192
Opazka.
„Danica"  je v   poslednjem listu prinesla „prretavek  zastran zamaknjenih glede na il. in 12. list Novic". Na prijazni ta „pristaveka gospoda K. Č. v „Daniciu, (ktera, saj kar j« nam znano, v 24. list« pervikrat ta sedanjosti že dolgo potrebni poduk temeljito in na vse strani razlaga),  imamo le to odgovoriti, da ravno v „pristavkuu   se (namreč glede na Novi<jno „pismice") pogreša tisto staro šolsko pravilo: „qui ben« distinguit, bene docet", ali tukaj prav za prav: „qui bene distinguit, bene judicat", ktero on ^pismicu" očituje. Mi rečemo to, kakor smo ravno rekli, le z ozirom onega „pri&tavkau na No vi eno „pismiceu, ktero si ni druzega zamaknjenstva za predmet vzelo, kakor le natorno in bravcem   povedalo:  kako  se   tako  tudi na rej a.  To je očitno iz začetka tistega „pismieau, to je očitno iz celega „pismica", ker je dosti tudi omikanih ljudi, ki nobenega za-popadka nimajo:  da se nareja zamaknjenstvo.    Edino to je bil namen tistega pismica in pa pretres tistih zaroaknjenk, ki jih doživljamo v naših časih,   zoper ktere   so celo monakovski   višji škof mesca aprila za potrebno spoznali,   okli ca ti ojstro grajo po celi škofi i.    Naš čas je bil edino stojišče, i« kterega je uno „pismou pisano5 v našem času pa so se dosihmal   primerjale le natorne zamaknjenstva; saj izmed vsih današ-njih zamaknjenk (otročjih deklet)  ne  ena ni bila za čeznatorno od sv. cerkve spoznana, — od nobene niso bile znane tiste lastnosti čezna-tornega zamaknjenstva, ktere „pristavek" lepo popisuje, posebno kar skerbno skrivanje zadeva, in več jih je bilo (kakor častiti gosp. pi-sate\j „pristavka"   gotovo   sam  ve)   v   preteku   poslednjih  let  celo v ječo obsojenih, ker se je goljufija odkrila. Ali zastran Juliane Weiss-kirehnerjeve ima sodniška komisija prav, ali pa gosp. dr. Brun ner, kdo je to razsodil?    Vzroka dovelj pa so mogli današnje dni gotovo monakovski škof imeti, da so izustili tisto svari vno „Quousque tandem!"    Le   to   še  tedaj:  Besede   „oboje  je  skoz   in   skoz napčno" stoje v „pismicuu za popisom natorne ga zamaknjenstva (magnetiziranja)   (glej zadnjo versto na 167 str.),  ki  mu jih je pa „pristavek"  per errorem  loči na čelo prestavil.   —   Toliko  le   v razjasnjenje „pismica" in „pristavkau, — pa brez zamere.    Saj   nam mora gotovo vsim le za resnico mar biti!