PoStnina plačana v gotovlni Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane meseCno po post! 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7*50 Din, ra inozemstvo 20 Din Račun pri poštnem čekovnem zavodu št. 1G.666. yUnta &oba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica §t 1 pritličje, desno. Telefon Interurban štev. 65. Rokoplsl se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Rokopisi »e sprejemajo ob ponedeljkih in peikih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi gledc prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 22. Celje, torek 20. marca 1934. Leto XVI. Uspel obcni zbor JNS na Dobrni CELJE, 20. marca. V nedeljo dopoldne je imcla občin- ska organizacija JNS za Dobrno red- ni občni zbor v dobrnski narodni šoli ob zelo lepi udeležbi članstva. Velika soba jo bila nabito polna in so morali mnogi stati na hodniku. Občni zbor je otvoril predsednik ob- činske organizacije gosp. upravitelj Jankovič ter prisrčno pozdravil gg. narodnega poslanca Ivana Pre- korška, predsednika sreske orga- nizacije JNS dr. Kalana, sreskega naeelnika dr. Vidmarja in sreskega veterinarskega referenta Šribarja. Po poročilu predsednika g. Janko- viča je poročal g. poslanec Prekor- šek o delu Narodne skupščine, o raz- nih zakonih ter o razdolžitvi kmotov in organizaciji javnih del, g. dr. Ka- lan je govoril o organizaciji stranke in bistvu klerikalizma, g. Šribar pa je razpravljal o delu sreskega kme- tijskega odbora in o državljanski vzgoji. Govornikom, ki so želi živah- no odobravanje, se je g. Jankovič iskreno zahvalil. Novo izvoljenemu odboru predseduje g. upravitelj Jan- kovič, podpredsednik jc župan gosp. Dergajner, tajnik pa učitelj g. Štravs. V debati sta gg. poslanec Prekoršek in dr. Kalan dajala razna pojasnila. DRAGO ŽABKAR: Napoved za pridobnino Do 31. t. m. so dolžni vsi imetniki obrtov predložiii davčni upravi na- poved za pridobnino, to je napoveda- ti, koliko so imeli v letu 1933. od svo- jega podjeija, poslovanja ali poklica čistega donosa. Zakon o neposrednih davklh pravi v § 53., da je smatrati za čisti dohodek skupni kosmati do- hodek podjetja, obrata ali poklica, zmanjšan za odbitke iz Ciena 54. To odbitke morejo tvoriti: najemnina ali najemna vrednost za lokal (ne pa za privatno stanovanje), place in dnevne mezde pomožnega osobja v denarju in iiaravi, obresti dolgov, ki pbj'emenjujejo posel (posamezno in poimenoma dokazano), odpisi za amortizacijo zgradb (ne stanovanj- skih), za stroje, orodje, faktično pla- Čani državni in samoupravni po- sredni davki, takse, carine, davek na poslpvni promet, prispevki za zava- rovanje d.eiavcev, pokojninsko zava- rovanje, prcmije za zavarovanje obratovališča, strojev in orodja, stroški za kurjavo, razsvetljavo in reklamo, kolikor so ti stroški v zve- zi z obratom. Od celotnega poslov- hega prometa naj se odbijejo najprej vsi računi za kupljeni materijal, se~ veda z nabavnimi cenami; tako do- bimo kosmati ali brutto dohodek, od tega pa naštete izdatke kot faktično plačane režijske stroške, kar daje končno doseženi čisti dohodek. Novi zakon o izpremembah in do- polnitvah zakona o neposrednih dav- kih, ki je izšel v »Službenih novinah« dne 20. februarja t. 1., pozna več vrst davčnih obvezancev glede pridobni- ne. Vsi mali obrtniki, ki imajo svoje obratovalnice izven mestnih, tržnih, zdraviliških in letoviških okolišev in ne zaposlujejo več kakor dva pomoč- nika, pa ne obratujejo s stroji na liiotorni pogon, so pavšalirani. Ti obrtniki - rokodelci plačajo letni pav- šalni znesek po 120 D,in za sebe in po 00 Din za vsakega pomočnika. Po dosedanjih informacijah niso pavSa- lirani oni obrtniki, ki so v letu 1933. imeli veö kakor dva pomočnika, pa Cetudi so imeli tretjega pomočnika le en dan. Vajenci se ne štejejo in je pomotno naziranje, da štejeta dva vajenca za enega pomočnika. Pavša- lirani so tüdi vozhiki (enovprežniki), izvoSčki in avtotaksiji, ki niinajo več nego on voz, dalje postreščki in vsi oni, ki dajejo samostojno svoje delo drugim na službo za odäkodnino, ako izvira to delo iz izključne ali pretež- ne uporabe telesnih moči. Ti plača- jo letni pavšalni davek 80 Din za se- be in za vsakega pomočnika 40 Din v krajih do 10.000 prebivalcev. Avto- taksiji plačajo 50% več. Občinske in druge samoupravne doklade se sme- jo za vse pavšalirance odmerjati na osnovi 80% letnega osnovnega pav- šala. Niso pa pavšalirani oni mali J obrtniki, ki pol eg svojega rokodel- skega poklica izvršujejo še kak obrt, n. pr. branjarijo, gostilno itd. Pavšaliranci niso obvezni predlo- žiti prijave za pridobnino. Vsi drugi obi'tniki pa morajo predložiti davč- no napovedi in sicer slično kakor prejšnja leta. Zakon o izpremembah odreja za te ostale le minimalno davčno osnovo, pod katero ne sme iti niti davčna uprava niti davčni odbor. Podlago za minimalno davčno osnovo tvori najemnina za stanova- nje in lokal ali delavnico. Ce najemnina stanovanja ni večja od letnih 6000 Din, sme biti davCna osnova minimalno dvakratna najem- nina, nad G000 do 12.000 Din dvain- polkratna, nad 12.000 do 24.000 Din trikratna in nad 24.000 Din triinpol- kratna najemnina. K najemnini za stanovanje se prišteje še 10 do 30?^ naj em nine za Jokal ali obj-atovališče in sicer po kraju in legi obratovalni- ce. Od najemnine za stanovanje se odšteje za vsakega nedoletnega in ne- preskrbljenega otroka po 10%, a naj- veC 40%. Primer: Qbrtnik, ki ima tvi mladoletne otroke, je bil pcenjen v preteklem letu na 12.000 Din Cistega donosa. Tudi letos znaäa njegqv Cisti donos isto vsoto. Ima stanovanje, za katerega plaöa meseCno najemnino H00 Din, to je letno 7200 Din, za de- lavnico pa mesečno najeinnino 500 Din; to je letno GOQO Din. Qd uajem- nine se odSteje 30%, pstane $e 5040 Din, za lokal, ki je na Glavnem trgu so računa 30% najenmine, je 1800 Din, torej skupaj G840 Din. Minimal- na osnova za pridobnino znaša dya- inpolkratni znesek od 0840 Din, t-p je 17.100 Din, Kakor rečeno, ne smeta iti niti davžna uprava niti davčni odbor pod to minimal no osnovo, paö pa more reklamacijski odhor na pri- tožbo davčnega zavezanca iti pod ta miniinuni, ako zavezanec dokaže, da njegovi dohodki ne presegajo dolo- čenega minimuma. Za odmero pridobnine je torej naj- važnejši moment najemnina za sta- novanje in lokal, seveda, kakor je bila la napovedana in ugotovljena pri določitvi zgradarine. Zakon pra- vi, da se minimalna postavka izra- čuna na ta način tudi tedaj, ako je zgradba ali stanovanje v posesti že- ne ali diiigega rodbinskega člana. Imamo tudi slučaje, da sta imetnika obrta oba zakonca, torej oba davCna zavezanca, imata pa skupno stano- vanje. Ali se bo za oba pri določanju davčne osnove računala celotna na- jemnina stanovanja? Po mojem mne- nju bi bilo pravilno, da se vzame za podlago osnove za vsakega poloviC- na najemnina, kajti oba donašata k tej najpmnini. Drugi slučaj: Imetnik obrta ima v naj emu več prostorov, katerih eden je na ulico in ga upo- rablja za obratovalnico, ostale pa za stanovanje. Najemnina ni ločena po- sebej za lpkal in stanovanjske pro- store. V tern primeru bi se moral a po daycnem odboina ugotoviti najemni- na posebej za lokal in za stauoyanje, kajti )e |,ako bi se dala določiti za lega zavezanca pravična minimalna osnoya. Za vse take primere je nuj- no pptrebpo, da zayezar^ci ob pred- ložitvi nappvedi za pridobnino to v napovedi obrazložijo in primerno ocenijo najeimninsjto vrednost loka- la in stanovanja, seyeda obpje v yi- šini sjiupne najemnine. T{xid\ oni za- yezanci, l^i so pay^alirani, naj pred- lo^,ijq uiijavo, namesto zneskov pa vpjöejq: »Sem pavšaliran«. O t-a^Qzv^njh transferacijal^ se go- vori zelo mnp|jo in tudi to,, tfa Je mi- \iistrstvp pdredilp, da se we smejo vr- šiti- Na ^em ni prav nif resnice in vs^ prizadeti stori najjh^je, da se izogno noprilikam in vel^ki škodi» akp da davCni upravi prim.erno na- placilo na davCne zaostanke, obenem j>a vlož^ proSnjo za pd,plač|lo davkov y qbroHih. On^ zavezanc;, ki imajo davfne zaostanke izza leta 1932., mp- rejp te zaostanlfe plačati y letnih ob- voHih- Vsem tern pa nasyetujem, da se v te^ zadevah, obrnejo osebno na (^ay&ni uvad, ki bo vsakemu §el ra- deyoije na voko. Obcni zbor Kola jugosL sester v Celju V sredo 14. t. in. jc imelo Kolo ju- goslovenskih sester v Celju svoj red- ni letni obcni zbor, na katerem je odbor podal poroCilo o delu društve- nega leta. Pre^ednica ga. Marica Se^ečova je prisrčpo pozdravila navzoče člani- ce, zlasti pa gospo Cirilo Štebijevo, tajnico slovenskega dela »Jugoslo- venske ženske zveze« v Ljubljani, ter Opat Matija Vodušek in njegova „muca** (Dalje.) Jožek je rad izostal včasi do desete ali pol enajste ponoči — to mu je bi- la slaba navada — in če ni naSel od- prtih vrat, je pa preko njih splezal, saj je bil dober telovadec, in vselej je srečno prišel domov. Samo enkro.t, ko je bil dokolovratil ob pol enajstih do opatijskih vrat, se je kot dober telovadec zavihtel na vrh, in se je hotel na drugi strani spustiti na dvo- rišče, začuje prijazen glas iz opato- vega okna: »Jožek, kaj si ti?« Kakor strela so zadele te sicer ne ostre besede Jožka in kakor mrtvo truplo se je zvalil z vvha wat na tr- di dvoriščni tlak. Opat urno zapre okno in hiti po stopnicah na dvorišče gledat mrtve- ga Jožka. ZaCudi se, ko ga ne najde na dvorišču. Hiti v TonCkovo in Jož- kovo sobo in kliče: »Tonček, je li Jo- žek doma? Prižgi luč!« Tonček pri- žge liič, opat pa hiti k Jožkovi po- stelji. Res najde Jožka pod odejo, ali — praznično oblečenega in s klobu- kom na glavi. »Ti norCek, ti! Pa s klobukom spi!« reče opat in počasi odide, vesel, da Jožek tako lepo spi, čeprav s klobu- kom na glavi, le da ni mrtev. Tudi Tonček jc vCasi izostal zveßer z doma. Le da Tonček ni plezal čez opatijska vrata kakor Jožek, ampak si je že prej oskrbel na ta ali oni na- čin kljuC od njih. Pri opatu je tedaj pomagala v ku- hinji neka mlada deklica in tej ni bilo nič kaj všeč, da sta »muca« vCa- si zvečer izostala. Zato si je izmislila posebne vrste maščevanje. Pozvala je hlapca Janeza in ta je na njeno povelje zavalil velik kamen pred hižna vrata na notranjo stran. Ko se Tonček vrne, odklene vrata, a odpreti jih ne more. Jožek bi bil v takem primeru preplezal vrata. Ton- ček pa je šel in pozval dva močna fanta, da mu pomagata odriniti ka- men izza vrat. Med potom so se po- gajali glede plačila, a Tonček je pre- vidno niolčal, ker je bila njegova blagajna precej suha. Ko pride jo do vrat, poizkuša kamen odriniti naj- prej prvi, za njim drugi. Ko pa le ne gre, poizkusita oba naenkrat, a ka- men se ne gane. Prido še tretji in se jima ponudi za pomagača. »Pomagaj nama odpreti vrata, od tegale gospo- da dobiš napitnino!« sta rekla osta- la dva. Pristopi še tretji in vsi trije se upro: ho - ruk! kamen se odmak- ne in vrata se odpro. TonCek pa ni bil neumen. Ker ni imel dovolj denarja za napitnino, smukne skozi odprta vrata in jih na- glo zaklene za seboj. Nato odide spat. Tako se je Tonček sicer rešil sitno- sti, a fantje, ki so pomagali odriniti kamen, niso bili s tern zadovoljni. ZaČeli so kleti in metati kamen je na opatijska vrata in čez vrata na dvo- rišče. Opat se zbudi, odpre okno in vpra- ša fante, kaj se je zgodilo. Ti mu razjasnijo, zakaj robantijo. »Kateri pa vam ni plačal, Tonček ali Jožek?« vpraša opat. »Toga mi ne vemo, toda vsakemu izmed nas mora dati dvajset kraj- cerjev.« »Le mirno, vam bom pa jaz pla- čal,« je rekel opat in jim je vrgel v papir zavit denar na ulico. Dyugo jutro ni bil nihče vpraSan ali klican »na besedo« zaradi dogod- ka v noči. Na Miklavškem hribu je bil vsako leto cerkven shod. Ob neki taki pri- liki je izročil opat Tončku ključ zi- danice in mu naročil: »Tu imaš ključ, Tonček! Daj godcem vina, vsa- kemu po en polič, a gospodom le daj več. Kolikor bodo hoteli piti, toliko jim daj!« Ko je tistega dne ostal opat doma in gledal skozi okno na Miklavški hrib, je čul, kako so ljudje na hribu veseli in kako godei venomer igrajo »tuS«. »Kaj jo neki to? Kaj naj to pomeni?« si je mislil opat. Gospodjo v opatovem vinogradu so bili veseli in so posadili Tončka med- se. Ko se je Tonček čutil tako počaš- čenega, da je sedel med gospodi, se mu ni hotelo, da bi stregel in nosil vino godcem. Zato je kljuČ zidanice zaupal drugemu in to je bilo vzrok, da so »tuši« postajali vedno gostejši in hrupnejäi. Ko se je vrnil Tonüek z Miklavške- ga hriba, je moral ključ takoj oddati Jožku, da ga je Cuval. Di*ugo jutro je že ob petih poslal opat Jožka v zida- tiico na Miklavški hrib z naročilom, naj pregleda, koliko vina je še ostalo v tistem sodu, ki je na pipi, Tončku pa o tern ne sme črhniti niti bese- dice. Jožek korači v hrib in med potom premišljuje, kaj in kako bi napravil, da no bi storil nikomur krivice. Na- posled izraeuna, koliko vina bi mo- glo biti še v sodu. Ko se vrne, pove opatu, koliko je še vina v sodu, a si- romak se je bil meuda grdo zmotil v raCuim. Opatu je povedal, da je še toliko vina v sodu, da bi ga bilo po njeg-ovem raCunu celo več, kakor ga jo bilo dan pred cerkvenim shodom. Ta-krat je namreč opat sam pregle- dal, koliko je vina v sodu. — Posle- dica te zinote je bila, da jc rekel opat: »Le pojdi v šolo, ti Jožek! — Ton&ek je pošten, ti pa nisi!« * * (Dalje prih.) Stran 2. »Nova Doba« 20. III. 1934. Stev. 22. gg. sreskega načelnika dr. Vidmarja, drž. tožilca Antipina, sreskega vete- rinarskega referenta Šribarja in Čuč- ka, ki so se kot gostje udeležili obč- nega zbora. Nato je bilo podano taj- niško in blagajniško poročilo. Tajnica ga. ZupanCieeva je v uvo- du povdarila, da se je leta 1921. usta- novljeno »Kolo« takoj imenovalo ju- goslovensko, ko je še vse drugo bilo SHS. PolitiČno vmešavanje pa je ved- no odklanjalo, ker je po pravilih ne- politično društvo in je njegov cilj predvsem humanitarni, kar je tudi razvidno iz poročila o letnem delo- vanju. Od lanskega obCnega zbora jo ime- lo društvo 16 odborovih sej. Glavno delo se je osredotočilo na prireditve materinskega dneva, tombole in na počitniške kolonije. Cisti dobiček materinskega due se je porabil za podpore revnih mater, od tombole pa prebil fondu za adaptacijo počitniš- kega doma v Bakarcu. Podpor je dru- štvo prejelo malo, obnova doma pa je nujno potrebna. Zato je ležala na odboru ves čas težka skrb, kako omo- gočiti obnovo Doma, Vse, kar je bilo v načrtu že lani, se je moralo vsled prazne blagajne preložiti za celo leto. Napeti je bilo treba vse sile, da se na eni strani zadosti socialnim dolžnostim, na drugi pa pripravi vsaj neka podlaga za izvedbo omenjenih načrtov. Velike žrtve zahtevajo vsako leto od društva počitniške kolonije. V lanski sezoni je bilo skupno 259 ko- lonistov in sicer jih je bilo od teh mnogo zastonj ali pa po znižani ce- ni. Za revne koloniste je društvo iz- dalo 30.(520 Din. Ustavili pa so se v Domu tudi razni izletniki dijaki, skavti in akademiki iz raznih kra- jev Slovenije. Vsi so bili gostoljubno sprejeti. V kolonije celjskega »Kola« so poslala tudi druga dobrodelna društva revno deco na svoje stroäke in to Protituberkulozna liga v Celju, >'Kolo« Mežica, Rdeči križ v Murski Soboti, državna poliklinika v Celju in podmladek Rdečega križa dekliš- ke meščanske sole v Celju. Iz tega je razvidno, koliko podrobnega dela je bilo treba za tako organiziranje in vzdrževanje kolonij, tembolj, ker je to delo navadno omejeno le na nekaj odbornic. Razne druge podpo- re je podelilo društvo revnim v ži- vilih, nekaterim jo plačalo stanova- nje in prispevalo k šolski kuhinji »Podmladka Rdečega križa«. Društvo se je po svojih delegatkah udeležilo parkrat saveznih sej v Ljubljani, pri- družilo se je akciji za mir itd. Blagajniško poročilo je podala na- mesto obolele blagajničarke gdč. Ker- nove ga. Zinka Thalerjeva. Skupni promet je znašal 213.232.05 Din, do- hodki 126.352.90 Din, izdatki pa 86.879 Din 15 p. V navedenih dohodkih so všteto podpore: Mestna občina celj- ska (po odbitku davka) 9.955 Din, mi- nis trstvo za socialno politiko 3000 Din, Društvo hišnih posestnikov v Celju v spomin dr. A. Božiča 200 Din, drugi dohodki izhajajo iz raznih gori navedenih djruštvenih prireditev in akcij. Ob zaključku poslovnega dru- štvenega leta je bilo v blagajni (il.288.83 Din. S tern fondom so omo- goCena društvu le početna gradbena dela na Domu v Bakarcu. Ker so stroški za vsa dela mnogo večji in bo treba novo pridobljene prostore tudi opremiti, je začclo društvo s pro- dajo opek po 2, 10 in 20 Din in kam- nov po 50 in 100 Din. Društvo je pre- pričano, da Celjani nabiralkam ne bodo odrekli svoje pomoči. V imenu nadzorstvenega odbora je ga. Zorkova predlagala, da se da bla- gajničarki absolutorij, kar je občni zbor sprejel. Ga. predsednica se je zahvalila obema poroCevalkama in nazorstvenemu odboru, kakor tudi vsem odbornicam za njihov trad in sodelovanje. Pozvala je vse navzoče članice, naj sedaj z vsemi močmi po- magajo, da se izvede veliko delo adaptacije doma, ki bo služil s svo- jim idealnim namenom Celjanom še takrat, ko sedanjega odbora že dolgo več ne bo — da, še v mnogo veCji me- ri, kajti danes se moramo boriti in štediti. Ko pa bo vse urejeno in pla- čano, bo mogoče sprejeti še več deco zastonj ali po znižani ceni. Nato so sledile voiitve z nasled- ' njim rezultatom: Upravni odbor: Marica Sernečeva, Fani Stermecka, | Ana Zupančičeva, Božena Ozvaldova, j Marija Kernova, An da Bavdkova, I Marija Vidmarjeva, Dragica Logar- ' jeva, Teja Rebernikova, Ana Antipi- nova, Persida Goluboviceva, Leopol- dina Pestevškova, Rezi Plavčeva in Milka Jerinova. Nadzorstveni odbor: Franja Zorkova, Nežka Šribarjeva, Marija Juhartova, V. Mikuletičeva, D. Periceva in A. Matkovičeva. Pozvane so bile tudi uradnice, da k vsakokratni seji pošljejo po eno zastopnico. Istotako so bile opozorje- ne članice, da imajo pravico udele- ževati se sej s posvetovalnhn glasom. Pri slueajnostih je prišlo na vrsto vprašanje redukcije poročenih žen v državnih in samoupravnih službah ter omejitev nastavljanja žen vobče. Tajnica ga. Zupančičeva je omenila, da je prišlo do tako ostrega pokreta proti ženam v veliki meri zaradi ne- simpatičnih pojavov v mnogih sluea- jih. Veliko število dobro, da, sijajno situiranih poročenih žen je ostalo v službah, dočim mlade moči niso mo- gle priti do zaposlitve. Toda sedanji pokret je naperjen proti ženskemu spolu vobče in to pomeni veliko ne- varnost. Ako naj se otežkoči dekli- cam ista poklicna izobrazba kakor moškim, ako jim bo otežkočen ali celo onemogočen dostop do služb, bo rojstvo vsake deklice strah rodbine. Gospa Štebijeva je poročala, kaj so zone doslej ukrenile, da so najhujše prepreči. Letos 10. februarja je skli- cal Jugoslovenski ženski savez v Beogradu konferenco, ki se je bavila z vprašanjem zaposlitve žen v pokli- cih. Te konference so se udeležile delegatke ženskih organizacij iz vse države. Sprejete resolucije so bile tu- di v slovenskih časopisih objavljene in so torej znane. Dne 11. marca je bilo zborovanje poklicnih žen v Ljub- ljani, ki je sprejelo istotako resolu- cijo, naj se potrebne redukcije pra- vično izvedejo: 1. Oblasti naj z vsem vplivom pre- prečijo, da bi se protiustavno reševa- la brezposelnost na škodo žen, zapos- lejiih v državnih, samoupravnih in privatnih službah. 2. Zabranijo naj se redukcije in sistemiziranje službe- nih mest po spolu. 3. Določi naj se maksimum dohodkov. 4. Odpravijo naj se vse sinekure in plačana častna mesta. 5. Najodločneje naj se prene- ha vsa protekcija, ki danes posebno kvarno upliva na javno življenje. 0. Ukinejo naj se vsi specialni honorar- ji za delo, ki se vrši med uradnimi uj'ami. 7. Prepreči naj se, da ena oseba vrši več poslov in prejema veC- kratne place, dočim drug! nimajo za- poslitve. 8. Razbremene naj se pre- zaposlene osebe v uradih in golah. 9. Vzporedno z razvojem tehnike naj se skrajša delovni čas. Ta resolucija je bila sprejeta tudi na občnem zbo» ru v Celju. Gospa Štcbijeva je toplo priporo- čala včlanjenje društva v »Savezu«, ki bo inorda edini mogel ščititi inte- rese žen. Di-ugi predlog, ki ga je stavila taj- nica, se je tikal sprememb pravil. Pravila »Kola srbskih sestara« so bi- la podlaga pravil tudi za naša diii- žtva. Pri izvajanju teh pravil pa se je pokazalo, da je program mnogo preobširen, da vsebuje marsikaj, kar je delokrog drugih društev ali celo naloga države. Zato naj se sedanja pravila spremene, kar je mogoče na občnem zboru vseh društev, ki bo na cvetno nedeljo v Ljubljani. Pri tej priliki se naj spremeni tudi člen, ki doloca prehod imovine vsake po- družnice v primeru razida. Občni zbor je sklenil predlagati glavnemu upravnemu odboru, da postavi na dnovni red glavne skupščine tudi sprernembo pravil. Nato je predsednica zakljuCila obč- ni zbor, ki je pokazal, da je »Kolo« žariščo ženskega delovanja v Celju, da posveča pažnjo vsem vprašanjem, ki se tičejo žen in rodbine. Obilna udeležba in lepi potek so dokaz, da so različni sloji zanimajo za delo »Kola« in imajo zaupanje vanj. Velik uspeh sokolskega mladinskega odra TEHARJE, 19. marca, Kaj zinore ljubezen do otrok in iz- redna požrtvovalnost našcga učitelj- stva, je pokazal sokolski lnladinski oder Teharje-Štore, ki je uprizoril v nedeljo na Teharju in na praznik 19. t. m. v štorah Golicvo štiridejansko pravljico »Jurček«. Igro je naštudi- rala s samimi otroki učiteljica Anica Kodelova, ki je z brezprimernim tru- dom in žrtvovanjem vsega svojega izvenšolskega prostega časa dosegla tako neoporečen in velik uspeh s svo- jimi mladimi igralci, da ne naj demo besed, s katerimi bi ji mogli izreči dovolj priznanja in hvale. Dosegla jc, da so vsi igralci svoje uloge n«a- ravnost doživljali, tu ni bilo nikake- ga deklamiranja — vse je bilo na- ravno in neprisiljeno, zlasti komični trio muzikantov je izzival s svojimi pristno humornim podajanjem prave salve smeha. Prisrčni, ljubki, s prist- nim otroškim šarmom podani nasto- pi Jurčka so gledalce naravnost oca- rali. Tudi skupine, plesi itd. so bili dobro izrežirani in prav naravno po- dani. Nabito polna dvorana je z bučnim aplavzom pri odprtem odiTi dajala duška svojemu občudovanju nad po- Mleko je dobro toda ne more se ga vedno piti. Ali se ga pa Jahko je? Seveda. Od- Iični n o v i && bonboni vsebujejo kot sestaven del najboljše mleko. Poskusite zato vsi m 1 e č n i PROIZVOD »UNION* ZAGREB dajanjem mladih igralcev in nad ve- likim trudom, ki ga je imela z naštu- diranjem režiserka uciteljica ga. Ani- ca Kodelova. Ncsrečen slučaj jo ho- tel, da režiserka saov svojega večte- denskega truda ni mogla videti, ker se je dan pred premiero težko po- nesrečila in leži v celjski bolnišnici, o öemer poročamo na drugem mestu. Kakor smo informirani, namerava sokolsko društvo Štore-Teharje go- stovati s celotnim svojim mladin- skim odrom v Celju in že danes opo- zarjamo zlasti šolska vodstva, pa tu- di vse celjsko občinstvo na to mla- dinsko predstavo. DOMAČE VESTI d Končna ureditev slovenskih ob- 5in. Notranji minister je 17. t. m. podpisal ureclbo o reviziji komasaci- je občin in o določitvi definitivnega sedeža občin v dravski banovini. Spremembe so izvršene v srezih Ce- Ije, Gornji grad, Kamnik, Konjice, Krško, Laško, Litija, Ljubljana-oko- lica, Ljutomer, Maribor desni breg, Maribor levi breg, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Radovljica, Slo- venjgradec, Šmarje in Dolnja Lenda- va. Izpremembe v celjskem srezu so naslednje (u. o. = upravna občina, k. o. = katastralna občina): 1. Obči- ni Braslovče se priključi bivša uprav- na občina Gomilsko brez občine Graj- ska vas. Dosedanja občina Gomilsko sc ukine. 2. Iz občine Sv. Pavel pri Preboldu se izloči bivša u. o. Marija Reka (izvzemši kraj Mala Reka) ter se priključi občini Trbovlje. 3. Ime občino Višnja vas se izpremeni v Vojnik - okolico in se vključi v njo tudi sedanja u. o. Šmartno v Rožni dolini. 4. Občina Žalec - okolica se ukine in postaneta bivši občini Pe- trovče in Gotovlje (brez kraj a Fren- ge) zopet samostojni občini. Gotov- ljam se pi'ikljuCi k. o. Vrbje. 5. Obči- ni Vransko - trg se priključi kraj Tršca iz dosedanje občine Vransko - okolica. 6. Ime občine Vransko - oko- lica se izpremeni v Tabor. Njej se priključi bivša u. o. Grajska vas iz dosedanje občine Gomilsko. V celj- skem srezu so določeni naslednji se- deži občin (koder se sedež občine ne sklada z njenim imenom, je sedež navcden v oklcpaju): 1. Braslovče, 2. Celjc - okolica, 3. Dobraa, 4. Dram- Ije, 5. Griže, 6. Gotovlje, 7. Polzela, 8. Petrovče, 9. Sv. Jurij pri Celju - trg, 10. Sv. Jurij pri Celju - okolica, 11. Sv. Pavel pri Preboldu, 12. Sv. Peter v Savinjski dolini, 13. Škofja vas, 14. Teharje, 15. Tabor (Sv. Jurij), 16. Velika Pirešica, 17. Vojnik - trg, 18. Vojnik - okolica (Vojnik), 19. Vransko, 20. Žalec. d Senat je v ponedeljek 19. t. m odobril trgovinske sporazume z Ita- lijo in Nemčijo. Proračunska raz- prava se bo pričela v sonatu v sredo. d Ustanovitev socialistične stran- ke prepovedana. Not ran ji minister je na podlagi čl. 1. zakona o izpremem- bah in dopolnitvah zakona o zbira- nju, shodih in društvih z dne 18. septembra 1931 in v soglasju z mini- strskim svetom s svojim sklepom 51 1931 z dne 14. marca 1934 odklonil pristanek za: ustanovitev politiCne stranke pod imenom »Socialno-demo- ki'atska stranka Jugoslavije«, ker ni- so bili izpolnjeni bistveni pogoji, ki jih predpisuje zakon o zbiranju, sho- dih in društvih. d 54. glavni občni zbor Hmeljar- skega društva za Slovenijo bo v ne- , deljo 25. t. m. ob pol 9. dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu po običaj- nem dnevnem redu. Glasovalno in posvetovalno pravico imajo le po- družnični delegati. Vsi člani Hoie- Ijarskega društva imajo pravico pri- | sostvovati glavnemu občnemu zboru d Zbornica za TOI v Ljubljani bo imela v četrtek 22. t. m. ob pol 9. do- poldne plenarno sejo v zbornični sej- ni dvorani. d Dnnajska vremenska napoved za sredo 21. marca: Milo vreme bo še trajalo, oblačiiost nesigurna, na vz- hodu najbrž še precej jasno, na za- padu pooblačenje. Celje in okolica c Devetdeset let je poteklo pred dnevi, odkar se je rodil jiokojni iz- rodno zaslužni nacionalni, politični in gospodarski delavec, častni me-š- čan celjski, odvetnik dr.Josip Sernec. Ime dr. Josipa Serneca se blesti med prvimi v zgodovini slovenskega Ce- lja. c Sloviti zbor ma lib. harmonikar- jev iz Maribora je priredil v nedeljo 18. t. m- ob 18. pod okriljem Glasbene Matice v Celju koncert v Mestnem gledališcu. Gledališčo. je bilo nabito polno, tako da je moralo mnogo lju- di oditi, ker je zmanjkalo prostora. Zbor malih harmonikarjev, ki ga vodi g. prof. Viktor Schweiger, tvori 29 otrok v starosti 4 do 10 let. Zbor je zelo discipliniran ter igra preciz- no in z dobro dinamiko. Temu zboru je tudi v velikih mestih zagotovljen velik uspeh. Mali umetniki so izva- jali 30 narodnih pesmi in spremljali 8 pesmi s petjem, ob koncu pa so ljubko predvajali kmečko ženitova- njo. Zbor je žel po vsaki točki vihar- no odobravanje. Dirigent gosp. prof. Schweiger je prejel lep šopek. c Proslava obrtniškega praznika, Slovensko obrtno društvo v Celju je proslavilo obrtniški praznik 19. t. m. z mašo, ki je bila ob 8. v župni cer- kvi, in s koncertom svojega mladin- skega pevskega zbora v mali dvora- ni Celjskega doma. Koncert jo bil le srednje obiskan. Pred koncertom je podal vodja obrtno-nadaljevalne so- le g. B. Zdolšck historijat zbora in omenil, da je dal iniciativo za usta- novitev zbora in finančno podporo predsednik Slov. obrtnega društva g. Vinko Kukovec. Gosp. Zdolšek se je iskreno zahvalil društvu in zboru za umstveno-kulturno delo. Zbor obrt- niSkih vajencev in vajenk je pod vod- stvom pevovodje g. Šegule izvajal 15 narodnih in umetnih pesmi z lepo dinamiko, skladno in precizno ter /el živahne aplavze. Gosp. šegula je prejel ob svojem godu od zbora lep šopek. Stev.'22. »Nova Doba« 20. III. 1934. Stran 3. c Sodniški izpit je napravil pri predsedstvu apelacijskega sodišča v Ljubljani g. Fran Rupar iz Celja. Če- stitamo! c Društvo hišnih posestnikov za Celje in okolico bo imelo redni letni občni zbor drevi ob osmih v hotelu »Pošti«. Na občnem zboru bo tudi poročal predsednik Zveze društev hišnib posetnikov g. Frelih iz Ljub- Ijane. c Trgovsko društvo v Gelju bo ime- lo redni letni občni zbor v sredo 21. t. m. ob 19.30 v posvetovalnici Zdru- žcnja trgovcev za mesto Celje v Raz- lagovi ulici. c Težka nesreča na Teharju. V so- boto 17. t. m. okrog 19.45 sta sprem- ljali na Teharju nameščeni učitelji- ci ga. Anica Kodelova in gdč. Mari- ca Preskerjeva našega urednika g. Pečnika in njegovo soprogo s Tehar- ja v Celje. Nekaj metrov pred želez- niškim prelazom na Teharju jih je dohitel voz celjskega mesarskega mojstra in gostilnicarja g. Gorenja- ka. Na vozu je sedel uslužbenec gosp. Gorenjaka, ki ga je ga. Kodelova vpraüala, ce sme družba prisesti na voz. Voznik je to dovolil. Ga. Kode- lova in gdČ. Preskerjeva sta se po- vzpeli zadaj na voz, na katerem jo bil velik, s pločevino obit zaboj, na- polnjen s klobasami in prekajenim mesoni. Obe sta pokleknili na voz tik za zabojem in se oprijeli dveh železnih drogov, s katerima je bil za- boj zadaj pritrjen na voz. Urednik g. Peenik je odsvetoval vožnjo s tem vozom in je sklenil nadaljevati pot v Celje peš. V tem je konj potegnil. Učiteljici sta izgubili ravnotežje in padli z voza na cesto, pri tem pa sta potegnili za seboj težki zaboj, ki ji- ma je padel z vso silo na noge. Ge. Kodclovi je zaboj zlomil levo, gdč. Preskerjevi pa desno nogo nad glež- jijem. Na pomoč sta prihitela želez- niški čuvaj iz bližnje čuvajnicc in še neki moški. Ponesrečenki so prenesli v čuvajnico, od koder so telefonično obvestili celjsko reševalno postajo. Nekaj minut zatem je že pribrzel re- ševalni avtomobil iz Celja, ki je pre- peljal ponesrečenki v bolnišnico. Vest o nesreči priljubljenili učiteljie je izzvala na Teharju in v Celju splošno sočutje s ponesrečenkama. c Sinrtna nesreča. Na praznik 19. t. m. je posestnik Zupanc v Padežu pri Marijagradcu pripravljal krop za pičo. Njegov dveletni sinček Ton- ček je mislil, da je voda pripravljena zanj, da bi se kopal, in je skočil v krop. Deček je dobil težke opekline po vsem telesu. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je v torek 20. t. m. podlegel poškodbam. c Drzen vlom. V soboto 17. t. m. med 19. in 20.30 je neznan storilec s ključem, ki ga je sam napravil ali pa kupil, odprl izložbeno okno točilnice trgovca g. Josipa Plavca na Vrazo- vem trgu in odnesel iz izložbo okrog 5 kg težko svinjsko gnjat, okrog 2 kg težko svinjsko vratnico in 6 parov kranjskih klobas v skupni vrednosti 200 Din. Policija je storilcu že na sledi. c Aretacija. V soboto je bil v Celju j aretiran 22-letni Stanko P. z Dolenj- skega, ker je lani v septembru vlomil v hišo posestnice Kaverjeve v Mirni peči in ji odnesel srebrno uro, veri- žico in 50 Din. c Žetev sinrti. V celjski bolnišnici so umrle: v soboto 66-letna dninari- ca Ana Gorjupova iz konjiške okoli- ce, v nedeljo 31-letna služkinja Aloj- zija Nunčičeva iz Škofje vasi, v po- nedeljek pa 35-letna rudarjeva žena Marija Jakopičeva od Sv. Krištofa nad Laškim. N. p. v m.! c Vozovnice za poseben vlak v Pla- nico k skakalnim tekmam, ki stane- jo 100 Din z všteto vstopnino, in po- trebnc informacije se dobijo v TR- GOVSKEM DOMU STERMECKI. Za- ključni termin za nabavo vozovnic je do četrtka dopoldne. c Izguba. Dne 16. t. m. okrog pol 9. dopoldne so bili na poti od mestne elektrarne do rudarske sole izgublje- ni štirje bankovci po 100 Din in dva naročilna listka tvrdke »Artos«. e Velikonočne razglednice, pisalni pribor, nalivna peresa, vse vrste pa- pii-ja priporoča Karl Goričar vdv., | Celje, knjigarna in veletrgovina s papirjem. c Kino Union. Torek 20. marca: »Ljubezen z neba«. Sijajna komedija z godbo in petjem. V glavnih ulogah Magda Schneider, Herman Thimig in Szöke Szakall. Glasba: Pavel Abraham. Predigra: zvočni teclnik. — Sreda 21., četrtek 22. in petek 23. marca: »V žaru puste«. Izvrstna ope- reta. V glavnih ulogah Rosi Barso- ny, Wolf Albach-Retty in Tibor v. Halmay. Glasba: E. E. Buder. Dve zvočni predigri. Sport Celjski nogomet o praz- nikih CELJE, 20. marca. SK Celje in SK Olimp iz Gaberja sta hotela izrabiti nedeljo in praz- nik, da nudita svojima moStvoma primeren trening za bližajočo se pr- venstveno sezono. Nedeljski g-ost SK Ilirija iz Ljubljane je odigral prija- teljsko nogometno tekmo s SK Ce- ljem, na praznik pa so odigrali Olim- povci prijateljsko nogometno tekmo z mariborskim Rapidom. SK Ilirija (Ljubljana) : SK Celje 8 : 5 (5 : 4) Po odpadli predtcknii, ki bo jo mo- rala odigrati SK Olimp in SK Laško, v kateri so Laščani v pomanjkanju sportne discipline »poštono potegnili« Olimpovce in precejšnje štovilo gle- dalcev, se je pričela glavna tekma V lepo pomlad z dobrimi čevlji In nizkimi canami D.110.- D. 145.- D. 165.- fino rjavo^tel. usnje z okrasom moderni rjavi chevr., okrasne luknjice lak^z nubukom flexible Izdelava Otroški Iak Cevlji z zaponko 20/22 23/25 26/27 28/30 Din 25.— 35.— 55.— 65.— I>,ii 60.— 70.— 85.— 95.— D165.- D. 128.- 0.145.- Črni ali rjavi boks, belo šivani, za gospode, v enostavni izde- lavi D. 128-— D. 145.- Črni tel. boks In usnjena Iak čevlji z okrasom \z peta, rjavi tel. boks ali reptil usnja n'no rJavo tel. usnje, Iak D. 145-- okrasne luknje 4huncauk CELJE, Aleksandrova ul. I. med SK Celjem in SK Ilirijo. Kakor je v Celju že v navadi, se tudi ta tek- ma ni pričela ob določeni uri. Na začetek je bilo treba čakati kar pol ure. Kdor je pri&akoval zanimivo in ži- vahno tekmo, se je pošteno »urezal«. V prvem polčasu, ko je bila igra od- prta, je še nekoliko šlo, v drugem pa so poatali Ilirijani absoluten go- spodar na polju. Igra je postala vse preveč enostranska in ni mogla za- dovoljiti. Dopoldanski dež je močno pokvaril igrišče in blatni teren je za- hteval od moštev precejšnjega napo ra. Po otvoritvi je bila Ilirija G mi- nut stalno na nasprotnikovih tleb in je v 5. in 6. minuti dosegla dva gola. Celjani dotlej do nasprotnega gola še sploh niso prišli. Polagoma pa je iz- ginil uvodni »rešpekt« pred gosti in po prvem napadu so prišli do kota. Igra se je odprla in v 8. minuti je uspel Zupanc, minuto nato pa je Trifunovič izenačil. Po stanju 2 : 2 jo postala igra precej živahna, pre- liajajoe iz 1 aline premoči, zdaj te, zdaj one strani zopet v odprto igro, v kateri se je posrečilo Celjanom dvakrat presenetiti nasprotnika. V 12. minuti je dal Trifunovič tretji in v 25. Ahtik četrti gol. V vodstvu pa Celjani niso dolgo ostali, že v 27. mi- nuti je znižal Pfeifer na 4 : 3, v 33. minuti pa so gostje po vratai-jevi krivdi izenaCili. V 40. minuti je Ili- rija dosegla s 5. golom ponovno vod- stvo. V drugem polčasu je padel prvi gol gol že v prvi minuti. Ilirijani so do- segli kot in iz kota je po kombina- ciji z glavo obsodela G. žoga v mreži domačih. Do 9. minute so bili Celja- ni še v stanu nuditi Iliriji primeren odpor, po Gobcu so celo dosegli še 5. gol, nato pa je bilo njih moči pri kraju. Od 9. minute so morali igrati le z 10 igralci in Ilirija se ni vet z lepa umaknila na svojo polovico. Tekma je postala vsled preveliko enostranosti mlačna in nezanimiva. Kljub premoCi Ilirije pa sta padla do konca le dva gola v 15. in 40. minuti Tekma z Ilirijo je pokazala, kako se obnesejo Coljani proti močnejše- MAURICE LEBLANC: 52 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. Rlhtergič ¦»Novarno ranjen je moral biti,« je odločil Lupin, »in najbrž se skriva v varnem zavetju, dokler nc ozdravi. Morda se mu je zdelo primerno, da so skriva nekaj tednov pred Albufexom, pred policijo, pred vami, pred mano in drugimi sovražniki. Kaj pa se je so drugega primerilo na Monte-Piemi ? Ali se jo kaj razvedelo o njegovem ujetništvu in begu?« »Ne, že drugo jutro ni bilo več pleteno lestve in vrvi na skali. To pomeni, da je Sebastiani s sinovi opazil Daubrecquov beg še tisto not. Tisti dan ga potem ni bilo doma.« »Seveda, markiza je šel svariti. Kje pa je Albu- fex?« »Doma, in Grognard tudi ni mogel odkriti nič sumljivega.« »Ali ste prepričani, da ni prišel v Daubrecquovo hišo?« »Docela.« »Daubrecq sam tudi ne?« »Ne.« »Ali ste govorili s Prasvillom?« »Prasville je odpotoval na dopust. Toda višji nad- /ornik Blandion, ki se zdaj ukvarja s to zadevo, in policisti, ki hišo stražijo, so zatrdili, da nihče ni mo- gol priti neopaženo vanjo.« * »Torej mora biti kristalni zamašek še zmeraj v Daubrecquovi delovni sobi,« je dejal Lupin.« »Če je bil pred Daubrecquovim begom tarn, inora biti. Se tudi zdaj.« »In sicer na pisalni mizi.« »Kako morete to roči?« »Vom,« je odvrnil Lupin, ki se ni pozabil Seba- stianijevih besed. »Ali tudi veste, v katerem predmetu je skrit?« »Ne, toda njegova pisalna miza je omejen pro stor. V dvajsetih minutah jo lahko natanko pre- iščem.« Govorjenje je prizadejalo Lupinu hude bolečine Opazil je, da se mora še varovati. Rekel je Klarisi: »Pl'o.sim vas So za dva ali tri dni Casa. Danes je ponedeljek, Cetrtega marca, v sredo, šestega, bom spet začel. Bodite prepriCani, da se mi bo posreöilo.« »In dotlej?« »Dotlej? Vrnite se takoj v Pariz. V/.emite z Grog- nardom in Le Ballujem stanovanje vhotelu »Fran- klin' in opazujte Daubrecquovo hišo. Saj greste lahko vanjo, kadar se vam bo poljubilo. Dajte policistom za kakšen priboljšek, da se bodo bolj potrudili.« »Ce pa se Daubrecq vrne?« »Ce se vrne, je še bolje. Vsaj vedeli bomo, kje je.« »In če se samo mimogrede oglasi?« »Potem naj mu Grognard in Le Ballu sledita!« »In Ce izgubita njegovo sled?« Na to vprašanje Lupin ni odgovoril. Zdaj je šele začutil, kako hudo je, da mora ležati brez dela v sobi, in Itako nujno potrebna bi bila njegova prisotnost v boju. »Prosim vas, pojdite,« ji je rekel z brezbarvnirn glasom. Nekakšno čudno razmerje je jelo nastajati med njima, čim bolj se je bližal dan izvršitve obsodhe. Gospa Mergyjeva je pozabila, da je sama pregovorila Gilberta za cnghiensko pustolovščino, pozabila pa ni, da sodišče njenega sina ne bi bilo tako hudo obso- dilo, ce ne bi bil Lupinov pajdag. In kaj je Lupin vzlic pravcatemu čudežu samopremagovanja in ener- gije dosegel? Molčala je in čez nekaj časa šla. Drugo jutro se je čutil precoj slabega. Toda v sredo, ko je zdravnik zahteval, naj leži še do konca tedna, se je uprl: »Kaj se lahko zgodi, Ce se ne bom pazil?« »Da se vam vročica vrne?« »Nič hujšega?« »Ne, rana se je precej dobro zacelila.« »Potem naj se zgodi karkoli. Z vami bom se— Vojnik—r.oljo (14 km). Start in cilj pred ti'gQvino g. Gamsa v Gaberju. Start ob M, cilj okrog 14.30. Prijav- nina 5 Din. Prijave sprejema g. Av- gust Šumer, trgovec v Prešernovi ulici do vštete sobote 24. t. m. do 19. Na startu dvojna prijavnina. 1 Alpinskl tedaj in tekma v smuku v Savinjsklh planinah. Za tekmo v smuku, ki jo priredi Smučarski klub Celje na velikonočni ponedeljek s Savinjskega sedla na Okrešelj, vlada v sportnih krogih veliko zanimanje. Po dosedanjih prijavah sodeč bo boj za prvo mesto izredno oster in je pri- čakovati, da pade lanski rekord. Po- setniki alpinskega tečaja, ki bo od 2. do 8. aprila na Okrešlju, imajo pri- liko, da si ogledajo to tekmo, ki se bo dala zasledovati skoro po vsej progi. Kakor smo izvedeli, je na Okrešlju 30 cm novega snega na 1 m stare podlage. Za tečajnike bo odhod iz Celja v Logarsko dolino na veli- konočno nedeljo zjutraj z avtobu- som. Tekmo valci in funkcionarji tekme so bodo peljali v soboto 31. marc a z avtobusom ob 14.40 v Lo- garsko dolino. Prijave za alpinski tečaj sprejema do 30. t. m. g. Ervin Gračner v Celju obencm z tečajnino. ki znaša 50 Din za osebo. Dopisi Frankolcvo. V nedeljo 11. t. in. se je vršil občni zbor tukajšnjega Dni- istva kmetskih fantov in deklet. Iz poročil funkcionarjev je bilq razvid- no, da je di*uštvo kljub zaprekam lani prav uspeSno delovalo. Izvoljen je bil naslednji oclbor: predsednik Ivan Okrpžnik, podpredsednica Mi- cika Potočnikova, biagajnik Tone Javornik, tajnica Vida Stukljeva, od- borniki Ignac Pejcha, Rudl Šibanc. Ferdo Potočnik, Martin Gojšnik, Fa- ni Skrbovnikova, Lpjzka Iršioeva in Lojzka Zlodejeva. Odbornik R. Ši- banc se je zahvajil dosedanjemn predsedniku Fr. p'otociiiku za nje- govo dolgoletno delovanje v društve- ni upravi. Društvo si je zacrtalo ob- sežen delovni program za prihodnje leto. »Gospod, bilo je zares impozantno, kako ste skočili s skale, da rešite človeka, ki se je potapljal.« — »Da, da ... ssamo če bi vedei, kdo me je od zadaj sunil!« Rabljeno decimalno tehtnico do 200 kg kupi Ernest Kos, tvrdka Pšeničnik, Celje. MCKC prvovrstne kvalitete za velikonočne potice dobite po nizkih cenah v trgovini „PROMET" Celje, Gosposka ul. 26 Na prodaj je zelo ugodno hisa 10 w Voiniku z vrtom. Polovica kupnine se more plačati z vlogami celjskih denarnih za- vodov. Pojasnila daje notar dr. Stojan Ivan v Celju. Skoraj nov Singerjev šivalni stroj se ugodno (deloma na obroke) proda. Naslov v upravi lista. Velikonočne in godovne dopisnice novi vzorci, se dobijo v knjigarni in trgovini s papirjem •Franc Leskovdek Cel|e, Olavnl trg 16 Semena sveža vrtna in poljska dobite pri tv KarolLoibner C e l i e Kralla Petra cesla 17 „Pri zvoncn" O e I j a Za kresljo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema «sa v zgora] naweden» stroka jpada|oJa dela in poprawila — Cena tmarna — Postražba toina in solid» Franjo Dolžan Usianovljena lela 1864. Pod stalnim državnim nadzorstvom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOlf TRG (w iastni palaöi pH kolodvoru) Za hranilne vloge jamči polcg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vso davčno močjo Novim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan öetlna. ~ Oba t Celju.