Poštnina plačana v gotoTini.
ŠTEV. 51.
V LJUBLJANI, petek, 4. marca 1927.
Posamezna številka Din l1—
LETO IV.
imODNI DNEVNIK
.... ffr
Uhaja mir iUb opoldne, irraeMŠi nedelje in praznike.
naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20‘—, inozemstvo Din 80’—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi ee ne vračajo. — Oglasi po talilu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.638.
Produktivni princip.
s,c kili veliki kulturni in nacio-ls,1CQl peresi, ki so povzročili naše »vcood'iln0 gibanje, toda odločilne ni oči msu imeli nikdar, ker ta je pripadala fospodarskim. Iz carinske vojne Srbije 3 Avstrijo se je razvila velika vojna v letu 1914 in tudi vse naše stremljenje, da si z ujedinjenjem s Hrvati in Srbi ustvarimo močno hrbtenico, je slonelo na gospodarskih motivih. Bedna in revna je bila
naša dežela, ker se niso dvigala ®fena naravna bogastva in v tem je bil glavni vzrok našega predvojnega nezadovoljstva.
Po preobratu, ko so se v veselju za-^egljivi vsi pojmi, smo pozabili tudi na da je jedro vse politike v gospcdar-Stvu- Opajali smo se pb nacionalističnih geslu* in pozabili na glavno. Tako je prišlo, da smo celih osem leto uporabili samo v ustavne borbe in da se še danes nismo iz njih rešili. Pri tern pa smo zanemarjali gospodarstvo.
Tako so se nekateri silno bali za državno edinstvo in kar niso mogli dočakati trenutka, ko bi bila vsa Jugoslavija ena uniforma, a oni sami pa bi nosili generalske. Bili so zopet drugi, ki kar ttiso mogli skrbeti dovolj za srbsko ime in zopet drugi so mislili, da ni stvari na svetu tako važne, kakor je hrvatsko dr-0 s^r^i za srbsko ime skrb za v - °'Tra so druge stvari še stokrat bolj j. e' a j® n- pr. bolj ko vse državno . s ,vo va^no> da so državne finance v k U r^11	^'e	državno gospodarstvo do-
ro. In življenje je dokazalo, da je bolj vazno od skrbi za srbsko vme skrb za srbsko gospodarstvo, ker danes vemo, da je ves efekt te skrbi za srbsko ime ta, da je srbski kmet danes v oblasti oderuhov. In bolj ko vse povesti o slavi tisočletnega hrvatskega kraljestva je bila skrb za dvig hrvatskega gospodarstva in pra\ tako bi morala skrb za slovensko gospodarstvo nadkriljevati vsako drugo slovensko skrb.
Z drugimi 'besedami: po preobratu bi smeli poznati samo eno skrb, kako dvig-*®ti slovensko produkcijo. Kako zboljšati a*e kmeftije, kako povečati in zboljšati Dašo industrijo, kako odpreti naši trgovi-ni nova tržišča in kako dati našemu obrtniku nove odjemalce. Samo to bi morala biti naša skrb in samo to bi bila dobra Politika.
Ali te dobre politike nismo poznali ■tov naši politiki je vladal vsak drug ' c p, samo ozir na produkcijo ne.
zava je^ vi ela v gospodarskih krogih samo dav n, objekt, stranke so videle v gospodarskih slojih enako samo podpor-elane, ki naj jim vzdržujejo stranka1!-ske aparate, široke množice pa so mislile, da je prava politična modrost v zavisti do njih, ki nekaj imajo. Pa smo take polagoma priromali do današnjih razmer, ko leži vse gospodarstvo na tleh in ko obupujejo brezposelni, ker ne ^orejo najti dela ne doma in ne v tu-lini.
razmere bodo še slabše, če ne bo celi črti prodrl gospodarski princip. a podaino par silno drastičnih prime-fCV. V ki dne krize zaradi ministrskih ^oličkcv pomenijo z gospodarskega stanca neovrgljiv deficit. Stranke, ki take ^ize zakrivijo, so deficatne. Kaj bi dejali
0	podjetniku, ki leto za letom objavlja ^‘me fiktivne bilance- Zakaj pa bi smel državni proračun imeti to hibo? Ali pa ^■ašanje državnih investicij! Jasno je, ,a smejo izvrševati, kadar je država ta-^ revna, ko naša, samo investicije, ki ^ bodo čim najbolj rentirale in dale hitreje sredstva za nove. Ampak nas se tega principa ne upošteva. °venija še danes nima zvene z mor-
Popoldanska seia skupščine.
Beograd, 4. marca. Včeraj ob 4. po poldne se je v skupščini nadaljevala de- . bata o interpelaciji dr. Žaniča.
Juraj Demetrovič pravi, da je težišče problema, o katerem se danes vodi diskusija, v tem, ali bo obstojala enakost v naši državi ali ne bo. Iz odgovora ministra za zgradbe sem razbral, da minister noče izvesti enakosti. Takozvane deželne ceste so v resnici državne ceste. Pri nas ni deželnih in ne pokrajinskih cest, temveč so samo državne in samoupravne. Na Hrvatskem so to državne ceste in se morajo vzdrževali v breme državnega proračuna. Ako si država prizadeva, da odrine čim večji del teh cest samoupravam, potem mora dati samoupravam tudi sredstva. Omenja, da se dela na notranjem posojilu od pol milijarde dinarjev. Akc se bo to posodilo uporabilo za to, da se popravijo državne ceste, se bo dogajala pri tem naj večja neenakost, a to pomeni, da ne bomo na Hrvatskem nikdar prišli' do dobrih cest.
Bivši minister za zgradbe Vuijičič povzame besedo in pravi: Ko sem bil minister, sem delal na lem, da bi se sprejela taka odločitev. Nadejal sem se, da
1	bom dobil za svoje delo pohvalo, a danes j vidim, da sem izganjal lisico, a izgnal ) volka. Dokler so bile pokrajinske uprave, so te vzdrževale take ceste, pozneje pa se za njih nihče ni brigal. Te ceste so se nekdaj vzdrževale s podporo, ki jo je dajala madžarska vlada. — Dr. Žanič: Na Hrvatskem nismo nikdar imeli ma-djarske vlade. Vujičič: Hotel sem reči, da so bile ceste, ki jih je vzdrževala vlada v Hrvatski, in pa ceste, ki so se vzdrževale s subvencijami, katere je dajala ogrska država. Dr. Zanič: Kaka ogrska država? Vujičič: Madjarska. Dr. Žanič: Nikdar nismo živeli v madjarski državi. Vujičič: Hotel sem, da bi prešle te ceste v državno upravo in zato sem zahteval v preračunu 20 milijonov dinarjev, a te vsote nisem nikakor mogel dobiti in ostali smo pri tem, da te ceste vzdržuje di žava v toliko, kolikor so bile prej vzdrževane kat državne, a druge treba, da so osigurane od strani naroda. Potemtakem se ni nič i7,prernenilo in narod na Hrvatskem ni bolj obremenjen kakor je bil prej. Demetrovič: Na Hrvaškem je državna cesta nekaj drugega ko v drugih : pokrajinah. Vujičič: Kar je šlo prej iz drugih sredstev, to se daje danes iz naše ' državne blagajne. Pribičevič: A kar je
Ul u deželno, v. „e je p vatah; v državno biaga.no. Vujuk:. La je to bilo zadovoljivo tudi za hrvatski uar>d, se najbolje vidi v tem, da so bili v vladi trije Hrvatje iz HSS in ne samo, da niso bili nasprotni temu, ampak so bili popolnoma zadovoljni s tako ureditvijo. A eden od ministrov iz Slovenije je kategorno zahteval, da se taka ureditev določi tudi za Slovenijo. O kuluku ima lahko vsak politik svoje mnenje, a to je pač potrebno zlo. Nesporno dejstvo je, da nisem dovoljeval cesit v enem delu države. V Sloveniji in v takezvanih preeanskih krajih imajo več cest in železnic. Neki glas: Vi ste Jih pa vse upropastili.
Besedo povzame nato Neudorfer, ki pravi, da je ceste treba napraviti tam, kjer so potrebne. Ceste na Hrvatskem so se gradile dolga leta in solidno. Danes se daje gradnja cest podjetniku in ta »zaradi« v nekaj mesecih milijone. Za cestarje se zahteva, da imajo kvalifikacijo dveh razredov gimnazije, a U niso dolžni delati. Vse ceste na Hrvatskem so izgrajene s kulukom, samo je treba, da jih država čuva. Minister za zgradbe Sernec izjavlja, da mora ostati na stališču, ki ga je zavzel v svojem zjutranjem govoru. Nato odgovarja na razne pripombe Žaniča, Bankoviča, Baničiča, Deme-troviča in Radojeviča. Bankovič govori v osebno pojasnilo. Nato poda Malo Jaga-tič tale predlog: Ugotavljajoč, da je vlada s kršitvijo člena 289 finančnega zakona za leto 1924-25 in člena 1. pravilnika cd 2. junija 1924, izdanega na temelju c men jen ega člena narinila narodu na Hrvatskem in v Slavoniji dolžnost kulu-ka in odkup kuluka v gotovini za prejšnje državne in deželne ceste, ki so se vedno vzdrževale iz državnih sredstev in da namerava to narodu še nadalje vsiliti, .preide narodna skupščina na dnevni red.
Član SLS Jcsip Škoberne pa predlaga sledeči prehod na dnevni red: Po zaslišanju odgovora ministra za zgradbe na interpelacijo dr. Žaniča in tovarišev preide narodna skupščina na dnevni red. Minister za zgradbe izjavlja, da sprejme predlog Josipa Škobemeta, nakar se začne glasovanje. Ta predlog je bil sprejet z večino glasov. Seja je bila zaključena ob 7., prihodnja pa je odrejena za danes cb 10. dcpcidne. Na dnevnem redu je nadaljevanje debate o proračunu. Danes bosta govorila dr. Šuperina in Rude Ba-činič.
VLADA SE ČUTI MOČNO.
Beograd, 4. marca. Zakonodajni odboi ni imel včeraj popoldne seje zaradi seje narodne skupščine. Seja je bila zato od-godena za danes popoldne. Na dnevnem redu je nadaljevanje debate o zakonu o vrhovni upravi. Vlada hoče s tem, da je odredila sejo, prikazati svojo situacijo kot stabilno in normalno. Edino vprašanje je sedaj, kako bo stopil Vasa Jovanovič pred zakonodajni odbor, oziroma kako bo sprejel odločitev na prejšnjem sestanku, na katerem je bila zavrnjena njegova zahteva, bi govori o pomočnikih ministra di. Vasa Jovanovič zavzema po razgovoru, ki ga je imel z Uizunovi-
čem stališče, da ostane še nadalje minister.
DR. BALTIČ IN DR. PIRKMAJER OD-STAVLJENA.
Današnji »Slovenec« poroča, da je bil včeraj podpisan ukaz, s katerim se imenujeta: dr. Vodopivec za velikega župana ljubljanske, dr. Schaubach pa za8ve-likega župana mariborske oblasti.
IZDELUJE SE NOV UNIVERZITETNI ZAKON.
Beograd, 4. marca. Minister prosvete izdeluje definitivno besedilo zakona o vseučiliščih.
jeni, milijoni pa so se zapravila s komisijami za zvezo Beograda s Kotorjem. Ker se to ujema s strankarsko-plemen-skimi računi. Ni kupčije brez dobrih prometnih zvez. Ne nečem o, da se v tem oziru ni nič storilo, toda kaj bi se lahko še storilo, če ne bi imeli še drugih ski-bi s Pantheoni, spomeniti in drugimi luksuznimi stvarmi. Gospodarski princip pravi, da mora biti režija čim cenejša. Naša uprava pa je čisto na drugem prin-
cipu in da je še bolj draga, skrb e razne pristojbine za intervencije. Samo gospodarski princip bi moral ubiti korupcijo.
Ne udajamo se tej visoki misli, da bi mogel gospodarski princip zmagati že jutri in na vsej črti. Pač pa vemo, da bi bili njegovi zmagi znatno bližji, če bi gospodarski krogi služili le svojim ne pa strankarskim interesom. In mislimo, da ne pretiravamo, če rečemo, da je tu ključ rešitve.
O^tz cijd se združuje radi vulilnega mandata.
i-eograd, 4. marca. O pogajanjih, ki so vulv-' te dni med poedinimi cpozicional-n...:i fcikupimami se doznava tole: Pretnje z volilno vlado, ki jo je opozicija javno cula cd Uzunoviča in tudi od SLS, opozicija ne more sprejeti ravnodušno, ker t ne more dopustiti, da bi volitve izvedel Bcža Maksimovič. Stik med opozicional-j nimi skupinami teži za tem, da se izgla-dijo zapreke med demokratsko zajedni-eo, radioevoi in samostojnimi demokrati in da se ustvari baza za delo. Oilj tega sodelovanja naj bi bil, onemogočiti volilno vlado Uzunoviča in pa pokazati, da obstoji razen radikalov in druge skupine še grupacija, ki se mora v prvi vrsti upoštevati pri eventualni volitvah. Ta kom-| binacija bi megla biti sposobna tudi za poznejši delovni program. Ako bi pa vendarle prišlo do volitev z Božo Maksimovičem, potem bo opozicija uporabila tudi ostrejša sredstva.
SAMOSTOJNI DEMOKRATI NE PODPIŠEJO DAVIDOVIČEVSKE OBTOŽBE PROTI MAKSIMOVIČU.
Beograd, 4. marca. W parlamentarnih krogih se je včeraj mnogo diskutiralo o stališču samostojnih demokratov napram ebtožibi, ki jo pripravlja demokratska za-jeduica. Demokratska zajednica si prizadeva, da zbere za obtožbo več ko 50 podpisov in se je tudi obrnila do samostjnih demokratov, ki pa se v tem pogledu ne strinjajo. Izjavili so da te obtožbe ne bodlo podpisali, ker je sestavljena samo s stališča Demokratske zajednice. Četudi pa te obtožbe ne podpišejo, izjavljajo vendarle, da bodo ob priliki pretresa nastopali tako, kakor so to storili o priliki obtožbe HSS, da bodo namreč glasovali preti vladnemu predlogu za prosti prehod na dnevni red.
Ta nastop samostojnih demokratov je izzval senzacijo. Doznava se, da se je v neki' radikalni centrumaš skušal raztovarjati s Pribičevičem o tem, da bi se samostojni demokrati dali zvabiti v vlado. To prizadevanje radikalnega centru-ma je sledilo zaradi tega, ker centruma-ši jasno uvidevajo, da današnja vlada ne mote uspešno funkcionirati v narodni skupščini.
O	dr. Nikiču se doznava, da se je odločil ostati na svojem dosedanjem nevtralnem stališču. Uzunovič ni včeraj šel iz svojega stanovanja, istotako ne Marko Trifikovid. Edino Bcža Maksimovič je prišel zvečer v parlament in se je tam raz-govarjal s svojimi prijatelji.
ST. RADIČ 0 PROGRAMU ZAGREBŠKE OBLASTNE SKUPŠČINE.
Zagreb, 4. marca. Včeraj je podal Stje-pan Radič obširno izjavo o programu dela zagrebške oblasti, ki namerava zgraditi železnico do Plitvičkih jezer. Razmišlja se tudi o železnici med Senjem in Bihačem. Ni moči misliti na to, da bi se Zagreb izločil iz oblasti, ker Zagreb ne more biti brez oblasti.
KANTONSKA ARMADA NAPADLA NANKING.
šangaij, 4. marca. K ant an.sk a vojska je nenadoma izvedla koncentričen napad na Nanking, da mi ta način prepreči zvezo med Šangajem in Šantungom. Šangaj je pri tem puščen ob strani. Tej akciji Kantoncev se v političnih krogih pripisuje velika važnost, ker po informacijah nameravajo Kantonci po zasedbi Nankinga stepiti v pogajanja s severno Kitajsko, da ustvarijo z njo sporazum in 8 skupno akcijo osvobode Kitajsko.
Žalostno poglavje o Gosposvetskem polju.
K razpravam o sporazuma i Nemci.
Kor sem že pri koroškem vprašanju, naj dodam še nekaj besed v odgovor na tretji članek g. svetnika A. Lajovca v »Jutru«, 17. t. ni. Najpoprej se moram malce zavarovaiti proti preljubezaivemiu poklonu, češ, da si od same pobožnosl adke zamaknjenosti nad Morocutti-jevimi iskrenimi gesli ne vem več pomagati in da mi je kdo ve kako iimpororalo to, kar je pisal Morooutti edino zato, ker je ito bil Nemec. Kaikor vidim, me rodoljubni gospod svetnik prav nič ne pozna od pravo strani in po delu vise moje preteklosti. Pirav zato mu moram reči, da sem pisal v povsem enakem era>slu in v smilslu panevropskega ideala veliko prej nega sem kaj vedel o dr. Morocutiti-ju. Kar sem pisal odgovarja mojemu globokemu ptraprtičamiju in poznanju današnjega položaja v Evropi.
Goapod 'Svetnik Lajovic nam v tem svojem tretjem članku raovija naravnost strašne nazore. V nujnem interesu vseh naših trpinov miaram prositi njega in vse enako misleče: za Boga, ne uničujte vsega našega dela za boljšo bodočnost najbednejših bratov. Strašno je, da moram črtati na vse boje za naše manjšine takole zavrnitev:
»Dokler je namreč pravo jedro miselnosti naših Nemcev in tudi Morocutitijeve miselnosti: imperijalistiški nemški nacijonalizem, in iz tega izvirajoče (!) zaničevanje našega naroda, ožinama, v najmilejšem slučaju, des-interesT.itfiost na ugodni usodi tega naroda, toliko časa moramo prisiljeni sklepati, da se Vaš (t. j. Morocuttija in Nemcev) interes za naše slovenske manjšine v tujih državah neha v tistem trenutku, čim smo mi Vas v naši državi popolnoma zadovoljili. Torej je naš interes, da Vam ne damo prav nobenih koncesij, ker le s tem Vas Obdržimo v alkciji tudi za naše marjoritete itd.«
Ali gosip-od svetnik resno misli, da bi »e dal nemSki narod vprezati v voz tudi za naše manjšine na ta način, da Nemci v Jugoslaviji ne dobe niikakih koncesij? Ali ni oni drugi načiii bolj gotov, da sklenemo med seboj pakt popolnega sporazuma in prijateljstva? Z odpravljenim spornim poljem med naimi je dotoljena tudi platforma za vse ostalo delo, ki nas oboje še čaka in pri katerem bi drug drugega jako vspešno podpirali. Ali g. La-
jovica ne pretresa zona strahu, kaj bi bilo tedaj, ako bi Nemci sami našli drugačna pota za rešitev svojih sporov... in bi rekli: zdr.j pa ipiakamio na vas vse vkup, mi si bamo že sami pomagali! Ali bi mogli mi kdaj tako govoriti? In ali ni bolj verjetno, da Nemci sami rešijo svoja vprašanja, tako ali tako, kakor pa da bi mi sami rešili le eno naših težkih vprašanj ?
Gospod svetnik Lajovic ima pa še eno prav tehtno zahtevo od' Nemcev, predmo se spusti ž njimi v razgovore; on zahteva, da se morajo Nemci odpovedati imperialistiškemiu nacionalizmu. — Za boga, saj bi se naim nasproti že prav veliko odpovedali, ako napravijo z nami sporazum, ki bi bil tudi za nas enako ugoden. Več od njih ne zahtevamo in tudi ne spada v okvir našega vprašanja.
Gospod dr. Oblak zahteva celo razčiščenje poljskega vprašanja, ipred.no se približamo mi Nemčiji. Eto dokaz, kam vse mi revni Slovenci vtikamo svoje nosove, kaj vse nas skrbi in peče. Kdo za vraga se za nas briga. Saj so nas v vseli našlih bridkostih zapustili celo bratje Cehi, s katerimi smo leta 1918 v maju sklepali včimost za vernost oib slovanski lipi na Vaelavskem namesti. Nemci in Piolja-ki opravijo že tudi brez nas, mi imamo sami dovolj bridkosti im težav. Sicer ne pozaibljaj-mo, da je Nemcev7 na Poljskem čez dva milijona, dočim je Poljakov le Okroglo 200.000 na Nemškem. Kaj za vraga naj bodo tisti Ma-zuni na Pruskem predpogoj za ureditev naše koroške revščine?! Ali je še kaj pameti pri nas, da ne bomo tako po nepotrebnem isikali ovir v delu za boljšo dobočnost našega revnega naroda? Boj proti nemškemu imperializmu pa prepustimo močnejšim in tistim, ki morejo to opraviti brez škode za svoje zatirane brate.
Polemika obeh imenovanih gospodov je dostojno po obliki iin more le pripomoči k razčiščen;ju vseh spornih misli med nami. Zato oba gospoda nujno prosim, da pri sedanji obliki tudi ostane in da skušamo povsem lojalno doseči med nami sporazum v tem, kaj in kako hočemo »poraznim z Nemci. Jaz sem po svoje sitoril, kar mi je velevala j duša im pamet. Pojdi in stori tudi Ti tako. !	A.	G.
Zakaj sem postal zemljoradn k?
Pod tem naslovom je objavil Milan Pribičevič v »Politiki« zanimiv članek.
Uvodoma poroča nekatere klevete samostojno demokratskega časopisja, nato pa preide na bistvo vprašanja.
Milan Pribičevič pravi, da je bil vedno lia istem terenu in da je bil vedno sebi in svojim idealom zvest. Vedno je bil za njega glavni problem:	kmet	in vas. Da dvigne
kmeita, zato se je boiril za nacionalno svobodo našega naroda in že kot mlad oficir je napisal 1. 1912 v »Sobranu« feljton: Naš kmet — naš brat. Vsi predvojni socialni revolucionarji so bili poflni stremljenja, ia dvignejo kmeta in njegov položaj. Ko je vstopil v demokratsko stranko je vsi e d tega tudi ustanovil »Seljačka veča«, da dvigne kmečko prosveto.
Ko je videl Milan Pribičevič vse težko stanje kmeta pa je postal zemljoradndk. Kmet ■laje državi največ, prejema pa od nije naj-manje. In danes je kmet v tako težkem stanju, da tudi pri najveojem varčevanju in največji previdnosti ne more kriti vseh izdatkov. Zato se srbski kmet zadralžuje in sicer na menice, ker drugega kredita ne dobi. Za ta kredit pa mora plačevati odetruške obresti.
Kimet ni gospodar svoje produkcije. Cene njegovim produktom narekujejo v mestu, ravno tako pa mu diktirajo v mestu cene za vse izdelke, ki jih rabi. Še vedno se gleda na kmeta od zgoraj doli. Treba pa je, da bo
kmet gospodair in da mu bo inteligenca le služila. Kajti naša država je država zemljo-radnikov in v tem je naša nacionalnost.
Milan Pribičevič pa je šel ravno med zem-Ijoradniike zato, ker so ti edina stranka, ki služijo samo kmetu. To kmet čuti in zato j« dobiia zemljoradmišlka starnka 170.000 glasov, pa čepraiv nima časopisja, je sikaraj brez organizacije in brez vseh sredstev. Danes je gospodarska kriza na deželi naravnost straina lil dn-ries Sum irmet focflj tort kdatfterfH potrebo zemljoradniške stranke. In njega so njegovi kmečki sosedje naravnost silili, da vstopi v zemljoradmišiko stranko.
Nato govori Milan Pribičevič o neresnih 'očitkih na naslov Joče Jovanoviča. Nato preide na očitke, da gre z Radičem. Milan Pribičevič pravi, da je za to, da se združijo vsi slovenski, hrvaški in srbski kmetje, da pa čas še ni za to dozorel in da je zato najbolje, da vsakdo dkrbi za kmečki pokret med lastnini narodom.
Ktneno povdarja Milan Pribičevič, da je neresnica, da bi hotel zapustiti zemljo, temveč se vrača nazaj na svoje posestvo na Kosovem polju. Najtežje delo je kmečko delo, toda zemlja ima to čudno moč, da je nihče ne miore nehati ljubiti, kdor jo je enkrat v/ljubil. In on jo danes ljubi.
Treba reči, da je ideologija Milana Pribi-čeviča jasna in dosledna. In zemljoradniki niso izgubili, ko so ga pridobili!
Politične vesti.
= Včerajšnja seja skupščine se je pričela kmalu po 10. uri. Po abs»lvirrmj,u običajnih
formalnosti -je prešla skupščina takoj na dnevni red: na razpravo obeh interpelacij posl. Žaniča. Ta je interpeliral ministra za jsvna dela zaradi slabih cest na Hrvaškem in zaradi kuluka. Ko sta bili obe interpelaciji prečitani, je odgovanjal interpelantu mi-
naister dr. Settiec. Povdarjal je, da so na Hrvaitskem bile do preobrata državne in deželne ceste. Po preobratu pa je prevzela drživa Tudi deželne ceste. Eno lLo druge pa so
bile \ silno slabem stanju. Ker ni bilo denarja za popravo cest, je vlada na podlagi finančnega zakona iz 1. 1923. sklenila, da se popravljajo državne ceste z državnimi sred-
stvi, dočim naj bi se deželne popravile s pomočjo kuluka. Pozneje pa se je odpravil ku-luk in ceste se niso zadostno popravile. — Interpelant dr. Žanič se z odgovorom ministra ni zadovoljil. Povdarjal je, da smejo ku-luk odrejati samo samoupravne .oblasti, ne pa vlada. Zlasti ostro pa je grajal posl. Žanič, da se denar, ki je bil s kuluikom prihranjen ni porabil za ceste, temveč je bil porabljen v druge s vrhe. Za dr. Žandčem so govorili še poslanci Bankovič, BeSinič in drugii, nakar je bila dopoldanska seja zaključena. Glasovanje
io	interpelaciji se je vršilo na popoldanski seji.
= Pismo posl. Dragoviea. V »Politiki« je objavil posl. Milutin Dragovič, ki je že od leta 1908 neprestano poslanec, kakor sam ponosno poudarja, na predsednika radikalnega kluba Ilijo Mihailoviča icdprto piismo. V teun pismu pravi, da so zavladale v radikalnem klubu naevzdržljive razmere. Zato zahteva Dragovič, da se skliče seja kluba, ker upa, da je še vedno^ v radikalni stranki zadosti sposobnih mož, hi bi mogli narediti red. Nadalje zahteva Dragovič, da se izvoli glavni odbor stranke. Ce ne bi teh dveh njegovih zahtev predsednik kluba izpolnil, potem bi Dragovič izstopil ne samo iz radikalnega kluba ,temveč tudi iz rad. stranke.
—	Izjava posl. Dragoviča je zlasti v opozici-onalnih krogih močno učinkovala in nekateri listi so komentirali izjavo že kot začetek konca radikalne stranke. Nesporno je, da je Dra-govičeva izjava niov dokaz o težkih nesoglasjih v radikalni stranki, vendar pa so nade opozicije pretirane, ker radikali tudi sami dobro vedo, da so močni le. če so ujedinjeni.
= Čehoslovaška upravna reforma zadeva na vedno nove težkoče. V .splošnem se more njen efekt označiti takole: Nemci pravijo, da koristi Čehom, Čehi pa pravijo, da konisti Nemcem. Nikogar pa ne zadovoljuje. Sedajj so pričeli atalko proti njej_ še Slovaki in je zato vedno bolj dvomljivo, če jo bo sploh mogoče izvesti.
:= Demonstracije angleških rudarjev proti Bahhvinu. V sredo so dali angleški irudarji dušica svoji nevolji nad Baldvviniovo vlado, ki je zakrivila, da generalna stavka ni uspela. Ministrski predsednik Baldvvin je obiskal s svojo ženo Ebbwale, kjer se je pripetila velika rudniška katastrofa. Ko je vozil avtomobil mimo vhoda na šaht, so rudarji sprejeli Baldwina z grozečimi klici. Množica je grojila, da napade ministrov avtomobil. Napad je preprečila šele policija.
—	Borodin o Kitajski. V svoji knjigi v »Nemirna Azija« pripoveduje Arthur Holit-scher o sestanku, ki ga je imel z Borodinom, sedanjim prvim svetovalcem Kantonske vlade. Holidscherju je Borodin takole, označil Kitajca in njegove odnošaje dlo komunizma: Samoumevno razume Kitajec pod komunizmom nekaj drugega ko Rus ali pa predna-obražemi proletarec zapadnih dežel. Za Kitajca pomeni zaenkrat komunizem: spodobna in čista vlada (pravzaprav prastara misel, toda pravilna), poenostavljenje finančnega aparata — vse davke bo pobirala le ena vlada, ne pa še od vsakovrstnih generalov, kakor sedaj, kajti dokler ni tu enotne vlade, bodo imele banke v Hongkongu še vedno prvo besedo na jugu Kitajske; najbolj primitivno zboljšanje gospodarstva je za Kitajca že »komunizem«; z reformami te vrste se more najuspešneje služiti ideji. Vso finančno upravo treba dati nazaj v kitajske roke. Obenem s kontrolo carin je v tem gospodarska podlaga kitajske osvobodilne vojske. Boj proti imperializmu in za svetovno revolucijo se giblje v tej smeri... — Nato je govori*Bo-rodiin o velikem vplivu Rusije na Kitajsko omladino, ki se ravna čisto po navodilih sovjetov in ki tudi pričakuje, da jo Rusija vodi. — Razvoj Kitajske pa je označil Borodin takole: Kitajski nacionalni pokret je v glavnem preživel pet dob. Prva doba sega v leto 1894. Nje program je bil: reforma notranje upirave; uvedba modernega prosvetnega programa in odstranitev potratne cesarice. Druga doba letu 1896: agitacija proti krščanstvu, to je proti tujcem, roparjem, ki so hoteli kolonizirati Kitajsko. Tretja doba leta 1912: odprava monarhije, proglasitev republike po dr. Sun-Jat-Senu, izgradnja republike. Četrta perioda 1. 1919: splošno civili-zatopičuo gibanje, socializem. In kontno pela, sedanja doba, ki se je začela leta 1924. Ta
je naperjena ptroti imiporinliv.niu in kapitalizmu ter pripravlja odpravo vseh pogodb, ki ao
sfolewiecie z imperialističnimi silami. S tem
pa ipiviipravlja ta doba tudi svetovno revolucijo.
Kitajska je enotna v boju proti tujcem.
Kakor poročajo iz Tokia, je prišlo med voditelji severne in južne kitajske armade do sporazuma. Dobro informirani japonski politični, vojaški in trgovski krogi so mnenja, da pomenja bojni položaj, zlasti pa mir, ki vlada sedaj na bojiščih, sporazum med Čangcoh-nom in Sunom. Oba se bosta najbrže »druži-la, da pokažeta, da je tuje vmešavanje za varstvo tujih koncesij nepotrebno. Poročila iz Šamgaja pa trdijo, da >sta voditelja severne in južne kantonske armade sklenila, da poneseta bojišče iz šangajsikega ozemlja® 1®® milj proti vzhodu na bregove jezera Taibo. Medtem pa je nastala med nacionalist) J* Hankaunu resna kriza. General Čawgk|$* namerava namreč odstraniti Borodij* 'a p* ra nki n ega svetovalstva. Proti temu so B0-rcdinovi pristaši priredili protidemonsftri® in agitirajo sedaj za odstranitev geneff^ Čangkajšeka. Maršal Sun je utrpel znaW> i7jgulbo z dezertacijo enega svojih genBf®’ lov. General Mangšang, poveljnik Sunovih W na južnozapadni meji šangaja je prešel “ Kantoncem. Ta dogodek bo najbrže imel velike posledice med severno armado.
= Ameriške sile v Šangaju. Za poveljnik* 2500 mož ameriške mornariške infanterije, ki se nahaja pred Šangajem, je bil imenovaa general Butler. Zunanjemu odboru parlamenta je ameriška vlada oficielno sporočila, da ni sklenila nobenega tajnega dogovora z drugimi velesilami v evrho skupnega vojaškega nastopa proti Kitajski. — Ameriški vojaki so razorožili sto kitajskih vojakov, ki so V sedli parnik, ki je bil last Standard Cro Oompany-je.
=Volitve v sovjetski Rusiji. V ruskih obratih se dnevno vrše volitve v moskovske sovjete. Številni sovjetski voditelji obiskujejo velika delavska zborovanja in odgovarjal0 na številna vprašanja o mednarodnem pok>* žaju, o znižanju cetn, o kitajskih dogodkih itd. Moskovske volilne shode je obiskalo 90 odstotkov volilnih upravičencev. V različil® sovjete je bilo izvoljenih povprečno 60 od* stoikov volilnih upravičencev. V Leningrad« je bilo izvoljenih 1862 poslancev in 1050 namestnikov, med temi 1641 komunistov in 185 komsomolcev. Število izvoljenih^žensk je 722, delavcev pa 1114. Volina udefležba znaša približno 93 odstotkov.	. .
= Boj med Anglijo in Rusijo. Časopisi po-ročajo, da je angleška vlada trdno odločena, da prekine z Rusijo ne samo trgovinske, temveč tudi diplomatske stike. Vendar p* hoče Velika Britanija najprej likvidirati kon-tlikt s Kitajsko in nato obračunati s sovjeti-Velika Britanija hoče ustanoviti splošno pr®' tiboljševistično fronto. Italija je za to front5 že pridobljena in njena naloga je, da priti*** na Turčijo, če bi ta hotela podpirati Rusifc Silno se trudi angleška diplomacija, da t*1 za svoje načrte pridobila tudi Nemčijo. Bal® ji ponuja za nastop proti sovjetom naekater® kolonije. Težava pa je v nemško-poljskem nasprotstvu, ki žene Nemčijo skoraj avtoma* tično na stran Rusije, — Angleška diplomacija računa nadalje s tem, da so M^d.nrsitA Bolgarska ln Rumntja že čisto- pridobljene ■& angleško akcijo proti Sovjetom.
ŠTEVILO NEMCEV NA ČEHOSLOVAŠKEM STALNO PADA.
V uvodniku »Sudetendeutsche Tage^-zeitungf objavlja dr. Oberschnell statistične podatke o narodnostnih odnošajih na ČehO'
skvaškem.
Po teh potaktih je bilo Nemcev na Češke®r leta 1880	2,054.000
leta 1890	2,159.000
leta 1900	2,337.000
leta 1910	2,468.000
leta 1920	2471.000
Na Moravskem je bilo Nemcev leta
029.000, leta 1910 celo 719.000, a leta 1921 z« samo 544.000.
Enako je padlo število Ne-m^ev v Sleziji od 269.000 1. 1880 na 245.000 v letu 19-1.
število Cehov pa je v istem casu naraslo m češkem takole: 1. 1880 3,470.000, 1. 1890
3.644.000, 1. 1900 3,930.000, 1. 1910 4,242.000 in 1. 1921 4,376.000.
Na Moravskem so Čehi narasli od 1,507.00« v 1. 1800 na 2,041.000 v letu 1922.
V Šleziji pa so narasli Cehi od 126.000 n*
257.000,
Leta 1890 je bilo Nemcev še 35.9 odstotkov, leta 1921 pa samo še 30.3 odstotkov.
Na Slovaškem so padli Madjari za 326.000
duš, Slovaki pa so narasli za 343.000.
Vcjna je torej narodnostne odnošaje nfl čehoslovaškem temeljito izpremenila.
Ch. Lucioto:
70
Spomini francoskega vojnega detektiva.
d
44. pogla vj e.
Nora Spijonažna zadeva v Nantesu.
Čeprav je bila Irma Staub ena najnevarnejših špi-jenk, se ji vendar ni posrečilo stalno naseliti se v Franciji, kajti preostro smo jo nadzirali.
Zato so pa prihajale ik nam druge ženske, ki so večkrat zanjo delovale, ki pa niso bile niti tali o drzne, niti tako spretne kot ona, a kljub temu zelo nevarne.
Irmo Staub so marsikatere ženske posnemale in ona ni bila nikakor edina ženska, ki je izvrševala ta
nizkotni posel.
Nemški špijonažni urad je pošiljal v Francijo celo vrsto žensk; tako jih je nekaj časa kar mrgolelo v Nantesu in St. Nazairu, ko ste ti dve pristanišči postali britanski bazi za izkrcavanje.
Nekatere so javno kazale, da so demimondke, in tudi te so bile izelo nevarne, kajti če so bile spretne, so lahko zvedle od svojih ljubimcev stvari, kojih važnost skoraj gotovo niso znale ceniti, ki so jih pa drugi, boljše informirani ljudje izkoriščali.
Druge so si poiskale službe kot guvernante, delavke v pristanišču ali pa trgovske službe, in sicer pri tvrdkah, kjer so čim lažje prihajale v stik z angleškimi vojaki, ali pa z izkrcanimi imornarji.
Gotovo je, da je bila po informacijah, poslanih po teh ženskah, marsikatera ladja 'torpedirana, in Nemci f.o potem njih od dne do dne vedeli, katere ladje so prihajale in odhajale v naših pristaniščih in kateri polki, koliko mož in tepov je bilo izkrcanih. Zvedele s.; te ženske, če so bile spretne, celo na kateri odsek fronte odhajajo izkrcani britanski polki.
Neki dan sem imel lepo priliko, opazovati tak
slučaj.	.
Sedel sem s prijateljem na terasi kavarne na Hace Graslin. K sosedni mizi sta sedla dva angleška štabna oficirja v družbi lepe dame. Iz začetka so se pogovarjali o stvareh, ki me niso nič zanimale, po eni sem pa naenkrat postal pozoren na njih pogovor.
Na vprašanje, ki ga je stavila >dama«, je izjavil
eden oficirjev:
— Res je, draga moja, da odpotujem v ponedeljek proti severu.
— Proti severu? je vprašala »dama«, lo ne pove ničesar, povejte mi rajši, kam naj vam pošiljam svoja
pisma?	.	,
Oficir, ki je moral hiti v tem oziru zelo naiven
človek, je potegnil :iz svojega žepa beležnico, pogledal vanjo in slednjič dejal:
— Počakajte, vam bom takoj povedal, v torek zjutraj bomo v Le Bourge>tu. Opoldan se odpeljemo naprej in dospemo zvečer v Amiens. Od tam
nas bodo razpostavili, da podpiramo našo N • • • *1c0 vizijo med Bčthunom in A rrasam.
Potem je zaprl svojo beležnico in dejal:
— Skratka, pišite mi na kolodvor Mondicouit-Pas, odkoder mi bo naša vojna pošta že naprej poslala vaše pismo...
Pri moji veri, točnejših podatkov ta ženska res ne bi bila mogla dobiti. Bil sem v svoji notranjosti ves divji na tega oficirja, kojega neprevidnost je res presegala vse meje.
Ženščina si je med tem zabeležila podatke, katere je bil dal oficir, v svojo beležnico. Potem je nadaljevala svoj pogovor z oficirjema in počasi iztrgal* list iz beležnice ter ga utaknila v podlago za pisanje, ki je slučajno ležalo na tisti mizi.
Oficirja nista ničesar videla, nasprotno je P®11™" ral to opaziti starejši gospod nekaj miz bolj daleč, k» je že ves čas postrani fiksiral mlado ženo. Ko je videJ» kaj je storila, ji je prijazno prikimal i očmi.
(Nadaijevanje prih.)
Štev. 51.
»NARODNI DNEVNIK« petek, 4. marca 1927.
Stran 8.
Dnevne vestL
ENAKOST.
Neki londonski časopis je objavil senzacionalno vest o našem nagem človeku, ki je sedaj .poleg krapinskega človeka najmarkant-nejša osebnost v naši državi. Ta londonski časopis trdi, da je pretepeni Jovan Ristič — Hnvait. »Piclilika« citira poročilo 'tega časopisa in pravi: »Ni on edini. On je saimo primera. Urim ara, kako imamo širom sveta same močne prijatelje. Pobrvaiili so Jovaina Rističa, da pokažejo srbski teror nad Hrvati. In čudno, da niso naša pristojna poslaništva demantirala tako potvorjene vesti o nagem človeku in obvestile inozemstvo, da so v naši d.žavi Srbi in Hrvati v batinanju enakopravni .. ,<
tarile za osebni promet na že-
li	n	Prometnem	ministrstvu je izde-
na bi!? n°ve tarife za osebni promet veliavr. m1 ^ove tar^e imai° »topiti v
-	mJS?6* i^nija ali julija, nkiromf S11**- Svoječasno je notranje minili ^ k prepovedalo občinam vporabo laet-v- °Wine so se pritožile na Državni joei, Ja je te dni ojjob notranjega mimetr-
etv* razveljavil.
Malenkosten kredit za. brezposelne. Državna borza dela v Ljubljani je prejela od Ministrstva socijaine politike znesek 20.000 dinarjev za brezposelne podpore, ki se imajo razdeliti do 1. aprila t. 1. Od tega zneska je že nekaj razdeljenega. Znesek je namenjen za ljubljansko oblast. Podpore se more nalomiti le onim, ki so brezposelni in ki so ^Pisani kot taki najmanj 10 dni pri Državni ®°rzi dela v Ljubljani. Vsak prosilec mora »pisati prošnjo, v kateri navede gospodarski položaj in število družinskih članov in koliko jasa je brez posla in ali je brez premo-‘ZPnia ter druge tehtne razloge, ki mu otežu-Kio eksistenco. Prošnjo potrdi županstvo in predmetu družinskih članov pristojni županski uradi.
— Upokojitev nad 200 učiteljev Na pred
log prosvetnega ministra Velja Veljkoviča je podpisal kralj več ukazov, s katerimi je upokojenih v vsej državi nad 200 učiteljev ju učiteljic. Upokojene so učiteljske moči, ki so zaprosile same za upokojitev in one, ki so dovršile svoja službena leta. Te upo-koiitve so se izvršile sedaj zato, da bi pričeli dobivati vsi ti upokojenci svoje redne službene dohodke z dnem, ko stopi v veljavo novi budžet.
«trTv„r?,?r^va Pristanišč v Dalmaciji. Mini-rekcii; miaV"ia ^ela 1)0 odobrilo te dni di-za nnnM morskega prometa poseben kredit Vsa ti a\° kr:etaniSč dalmatinskih otokov, sekcije	vršile pristojne gradbene
in Tn ^ J®Jrebške univerze. Redna profesor-dr v-i , ,univer7'e dr- Artur Gavazzi in
Vl.n'ko KriSkovič ata upokojena. Doseda-? ' adjunkt veterinarske fakultete dr Vinko Marchino je imenovan za docenta '
— I, politične Službe. Okrajni giavar M ljubljansko oklico Stanko M asi 6 je imeno-van za tajnika v ministrstvu za notranje zadeve. Okrajni glavar v Novem mestu Rai-raund Svetek je premeščen v Ljubljano.
— Iz finančne službe. Za inšpektorja finančne kontrole v Kranju je imenovan Leon
i 7 /rem«Sčena sta inšpektorja finančne kontrole Fran Golob iz Beograda v Ljubljano m Aleksander Cibaš iz Gelja v Za-e : — Upokojena sta: Fran Habjan, inšpektor finančne kontrole v Ljubljani ter Josip Ogorelec, inšpektor finančne kontrole v Celju.
g,, I* železniške službe. Za šefa admini-“.at 1 vn o-p r a v n ega oddelka v ministrstvu sa-oračaja je imenovan Gojko Mudrinič, šel ie«ničnega oddelka, k stavbnemu oddelku generalne direkcije je premeščen sedanji šef konstruktivnega odseka gradbenega oddelka v Ljubljani Emil Krik, k železniški direkciji v Subotici uradnika ljubljanske direkcije Rudolf Fistar in Ivan Mrak; za postajenačelni-st^ienalimik'Cih 7je, im«n»van dosedanji po-
skladiŠča v Novem	f o ! r
ske direkcije Franc t -ur3 i Itahljan-Vinkovcih je prem^p^; v Ji™'lV*“°i V rilnice Jakob Smrtnik; v kiiJu^ v t 3 ljubljanske kurilnice Franio	o
rilnico Veliki Bečkerek £	’	Feri"
Ledvinek; za šefa skladišča na maribowkem glavnem kolodvoru je imenovan dosedanji uradnik strojnega oddelka ljubljanske direkcije Ivan Kitak.
— Promocija. Včeraj je bil promoviran na filozofski fakulteti ljubljanske univerze za doktorja filozofije absolvirani filozof Ivan Rakovec.
— Sovjetska vlada kupuje trgovske parni-
*e- Iz Moskve poročajo: Komisarijat za pro-P16! je naročil v inozemstvu sedem velikih jjSovnkih parnikov, ki bodo vršili službo na Lfnem morju. Eden od parnikov bo imel kapaciteto 400.000 pudov (1 pud je 16 |kg).
~7 Izdaja novih novčanic na Poljskem. Poljska državna banka je izdala v promet hove novčanice po 50 zlotih. Dosedanje nov-®anice po 50 zlotih so bile vzete iz prometa, v kratkem se izdajo tudi nove novčanice po 20 in 5 zlotih. Izdajo novih novčanic je potrošilo dejstvo, da se je nahajalo v prometu izredno mnogo falzifikatov.
Radio-postaja v severni Sibiriji. V se-trnosibirskem mestu Jensejski se gradi ra-dio-poetaja, ki bo vezala najbolj oddaljene ^verne kraje s Krasnojarskom.
—■ Rabimlranat Tagore poseti Rusijo. Kot ™r»5ajo iz Leningrada, poseti Rabindranat ‘agore sredi mesca maja sovjetsko Rusijo, j. Bivši meksikanski minister obsojen. Mkor poročajo iz Los Angelosa, je bil obojen general Estrada, bivši mehi k arniki voj-
ni minister, na 21 mesecev zapora in iO.OOO dolarjev globe, ker se je pregrešil proti amerikanakemu zakonu o nevtralnosti in ker je pripravljal revolucijo proit Mehiki na teritoriju Združenih držav.
— Številnih zločinov obdolžen poljski general bo izpuščen iz zapora. Iz Varšave poročajo: Nedavno je bilo upokojenih na Poljskem okoli 30 generalov, med njimi tudi iz jiovojnih bojev pri Lvovu znani Rozvadovv--ki. O generalu Rozvadovvskem se trdi, da je bombardiral bolnice, privatne hiše itd. Za to je bil aretiran. Ker je bil sedaj upokojen, se doznava, da bo postopanje proti njemu ustavljeno ter bo iz zapora izpuščen.
— Drzen roparski napad pri belem dnevu v Zagrebu. 14 letna dijakinja liceja v Zagrebu Narcisa Oršanič je inkasirala te dni v banki 1000 Din. Novčanico je vtaknila v žep
i ier jo držala iz previdnosti v roki. Ko si je popravljala med potjo v Samostanski ulici nogavico. jo je udaril nenadoma neznan lo-< pov od zadaj teko, da je padla, nakar jr je odvzel novčanico in pobegnil. Deklica se je od strahu onesvestila. Roparju so na sledu.
— Maščevanje komitov. Iz Štipa poročajo:
V	bližini sela Dvorišta so našli te dni umorjena kmeta Gjorgja in Jovana Rusloviča. Umorili so ju bolgarski komitaši. Zandar-merija je namreč zvedela, da imata zveze z bolgarskimi komitaši. Zato ju je aretirala. Pri zasliševanju sta priznala, da sta skrila v njuni hiši dva komitaša več orožja in mu-nicije, ki naj bi se uporabila ob priliki za spomlad nameravanih komitskih vpadov v Južno Srbijo. Dejala sla, da sta ustregla zahtevi komitov, ker so jima ti, za slučaj, da bi ne hotela skriti orožja in municije, zagrozili s smrtjo. Ker je bila žandarmerija mnenja, da bo dobila komite lažje v pest, če pusti kmeta na svobodi, ju je naslednji dan izpustila, nakar so ju komiti radi izdajstva kazjjovali s smrtjo.
— Cirkuški jahač — konjski tat. Te dni je bil aretiran v Vinkovcih radi tatvine konj neki Fran Jelemik. Preiskava je ugotovila, da je bil možakar svoječasno cirkuški jahač, da pa živi zadnja leta izključno od konjskih tatvin. Priznal je, da je ukradel tekom zadnjih treh let nič manj kot 56 konj, večinoma z opremo in vozovi vred. Nedavno je ukradel v slavonski vasi Sikirevci nekemu kmetu kar šest konj nakrat. Ukradene konje je prodajal večinoma v Rumuniji.
— Upliv solnčnih peg na človeški organizem. Na pariški akademiji za medicinsko vedo^ je predaval te dni dr. Faure o vplivu solnčnih peg na človeški organizem. Dl:. Faure je ugotovil, da je število nenadnih smrtnih slučajev ob ča9ih, ko se pojavijo solnčne pege, dvakrat tako veliko kot običajno. Ta pojav je tolmačiti tako, da spravijo solnčne pege v gotovi meri človeški organizem iz ravnotežja ter morejo povzročiti eventuelno tudi smrt. Na drugi strani pa vplivajo solnčne pege na organizem nekaterih ljudi nasprotno zelo ugodno.
— Cigani — ljudožrci. V Moldavi na Slovaškem je bilo nedavno aretiranih več ciganov, ki imajo, kolikor je doslej ugotovljeno, na vesti devet umorov. Preiskava je spravila na dan, da so cigani štiri ali pet žrtev spekli ,in jrožrli. Do te ugotovitve je prišlo po naključju, ker komisija ni mogla najti vseh kosti umorjenih. Cigani so konč-w,iPrilzI!ali’ 80 Ludi požrli, povedali so
t V vf- vr ,nj;h?vi tovariši so se pojedine udeležili. Vsled tega so bili vsi ti ljudožrci, kakor tudi ženske, ki so obed pripravile, aretirani. Vsega skupaj sedi sedaj v zaporu 26 ciganov — ljudožrcev.
— Ujetnik ženske. Iz Budimpešte^ poročajo čudno dogodovščino, Soproga občinskega notarja Julija Meszaros je vzela pred poldrugim letom na stanovanje 25 letnega viso-košolca Kortvelyessyja. Kmalu po njegovem prihodu so opazili sosedje, da je bilo okno sobe, v kateri je stanoval, vedno zaprto in zastrto. Po hiši se je razširila govorica, da uganja ženska z mladeničem čudne svtari. Cez par mesecev so ga videli, ko je splezal ponoči skozi okno in odšel. Preje čvrstega fanta je ‘bila sama kost in koža, imel je dolge lase in dolgo 'brado. Kmalu nato se je vrnil. Te dni ga je rešila iz ujetništva njegova mati v spremstvu dveh detektivov. Mati je povedala, da je bil njen sin pred poldrugim letom, ko je Meszarosovi pobegnil doma ter pravil, da ima Meszarosova nad njim tajin6tveno ljubezensko moc ter ^da ji je tako podlegel, da brez nje ne more živeti. Cez 14 dni je odšel skrivaj od doma ter se vrnil v prostovoljno ujetništvo. Ko 60 udrli detektivi v stanovanje, so ga našli v joopoi-noma temni smrdljivi sobi popolnoma onemoglega brez obleke na postelji. Sprva n> razumel, kaj da hočejo od njega, matere ni niti spoznal. Ko so ga detektivi oblekli so ga morali odvesti s silo, ker ni hotel oditi ter se je krčevito oklepal svoje ljubice. Zoper gospo Meszarosovo je vložena ovadba radi neopravičene utesnitve osebne svobode.
— Spomenica na drugi kongres pravnika kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca v Ljub-Ijani od 9. do 11. septembra 192S. godine. Pod em naslovom ]e izšla knjiga, ki opisuje delo na ljubljanskem kongresu pravnikov ki se je vršil lansko leto od 9. do 11 septembra. V knjigi so popisana vsa pripravljal-
\ na dela za kongres, dalje je točno opisano ! zborovanje kongresa, referati in korelerati, ki so se predavali na kongresu so priobčeni v celoti, debata v seikcijsllcih sejah pa v velikih potezah. Knjiga torej mi samio historičnega pomena, ampak tudi znanstvenega^ ker znočijo priobčeni referati diragocen prispevek naši pravni literaturi. Zato bi ne smelo biti pravnika, ki bi si te knjige ne omislil. Knjiga se bo razposlala vsem elanom 'kongresa po pošti, dobila se pa bo tudi v knjigarnah za cenio 32 Din.
— Za Jugoslovensko Matico. V počaščenje spomina prerano umrlega dr. Ryibafa je daroval g. Karol Prelog, trgovec v Ljubljani v jjjtybafev fomd« Din 200, g. Franc Planinec
je daroval Matici mesto cvetja na krsto bla-gopoikojnega ravnatelja Škerlja Din 100. Iskrena hvala!
—	Tuberkuloza od dr. Vase Saviča. Kot III. del Socialne medicine dr. Anidrija Štamparja je izšla ta knjiga. Podaja nam vse, kar moramo vedeti o jetiki kot socialni bolezni. Dr. Štampar nam v predgovoru pove, da je ta knjiga izšla pred izvajanjem siroto zasnovanega programa za pobijanje jetike v naši državi. Ce se bo ta boj proti jetiki vršil s tako natančnostjo, s takim poznavanjem razmer, obogaten s tolikimi izkušnjami, ki nam
o	njih govori ta knjiga, potem vemio, da bo boj uspešen. Knjiga je v naši državi seveda edilna, vendar tudi večji narodi niso v posesti tako kratko in jedrnato in obenem popolno pisane knjige kot je pričujoča. Podaja nam čisto jasno vse, kar nas zanima iz soei-jalnega stališča o jetiki. Zelo kritično razimo-tri I. del etijologijo. Odnose med jetiko na eni, ter gmotnim stanjem, stanovanjem, hrano, alkoholizmom in življenjskim načinom na drugi strani. Ne podaja nam direktnih zaključkov, ampak prepušča to inteligentnemu čitatelju — za katerega je knjiga namenjena. Še bolj važen pa je IV. del: terapije jetike, kjer pisatelj opraviči soeijalno terapijo te bolezni in nam pove na kakšen način je organizirana sooijalna terapija jetike ter nam tako tudi naznači s kakšnimi sredstvi in na kakšne načine bomo v naši državi vodili ta boj. Kritično a objektivno zapet premotri uspehe dosedanjega načina boja proti jetiki in naznači nove načine, ki so nekateri bolj, drugi zopet manj uspešni. H (koncu nam pove še kaj se je na tem polju doslej pri nas storilo in kaj je še treba. Knjigo priporočamo esem, ki se že bolje spoznajo v zdravstvenih vprašanjih. Tiskana je v latinici, na 200 straneh v obliki 16X24 .in finem papirju. Naroča se pri Državnem higienskem zavodu v Ljubljani in istane 25 dinarjev. Obenem z naročilom je vpioslati denar.
— »Domači prijatelje je pričel zopet izhajati, in sicer v povečanem obsegu. List je lepo ilustriran. Ilustracije so od naših priznanih umetnikov: Sterleta, Šantlja, Dolinarja, Justina i. dr. Zanimive članke so prispevali: Lovno Kuhar, Miran Jarc, dr. P. Karlin, ga. prof. Grošljeva i. dr. Družinski list ima tudi rubriko za naše malo gospodinjstvo in ročno
' delo. Naročnina znaša 20 Din letno, posamez-1 na številka stane 2 Din. Naroča se pri upravi Sv. Petra cesta št. 24, Ljubljana.
Ljubljana.
1— Predavanje v »Pravniku«. Danes, dne
4.	marca t. 1. ob šestih popoldne bo na sodišču, soba št. 79 tretje predanaje, ki mu je predmet osnutek novega avtandkega zakona. Predaval ho g. 'univ. prof. dr. Metod Dolenc in sicer »O kazenskopravni zaščiti avtorskih pravic«. Želeti je diskusije, katere naj bi se udeležiU tudi književniki, likovni in glasbeni umetniki ato so na predavanje vabljeni vsi, ki se za ta predmet zanimajo'.
1— Recitacijski večer pesmi Srečka Kosovela. V torek dne 8. marca se bo viršil ob 20. uri v dramskem gledališču pod pokroviteljstvom častne dvorne dame ge. Franje dr. Tavčarjeve Tecitacijsiki večer pesmi Srečka Kosovela. Uvodne besede bo govoril g. Alfonz Gspan, urednik pokojnikove pesniške zbirke. Recitirali bodo ga. Mila Šaričeva, g. Slavko Jan in g. Ciril Debevec, Pokažimo z obilno udeležbo, da znamo tudi v današnjih maiterijelni dobi ceniti idealna stremljenja. Vstopnice bodo na razpolago od nedelje 6. marca pri gledališki blagajni.
ji— Predsednik Kola jahačev in vozačev v Ljubljani je »prejel sledečo brzojavko: Zahvaljujoč se yam na ljubeznivem pozdravu, ki ste mi ga izvolili poslati v imenu članov društva, Vas pmosim, da sprejmete uverenje, da se bom vedno zavzemal za napredek konjereje. Minister poljoprivrede dr. Kulovec.«
1— Preventivno zavarovanje. Da Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani podrobneje seznani delodajalce, delavske zaupnike in druge funkcionarje z nalogami iu koristmi preventivnega zavarovanja, t. j. preprečevanjem nezgod ta Obolenj priredi v nedeljo dne 6. marca 1927 ob 10. uri v dvorani na Miklošičevi cesti št. 20. predavanje: 1. o pomenu zdravstvenih ta varnostnih na-iprav v obratih za preprečevanje nezgod in ebolenj. 2. o obratni higijeni Ln interesu delodajalcev ten- občin na zdravstvenih napravah. 3. O vplivu pomanjkljivih varnostnih naprav na nezgodne slučaje. Kakšne nezgode nastajajo, kako in zakaj. Na to predavanje vabi urad zastopnike delodajalcev in delavske zaupnike ter preddelavce.
1— Tatvine. Posestnici Alojziji Punčuhovi v Rožni dolini je neznan kurji tat odnesel dve kokoši in enega petelina v vrednosti 100 dinarjev. — Anici Jelenčevi, sobarici pri šahovskem mojstru dr. Vidmarju je neiki uzmo-vič ukradel dve rjuhi, vredni 320 Din.
1— Surova pustna šala. Trije neolikanci v Zgornji šiški 60 se preoblekli za pust v duhovnike in hoteli kar na cesti brati mašo. Policija je napravila temu neokusnemu žaljenju verskega čuta hiter konec.
1— Policijski drobiž. Policija je aretirala dve osebi in sicer eno radi pijanosti in drugo radi pretepa. Prijavljeni sta dve tatvini, j 1 telesna poškodba, en slučaj pasje stekline j ter 6 slučajev kaljenja nočnega miru, nedo-j stojnega vedenja, pjianosti in drugih pustnih j neumnosti. — Neka kmetica je ovadena, ker 1 je ozmerjala imitniške paznike in policaja, ki jo je hotel aretirati.
Maribor.
— Licencovanje bikov 1927 v mariborski : oblasti. V času od 7. marca do konca maja se ' vrši toletno licaneiovanje bikov po vseh okrajih imairiborstke oblasti. Ker je licenoovanje
i	biikov najvažnejši oblastveni posel na polju povzdiige živinoreje, je treba zanj zainteresi-j rali tudi širšo javnost. Namen licenoovanja *je tsledeči: Iz celotnega števila bikov se odbe-rejo oni, ki po zunanjosti in po poreklu povsem odgovarjajo namenu zboljšanja govedoreje. Samo lastniki teh bikov dobijo dopust-
uico in s tam dovoljenje, da jih smejo vpo-raibljati za splošne plameinske evrhe pncuti primerni odškodnini. Pripuščanje nelicencova-nih bikov je prepovedano ta se kaizmuje z denarno globo 10—250 Din. Zato je potrebno, da prižene vsakdo tsvojega nad 1 leto staTega bika v pregled in morebitno licenciranje. Da se olajša onim požrtvovalnim kmetovalcem, ki drže dobre plemenske bike, za občo blagostanje prevzeto breme, so določene denarne nagrade. Kot častno priznanje za vzgojevalce najlepših bikov so določene diplome ministrstva za kmetijstvo ta pobvalnice velikega župana. Ob priliki licencovamja se vrši povsod tudi kratko strokovno predavanje o smernicah za povadigo živinoreje. Naj se zanimajo za to prireditev tudi oni gospodarji, ki sami nimajo bika. Največje važnosti je licencova-nje bikov tudi za vsa občinska predstojništva. Med glavne naloge občin spada tudi skrb za zadostno število licenciiranih bikov. Štajerski govedorejski zakon z dne 17. aprila 1896 določa v tem oziru sledeče: »Ako ne zadostuje v občini broj spuščalnih bikov, katere imajo zasebniki v splošno porabo, dolžna je ista, da skrbi za nabavo i vzdrževanje še potrebnih bikov.« S tem imajo občine velike izdatke, h katerim še pridejo stroški za naiknad-no licenciranje takih občinskih bikov. Zato naj pridobi vsaka občina čimveč zasebnikov za držanje bikov, katerih je treba na vsakih 80—100 krav najmanj po enega. Licencova-nja se vršijo po podrobnem sporedu, katerega sestavi ofcr. odbor, odnosno sresiki poglavar. Ta spored se objavi po vseh občinah.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBUAII.
Dram«.
Začetek ob 20. uri zvečer.
4. marca, petek: zaprto.
5. marca, sobota:	Ugrabljene	Sabinke. —
Red D.
C. marca, nedelja ob 20. uri: »Božji človek«.
Izven.
7. marca, ponedeljek: Gobsek. — Red E.
8. marca, torek: Recitacijeki večer. Pe*mf
Kosovela. — Izven.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
4. marca, petek: Tannhfiuser. — Red B.
5. marca, sobota: zaprto (generalka).
6. marca, nedelja ab 15. uri pop. »Grofica
Marica«. Ljudska predstava po znižanih
cenah. Izven.
7. marca, ponedeljek: zaprto.
8. marca, torek: Cosi fan tutte. — Red C.
Premijera Sattnerjcvc izvirne opere »Tajda«, ki je bila naznanjena za nedeljo 6. t. m. se je morala vsled bolezni gospe Lovšetove, ki poje naslovno vlogo ta pa vsled bolezni g. Betetta, ki poje glavno moško vlogo graščaka Urha Visoškega, ta g. Zupana, za par dni preložiti. Na to opozarjamo vse prijatelje odličnega avtorja in posetnike naše opere. Vstopnice, ki so bile kupljene za nedeljsko premijero ostanejo v veljavi za dan pre-mijere, ki se vrši prihodnji teden. Natančni datum objavimo v sobotni številki.
Izvajanje Beethovnove IX. simfonije v Ljubljani bode brez dvoma postavilo naše mesto v vrsto onih mest, ki pomenjajo nekake glasbene centre. To pa tudi po vsej pravici, saj trdno pričakujemo, da bode umetniško podavauje dela, ki je eno največjih in najpomembnejših del v vsej svetovna glasbeni literaturi stalo pri nas na visoki umetniški stopinji, ki je dosegljiva s tako odličnim aparatom, kakor je ta, ki sodeluje na tej ljubljanski izvedbi. Konstatarati moramo že danes, da vlada za ta koncert v našem mestu ta v bližnjih krajih veliko zanimanje. Vstopnice so že v razprodaji v Matični knjigami. Ravnotam se bode dobivala pred koncertom tudi podrobna razlaga celega dela ta pa besedilo slovenskega prevoda Schillerjeve ode »Radosti«, ki tvori sklepni del IX. simfonije. Koncert se vrši v četrtek, dne 10. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani.
ŠAHOVSKI TURNIR V NEWY0RKU.
IX. kolo.
V	sredo se je odigralo IX. kolo. Niemco-vič je porazil Sjpielmanna. Partija Vidmar Ca-blanca je končala remi®. Partija Marshall — Aljehin je bila prekinjena.
Stanje po IX. kolu: Capablanca 654, Niem-covič 1 (1), dr. Vidmar ta Aljehin 3 (2), Spielmono 3, Mairsihall 154 (3).
Indijska igra.
Beli: dr. Vidmar.	Orni:	Niemeovie.
1. d4, Jf6, 2.Jf3, e6, 3. c4, Sb4+, 4. Sd2, De7, 5. Jc3, 0—0, 6. e3, d6, 7. Se2, b6, 8. 0-0, Sb7, 9. Dc2, Jb—d7, 10. Va—dl, SXc3, 11. SXc3, Jel, 12. Eel, f5, 13. Db3, c5, 14. Jd2, JXd2, 15. VXd2, e5, 16. dXe5, dXe5, 17. g3, g5„ Sf2, Jf6, 19. Vf—dl, Va-e8, 20. Da4, Sa8, 21. Vf6, Dg7, 22. Sfl, e4, 23. Sel, eXf, 24. Sc3, De7, 25. Vd3, fXg2, 26. SXg2, SXg2, 27. SXf6, De4, 28. Vd2, Sh3. 29. Sc3, Dg4+ se beli vda.
KRATKE VESTI.
Med estonsko in nemško vlado je prišlo do diplomatičnega konflikta, ker je estonska vlada odredila, da pride luteranska cerkev v Tallinu, ki so jo diosedajj uporabljali nemški protestanti, pod državno upravo.
Švedski parlament je sprejel zakonski načrt, po katerem so odpravljeni vsi redi in vsa odlikovanja.
Kitajska vlada v Pekingu je izjavila, da je pripravljena skleniti z Zedinjenimi državami Severne Amerike posebno pogodbo, brez ozira na druge velesile.
Dva glavna podpovelnika maršala Suna, ki je njima poveril obrambo šangaja, »ta * vsem štabom pobegnila. Računati je z vstajo zapuščenih vojakov.
Ljuba D. Jurkovič:
ŽIVLJENJE IX DELO NA LJUBLJANSKI UNIVERZI.
6.	Umetnost.
Z umetniškim delovanjem se bavi intenzivno dobra dijaška revdja Mladina«, ki se odlikuje po svoji borbenosti proti staremu pojmovanju literature, gledališča in umetnosti vobee. Razen iega se javlja jo« v njej mladi književni taleti. V glavnem sodelujejo pri njej člani slovenskega seminarja. — Katoliški študentje izdajajo revijo »Križ na gori«, ki se ravnotako bovi z umetniškimi vprašanji in objavlja dobra literarna dela. Arhitekti izdajajo svoja dela v elegantnih in finih ilustriranih publikacijah, (do sedaj so izdali dve bogati knjigi, sedaj pa pripravljajo tretjo.) Kulturna sekcija »Jadrana« prireja uspele diletantske predstave v Ljubljani ter po večjih mestih Slovenije.
Socialno-pedagoški krožek prireja javna predavanja in diskusije o raznih kulturnih problemih. (Na žalost je zadnji čas njegova aktivnost pojenjala.) — To ao umetniška študentovska ognjišča na naši univerzi.
V začetku šolskega leta se je na inicijativo SSLU osnovalo Akademsko pevsko društvo, ki je že nastopilo ob priliki svetosavske proslave na univerzi. Ako bodo prilike dovoljevale, bo že to leto priredilo, sporazumno s Svetom slušateljev nekoliko koncertov po Sloveniji in s tem pričelo v narodu propagirati, poleg dokaza o muzikalnem delu študentov tudi smisel in ljubezen za našo univerzo. Potrebno je, da stopijo študentje čimbolj v žive stike z najširšimi sloji naroda ter da narodu pokažejo plodove svojega kulturnega dela in uspeha.
V svrfoo propagande za znanstveni kinematograf organizira SSLU ppseben klub, ki bo deloval v zvezi z internicionalno dijaško komisijo za znanstveni kinematograf (SC) v Ziirichu. Vse to so dokazi aktivnosti in dela na vseh poljih kulturnega življenja.
7.	Predstavništvo.
Stiki ljubljanskih akademikov v beograjskimi in zagrebškimi tovariši so otežkočeni iz preprostega razloga, kea- ni niti v Beogradu, niti v Zagrebu še osnovana reprezentativna organizacija, slična Svetu slušateljev ljubljanske univerze. Radi tega ni mogoče osnovati Nacionalne dijaške izveze kraljevine SHS, kar preprečuje ožje medsebojne stike.
Zagreibško akademsko podporno društvo stremi za tem, da dicfyi isti značaj, kakor naš
Svet, čeprav je osnovan na popolnoma drugi podlagi, toda z ozirom na veliko število članov se mu more ta značaj tudi priznati. Medtem pa v Beogradu iz nam nerazumljivih razlogov ni mtogoče osnovati kake slične študentovske organizacije, Udi bii se z brigo za splošna dijaška vprašanja dvignila nad strankarsko borbo in nasprotja. Neverjetno se zdi, da nima v Beogradu nihče smisla za splošna dijaška vp^ašamja. Koliko in kakšno šioedo pomeni 'to za študente ■same in za njihova vprašanja ter za ugled naše države, ve le oni, ki je sam spremljal študentovsko gibanje v Evropi in v Ame.rdki. V mednarodnem svetu se nudi vsak čas prilika, da se naša država afirmira na dijaških kongresih, mi pa nimamo svoje dijaške nacionalne unije, kakor da si ne moremo take organizacije ustanoviti. Na teh kongresih niismio ali sprejeti ali pa smo le tolerirani ter aprejeti samo ali kot gosti ali pa kot opazovalci.
Prejšnje počitnice sta se vršila dva dijaška initernacionaLna kongresa. Zahvaliti se morar mo osetbai spicsoibnosti in požrtvovalnosti posameznih oseb (med drugim tudi tovarišu Zivanovidu), da smio bili dosedaj v obče še nekako reprezenitirani v internacionalnem študentovskem svetu. Radi tega, čeprav rii bila naša delegacija redna, razen ljubljanskih delegatov, smo vendar dosegli na teh kongresih gotove pozitivne rezultate. Da navedemo samo en primer. Mednarodna dijaška pomoč namerava zgraditi sanatorij za tuber-kolozne študente in so v to svrho dolocenJi ogromni denarni znasiki. Kot kraj sana/torija je določena Švica. Naši delegaciji pa se je posrečilo, da je obrnila pozornost tozadevne uprave im micijatorjev na slovenske Alpe, ktjer je klima enaka švicarski, kjer se nekaj : mesecev na leto mudii tudi naš kraljevski dvor ,in kjer bi se, z ozirom na naše grad-
i	bene prilike, z isto vsoto- denarja dala napraviti mnogo večja in bolja štvar. V Sloveniji so prometne ziveze z vsem svetom popolne, d-dbu-e in hitre. Predstavnikom te socialne im huimanitaime ustanove so naši delegati pokazali fotografije 'teh naSh krajev, ki so jih za to misel navdušile. Večina kongresa je v načelu sklenila, da se ta sanatorij za tuberkulozne študente postavi v naši državi, v slovenskih Alpah. Sedaj je na nas, da se ta (predllca oživotvori in uipamo, da nam bo pri tem delu pomagala vlada in vsa javnost.
(Dalj« prih.)
Šport.
Pričetek nogometne sezone v Sloveniji. Pri.
hodnijo nedeljo 6. t. m. se prično v LNP, ako se vaetne zapet ne poslabša, tekme za prehodni pokal LNPa. V Ljubljana se odigrata na igrišču ilirije dve tekmi prvega kola, v katerih se srečajo Hermes in Krakovo ter Ilirija in drugo kolo 19, in 20. t. m. in finale za ljubljansko okrožje 25. t. m. Sporedno se vrše pokalne tekme tudi v Mariboru in Celju. Odločilni dve tekmi sta določeni na 3. in 10. april in sicer se vrši 3. aprila semifinale med zmagovalcema mariborskega in celjskega okrožja, 10. aprila pa finale med zmagovalcem v Ljubljani in zmagovalcem v semi-finalni tekmi.
Dr. Peltzcr je napravil v Stettinu nov hal-sfci srvetc.vni rekord v teku na 1000 m, ki jih je preletel v iabomean času 2:31 in sedem desetink min. Drtugi je bil Schoenetnann, ki je zaostal za Pelteerjeni samo 11 m. V teku na 100 m je zmagal Kornig v 10 in sedem desetink sek., dočim je v teku na 1500 m prvo ineefio zasedel Bocher v 4:13 in dve desetinki.
De Pinedov polet čez Atlantski ocean. Italijanski letalec marchese de Pinedo, čegar ime je tako hitro zaslovelo po vsem svetu je odpotoval 13. t. m. iz Elmas v Sardiniji in je pristal v par dneh v Bolami v Zap. Afriki. Ker pa je bilo vreme zelo neugodno, je letel ob obali nazaj v Dakar, nato na Kapverdsko otočje, od tam pa čez Atlantik v Brazilijo, kjer pa radi silnega viharja ni mogel pristati. Zato je odplul od Obale na bra-ziljdki otok Fernando da Noronha, kjer je popravil pcšlkodovain hidroplan. Ko se je vreme zboljšalo, je nadaljeval svoj polet v Brazilijo in je pristal 24. t. m. v Pernaimibueo. Razdaljo od Porlta Praya na Kapverdskih olo-kih do Fernando da Noronha t. j, 2370 km, je preletel v 16 urah. V braziljekem mestu San Paulo, kjer se nahaja miofina italijanska naselbina, pa Pinedo ni mogel pristati, radi česar je napravil evolucije nad mestom, burno pcedravljen od svojih rojakov. Kako ia-vnsllno 'konstruiran je njegov hidr-oplna, se je izkazalo na paletu iz Pernambuca v Rio de Janeiro, ki jo je preletel s povprečno hitrostjo 175 km na uro, ter je aparat tako brezhibno fumkcijcniral, da se Pinedo tri ure sploh ni dotaknil krmila. Časnikarjem v Rio de Janeiro je izjavil, da bo ostal v Buenos Ayresu v Argentini 10 dni, da do dobra preizkusi svoje letalo. Zračna proga ob b razil j-ski obali je po njegovem mnenju nara.vnost
idealna in nudi brez števila točik, kjer lahko pristane. Poudarjal je tudi, da je bil puri, ki je samo na podlagi astronomske določitve kraja brez sipreinljeivalne ladiije in brez uporabe brezžičnega brzojava izvršil polet če* Atlantik. Na svojem potu v Serverno Ameriko bo letel čez Paraguay v Manaos, Para, Geor-getcvvn, Havano in Ne\v Orleans. Od taft bo Obiskal San Diego in San Francisco ob Tihem oceanu in 'bo kon&to preko Kanade letel čez Queibeok v Ne\vyork, od koder se bo napotil domov v Rim čez Novo FuindlandJjOi Kapverdske oloke in Lissaibon.
Gospodarstvo.
BORZE.
Ljubljana, 3. marca. (Prve številke po^a' sevanja, druge ponudbe in v oklepajih čijski zaključki.) Vrednote: investicijsko "
— 88, Vojna škoda 0 — 345, zastavni in k0-munalne Kranjske 20 — 22, Celjska poeo" jilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 150
— 0, Merlkantilna 99 — 100, Praštediona 925
— 0, Kreditni zavod 160 — 170, Strojne 85
— 0, Trbovlje 0 — 420, Vevče 120 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — Blago; Zaključenih 6 vagonov lesa. Tendenca za les in deželne pridelke nespremenjena. — Kreditni zavod izplačuje kupon za 1. 1926. v znesku 10 Din od 1. t. m. dalje.
Zagreb, 3. marca. Devize: Newyork ček 56.75—56.95, London izplačilo 275.97 —276.77, Italija izplačilo 247.72—249.72, Budimpešta . izplačilo 995.5—998.5, Berlin izplačilo 1348-7 do 1351.7, Dunaj izplačilo 801—804, Amsterdam izplačilo 2279.5—2285.5, Praga izplačilo 168.3—169.1, Švica izplačilo 1094—1097.
Curih, 3. marca. Beograd 9.135, Newyork 520, Pariz 20.3375, London 25.22 in sedem osmin k, Milan 22.66, Budimpešta 90.85, Praga 15.40, Bukarešta 3.125, Varšava 58, Sofija 3.75, Dunaj 73.20.
X Trgovski stiki med nami in Ameriko. V svrho poglobitve trgovskih oduošajev z Ze; dinjenimi državami je naslovil naš generalni konzulat v Ne\vyorku na vse zbornice v drža-
vi	okrožnico s prošnjo, da se mu vpošljejo naslovi in podatki o naših tvrdkah, ki bi želele navezati poslovne stike s tvrdkami v edin jenih državah. Na podlagi dobljenih podatkov namerava konzulat sestaviti po senen register naših tvrdk. Interesenti naj pošljejo podatke o izvoznem predmetu, o razpoložljivih količinah in prodajnih pogojih, Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani-
lija Erenburg:
Sansanetta.
Kapitanu Gustavu Olsunu ni bilo do žensk; ljubil je le morje in svojo pipo. Skozi dvanajsti«! sta se na pustem oceanu med Kopeu-hagnom in Rio de Janeiro piogravala z dimom dimnik »Marije« in pipa Gustava Olsu-na. V trinajstem je prišlo brez divjih viharjev in brez naevarnih čeri do katastrofe. >M»rija« je kakor običajno vozila stroje in jih tudi pripeljala na cilj, le težko obloženo kapitanovo srce je nasedlo na sipino in v kapitanovih zobeh ni bilo več pipe.
V	Kopenhagnu je stvar pričela. Ko je prišel Gustav Olsun na predvečer pred cdhodom »Marije« iz pisarne »Danske izvozne in uvozne družbe«, kjer je dobil plačo in službeua navodila, mu je zastavil pot čudno oblečen mlad človek, v žametasti zopici in elegantnih športnih hlač.
»Ste vi kapitan parnika »Marija«, ki odide jutri v Brazilijo?« — je vprašal neznanec
v	zelo slabi angleščini. Gustav Olsun je prikimal. Tedaj mu je dejal ta čudna mladi človek, ki se je imenoval Jul les de Rossignol, da mora nujno govoriti s kapitanom o skrajno važni in tajni zadevi. Olsun je predložil
mladeniču, naj mu sledi v krčmo »Pri morskem solncu«, kjer tam si lahko govoril o vsem na svetu, pa čeprav bi šlo za roparski napad na kakšno ladjo »Danske izvozne hi uvozne družbe.«
Pri »Morskem solncu« je Rossigual brez dolgih ovinkov razkril kapitanu bistvo svoje čudne zadeve. Dejal je, da mora brezpogojno odpotovati v Južno Ameriko. Res je sicer, da pelje jutra j§nji osebni parnik :>Louise£, in da ne sprejme »Marija« nikakega razen strojev na krov. Toda z »Louiso« se Julles de Ros-signol spričo delikatnih Okolnosti ne more peljati in glavna ne zaradi neke »Sansanet-te«, ki se trenutno nahaja v hotelu »Bristol« in čaka Julesa, ki je odšel, da ji kupi tok za puder. Razen Julesa de Rossignol bi morala potovati z »Marijo« tudi njegova žena, to se pravi ne žena, pač pa njegova nevesta, skratka ravno ta Sansanetta.
Gustav Olsun je razumel prav dobro, da hoče Francoz v Ameriko in da se je pri Francozu nahajala odgovarjajoča dama, ki bi ga spremljala. Toda čudil se je, da si ne kupita listkov in se ne vkrcata na »Souise«, ki je bila baš pripravna za prevoz podobnih oseb, dočiui je bila »Marija« opremljena le za mornarje, stroje in vreče kave. Ko je Jules de
Rossignol zvrnil še en kozarček, je mračno odgovoril:
»Hotel sem Sansanetto. Sansaneta je želela smaragdno ovratnico. Trideseltisoč frankov. — Pri mojem stricu, senatorju. Zdaj poizvedujejo po meni. — Vi ste star, trd mož. Vi ne veste kaj je ljuibezen. Tpda jaz. ljubim. Govoril bom z vami v številkah. Vzemite mene in Sansanetto s seboj. Stotisoč. Ne?
... Zbogom. Zdaij lahko obvestite policijo.«
In dolgi mož v baržunastem suknjiču, ki je izpil vsega dva kozarčka, je zaihtel kakor mlad pes.
Gustav Olsun je predvsem. ukazal: »Prenehajte!« in mu natočil tretji kozarec. Potem je pričel s pipo v ustih razmišljati o čudnem Francozovem predlogu. Denar ga ni vabil bogvekako. Tudi strah, da bi se kapitanu taki potniki slabo obnesli, ga ni zadrževal Dvoje čustev se je borilo v trdem toda nežnem srcu Gustava Oluna: Usmiljenje z mladeničem in odpor proti ženski. Ta bitja je pač lahko trpel na obali, se za nekaj časa tudi zatekal k njegovim uslugam, toda da bi vzel žensko, prvo žensko na krov »Marije«, to se mu je zdelo žalitev morja.
Jules de Rossignol je hlastno sledil vsakemu kolobarčku dima iz Olsunove pipe in ve-
del, da se zdaj odloči njegova usoda; ko je videl, da kapitan omahuje, ga je po četrtem kozarčku prijel za rokav:
»Kapitan! Vi ste vendar kapitan za vožnje po viharnem morju 1 In ljubezen je vihar' Rešite me, kapitan!...« Temu ni mogel ka' pitan ugovarjati. Kratko je zamrmral Franco* au: -Pridite ob dveh ponoči. Pričakoval v*? bom pri mostiču.«
Ko je lurptita« ostal sam je razmišljaj, Tako bi ta čudni par neopaženo spravil v Ri° de Janeiro.
»Prepustiti jim bom moral svojo kajuto«-In ob misli, da bo žena polegala po njegovem ljubem zavetišču, pod šestimi ogTomni-ki kartami na njegovem ležišču, je Gustav Olsun zaničljivo namršil obrvi in udaril s pipo Ob peto. Toda pomoči ni bilo druge->Mariji« je poklical kapitan mornarja Jola, črnca, ki so mu brazil jonski pastirji izrezali jezik, ker je ukradel neko sveto in polsveto kravo. Pred dvanajstimi leti je Gustav Olsun pobral umirajočega Jola in ga vzel na »Marijo«. Jol je bil kapitanu udan kakor pes in njega :si je kapitan izbral za pom«6nl!ka-»Ti jim boš stregel. Toda nihče ne sme izvedeti ničesar. Glej, da ne bos brbljal«
(Dalje prih.)
a
.GROM
Mejurasso poanomSn w
C1JMU PlttRAU
Najboljši šivalni stroj in kola
je edino le
O
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41.
SiMior
TMatoa Int. M- «-4,
PODBUŽNICBi Maribor,	®akek*
Okavtfa
I* ttroke
ril
Um
|s£« posl po«&iL
aajkitrej* ta pod in*
Ko«lopnQd druibe *p*InOi to« *-	»
ekaprem« PoiflJU«.
S
za dom, obrt In lnclu»Url|©
v vseh opremah.
Istolam pletilni stroi DUBIED
Pouk v veienju b tiplač««. |
VačSetna garancija 1
StUvnlca i) poprulli. '
Nlike cine, tudi na obroki.
Josip Petelini]
Ljubljana
blizu Prelomov««* »pomonlko.
99
M tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
najtinejSi In n«Jol«i*iieJ8l n«-miznl kis las vinskega Kl*a-
J	KAHTE	VX|TK PONUDBO T
Tehnično lit HlfflJenlCno najmoder-neje urejena klsarna v Juoosm^
Vtenua,
TRIKO-PER^O
1— molke, Jene ln otroke, volna t raznih barvah, rokavice, nvgavice, dokolenlce, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloli, sifoni, žepni robd. palice, vilce, noži, škarje, potrebščine za Joče, Čevljarje, In orlvce
edino le prt tvrdki
JOSIP PETELINC
t|UBL]ANA
Ijllau Prešernovega •pom»»<*K“*
I N.J.II). »Ml	N.	fa	m,Jo	l
MALI OGLASI.
Z\ v»ako b«*edo »e pla&i
50 par. Za debelo titkano pa Din 1.—.
Drva - Čebin
Wolt«T« Vil. - Tel«t. M
Proda »e c®»o
kompletni nemlko-angl*-m ilovar ln n^kaj angleških knjig. — Naalov pove uprava Nar. Dnevnik*.
Lesni
strokovnjak
starejši, neoženjen, prvovrstna moP, z večletno prakso »n prvovrstnimi i/.priževali, z znanjem do-venskega, nemškega in delno italijanskega jezi' ka, želi premeniti službo le k večji lesni industriji-(ire najraje na skladi^Sa ali pa v gozdove. Cenjene ponudbe na upravo lista pod značko >Vesten i in marljiv etrokovnjak<-
 	'''	7.	.y„rk_r.	,„a«ovwi«	Andraj	Sevor. Val v Ljubljani-
InUjatelj: Alekanad«' t«l«*alk*r. — Dr«jmj« Vladhnli Svatak.	4