu.' Dvošilingske novce s podobo pokojnega kancelarja dr. Seipia je dala y promet avstri; ska vlada Ukrajfrtski škofje za lefae rojake Ukrajinski škofje, na čelu metropoli! Szeptycki, so objavili 24. julija manifest o lakoti v Sovjetski Ukrajini.• »Ukrajina se bori « smrtjo; njeno prebivalstvo lakote umira. Ljudi uničujoči način državnega kapitalizma, ki jc zgrajen na nepravičnosti, goljufiji, neveri in nravni pokvarjenosti, je spravil nekdaj tako bogato deželo na rob popolnega propada. Poglavar svete katoliške Cerkve, papež Pij XI. je že pred tremi leti slovesno protestiral proti vsemu, kar v boljševizmu nasprotuje Bogu, krščanstvu in človeški naravi; svaril je pred posledicami boljševiških zločinov. Ves katoliški svet in z njim smo se tudi mi pridružili protestu sv. Očeta. Danes vidimo posledice boljševiške vlade: stanje je strašno in postaja iz dneva v dan strašneje. Ob teb zločinih onemi človeška narava in kri v žilah zastaja. Ko sami nismo v stanu, da bi mogli svojim umirajočim bratom kakorkoli raaterielno pomagati, se obračamo do vernikov naše Cerkve z gorečo prošnjo, da jim z molitvijo, žrtvami in z drugimi dobrimi deli krščanske ljubezni zaželeno pomoč od neba izprošajo, če na zemlji drugače nobenega upanja na pomoč ni spoznati. Pred vsem svetom protestiramo proti zatiranju otrok, siromakov, slabotnih in nedolžnih; preganjavce pa dolžimo pred sodiščem Vsemogočnega. Kri delavcev, ki so ob lakoti obdelovali črno zemljo Ukrajine, kliče k nebu za maščevanje; glas lakoto trpečih ženjcev se dviga k Bogu Sabaot. Vse kristjane sveta, vse vernise, zlasti pa vse delavce in kmete, predvsem naše rojake, pozivamo s prošnjo: Pridružite se protestu bolesti; širite protest po vsem svetu. Vse radijske postaje prosimo, da razširijo protest po zraku.« Moč nemške katoliške mladeniške organizacije Na temelju sporazuma Nemčije s Sv. sto-lico je, kakor smo že pisali, zajamčeno svobodno delovanje katoliških društev. S tem se je katoliški Cerkvi ohranila najmočnejša katoliška mladinska organizacija na celem svetu. Da dobimo vsaj nekoliko vpogleda v to organizacijo in njeno obsežnost, hočemo navesti ime in članstvo najvažnejših organizacij te vrste. Zveza nemške katoliške mladine (Katholische Jugend Deutschlands) šteje okoli poldrugi milijon članov, katoliška obrtniška mladina 84 tisoč, zveza katoliške trgovske mladine 10.000, zveza mladih učiteljev 3000, katoliška študentska mladina (Mlada Nemčija) 12,300, ostale katoliške Študentske organizacije 13.100, bavarska kmetska mladina 24.000, zveza katoliških mladeničev (Katholischer Jungmännerverband) 382.500 članov. Iz navedenih številk se vidi, da znala v Nemčiji število članov katoliških mladenilkih organizacij, ki so zaščitene s konkordatom, to je, z mednarodno pogodbo, preko 2 milijona članov, Ako bode nemška vlaad izpolnjevala syoje obljube in [ obveze, ki so zapisane v konkordatu, se bo katoliška mladeniška organizacija v Nemčiji ; ne samo držala, marveč bo tudi napredovala. KAJ JE NOVEGA Dvojnosluibarji V »Ponedeljskem Slovencu« z dne 14. avgusta 1933 čitamo: Na Češkoslovaškem in Poljskem ter v Nemčiji pripravljajo pameten zakon, ki sodi v področje socialne zakonodaje za pobijanje brezposelnosti. Žene, katerih možje so v državni ali katerikoli javni službi, se morajo odpustiti iz državne ali javne službe sploh. Ta zakon seveda zanima tudi nas, saj je v Jugoslaviji in posebno v Sloveniji med razumniki brezposelnih več kot odveč in te vrste družinskih dvojnih zaslužkarjev tudi. Prav v j Ponedel jskem Slovencu« smo pred meseci zahtevali, naj se izvede tudi pri nas ta pre-uredba. Ne samo prizadeti del našega ženstva, temveč tudi tako zvane prosvitljene žene, ki jim gre samo za načelo popolne enakopravnosti, se bodo temu zakonu uprle. To ne bo presenetilo nikogar, saj zadene vsaka socialna reforma na upor pri prizadetih. Kolikor pojde BANKA BARUCH IS, dne La lagene. Pari» Odpremlja denar v Juooslavi|o najhitreje in po najboljSem dnevnem kurzn. Vrii vse bančne posle najkulantneje. Poi'»' uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksem W»ga «prejemajo plačila na naše čekovne račune : Äff"/' »MW»»i *• mm r«* MUK. UMi Ks f«MtXe4,M«wl. r.mtgWnitmO: K.SM7 Uiskkttr*. ** JfWeT0 P0*"®™0 bretplažno naše ček. nakaznice. za Odpor in načela, smo tudi mi na stališču, da je treba priznati ženi enakopravnost, toda vedno v mejah, ki jih ženi pred moškim poslavlja njeno materinsko poslanstvo, ki je nikakor ne dela manjvredne, pač pa ji vendar določa drugo smer življenja , in ji stavi-druge življenjske naloge kakor moškemu. Češkoslovaška vlada je sprejela načrt za ta zakon prav tiste dni, ko je v Pragi zborovala »Ženska in-ternacionala odprtih vrat«. Ta gre v boju za ženske pravice tako daleč, da zahteva popolno odpravo vsake socialne zaščite žene, ki jo vsebujejo zakoni posameznih držav iti ki se izvajajo pod varstvom Zveze narodov, češ, da ta zaSčita ženo ponižuje pred moškim; ta organizacija zahteva tudi za poročene žene, da se smejo enako udejstvovati v službah kakor moški. Sicer vprašanje načela enakopravnosti lahko pustimo popolnoma ob strani. Živimo v času silne gospodarske in socialne krize, ki upravičuje tudi izjemne postave, ki imajo namen lajšati socialno bedo. Končno je dvojno zaslužkarstvo krivično; ne uveljavlja se samo na podlagi liberalnih zakonov svobodne konkurence, ki jih danes ne moremo več priznati, temveč pogosto tudi kot sad protekcije, ki diši kaj rada ie po korupciji. Povsem pravilno je bil sprejet v češkoslovaški zakon pridržek, naj se ne odpustijo iz službe tiste žene, katerih možje ue zaslužijo toliko, da bi lahko sami s svojo plačo vzdrževali družino; zato se vršijo posvetovanja, da bi se določila višma moževe plače, ki naj bi se smatrala za dovolj visoko. Žena moža, y prejema nižjo plačo, naj bi ostala v službi. Pričakujemo, da se zakon uveljavi čim prej tudi pri nas. Marsikateri razumnik bo potem prišel do kruha in si lahko ustvaril diu-žino. V nekaterih drugih družinah bo morda radi tega manj razkošja, zato pa več prave družinske sreče. Zahvala Upravi »D e m e 1 j ■ b a«, Ljubljana. Vaših poslanih 1000 Din, ki ste mi jih nakazali kot pomoč, ker sem pogorel, sem spre-jej z veliko hvaleènostjo. Lahko si mislite, kako som se jih razveselil; imam vsaj za prvo silo. Ni mi žal, da sem naročnik »Domoljuba«. Bog povrnil 14. avgusta 1033. Peter Friee, Gor. Podgcra, p. Nemška Loka pri Kočevju, Osebne vesti d Kralj Aleksander in kraljica Marija sta se mudila le dni na lovu v Kamniški Bistrici, Kot poroča časopisje je kralj ustrelil 0 gamsov. d 40Ietnieo svojega posvečenja v službi Bogu in bJižnjemu je praznovala pretekli teden dolgoletna učiteljica petja in orgaiiistka v ljubljanskem Marijanišču č. sestra Miroslava. Bog jo živi do skrajnih mej pozemskega življenja I d Zlato poroko je Bog dal doživeti Simonu üorisku in njegovi ženi Mariji roj. Romih, sedaj stanujočima v Laškem. Živela! d 70 letaico rojstvi, je prasneta! te dui v Kamniku bivši koroški »adučitelj g. Lovro Horvat. Bog ga šivi še mnogo let! d Zlato poreko sta prainovaht v Beli cerkvi Joie in Jožefa Vovko iz Družinske vasi Bog ju živi še mnogo let! Domače novice d Lariki jubilej proslavimo Slovenci o Malem Šmarnu z romanjem k Mariji Lurški v Rajhenburg, združenim z izletom v Zagreb Voznina s posebnim vlakom iz Ljubljane in Maribora znaša 70 Din. Prijave za mariborski posebni vlak se sprejemajo samo do 18. t. >»■. splošne pa do l. septembra. Pojasnila daje: Dobrodelno draiivo »Varstvo« v Ljibljini, Dunajska ctMa 17. d Misijonarja-Bovomaüniki. Dne 13. avgusta 1933 je prevzvišeni škof dr. Rožniaa posvetil v cerkvi Srca Jezueovega v Ljubljani pel klerikov iz misijonske družbe sv. Vincerci j« Pav. lazarietov. To so gospodje Jano® StraSek iz Podčetrtka, Alojzij Tronteij iz St. Vida pri Stični, Maks Rupar is Ptuja, Martin Tkavc i« Šoštanja in Klemen Mav iz Grobelj. Dosedaj j > lo najlepèi sad, ki ga je dalo dražbi lazari-stov Migijonišče v Grobljah oz. Dijaški dom v Ljubljani. Mlladi misijonarji bodo znatno okrepili družbine postojanke, in kakor izvemo, omogočili, da se bo skoraj zadel izvrševati Krt« v «» ammaM, M*ta mNm donai* sto«** VZAJEMNA ZAVAROVALNICA u I lukUanl ——— «t ■------- t, * - J..... « VHpi, naspran 0iiVMf i ammari sararaje: polar, vlom, nezgode, jamstvo, steklo, avtomobile, zvonove, tivljenje na vse »oftw n* «in» in poemftuiMkc zavarovanje .Karitas, Pojasnil« dajejo zastopniki, ki so » tfaki tari. «JU slavna pisarna v Ljubljani. MiklòMteVa cesti it. 18 SARGOV KALO D O NT program misijonišča glede zunanjih misijonov. Misijonskim uovomašnikom, ki stopajo v uaj-svetejšo službo Gospodovo in «e mu stavijo na razpolago, če bo želel, tudi m poganske misi-jone, želimo, da bi jih božji Misijonar za njihovo junaško žetev bogato blagoslovil. d N« vrh Triglava j« priplezal pretekli teden 69 letni belgrajski škof o. Ivan ltafael Rodič. d Zopet je dovoljen« katoliško prosvetno društvo v Šmarju pri Ljubljani. d Dr. Lojze Campa, odvetnik t Ljubljani, vljudno naznanja otvoritev svoje odvetniške pisarne na Aleksandrovi ceati St. 4, mezzanin, palaia > Victoria«, v LjubijaR». • d V Ljubljani otveriti (»dav- no odpravljeno III. realno gimaatójo. d Ustanovitev okrajnega sačelstva ut Škofjeloški okraj zahtevajo (amoSajt župani. d Pevski «bori Sireni arie >i»m»nne! V Ljubljani izhaja glasbeni list »Zbork že deveto leto. Ureja ga sMadstelj Zoriso Pralom, izdaja pa delavno pevsko dreätvo >Ljubljanski Zvon«. Naročnina je silno nizka: 60 Din ia 6 obsežnih zvezkov na leto. Vse v »Zborih« priobčssie skladbe ao pri upravi lista naprodaj ut t Din 2 strani. Kdor naroči tako pesen» «t ve» zbor, recimo m 20 pevcev, stane naf bava notnega roaterijala Din Pevska društva, pevei in pevke! Naročite ae na »Zboren Naslov: Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. d Proti kadetom piše tudi zadnji »KAei-ski liste ter trdi, da ima država aa omejitev liarlelizi ranega oderuStva dovolj sredstev na razpolago. Vse lepo, če bi ne ostalo le pri lepili besedah, za katere se karteli presneto malo zmenijo, čeprav »o napisaue v »Kmet-äkoni listni. Za rese-i boj pròti karteten» kna-jo gospodje okrog »Kmetskega lista« dane« več moči kot kdo drugi. Naj iwabìjo brez stralli! to moč. v prid revnega ljudstva, in tudi mi tono čestitali k uspehom. d Otvoritev tračnega prometa ned Ljak Ijano iu Zagrebom bo dne 28. avgusta 1988. d Papež ia vgeaeatótv». Zadnji« enkrat »mo napisali, kako narodu j»karski »Pohode MBičuje Sv. očeta. Oni teden se list istega imeni na svoj način zopet zaletuje v papeža. Kaj pa Irdi? Nič več in nič manj, da nemški Hitler m avstrijski D oll lus« obnavljat« vsenentško aioč po Evropi pod blagoslovom papeža. Kalaličanatvo — tako pravi »Pohod« -- je bilo vedno v službi vsevladajočega vseuemštva, Uar '«veda vse skupaj ni prav u« rea. Zakaj se «udar >Pohod« raaburja nad nemékim kon-, datom m papežem? AU morda zato, ker » konkordal ugotavlja katoliški Ceankvi in njenemu izve«e«rkVenèmu delovanju, »testi »nw»u /,a vzgojo katoliške mlačne veliko "vrHl(1? Ali se svoboda,-ki jo je dala po .t7m Pfotestaotovska Memöij« Cerkvi, ne načrti »Pohoda< in njegovih obože- <1 806.000 kg sladkorja izgubim» vsako leto v Dravski banovini vsled prezgodnih trgatev, slabih trsnih vrst in neugodnih leg vinogradov, je ugotovil znani strokovnjak g. ravnatelj Andrej Žma-ve. d šmarni»«*. V«i, ki imajo vinograde i« druga žemljišča posajena s šmarntčnim trsom, se pozivajo, da 15. septembra prijavijo pristojnemu občinskemu uradu, v katerega okolišu i ure jo vinograd ali zemljišče, Število šm arnióni h trsov, za katere se pobira banoviuska davščina 15 par od trsa. Onim, ki bi ne hoteli poslati prijave pravočasno, se bo odmerila davščina na po chiavi uvedenih pripomočkov z desetodstotnim pribttkom davčnemu aave/an-eu. Proti odmeri pritetba ni dopustna. Vsi oni, ki so šmaraico preoepili ali jo uničili, pa naj »e prijavijo za nagrado. d Slovanska aaredna eerke». Pod tem naslovom prinaša zadnji »Pohod« člaačič s sledečim koncem: »SUrokatoličani se od pravoslavnih vernikov razlikujejo le po obredu, v verskem oziru ao si pa edinstveni. Od države je «tawkatoiiäka, cerkev priznana verojtpo «d in a tem vsem ostalim enakopravna. Maša sta-rokatoliška cerkev je torej prava slovenska narodna eerk«^.« —• Dodatek-naj ai napravi vsakdo sam. .. ... . d Jesenska vinska raggiava aa Ì4afe!|ais-sketu velesejma. Glasom sklepa velesejmske ga kmetijskega odbora priredi le-ta tudi letošnjo jesen od 2. do 11. sept. obsežno kmetijsko razstavo,-k» bo obsegala najvažnejše kmetijske panoge Kar ae tiče vinogradarstva, ira to usmerjeno na precej široki podlagi tako, da bodo mogle konkurirati med seboj ne samo vinarske zadruge, vinarska društva in trgovska podjetja, marveč tudi posamezni producenti z ramimi vinskimi pridelki iz Dravske banovine. Ker bo razstava služila le v propagandne namene, bodo vina razstavljena le v steklenicah, ki bodo opremljene z označbo lastnika, vinske sorte, letnika in .vinske gorice ali okoliša. Vse buteljke bodo vsebovale po 7 decilitrov. d Dva prepala «Mia«* i nekaterimi spremljevalci sta udrla ponoči v hišo posestnika Mihaela Sveltina v Cemšeuiku pri Domžalah z namenom, da oropata hišo. Izvršila sta pri tem nad dvema ženskama (eoa ima komaj 14 let} grdo dejanje. Gabi se nam, d« bi o tem kaj več pisali. Za take propalile bi morala veljati samo —■ smrtna kazen. d Ljubljanska mestaa bramirne* je prodala Pollakpvo tvontìco za usnje družbi >In-dus« za 6,862.020 Din. d Nev niedere» stndeaet so zgradili v Podvincih pri Ptuju. Ustrewt vsem zdravstvenim zahtevam in je menda prvi studenec v dravski banovini, zgrajen po tem najnovejšem načinu. Zgrajen je v sredini vasi v bližini gostilne Korenjak. Njegova zunanjost predstavlja sliko spomenika in je popolnoma zaprt; vodo pa odvaja po francoskem načinu »0w- nelle« v larizu. Studenec, ki je last občine, je narejen po načrtih higienskega »avoda v Ljubljani in je ta zavod vodil tudi gradt>ena dela. d Attediai ne alfcofeeiaib pijač. Neki gostilničar iz moraväfee okolicc je napojil tri 13 letne šolarje z žganjem. Dal jim je več sile peliu-kovca in enemu še dve Siki hruSevca. Zapeljal je tfe šolarje, da so se opijanili «sa javne® kraju v gosiüni, čeprav kazenski zakon strogo pre poveduje gostilničarjem, dajati alkoholne pijače mladini, pod 16 let stari. Gostilničar je bil obsojen «a 1000 Din denarne kazni, zaenkrat po gojno za dve leti. d Nad 600.000 kg domačega sadja so letos že pripeljali na ljubljanski trg. d Vreči dnevi so privabili na povesje tudi kače. Neki posestnik v Straži je ubil letos že 18 gadov. d O» S9.Ö00 ljudi se kopa dnevu» v Savi okrog Črnuč. Ponor na lato ve I d Okrog 50 stopinj Celzija vročine je bilo te dni ua solimi. Iz naie prestolice d »a nam b» pestala Amerika »easfco z* svojega poslanika v Belgrad, je poročalo časopisje. Nspoved ge ni uresničila, zakaj te dni je trii iménovan na to mesto dosedanji ameriški poslanik v Bukarešti Charles Wilson. d Kolik» dam» s» aaamk« ia keleke. Državna tiskarne za znamke je iadala poročilo o obsegu svojega delovanja, iz katerega posnemamo, da natisne državna tiskarna ■>* znamke letno okoli 200 milijonov poštnih znamk, okoli 700 milijonov raznih taksnih ! znamk (kolekov), 40 milijonov raznih davčnih i znamk itd., kinovstopric se natisne letno približno 50 milijonov, dopisnih kart blizu 30 milijonov in okoli 90 milijonov knjižic cigaretnega papirja. Dohodki znašajo samo po predpisih iz taksnega zakona 100 milijonov Din. d V kartet s» stopile pivevai*« v Južni Srbiji. Takoj po sklenitvi kartete so izjavil« svojim odjemalcem, da jim ne morejo več do. t-svljati piva na kredit. d Volitve v Mestne ofctiae t>xto decembra meseca tega, ali pa marca prihodnjega leta. V pošt e v pridejo sledeča mesta: Bakar, Banja-luka, Bela Crkva, Belgrad, Biharf, Bitoij, Be-lovar, Brod na Savi, Valjevo, Varaždin, Vet. Kikinda, Vel. Bečkerek, Vinkovei, Virovitiea, Vranje, Vršac, Vukovar, Dubrovnik, Zagreb, Zaječar, Zemun, Jagodina, Karlovec, Kopriv-n i cai Kotor, Kragujevae, Kruševac, Križevci, Kumanovo, Leskovac, Livno, Ljubljana, Maribor, Sremska Mitrovica, Mostar, Niš, Nova Cra-diška, Novi Sad, Osijek, Pančevo, Petrinja, Peč, Pirot, Podgorica, Požarevac, Slavonska Požega, Prizren, Priština, Ptuj, Ruma, Sarajevo, Senta, Senj, Sisak, Skopje, Smederevo, Sombor, Split Sremski Karlove!, Stara Kani-ža, Stari grad ua Hvatu, Saboti^ Sušak, Te- »nfhi fikol dr. Roinuui. nadäkot dr. Jegliè in profesor dr. Zahvala 0 priliki mojega jubileja sem dobil ne' broj voščil, pismenih in brzojavnih. Spodobilo bi 8«, da 8e vsakemu posebej zahvalim, društvom il sasebnikoin, Slovencem in Hrvatom. Tod* ne smagam preogromnega pisanja. Zato prosim, da to-le sahvalo v »Domoljubu«. sprejme vsakdo, kakor ne zna vsak. Pri nas v šentviški okolici ko-Pum g. Ivan Kosmatim iz Vižmarij, v kamniški dolici razume to reč Cecilija Zajec, ki biva v wob)jall Tudi živinozdravniki po deželi bi '''j*111 na roko, če bi pripravili ljudje ob govorjenem času dovolj materijala. Računi0 - vsaj v Št. Vidu — po 2—8 Din Od ži-'> P° različnih okoliščinah. Kdor kopuni, mora imeti : 1. prakso — sicer se stvar lahko ponesreči; 2. orodje za io, ki stane okrog 300 dinarjev in tega si ne more omisliti in tudi ne kaže tistim, ki majo le malo perutnine. Ker mnogi izprušujejo: Kdo bi nam kopunil? bi bilo morda dobro, če bi smisel te kartice objavili v prih. štev. »Domoljuba«. Še je namreč čas za kopunjenje in ga uvidevni gospodarji zelo priporočajo. Naš ekonom je navdušen za novo metodo. Imamo čez 70 kopunov. (Iz št. Vida nad Ljubljano.) d Pred sodnikom ljubljanskega okrožnega sodišča je stal 49 letni kočar Dolinar Ivan, doma v Lučnah pri Trati. Ko mu je ob neki priliki orožnik rekel, naj se vpiše k Sokolom, pa bo lahko knjige čital, je Doliuar odvrnil: »Ja, hudiča! Vse i enim oljem namazati, kakor prašiče, pa bomo vsi enako smrdeli.« Radi teh besed so ga tožili, a je bil oproščen. Sodnik je osvojil zagovor dr. Mihe Kreka, češ da obtoženec ni žalil Sokola, ker je z označenimi besedami je poudaril, da se ne more kar naenkrat in nagloma izenačiti dveli stvari. d Zamašil jim je usta. Posestnik in čevljar Poljane Franc iz Sebenja je bil do leta 1031 župan občine Križe pri Tržiču. Proti njemu pa so nasprotniki naperili več ovadb na okrajno glavarstvo, bansko upravo in celo na sodišče. Posledica teh ovadb je bila obtožnica državnega tožilstva v Ljubljani, da se je moral Poljane Franc zagovarjati pred malim senatom zaradi poneverbe javnega denarja, podkupovanja in potvarjanja javnih listin z namenom dobičkarstva. Naprtili so mu kar 15 zločinov in 16 prestopkov. Rezultat prve in druge razprave pred malim senatom pa je pokazal, da Poljane Franc kot župan pravilno postopal. Državni tožilec sam je naposled vzdrževal obtožbo samo glede 4 točk ter zahteval obsodbo Poljanca. Obtoženi Poljane je pred senatom kratko izjavil, da se ne čuti krivega in je nato v enournem zagovoru pojasnjeval v vseh podrobnostih svoje postopanje. Po štiriurni razpravi je senat pod predsedstvom g. Iv. Kralja popolnoma oprostil Poljanca Franca od obtožbe. Sodba mu je prinesla popolno zadoščenje in upravičeno je po razpravi Poljane vzdihnil: »Bog nas varuj takih prijateljev I Sovražnikov se bomo že sami ubranili.« Obtoženca je branil odvetnik dr. Vladislav Pegan. d Hraber slepec. V Sutomiščici v bližini Splita je po nesrečnem naključju padel v morje preglednik finančne kontrole, Studen. Z njim je bil v družbi slepec Jožo Plivo. Ta je na klice potapljajočega se brez pomisleka skočil v morje in se potopil pod vodo. Zgolj s tipanjem se mu je posrečilo, da je V globini 7 metrov dosegel utopljenca in ga izvlekel iz vode. Na bregu ga je z umetnim dihanjem pripravil zopet k zavesti. d Pasja steklina se je pojavila v okolici Šoštanja. Oblast je odredila zaporo. d Zlata ruda? V vaškem vodnjaku v Št. Jerneju opazujejo gospodinje zadnji čas nekaj posebnega. Kadar nalijejo škaf, se na dnu posode svetijo majhne rumene luskine, ki imajo lep kovinski sijaj prav kot zlato. Da bi le bilo! Nesreče d Kozolca, napolnjena z žitom, sta pogorela posestniku Jakobu .lanu p. d. Maroltu v Podhomu pri Bledu, in Janezu Pretnarju p. d. Bajerju, posestniku na Rečici. d Požar jc uničil gospodarsko poslopje Julke Logar in nato Se Kmetovo poslopje pri Horjulu. d Štirje posestniki so popolnoma pogoreli v Žužemberku. Prizadeti s«: Novakovi. KoSič- omehčs. trdo vodo, da poslan« kot deževnica. Mehka voda povaia panjenja in učinek mila ali pralnega iredttva. Zahtevajte vedno in povsod Menke sodo xa pranje in člMenJe. kovi, Vehovčevi in Gtihovi. Gasilci so «mejili ogenj, ker bi bil sicer požar uničil ve strg. Prosimo pristojno oblast za nujno pomoč, zakaj škoda je gotovo desetkrat večja, kakor so bili posestniki zavarovani. d Strela je povzročila požar, ki je uničil hišo posestnika Franca Čerina v Trdobojcih, v občini Oruškovje pri Ptuju. d Se dva požara. Platneni so uničili gospodarsko poslopje Antona Verbeka, posestnika v Leskovcu pri Slov. Bistrici in poslopja župana Jožefa Goričana v Ritoznoju. d Ognjeni zublji so požgali staroslavno go stilno »Slepi Janez« v Zapužah pri Ljubljani. Je baje okrog 300.000 Din škode. d Gorelo je pri posestniku Francu Ga-šperliiru nedaleč od Predoselj. Pogorela sta drvarnica in skedenj 7. vsem številnim inventarjem. d Požar za požarom naprej. V Sadinji vasi pri Sostrem je zgorel z žitom napolnjen ko-zolec-dvojnik, last Janeza Cuzaka p. d. Pegu-ta. — Stög, poln pšenice in krme, je uničil požar poeestndci Mariji Smolej na Koroèki Beli. — Ognjeni zublji so ugonobili hišo in kozolec kovača Kostanjevem na Bistri pri Mokronogu in poln kozolec Jožeta Simončiča na Bistrici. d V Ljubljanici je utonil 51 letni trgovski pomočnik Marko Banda, že 25 let uslužbe« pri tvrdki Stupiea. d Pri Hrastniku je postal žrtev Save 20 letni delavec France Denovnik. d V Krki pri Drašči vasi je utonil J. Papež it TolČan pri Zagradcti; je bil doma na 50 dnevnem vojaškem dopustu. d V Dravi pri Ptuju je utonil 18 letni tesarski pomočnik Ivan Rokle. d V Savi pri Ježiei je utonil 38 letni Jakob Lister, doma iz Breznice pri Kobaridu na Goriškem, in stanujoč v Ljubljani. d Raketa se je rasletela v tovarni razstre-livnih snovi »Pyrota« last g. Janka Bovhe it Celja. Vžgale so se še druee raket». PoSkcdfoe, doloma zelo bude, so. dobile sledeče delavke: Justi Bincl iz Arclina, Marija Galun iz Med-loga, Antonija V'itane i/. Gorice, Marija Koroša iz Gabrja ter Ana Lošičnik iz Mozirja. d V Dravi pri Ptuju je utoni! 14 letni Anton Pavko, sin tapetni l;a. d Nad Triglavskimi jezeri se je smrtno ponesrečil rsenčiiiščaik Dušan Gorup iz Maribora. d Avto je podrl in do smrti poškodoval Cvetkovega očeta iz Mihovice pri Št. Jerneju. d Padel je vrha lestve. 55 letni hlapec Žagar Franc, uslužben pri županu Oartroži v Za-dobravi pri Dev. Mar. v Polju je plezal po lestvi na skedenj. Naenkrat je padel z vrha lesrtve na betonirana tla in obležal nezavesten. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Žagar se je pri padcu močno poškodoval po glavi, utrpel je močen možganski pretres in podlegel poškodbam. d 20 m globoko je padel, ko se je vračal z Jalovca g. Karo Anton, profesor bogoslovja v Mariboru. Se je poškodoval na glavi in si zlomil roko. Bog daj zdravje! PO DOMOVINI Ljubezen do evharistitoesa 3ezusa (binariiii v Tuhinju) Novi grobov! \ Planini pri Rakeku je umrl preglednik fin. kontrole v p. Franc šuln. — V Novem mestu je v 37 letu starosti za vedno zatisnila oči blaga gospa Ivana Barle, vdova po nadučitelju. — V Gradcu jc odšla v večnost pisateljica Anika VCambrechtsamer. — V Ouštanju je umrl 75 letni Jožef Osimic. — V Ratečah so djali v grob posestnika Jan eia Žerjava. — V Kapeli je od šel k Gospodu po večno plačilo tamoànji ž up ( nik, biseromašnik in častni kanonik g. Martin Meško. — V Guštanju je mirno v Gospodu zaspal Jožef Zimic, dolgoletni naročnik »Domoljuba«. V Ljubljani so umrli: železniški uradnik Ljudevit Fattur, absoIWrani filozof Matija Er-zar, Marija Kleinen, vodova po strojevodji; višji davčni upravitelj Ignac Peritavo in hišna po-sestnica Marija Kramar. Naj počivajo v miru! Drobne novice 4200 m aad morjem bo zvezdama, ki jo zgtade Rusi ua Kazbeku v Gruziji. Revolucija je izbruhnila aa Havaai. Pravijo, da ima Amerika prste vmes. Noto vseučilišče, na katerem bodo poučevali iz Nemčije izgnani profesorji, otvorijo v turškem Carigradu. Letečo mednarodno policij« ustanove Angleži. Do spora med Francijo ia Japonsko je prišlo, ker so Francozi zasedli neke otoke v Južnem kitajskem morju. Prevoaae postavke sa premog je znižala Češkoslovaška. 250.000 romarjev se je zbralo te dni v nemškem Trierju. l»oiar je uničil sto let staro katoliško cerkev v Leydeou na Holandskem. 250 ljudi je zbolelo, ker ao jedli pokvarjen sladoled v Gromingenu na Nizozemskem. Ogromna gozdni polar ja izbruhnit v okolici francoskega Toulosa. Mekka sadeže tudi za 3. želez, razred uvede baje Češkoslovaška. Bivšega nemškega socialno demokrat-•koga poslanca Fausta so hitlerjevci po mučenju ubili. Kaaai » Moskve i» odpotoval is Poljske, jdw je bival 14 dai, Radek, glavni urednik ooljSe viških »IzveWij«. 6* Ne samo v župnijski kroniki, temveč tudi v srcih vseli župljanov, bo ostal v trajnem spominu 6. avgust letošnjega leta, ko se je vršil v Simu limi nad vse slovesno evharistični shod za župnije Tuhinjske doline ili za župuiio Zlato-poljc. Že prejšnji večer so po Ave Mariji oznanjali po vseh cerkvah zvonovi slovesnost prihodnjega dne. Ob popolnoiha jasnem dnevu so se v nedeljo zjutraj zbrali verniki, okrog tri tisoč (v procesiji jih je bilo po izjavi nekaterih do pet tisoč), na prostranem župnijskem dvorišču, podobnem gaju, pred lepo okrašenim oltarjem, ki jc bil Um pripravljen. Nekoliko pred 10 jc prenesel g. dekan Rihar, ob asistenci devetih gg. duhovnikov Najsvetejše iz cerkve, okrašene kakor nevesta, na zunaj pripravljeni oltar. Na to je imel kanonik g. dr. Mihael Opeka glavni evharistični govor, v katerem je razvijal nekako naslednje misli: »Piesveta bv-haristija je velik, neprecenljiv dar. Kristus je v nji n« š« ved na daritev, je hrana našim dušam iu v tabernakln naša stanovitna pomoč in totažlia. Znto gre Jezasu Ht presveto Evliari-stijo naša neizmerna hvala ia zahvala. Prav je, da ga hvalimo iu zahvaljujemo tudi javno, n. pr. z cvharističnioii shodi. Blagoslov takega javnega češčenja ne bo izostal.« Po govoru je opravil g. dekan Itihar sv. mašo. pri kateri «o lepo prepevali združeni pevski zbori pod spretnim vodstvom g. Šuštarja, organista v Spitaliču. Pelje je spremljal ua harmoniju domači organisi Mak« Zore. Nato jc imel g. dekan Rinar drugi evharistični govor, čegar vsebra« je biln nekako ta-le: Gospod dekan polivali šmarčaoe za trud iu delo, ki so ga imeli s pripravami. Po pravici so vse tako lepo okrasili za to slav-Ije. Jezus v sv. Rcšnjcin Telesu, to zasluži. Sveto ReSnje Telo je središče vsega našega verskega življenja. Zato je 'prav. da »ei zaživimo v Ev-harisliji. Lvharističoi shodi naj k temu pripomorejo. Današnji vaš shod naj poživi ■ vas vse v čelčeuju in ljubezni do presv. F.viiaristije. Ob konen goTora se je vse ljudstvo slovesno posvetilo Kristusu Kralju, nakar ao pevci in Ijmtslvo Odpeli hiniuo »Povsod Bogac. Po vsem tem se je ruzvilu veličastna |,ro. ccsija, kakršne šmartinsko polje še ni vidi-lö in je tudi ne bo kmalu zopet. Sedmero Ixindct šest zastav Marijinih družb in ena iHjžaruc hrambe ter šolska zastava, jc plupolulo v pro ccsiji, kateri na čelu je šla župnija Motnik, u njo jia župnije Scia. Špitnlič, Zgornji Tuhtaj, Zjato polje in šmartin. V šmartiiKski župniji m šle združene dekliške Marijine družbe, vseli župnij, požarne brambe v kroju (okrog 200), na. rodne noše (do 160), belo oblečene deklice, u njimi š martinčki cerkveni pevci in nato dulio» ščiua s presv. Rešnjim Telesom, ki ga je nosil g. kanonik Opeka, /a nebom so se uvrstili sg orožniki, župani z odborniki in ostalo Ijiidstiro Procesija je šl« proli Laza m do Doberlaw, kjn se je pri štirih mlajih, ki »o jih postavili fantje z Lazov, z napisom: »Hodi za Kristin*.in< m kreuila ter šla nauti po isti poti v cerkev, kjei ] je bil blagoslov in darovanje. Tako «e jc v najlepšem redu izvršila prelepa slovesnost. Za t« dan, o katerem |>o pravici lahko rečemo, da je bil dan, ki g« jc Gospod naredil, i prvi vrsti hvala in zalivala dobremu Bogu, ki napi je dal tuko lepo v remi'. Dalje zalival« vsem preč. gg duhovnikom, ki so sodelovali vsem pevcem in sploh wem, ki so kakorkoli pripomogli, da sc je slovesnost tako lepo izvršila. Posebno priznanje iu pohvala pa bodi aa-šini vrlim funlom z« številne mlaje in dekletom za veuce in cvetje, s katerimi so okrasili mlaje, cerkev in oltar. Kljub veliki utrujenosti od dnevnega tlela, «o žrtvovale te in oni t mi i ie( noči v proslavo evharističnega Jezusa, ki jim tega ne bo pozabil povrnitL Vsa evharietifila slovesnost nam je priča, da živi » srcih naših ljudi kljub veliki razrrt-nosti sveta in kljub vsem težavam, ki jih tarejo, vendarle še trdua, živa vera iu neomajna ljubezen do evharističnega Jezusa, ki imi I" IjikIsIvo tako ohrani in obilno blagoslovi. V čast Materi Božji! (Dobrova pri Ljubljani) Med šmarnimi mašami, od praznika Marijinega Vnebovzetja do nedelje 10. septembru je red božje službe v Marijinem svetišču na Dobrovi sledeči: na predvečer nedelj in prazui-kov ob 5 popoldne pričetek spo vedovali ja. ob 8 zvečer litanije: ob nedeljah in praznikih celo dopoklne delitev sv. zakramentov in sv. maše ob 5, 6, 8 in 9; popoldne ob 5 slovesne litanije. Prilika za prejem sv. zakramentov je tudi ob delavnikih. Castivce Marijine in kongregucije rabimo k tem slovesnostim. Obiski Marijinega svetišča «o obdarovani z mnogimi odpustki. V prelepi božji naravi okoli cerkve, «redi zelenih travnikov in gozdov, pa bo vsakdo užil mnogo neskaljenega veselja. Lažje in pogumneje l>o-mo prenašali težave in skrbi življenja, blagoslovljeni od nebeške Pomočnice Marije w,./ov-ske! Avtobus Ljubljana-Dob rova vozi z Rimske cesie ob nedeljah in praznikih ob jiol 8 in pol n. ob delavnikih ob pol 15 in 18. Nova obkajilaa niza (Muljava) Našo umetniško ccrkev so sezidali stiški nieniki v gotičnem slogu. Veliki oltar, znan po svojih krasnih rezbarirah, je tudi delo stiškega samostana. V to lejpo slikano cerkev smo zadnji Čas postavili oblia j il uo mizo. Izdelava priprosta brca posebnih okraskov. Mojstrsko sta izpeljala in izdelal« obhajiluó mizo g. Zabret iz Stične In mizar Rus iz Polja. Predvsem se moramo va-ščani nuiljavake «soseske zahvaliti naši naokrog znani gospej Mariji Kästelte z Boja njega vrha, Iti je prevzela vse stroSke. Ne bi bilo prav, ako bi oh tei priliki ne omenili, da ie imenovana liko pripomogla tudi k zidavi cerkvene :aj posodila je v ta namen vsoto de- narja. Koliko voz materiala je dal« zvoziti. «i treba praviti. Za povzdigo nedeljske službe božje jc kupila krasen mašni plašč zelene barve. Bog poplačaj dobrolnici njena dobra (lela. ki jih je storila v božjo čast. Nov vodovod (Mruševo pri Ljubljani) S pomočjo Higijenskcga zavoda v Ljuhljaai in po načrtih g. inž. Giur.elja. smo dobili n«» vodovod. Tudi ministrstvo za narodno zdravje nam je naklonilo v ta namen 50.000 Din. Težaška dela smo opravili vaščani sami, kar je bil« posebno letos združeno s precejšnjimi mukami Ko se vsem, ki so zgradbo vodovoda n« Ia «» oni način pospeševali, toplo zahvaljujemo. »«-bimo k svečani otvoritvi in na to sledeči »<•*• lici, ki bo dne 27. avgusta tega leta. Ali ima ločenka pravico do poročnega prstana Otem vprašanju so v vseh inštancah razsojala pariška sodišča. Neki mož je od ločene žene zahteval, naj mu vrne poročni prstan. Žena je to odklonila, nakar je mož tožil Pravda je šla po vseh instancah, slednjič ie vrhovno sodišče razsodilo, da ženi poročnega prstana ni treba vrniti. Kajti poročni prstan ni navadno darilo in ga more žena obdržati, čeprav je bila pri ločitvi spon an a za krivo. Miha: »Današnja dekleta >• aiti ornatiti o» marajo, i Tla®: »Kako pa to tel?« Miha: »Ker sem lih že več vprašat.« TI ddejwjfe^ Ustoiičenie novega iavantinskega knezoškofa Kalili mu" že poročali, je l>ij na inesb Lunrlesa ki-<-/.'išliofa dr Andreja K«.'Im.-. :■„.-. InovAU dosedanji lavantinski pomožni škof dr. Ifv,m Tomaži'". Slovesno ustolicenje novega mariborske-, , cerkveaega kneza so določili na dan 15. av-Imista 19351. Na predvečer slavnostnega dne [üo pevci združenih mariborskih zborov prire-Ijili g. kuezoškofu prelepo podoknieo, kateri jso prisostvovali tisoči ljndRtva, iskreno popravljajoči novega vladiko. Na Veliki Šmaren se je izvršila v stolnici (cerkvena slovesnost ustoličenja, na katero so poleg duhovščine tudi zastopniki držav-liuli in drugih oblasti. Vladika dr. Tomazič, ki Ije 08. škof v vrsti lavantinakih cerkvenih nad-I pastirjev in v 58. letu starosti, je imel na vse I prisrčen nagovor, nakar je sledila slovesna j služba božja. Osebno je knezoškofu dr. Ivanu IToinažiču izrekel čestitke tudi predsednik vla-! ile g. dr. Srskič. j Naj novega Iavantinskega vladiko veemo-jjiočai Bog tudi v bodoče liogato blagoslavlja I v vsestransko srečo slovenskega ljudstva! Radio Vsak delavnik: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 čas. plošče, borza 19.00 H adi« orkester [21.30 Čas, poročila. Četrtek: i?, avgusta : 19.30 (Jo&podinjfika ura 20.00 Urban IIromski 20.30 Violinski koncert Karla Rupla 21.30 Pevski koncert 6. Marjaun Hiisn 22.00 Radio orkester. Petek, 18. «vgnsto : 19.30 Rejo koz 20.00 Slike iz •»»ur« 20,30 Prcuo« iz Belgrada 22.30 Plošče. Sobota, 1». avgusta: 20.1)0 Pregi««! zunanjih poklicnih dogodkov 20.30 Konccrt delavsko godbe i/tirja< 21.45 Radio orkester. Nedelja, 2«. av. gusla; 8.15 Poročilu 8.30 Gimnastika 9.00 Versko predavanje 9.30 Prenos eerkvcile Kl«sbe h frau-eiskonskc cerkve 10.00 Potovanje po Evropi in tujski promet 10.30 Paaivi/.ein in aklivizem 11.00 Radio orkester 12.00 čas, plošče 15.00 Kmetijska ina 13.30 /abuvna ur« Pavla Ruskcrgcrja U Maribora 16.30 Radio orkester 20.00 Pevski koncert gdč. Vere Mojdičeve 20.45 R.idio orkester 2 .30 Cas, poročil« 21.45 »«dio jazz. Ponedeljek, 21. avgusta : 19.00 Radio orkester 20.00 Ljubljanski muzej — esperanto 20.30 Prenon iz Zagrebu 22.30 Plošče. Torek, 22. avgusta: 19.00 Radio orkester 20.00 Afriško verstvu 20.30 Du-etiii koncert gdč. Vedrokive ir g. Živka 21.45 R««lio orkester. Sreda, 23. avgust«: 19.30 Literarna ura 20.00 Sevdalinke, poje g. Miličevič 20.45 Radio orkester 22.30 Angleške plošče. V pasjih dnevih »Strašno je hudo na svetu«, pravi debeluh. »Ali. 'nesrečni pasji dnevi! Ko bi vsaj bil suh!« Pa pokliče hitro .slugo: »Daj pečenko uii in drugo, kar /a jesti se dobi! Kdo brez jel« naj živi?! Sluga pa ponižno provi:. :»Vestc, kaj ste rekli davi: dane« bom čez don jedel sok iiesUul«« »Pojdi, godrniač ti stari! Kar «eni rekel, kuj li mari! K«j imam no svelo te»»? T« edino, kar pojem! Naj fii odtrgujem, menda še gladil jem? Saj zadosti že trpini, p» naj še slabó živimi'!« /maje sluga z glavo slaro: »»Jaz sem res /a «taro šaro! Rad bi, da v vročini žgoči tic trpel bi gospodar, pa očitek, moram čuti. da mi vee ekitp nič ni umrl«« . Sluga je po jed odhitel, debeluh 6e je potil, a potem jc spet vjtiilei, da bi siili ie>«vilek bil! Frniijo Neubauer. Listnica uredništva Brezposelnemu kovaškemu pomočniku: Vi sodite nekoliko prečrno, zakaj naš slovenski kmet pomaga brezposelnim več kot si mislite. Je pa sam v težavah, zato ne more vsemu kaj. Na stoline brezposelnih dobi vsak večer zavetišče v kmetski vasi in še večerjo zraven, če je bilo v Hrvatski, Dalmaciji, Bosni in Slavoniji, kakor pravite boljše, zakaj niste tam ostali? Pa brez zamere. — V Celje: Ne bi honorirali, tudi zato ne, ker bi članek priuašalo še drugo časopisje. Sicer 1» so take stvari v največjo korist sami tvrdki. — Naslednji številki »Domoljuba« izjemoma nc bo priloga »Društvenik«, ampak »Gospodinja«. P. t. gg. sotrudniki naj blagovolijo to dejstvo upoštevati in pravočasno poslati redne prispevke. — Ker smo to Številko »Dom olj oba * zaključili že v ponedeljek dopoldne, pridejo mnogi dopisi šele prihodnjič ila vrsto. Za smels Policijski komisar: »Kaküne dokaz« imate, da je bil obtoženi pijan?« Policaj: »Takole jc bilo: Opazil sem ga, ko j« pozvonil pri nekih vratih, saio j« vrg«l denar v pisemski nabiralnik in se jezil, ker a: bilo čokolad« ven, nato ie pobral steklenico, {o Bastavi) na uho, rekoč: Halo! Kaj, nobenega odgovora, tudi prav. Položil je steklenico aa tla sedel na prag ter zaspal.« Spričevala so razdelili ia Grčauoov Nace je grdo gledal. Dvignil ie roko ter dejab »Gospod učitelj, nezadostnega pa., rea nisem zasloiil.«. Učitelj: »Vem da ne, a žal, slab Sega reda tt nisem mogel dati, ker ga nimamo.« ★ Igralec: »Da, kadar sem jaz aa odru, dragi I moji, takrat so moji gledalci naravnost prilepljeni na svoje sedeže.« Prijatelj: »Saj jib edino na ta način pridržii v gledališču,« RAZNO Najbitre)ie reči aa »veli Slavni Phileai Fogg v romanu Julesa Vernea j« S «romal zemljo v 80 Mh. Kaj bi dejal k brini modernih letal, ki bi napravili 40.000 km dolgo pol okoli zemlje v ekvatorskem pasu v 4 dneh? loda granate modernih '«Pov, ki brzijo z 800 m I» sekundo, bi rabile za w razdaljo pičlih 17 ur. "»I|a ae vrli okoli «oln-<» « brzino 30 km na uro -.proti tej brzini z«o»ln- •««I. Solnce se t vso »«10 nebesni drufcino Woika proti neki zvez- ?' " Herkulu z brzino 19 ■JJ « «ekundo. C« bi na- «levalo u pot z do.led- ^1». b, trčilo iele po milijonih Jetih va- ! ,1omenjena £fka a na mestu, kar se pa ne «J»«, ker tudi sama po- ^«£0 vesoljnem prosto- •il«l»; Ivaile "«de '.T"« "«rnr.é aika. sla'»ice, temveč m . raed aji- r0„'T8",0 brzino po ve-fr«. d» jih prekaiajo vila. ,„.tkaVWe m*loJte-C »Sam- GS I. dt"!1^™ «•' C dosIt» «k« ' v'dna zvezda v Naš gospod župnik Spisala Helena Hal usek k a. Iz uenfščine prevedla Marija Kmetova. m m w m m m "m m »Ho, ho,< se je zaničljivo obregnilo neko bitje brez kosti, »tvoje pošteno grdo lice dandanašnji ne preplaši te sodrge tam zgoraj! Prenaglo te izsledijo. Jaz, Hinav-ščina, zmorem več!« • »Tudi ti si se preživela; tvoji m rdi se smeje dandanašnji že vsak otrok,« je hitel neki peklenšček, suh in trd ko trska. » A jaz vem, kako je priti počasi pa uspešno Besedi do živega! Vrtati je treba, vrtati! Vrtati po vseh razpokah, vseh kotičkih človeške volje; vrtati, dokler vse skupaj tako opeša, da se sesuje in razpade v nič. t Pri tem se je tenko bitje besno vrtelo krog sebe in je dobilo obliko svedra. »Jaz,« je sikajoče dokazoval suhi peklenšček, »jaz zmanem sleherno moč, spodkop-ljem še tako vero, obrežem vsako perut! Jaz, Dvom, morim Besedo.« »Kaj boš ti moril,« je sopiliajoče zavreščala neka zakasnela čarovnica. Potegnila je z metlo in ua mah odrinila vso množico malih grehov od sebe. »Vzvišeni knez,« je bevskala dalje in v enomer mahala z metlo krog sebe, »prav zelo krivično je, ker me ne prištevaš k svojim blagoroduim otrokom. Imam več službenih let ko vsi drugi. Služila sem ti, ko drugih še na svetu ni bilo. Nekateri učenjaki trdijo celo, da sem tvoja mati. He, he! Ali se nisem jaz prva borila zoper Besedo? Ali nisem v njenem imenu zažigala grmade, mudila otroke, zastrupljala studence, spreminjala angele v zločince in zločince v bogove? Ali nisem spravila človek« tako da- leč, da je zasovražit Besedo in jo onečaščal? A zda) imam Besedo za vse čase v kletki, jaz, Krivoverstvo!< »2e prav, že prav, saj nisi tako neumna, ti stara harpija,« se je laskal Satan. A spet jc zadonel glas iz dalje: »Ni res! Beseda je svobodna, vera jo je oprostila vseh vezi!« Tedaj se je izločila iz teme neka svetla, visoka postava in vstopil je izredno lep mladenič. Lice je bilo ko izklesano iz granita, izraz obraza ko okamenela bolečina brez imena. Zdelo se je, da je ta bolečina na veke začrtana v njegovih potezah, začrtana brez solza in brez upanja. Mladenič je povešal težke veke, ko mu je govoril Satan : »No, brat Lucifer, kaj si pa ti storil za moje kraljestvo, odkar se nisva videla? Zdi se mi, da že dolgo nisva bila skupaj. Ali ni bilo to takrat, ko si v paradižu zasadil drevo spoznanja in vtihotapil nato mene v podobi kače vanj? Kako si zoprval Besedi?« Lepi, mrki mladenič je s težavo dvignil veke. Ves zbor odličnih udeležencev se je stresel. Pod vekami ni bilo oči. Šop zelenih pramenov se je usipal iz niča. >No, Lucifer, oslepljeni nosilec luči, kaj si storil zoper Luč?« »Iznašel sem poslednje orožje.« Lucifer je iztegnil svojo ozko roko in pokazal Satanu dlan: »Kaj vidiš?« »Drobcen, črn znak.« »Ta znak je tvoja zmaga!« Satan se je neverno nasmehnil. »Z mojo lučjo boš videl v prihodnost!« Tako je govoril Lucifer. Nato je nameril svoj žor, pramenov na zemljo iu potegnil Satana v svoj začarani krog. »Kaj vidiš, brat moj?« »Vidim, kako se združi na stotine teli znakov, da jo Z ljubljanskega trsa V Ljubljani, 14. avgusta Cene so še vedno nespremenjene, v kupčijah vlada na splošno precejšen zastoj, To seje videlo tudi na zadnjem živinskem sejmu v Ljubljani, (hi tudi na živilskem trgu ob sredah in sobotah, ko je zmerom ua trg postai Ijeuega dovolj blaga, kupcev pa ni toliko, da bi pokupili vse, kar kmetje pripeljejo v mosto. Ljubljančani so zdaj večinoma na počitnicah in to precej vpliva tudi na tržno živahnost, ki se bo koj drugi mesec znatno poživila. Kakšnega posebnega zboljšanja v cenah ta živahnost seveda ne bo prinesla, pač pa se bo nekoliko več in lažje prodajalo. Podoba ie, da bodo letos glavni kmetski pridelki, kakor krompir in zelje, skoraj za polovico cenejši, kakor so bili lansko leto. Krompir je že zdaj, ko ga pripeljejo zelo malo na trg, komaj po 80 do 90 par kilogram. Ko pontine glavno poljsko delo in bo krompir ves dozorel, tedaj bo dovoz krompirja na ljubljanski trg tako velik, da bo pač nujno 3e bolj padla cena krompirja. Z zeljem pa bo najbri ista. Kmetov utržek za poljske pridelke bo torej letos še slabši, kakor je bil lansko leto. To pa predvsem zato, ker pridelki pač pe gredo ren, doma pa pridelamo zase skoraj preveč. V dobrih letih smo izvozili v tujino precej $adja, letos pa izgleda, da tudi sadja ne bo mnogo. Po vsem tem skoraj lahko rečemo, da krize na kmetih najbrž še ne bo tako kmalu konec. Seveda krize mi dòma ne bomo nikoli sami rešili, ublažiti pa bi jo bilo nemara s pametnimi gospoda nskinii ukrepi vendarle mogoče. Stiska je zlasti na kmetih žo taka, da prav resno grozi nevarnost splošnega olutbožanja in propadanja. Mnogi trdni gospodarji tarnajo, da komaj še vzdrže pritisk. Mnogi veliki grunti po deželi so v nevarnosti, manjši kmetje pa so se sploh že morali zadolžiti, dokler so se namreč še mogli. Zdaj se niti zadolžiti nihče več skoraj ne more. ko posojila ni nikjer mogoče dobiti.- Ko vse to uvidimo in premišljujemo o zlih posledicah, ki htijno morajo priti, potem moramo ponovno svetovati — čeprav vemo, da se po tem nasvetu že vsak uvideven gospodar po sili razmer mora ravnati — največjo zmernost in varčevanje pri vseh zdatkih. Letošnja zima bo huda. Cene živini ia mesu: voli L vrste 4.25—5 Din. voli II. vrste 3-4 Din, voli IU. vrste 2-5 Din: telice L vrste 4.25-5 Din, telice 11. v rste 5-4 Din. telice 111. vrste 2~5D1n,■krave 1. vrste 3-4 Din. krave II. vrste 2.25-5 Din. krave III. vrste 1.50-2 Din; teleta L vrste 5 Din, teleta 11. vrste 4 Din; presiči 8-9 Din -Goveje meso: I. vrste: prednji del 8-9 Uin, zadnji del 10-12 Din, ft>veJf , "?cs?,, «/-vrste: prednji del 7-8 Din, zadnji del 9-10 Din, goveje meso IH- vrste: prednji del 5-6 Din, zadnji del 7—8 Din; telečje meso: 1. vrste: prednji del 10-12 Din, zaduji del 12-14 Din, telečje meso II. vrste: prednji del 8-10 Din. zadnji del 10-12 Din; domača svinjina 12-18 Din, hrvaška svinjina 11—16 Din, prekajena svinjina 16—22 Din, svinjska mast 18 Din, hrvaška stanine 15 Din, domača slanina 14—15 Din. Konjsko meso velja 4—6 Din, ovčje meso 6.10 Din. Surove goveje kože: volovske 7—9 Din, kravje 7 Din, bikove 6 Din, telečje 12 Din, domačih prešičev 5—4 Din, hrvaških prešičev t Diu. Cene žitu; pšenica 175-185 Din l(.xm .».« n:- „f m ..n» n.'. Jeetncn 133-105 Uta, rz 155—I5U Uin, oves m « Diu, koruza 115-130 Din, fižol 225-2?5 [);' Borzne cene žitu so nespremenjene: i, 190-200 Din, koruza 125-152.50 l)i„. ' ™'M Tako lovi AER0XON z zaponcem dokazano najboljši muholovec sveta. Se mnogo posnema, zato zahtevajte izrecno „AEROXON" Mlevsk! izdelki: pšenjčna moku 250-355 Din, koruzna moka Ì30—165 Din; na borzi-bnčka nularica 430—435 Din, banatska nularica 440—445 Din. Krmila: seno 40—60 Din, slame zdaj ni prodaj, ltice»na (seme) ISOoDin, vse zn tao k5, Razkolnikov: Smrt Krlvtkove Špele V naši gorski vasi so novice dokaj redke, Vsako leto enkrat vjamejo orožniki tri znaje divje lovce, nepoboUljive grešnike in jih odpeljejo za nekaj tednov na ričet. Fantje se na proščenju vsako leto postrani gledajo, stepo se skoro nikoli več ne, kar je pač dobro in prav, čemu bi se pa človek drezal z nožen in pobijal kakor iival, saj vojske preskrbe a tako žalostno zabavo, ki jo je kmalu preveč. Tako je pri nas res malo novic, če pa do-' živimo kaj novega, tedaj vsi vaščani dogodek premlevajo, mu skušajo priti do korenin, modrujejo in iščejo vzrok. Radi tudi slučaj nalašč izpreminjajo in se vprašujejo: »Kaj pa, če bi se zadeva takole vršila,, kaj bi bilo potem?* Sicer so pa naši vaščani dobri in miroljubni ljudje, ki se ne prepirajo ne z Bogom, ne z ljudmi ter sta župnik in župan z njimi zadovoljna. Lansko jesen je pa naša vasica doživela poseben slučaj, ki je sicer zelo žalosten, toda resničen. Krivčkova Spela je bila suhljata iri visoki ženska. Njen glas je bil globok in hrapav,: njene besede trde in večkrat zabeljene z ostre kletvico. Sicer ni bila hudobna ženska, pai dolg sprevod. In daljši je in zmeraj silnejši, krog zemlje se vije, prepaša jo s širokim, črnim trakom. Trak se razteza in je mreža, ki prepreza vso zemljo. Napolnjuje doline, izravnava hribe, veže kraj s krajem, človeka s človekom.« Dotlej je govoril Satan ko v mislih. A prekinil se je in srdito zatulil: »Ali ni to izdajstvo? Izdajstvo mojega kraljestva?« »Poglej še,< je zapovedal Lucifer. Hudič je slušal in gledal dalje: »Čudno, čudno, črni sprevod oblega gradove, stresa zidovja, naskakuje katedrale. Ze se ziblje nad križi vrh stolpov. Podirajo se, podirajo te ponosne katedrale, padajo ko drevesa pod sekiro; v prah se spreminjajo mogočni gradovi.« Satan je od navdušenja tiščal pene. »Naprej,« je zaukazal nosilec luči. »Sprevod se dviga k nebesom, zdrobi pečate na nebeških vratih. Potres pogoltne bogove, črna množica se v silnem valu odbije, zajema ljudi, napolni jim ušesa, oči. Ne razumejo več Besede, ne slišijo je več. Milijoni glasov črnega vala tulijo krog človeka, ki sicer pljuva na črno sodrgo, vendar meni, da je Beseda... Človek je oglušil in oslepel. Ko stena stoji med njim in srcem sveta tisti črni val. Človek pozna zdaj pač skrivnosti snovi, ne ve pa ničesar o smislu, da je ustvaril snov. Laž kraljuje na svetu. Človek jo imenuje spoznanje. Beseda umrje v človeku; zadušil jo je črni val. Luč ugasne, pa ljudje tega ne opazijo. Mrtva je Beseda, svet je moj!« Satan je besnel s strahovitim, veselim sovraštvom: »Daj mi ta znak, brat Luciferi Vse moje kraljestvo li podarim za ta znaki« Oslepljen nosilec luči je sklopil težke veke nad zelenim šopom pramenov. Mahoma je začel oklevati. »Daj mi ga, prodaj mi ga!« je tiščal Satan vanj. »Kaj bo tebi ta znak smrti...« »Z njim bi rad uteäil svoje hrepenenje po NJEMU Kako je bil ta vzdih mrtvaško žalosten, s katerim je Lucifer odgovoril Satanu I In nato je na vso moč zadegal neznatni črni znak na zemljo. Tega dne je neki ubogi čJovek iznašel: Tiskarstvo I . Ko je priletnk gospodična zaklenila hišna vrata, je j»ostopač odpehail vrtna vratica in vstopil. Stal je na nekem revnem predmestnem vrtu, bil je vee skrivnosten in neznansko žalosten. Tu je bi lo nekaj segnitih zeljnatih glav, ondi dvoje dvoje drevesnih okostnjakov in še propadajoča gredica, kjer je nekaj kesnih krizantem prezebalo v burji. Tam v ozadju, kakih trideset korakov od vhoda, je stala hiša priletne gospodične. Ob tej uri ni bilo žive duše na cesti. Le nad vrtnim obzidjem je iztezal leseni Kristus svoje izčrpane roke v noč. Iz svetilke, ki je gorela pri njegovih nogah, so migotali bledi svetlobni odsevi in se dvigali k obrazu Križanega, da je bil ko živ. Postopač je poškilil tja in dvignil ramena. Med tem je ondi v hiši prižgala stara gospodična luč in njena majhna, ozka senca je begala po zastorih sem in Ija. Postopač je razočarano zavzdihnil. Nato se je zdelo, ko da se je odločil, da počaka. Sedel je na kamen v senco izpahnjenega dela obzidja, zadaj za pokončnima drevescema. Dežju je obrnil široki, okrogli hrbet in čepico, ki si jo je potegnil čez ušesa. Na temačnem vrtu je bil le še ko temnejša senca, ki je nt nihče videl, del neizmerne bede, na katero je gledal samo Kristus innad obzidja. Topo se je postopač oprl na palico in motril svoje preluknjane čevlje, kamor se je nabrala voda mnogih ' >Z7h- _ se je rogalo ob slehernem njego-vem koraku. To je bilo še hujšo ko äklopotanie dežja po ozvezdju Slikarja, ki >• premika z brzino 450 km na sekundo. V nainovej-Jem času so odkrili «vei-do, ki napravi baie celo 500 km na aekundo, a to ie ni gotovo. Cvetlica pod vlada* laičito. Tehnični sosvet gozdarska uprave v Rio de Jaoiero v Braziliji M ie obrnil do brazilski vlad« s proinjo, naj w vlada postavila pod «ito redko cvetlico, j" raste samo v Braziliji in ie tam le v botaničnem vrtu mesta JacarepaJua. To cvetlico, ki je «nana pod imenom »Goethea«, ie vzredil leta 1821 botanik Essenbeck iz rastlin« po imenu »malvaceoa«. Ta zaščita nad to cvetko bo kot nekak spomin na stoletnico smrti velikega Kenija J. W. Goetheia, katere se je svet spominjal 22. marca 1932. Destilirana voda kot zdravilo. Destilirana voda, osvobodi telo vsakovrstnih soli in strupov, zato so jo doslei uporabljali rs zdravljenje vsakovrstnih bolezni, posebno pri obolenjih obisti in žolča tV xa odpravo previsokega krvnega pritiska. Ta voda pa je imela ta nedo-statek, da je Imela sla» okus in duh, to predvsem zaradi tega, *er »i posta- ie bila izgubljena revica, ker je preveč, pila žganje. Ce pa ženska pije žganje, „a že posebno žalostno! lani jc bilo po naših travnikih in hribih (cbno veliko brinja. Ljudje so ga pridno ,j in prodajali, a tudi žganje so kuhali. 1VÜ0 da je požirek brinjevca za zdravje. Leve jagode so res zdravilne; it? mojrda liiek res ne škodi odraslemu človeku, če "sbopočuti Špela si je pa mislila drugače. ,/a je prepričana, da je brinjevec najboljše Iravilo, ki ga mota človek vlivati vase ka-„ vodo, da ostane zdrav in krepak. Spela je bila že čez šestdeset let stara, „a zdravje je po svoje pazila. Ker je bila epričaa, da je brinjevec zdravilo za njo, jc spomnila: »Brinja je dovolj. Čemu bi samo sem in kupila kako šilce brinjevca? Sama si bom' brala brinja in si skuhala zdravilfle žganji-nič koliko!« "" '' ■";' Rečeno storjeno. Sla je k" bratrancu' iri toliko časa nadlegovala, da jS je dbljühil otelza kuhanje žgarijiče. Nato je ila haUirat .,!. • • ' * .1 it , u • . Bije- , Špela je bila sicer' ie precéj stara, a " V ib je lezla urno kakor koza, saj jo je pod-' rala vesela misel, da se bo lahktinaltickala injevca po mili volji in ta misel jo je kre-la in ji dajala pogum, da Je vztrajala. Ko jc utrudila, je nekoliko počila in potem ei začela ter se sama čudila, da ji'že misel dobri brinjevček daje toliko močiti in olje. Kote! je zvlekla na svojem «amotežu na spuščeno gmajno pod hribom za svojo pol-zpalo kočo, pripravita si je drv in, kmalu pričela kuhati. K nji je zaiel samo kak ulk, ki ji je malo ponagajal.a sicer ni bilo ikogar. v .<■•'.. Spela je kuhala in kuhala, .pa ji,, je šlo kuhanje vse jjrepdčasi. Ko je žganjica začela' dišati, je ženica takoj segla z zajemalko vanjo m si jo natočila v lonec, čeprav še ni bila skuhana. Pridno je kuhala in vmes praznila kotel. Ko je bil brinjevec skuhan, ga ni bilo skoro nič, ker je že vsega popreje požlampata. Ostanek je majaje se odnesla v grmovje, kjer je spet srebala žganje ie naprej in je naposled obležala. ! Bratranec je prepozno zvedel, da Špela ,kuha žganje in ga sproti pridno lučka. Njemu je lagala, da bo .skuhala brinjevec in ga nesla i v mesto, prodat. Odhitel je na gmajno, kjer je našel kotel in ga odpeljal domov, Špel i ce pa ni nikjer mogel iztakniti. Pijanka je mirno ležala v grmovju. Njena glava je bila težka kakor iz svinca. Čudne prikazni so se vrstil« v njeni .pijanski omamljenosti. Enkrat se ji je zdelo, da vise mesto i vej raz dreves same kuče in se stézajo k nji. IDrug^ jfi videla, kako plešejo okoli nje same •tèrne piatte in mijavkajo z žalostnimi presun- j VzdiÉ^alà je in sc. trudila, da bi se od-|vlekla koliltw mogoče daleč jproi od drevja :in grmovja, pa je zajezi* v grapo in občepela Jv blatni vodi- Naslonila ,je glavo na kamen lin zadremala. Dolgo je spala. Ko se je prebudili, jo je vse bolelo. Zlezla je nazaj na travnik, kjer jé imela svoj ljubljeni lonec z bri-njevcem. Hlastno je popila vse kar je bilo še v loncu in obležala kakor klada. Čutila je, j da je zelo trudna in bolna, čeprav je pila samo zdraviUo: Sam vrag me je premotil, da sem pila žganje, ko še ni bilo prekuhano, E, v brinju mora hiti pač nekaj strupa, že ne bi ne bila tak« zdelana!« je modrovala in se plašno *za-'zrla v prikazni, ki so. se jjpet pojavljale pred njo. Podila jih jé, seijézHa in klela, ter na- zadnje poskušala moliti,, a jjrikazni so ostale. Vsa se je tresla, ko se je 'počasi dvignila, a spet jo je kar zavrtelo, padla je in se onesvestila, saj ni bilò nič čudnega, ker je popila toliko strupa. Dolgo je ležala v grmovju. Ko se. je nekoliko zavedla, je zlezla po vseh štirih iz njega. Pastirji so jo videli in so se je kar prestrašili, v$a blatna, zmršena in raztrgana se jim, je zdela kakor pošast. Ko so jo spoznali, so jo spravili v bajto, ki je bila komaj deset minut oddaljena od travnika, pa le ni mogla sama domov. Sporočili so bratrancu kako je s Špelo in poslal je po zdravnika, ki jo je pregledal,-zmajal z glavo in rekel, da ne bo nikoli več zdrava, ker je vsa zastrupljena z alkoholom, ki : 'jo je menda, vso požga). v : : Špela je nekaj časa mirno ležala v svoji ipnstelji. Porteti pa je vstala in kričala ter bjascnela- ,Dva. mo£ka sfa \ jo komaj ukrotil*' .in :poye«aia.r'., *:•.»«.... • Naslednji dan so jo hoteli odpeljati v blàkWifcoi' Predel so fo nalofili' Ma' voi, se 'jé' predramila, ;in. ^istò' pametno, ypjaliila: ," . ■ j »Kakšne 'komedije pa uganjate z menoj?« j . '»Špela, žalostna pot te čaka, zakaj si se ga'; tako nalàckalé?'« ji' je nekdo' Odgovoril, ..' »Samo kozarček brijijèvca bi še rada,« je odvrnila, sklonila glavo in že je. i)i bilo več med živimi. Onas »Jaz grem na trg, ti pa «ned tem pre-,barvaj to omaro in pa kredenco. « Ko se jc vrnila ni bilo moža v. kuhinji,, a tudi opnare in kredenc« ! nikjer. »Kie P« si?*, je klicala.. >>Tu gori ppd, stre •ho, Mifla.'..,Omaro in, kredencp barvam.« '»Ja, glej služijo zabavi, * «a življenjske po-'"tóme. Razume se, da yio iz te ugotovitve ™ Rodnosti, ki se «ko zahtevajo za takl- * r«4i. io se vozili pred Predhodnik da-avtomobila je ™ parno vozilo, čigar 5F? 1* dala pted ,to m??0*0 posla "«vil-N tehnikom. V omenje- Ä'Mllu,,so » ii i . ^oHu vedno vo-' ,,b°l vrelo vodo, WUtai S,: cdw* njegovih plečih; bolj mrzlo jc bilo. Ondi se je še zmeraj gibala staridjia senca po zastowh. Si kazalo drugega, ko počakati, da bodo v hiši vsi salpali. Seveda, dosti ne bo dobiti ondi. Gospodična ni Wla bogata;; a »sila kol« lomi« in nekaj prihrankov imajo zmeraj take varčne ženske. In p«, res je: zakaj bi stradal vedno isti človek? Vsaj enkrat bi moral priti vsak na vrsto, če pa ne, pa si vsak pomagaj, kakor že kaže! Kajpa, bolje bi bilo ; bolje, <še sè ne b? zbudila. Bo že paziL do bo vrata čim ;ti£e Odprl. '•'' A če se 'bo zbudila? Bolje, da še n« bi — žarijo ' bolje... Neka 'majhna senca sie je preriieknila in se spSarila k človeku. Peš. Ne Čuvajski — i»a2 pa izgubljenec, pes brez gospodarja, lačen in usmiljenja pbtieben ko ta postopač. Koj ga je »poznal. Videl ga je že pred mnogo vrati, kako' je beračil ko on. Kakor se spodobi članu prostozidarske lože, tudi pes ni odpri gobca in se je dal »potasti «amo z riemiiii tnahljanjeni z repom. Usedel se jé nasproti postopača in sé z lepimi, žalostnimi očmi zagledal vanj. Lakota je motrila stisko In psu se je zasmilil človek. Mož se ni zgenil. Pes je strigel z ušeai, se nekoliko približal in se skoraj obranil ob roko. Človek ga še zdaj ni ražumel. »Brat,« je hòt&ì reči :pes. sjpobožaj nie vendar malo po glavi! Tebi ne bo škodilo, mene bo pa osrečilo! Ali ne vidiš, kako sva oba sanid? Ce ti'ne dovoli S, sé ti ne ■ . ■. /v... ?! v' _ ^ 'J______S/. Ar.livr» »VrAl'il 'Qßi bi sprijaznita, kàj? Nikàr se me ne sramtij, nisein kar navaden pritepeoec, videi sem tudi že lepše čase! Cisto-krviie pasme sem in sem pes po vseh predpisih. Ne verjameš? Motriš té tUve maroge na mojem rjavetn kožuhu? Priziiatit''"*- spomini -so na pradede, ki jih je vleklo na eestb. je res; a -to se dogaja tudi v najboljših družinah. Pa, ali veš U človek, da mi pomagajo prav tj maroge, da morem še živeti? Vraga, če bi bil prav čiste, krvi, kdaj bi že ne mogel več hoditi okoli! Da, te -sive maroge! Takega pomena so ko zate tvoje, velike noge., To dvoje nama pomaga, da moreva še životariti.« •Velike, kmetiške noge so se oglasile: »Zvrk, žvrk« in njih gospodar je dvignil - glavo. Zdaj, je stiska spoznala lakoto. Človek je obrnil vse svoje žepe iu izbrskal črno •,. skorjo kruha, spomin davne večerje.. Trda je bila, da si jo mogel; dolgo glödati.; Pes j.e' položil taco na moževo krtene in ip«®no gledal,-kako je človek rpzl^niil kruh aa.,: dvoje in dal večjo polovico njemu. Hlastnil je in jo tako giadovno pogoltnil,, da bi se bil skoraj, zadavil. Nato je poskočil možu v naročje, mu položil taco na ramo in mu ves vzhičen nežno lizal lice. Njegovo veselje je bilo prisrčno in iskreno je bil hvaležen. Postopač je potrpežljivo prenašal to pasjo vdanost. Prvikrat v življenju ga je nekdo vzljubil kar na pogled. Marsikaj! je smel pričakovati, da ga bo doletelo, a kaj takega? Skoraj se je začel spoštovati. Nenadoma je človek vstal in prestopil. Pes je šel t njim in se z gobcem tiščal njegovih meč. Torej ga je le pripoznal za gospodarja ! i No, ali smo tak nič? Saj nekaj premoremo, saj imamo stveze!« ■ Sliva! ga je povzdignila do človeške družbe. Na zastorih je izginila senca. V hišici spijo, vse je zavilo v meglen plašč. — Človek se za hip ozre vanjo in se mukoma ©krene k vrtnim vratom. V tej noči ni mèra prav nič tlačila stare gospodične. Ponto pač je obetal pri Kristusu na ceeti, ee ozrl kvišku in Se ^feltrila*. ' >J' ■ >Opravičevaje -j« pojasnil svoj«»»» «premljevaku! »Sveta noč je, veš.« * '''■•"' •''>■■ Razkolnikov: Božja pot Strdenove Urše Urša ie bogata samica. Privošči si nikoli nič dobrega, še bolj škoda se ji zdi darovati kaj svojomu bližnjemu V vasi je Urša že kar v pregovoru, saj pravijo vsakemu, ki ni preveč radodaren, da je skop kakor Strdenova Urša. Starka se vsako leto napoti na božjo pot k Mariji Pomagaj na Brezje. Zapravi nikoli ne niti beliča. Stara je, a vendar hodi kar Stiri ure peš. V žep dene kos črnega kruha, vodo dobi med potjo in že jo maha po cesti. Vso pot pobožno vzdihuje: »Marija, sa ilio tebi na čast grem peš, samo iz ljubezni do Tebe se postim k Marija pa dobro ve, da se Urši škoda zdi denarja in da bi se takoj peljala, če bi ji kdo plačal vlak in se nasitila, če bi jo kdo povabil na kosilo. Da, da, če bi Urša tako zelo ljubila Marijo, bi dala pač kakemu presjaku na Broejah: vbogajme, toda Urša se drži kakor, zamaknjena, presliši prošnje siromakov in hiti v cerkev. Tudi letos gre Urša na Brezje. Pa hoče slučaj, da naleti na svojega rojaka kaplana Sedeja, s katerim sta si še nekaj v rodu. Zgodaj pride na Brezje. Nedelja je. Ko zagleda kaplana, ga veselo pozdravi: »0, gospod Tone, danes ste pa vi tukaj!« »Da, tako je naneslo, na počitnicah sem tu nekaj dni. Ker je pa pater Benjamin zbolel, ga nsdomestujem in danes bom maševal namesto njega.« ' »Ali boste tudi pridigali?« poizveduje Urša, ki se ji nekam dobro zdi, da jo z duhovnikom dokaj dobra. »Seveda bom,« odvrne kaplan. Tedaj jo pa primaha po poti prosjak, ki ju prosi, naj bi mu kaj darovala. Gospod Anton ima oblečen talar. Denarnice nima pri sebi. Kar v zadregi je. Pa se obrhe k Urši: »Posodite mi nekaj.« »Nimam niči« gospod pa nimajo denarnice pri sebi!« biti Urša beraču dopovedovati. »Urša, nikar tako!« jo posvari duhpvnik in reče siromaku: ..... »Dovolj časa je še za v eerkey. Kar malp počakajte, skočim po denarnico, ki jo imam v suknjiču!« Urša nekaj zamrmra in se jezi. Kaplan jo pa malia v samostan. »Pa nisem mogel naštudirati današnje pridige, čeprav mi prerokujejo, da bom še slaven govornik. Zdaj imam lepo priliko, Urši naj malo potipam obisti, saj je skopa že kar od sile!« šepeta kaplan. Kmalu se vrne in obdaruje prosjaka. Potem odhiti v zakristijo, kjer se preobleče in pomoli, proseč svetega Duha, naj ga razsvetli pri njegovi pridigi. " Pridiga se prične. Urša se spravi kar v prvo klop, da bi udobneje poslušala gospoda, ki jo takoj opazi, ko stopi na lečo. Počasi in mirno prične duhovnik govoriti. O kraljestvu božjem pripoveduje in podarja, da to kraljestvo ni od tega sveta in se morajo torej mnogim zemeljskim dobrotam odpovedati tisti, ki ga hočejo doseči. Potem preide na skopuhe, ki si zbirajo same zemske zaklade in prosijo Boga, da bi jim dal še več l«i»jatel|: Dr. Gregerij Pečjak. ~ iu več ter pri svoji skopoeti se mislijo, kako so dobri. * * Nazadnje omeni prirodo in njeno lepote, ki je le bežni odsev tistega kar nas čaka. Clo vek je na vse na svetu preveč navezan in na božjo pot vlači svoje grehe za seboj Nato udari kar haravnost, seže v Uršido dušo in stepta vso njeno namišljeno pobož-nost. Vedno glasneje in vedno trše govori, ko poudarja, da so na svetu skopuhi, ki si trgajo košček kruha iz ljubezni do svoje skoposti, a Bogu lažejo v obraz, da se postijo zavoljo Njega. Urša ga posluša z odprtimi usti. On pa udarja vedno bolj v živo, češ, da se Bog ne pusti goljufati, da taki ljudje varajo pač sami sebe. Starka nazadnje zaihti. Maša mine. Urša čaka pred cerkvijo gospoda Antona vsa ponižna in skrušena. Prosi ga, naj ji odpusti, ker ga je pred prosjakom nalagala. Kaplan se ji nasmehne in ji ponudi roko v spravo. Odslej je Urša čisto dobra ženska. Kadar' pride na Brezje, obdaruje vse siromake, pa tudi doma nikogar ne odpusti praznih rok. Tiho zadoščenje čuti v svoji radodarriosti in srečna je v svojem srcu. Mali oglasnik Vaaka drobna vrstica ali me prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske po Irebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe. PoHitH naprodil v Krškem okraju, od župne cerkve 10 minut, do ceste 5 minut. Živi se lahko 8 oseb, redi 6 glav. Zemlja ysa.ob-, detana, vinograd s najboljšem stanjU, pride-lék. 20beklo Prevzame se lahko takoj. Cena 90 tisoč Din. Polovica lahko ostane. Naslov ' pove Domoljub št. 9391. Httikontii Rozititi dobro ohranjen kupim. Kos. Crnava8 187. Bobre tnlli dobite pri Jerneju Jeraj. Zapoge t» Smlednik. Pustinja 13 d« 'b 'et-■ Bani |u n(i2a sprejmem takoj. Jožel Pe-terca. Vevče 28. D. M. v Polju. HrniflO mollo mlevske izdelke vedno sveže dobite pri tvrdki A. in N. Zorroan, Ljubliopa. Stari trg 32. - Dostavi se tudi vsaka količina na dom. Trgonkesa njima lepega vedenja, poštenih kmečkih staršev sprejmem z oskrbo. — C vel bar. Prekope-at. Jernej. Dne 10. julija t. 1, ie je izgubil v gozdu na Mrzlem studencu sivkasti, trdodlakasti pel. Ako kdo o «jem kaj ve, naj. javi županu Antonu Vovku ne Bledu- Ugoden nohup Najboljše nogavice, rokavice, srajce, ovratnike, kravate, trikoperilo, dišeča mila in vezenine, vse potrebščine za Čevljarje, Šivilje in krojače, itd. itd. po najniiji ceni dobite le pri tvrdki Josip PETELINC, Ljubljana Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika (za vodo). Urednik: M« Kešiček Wiener allesse 3. do 10. septembra (933 (jubilejni sejem) POSEBNE PRIREDITVE: Pohištveni sejem / Elektrika v gospodinjstvu Novodobno orodje i« plin I Obrtne kolektivi« razstave / Kadio razstava I Razstava u v hI Hj-ske Kadioprouietn a. d. (»Ravagt) / Duuj. »k» pletiina moda I Razstava koiuhovine «»»»lav» »Narodno rokodelstvo« / Stavbarstre io cenine zgradbe I »Kastor» hiša« / Razstava prenosnih zgradb / Razstava iznajdb I Zimski sport / »Posredovalci in oskrbniki posestev« I »250 let dunajske kavarne« / Rai stav* živil / Poljedelski in gozdni vzori i «tjrm Brez pitniškega vizuma! S seimsko izkaznico i in potnim listom prost prehod v Avstrijo — Ogrski transito vizutn se dobi na meji proti predložitvi sej m akt- izkaznice — Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrij-i sitih železnicah, na 4>ongvi. na Jadranu t< r v zračnem pron* tu — Pojasnita vnf ti vrst kakor tudi sejmske izkaznice (i 50 Din) se dobe pri ' WIENER MESSE A G., Wie« VII in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski koaiatat. Duna.ska r. 31 I Zveza ta tujski promet v Slorrniji (»Putaik«), Dunajska e. 1 I Zveza h tu|ski promet v Sloveniji (rfvtnikf), podrušnic« hotel Miklič, vis-a vii glavnega kolodvor* Nervozna 'gospa je stopila v ljubljanskem nt-botičniku v dvigalo. Ko se je to jelo hitro dvigati, je prijela uslužbenca za roko: -Kaj bi se zgodilo, ako bi dvigalo naenkrat zdrknilo v dno?« On pa je hladno odvrnil: »I, kaj, službo bi izgubil.« Breznik je bil strojevodja pri železnici, v pro-atem času pa je z največjo vnemo gradil in sestavljal radioaparate in o uspehih je potem pravil svojim tovarišem, ki pa sd bili že davno aiti takega govorjenja. Nekega dne ie spet razkazoval apa-r*t rekoč, to je moj zadnji uspeh. Sijajno.« »Veriamem,« je odvrnil tovariä, »da si sa™ napravil aparat. Je čisto tebi podoben, ker P« vsaki postaji žvižga.« IGNACIJ NAROBE, TAPETNlK, G08PÜ8VETSKA CESTA STEV. Ifl (PRI LEVIH- U Go,P°dM«< »Zagotavljali ste mi, da je t valim premogom kuriti najbolj varčno. Premog P» niti ne gori.« i Trgovec! »Gospa, kaj si morete misliti še kaj bolj varčnega?« Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cefc CIVICmEK °ri8'naini bi ratii'i>obite ea v toatMU iImmJ i LiubljuL Nadut in zadirčen gost, ki je dal čez glavo opraviti natakarici, jo je končno poklical ter dejal tztko od zgoraj doli: »Koliko sem vam dolžan.'« Natakarica ie skomignila ž rameni: »Hm, koliko ste mi dolžni, je težko reči, račun pa zo»b Šestnajst dinarjev.« Zahva/a. Podpisani se za izplačilo cele zavarovane vsote ob smrti moje žene, ki je [io petih mesecih zavarovanja nenadoma umrla, Vzajemni zavarovalnici, oddelku KARITAS, najtopleje zahvaljujem in to solidno zavarovanje vsem priporočani. Kočevje, 12. avgusta 1988. Drobnič Ivan I. r-