Štev. 31.
v Ljubljani, v četrtek, M1. februarja 1907.
* y .>. t.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K261-M pol leta „
pol leta „ „ 13'— t a fetrt leta „ „ 650 21 en mesec ;/ n
V upravniStvu:
celo Iv lo naprej K 20' —
aa pol leta „ :ja Četrt leta ,*a en mesec
10' 5-170
li poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Leto XXXI).
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mni): za enkrat . . . . Ii h za dvakrat .... II „ za trikrat . . . 9 „ za Jti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod fez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vraiajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo l'e v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ——— Vsprejema naročnino, inseraic in reklamacije. (Jpravnlškega telefona štev. 188.
ŠtojersRi zaupni shod.
Danes so sc v Mariboru zbrali zaupniki vseh slovenskih struj v posvet glede na bodoče volitve. Tudi kričavim pristašem nove narodne stranke so dali deset zaupnikov. Sodimo, da zadnjič. Po »Narodu« se kregajo, da je to premalo. I, seveda, dokler ne pade ves slovenski Štajer ponižno pred Kukovčeve noge, toliko časa bo vse narobe. Godlja narodne stranke bo kmalu snedena in ostali bodo samo računi in bolezen, ki je ž njo v zvezi. Trdno upamo na zdravo naravo štajerskih zaupnikov, da bodo pri današnjem zborovanju nove politiške kuharje s primerno odločnostjo pognali v kot. Naše upanje je utemeljeno v tehle točkah:
1. Zveza med narodno stranko in med kranjskimi liberalci je očita kot beli dan. Med zaupniki, ki danes zborujejo v Mariboru, beremo tudi imena dr. Rosina, dr. Rudolf, dr. Vrečko; ti so bili doslei pristaši »Narodovi« na Štajerskem. Ker pa nečejo kratkomalo priznati Kukovca in Spindlerja za voditelja, jih mečejo »narodnjaki« med klerikalce. Logika jih bo prisilila, da bodo izvajali potrebne posledice.
2.	Narod, stranka igra s hinavstvom. Rada bi zakrila svoje liberalno lice; svojih lastnih izjav neče pripoznavati. Hkrati bi pa rada brez boja zagotovila nekaterim svojim pristašem mandate v državni zbor. Taka stranka ni vredna, da živi. Rodila se je v nasprotju s takozvanimi prvaki in s krščanskim ljudskim gibanjem; zraven pa bi rada od obeh dobila prostor pri mizi.
3.	Kakšna ie narodnost teh ljudi, pa najlepše kaže nastopni dopis iz Trbovelj, ki ga dobesedno priobčujemo:
Znano je, da jc ustanovil Spindler na Štajerskem narodno stranko, ki izdaja »Narodni list«. Stranka ja jako imenitna. Ima svoj glavni odbor 40 odbornikov. Smešno je, kako se Spindler v svojem glasilu prilizuje socialnim demokratom. Seveda, duša stranke Spindler je bil svoj čas sam navdušen socialni demokrat in zdaj ko jadra po Štajerskem pod svobodomiselno zastavo, izkuša spraviti na' svoje limanice tudi socialne demokrate. Zato jih pa tudi tako hvali in se jim laska. Evo dokaza. »Narodni list« priobčuje sledečo notico:
Zoper voditelja trboveljskega delavstva.
Na shodu pazniškega društva v Trbovljah ie poleg ljubljanskega dr. Kreka govoril tudi vodja delavstva Sitar, vsled česar ga »Slovenec« in »Gospodar« zasmehujeta. Dobili smo od delavske strani upravičene ostre pritožbe zoper tako postopanje nasproti voditelju velike večine delavstva. Sitar ima velike zasluge v izobraževalnem delovanju med trboveljskimi slovenskimi delavci in nikakor ne gre ,da bi se ga preziralo v prilog kakemu gostobesednemu dr. Kreku, če enkrat osreči
Trbovlje s kakim predavanjem, ki ga ima iz knjig, dočim praktične skušnje pogreša. To postopanje naj Sitarja le vspodbudi k vstraj-nemu nadaljnemu delu za napredek slovenskega delavstva v Trbovljah, katero čim dalje očitnejše kaže, da se čuti tudi kot slovensko čuteče delavstvo. Tako »Narodni list«.
Mi se Spindlerju prav nič ne čudimo, da želi, nai bi spravil Sitar vse trboveljsko delavstvo v rdeči tabor. Sicer so bili časi in ni še ravno dolgo, ko ie ravno Spindler, duša mlade štajerske narodne stranke rohnel in gromel na občnem zboru »Pazniškega in delavskega podpornega društva v Trbovljah« proti »rdečini kozmopolitom« in »rdeči inter-nacionali«, ki raznaroduje slovensko delavstvo in ga potujčuje. Bilo je to na občnem zboru »Pazniškega in delavskega podpornega društva« meseca januarja lanskega leta, ravno tisto nedeljo, ko se je sklepalo o stavki trboveljskih rudarjev. Ravno Spindlerju iu Re-beku, stebroma štajerske narodne stranke bi moralo biti jako dobro znano, zakaj da se je ustanovilo »Pazniško in delavsko podporno društvo« v Trbovljah. Saj mu je bil glavni namen, da združi delavstvo in ga vzgoji v narodnem slovenskem duhu in ga odtrga od socialne demokracije, kar je tako lepo naglašal Spindler v svojem zgoraj omenjenem govoru.
»Narodni list« nam zdaj tudi pojasnjuje, zakaj sta razbila slogo v »Pazniškem in delavskem podpornem društvu« v Trbovljah svojčas Spindler in Rebek z znano izjalovljeno Rebekovo kandidaturo proti dr. Korošcu. Spindlerju se ni šlo za drugo, kakor da omogoči Sitarju vodstvo velike večine delavstva in da ga vspodbudi k vstrajnemu nadaljnemu delu za napredek socialne demokracije v Trbovljah. Seveda dobrodušni bivši predsednik »Pazniškega in delavskega podpornega društva« v Trbovljah Leeb tega načrta ni takoj pregledal. Ce bi ga bil, vemo, da bi se ne bil vsedel na lepe besede Spindlerjeve in Re-bekove in šel za Rebeka čez dru in strn, kar je dejansko preccj škodovalo moči »Pazniškega in podpornega društva v Trbovljah«, ki je bilo na poti, da si pridobi prvenstvo med trbovel skim delavstvom, ako bi tega ne bila preprečila Spindler in Rebek s svojo politiko, ker vleče Spindlerja srce k rdečkarjem, ki jih tako hvali. »Pazniško in delavsko podporno društvo v Trbovljah« je svojčas najbolj delovalo za Rebekovo kandidaturo. Hvalo žanje zdaj v »Narodnem listu«, ki nasproti društvu slavi delo trboveljskega socialno demokra-škega voditelja Sitarja. Spindler toraj hvali Sitarja, ki je zdaj to, kar sta bila Linhart in pa pred njim Mlakar. Kaj je bil Mlakar, ve vsak trboveljski rudar, kaj Linhart, tudi. Kaj je pa Linhart zdaj, tudi vemo. Saj ravno Spindler v svojem »Narodnem listu« grozi Linhartu, ki spravlja po »Štajercu« trboveljsko delavstvo v nemškutarski tabor, sledeče:
»Toliko za sedaj, g. Linhart, če ne nehate,
pa pridemo z zanimivejšo zgodovino, ki Vam gotovo ne bode ljuba.«
Sicer pa Trbovličani dobro vemo, zakaj se Spindler tako prilizuje trboveljskim socialnim demokratom in pa Sitarju. Mož namreč sodi takole: Po državnozborskih volitvah zmrzne »Narodni list«, ker ga ne bodo zalagali odvetniki, ki imajo denar, ker obsoja politiko dosedanjih odvetniških politikov. V tretje gre rado, to jc glavnemu uredniku »Narodnega lista« tudi znano in zato si misli, da bo kmalu korakal Sitar iz Trbovelj po oni poti, kakor sta korakala njegova prednika voditelja trboveljskih socialnih demokratov Mlakar in Linhart. Takrat pa napoči za glavnega urednika »Narodnega lista« oni zaželjeni trenutek, ko sam zasede mesto, na katerem so pred njim mehko sedeli Mlakar, Linhart in zdaj Sitar. Tako je iu nič drugače. Za Sitarjem pride v Trbovlje Spindler, bivši glavni urednik »Domovine«.
Volitve no nemškem.
Katoliški centrum in socialna demokracija.
Po končanih ožjih volitvah je konečni
uspeh volitev na Nemškem sledeči: Centrum I. 1903 — 99; 1. 1907 105 (+ 6). Nacionalni liberalci 1. 1903 51; I. 1907 — 54 (+ 3). Socialni demokrati I. 1903 — 78; I. 1907 - 43 (_._ 35). Svobodomiselna ljudska stranka I. 1903 — 30; 1. 1907 — 28 (+8). Svobodomiselna zveza (freis. Verein.) 1. 1903 10; I. 1907 - 14 (+ 4). Južnonemška liud-ska stranka 1. 1903 — 0: I. 1907 —- 7 (+ 7). Gospodarska zveza (Wirtsch.Verein.) I. 1903 0; 1. 1907 — 17 (+ 17). Državna stranka I. 1903 b; 1. 1907 — 23 ( + 17). Konservativci I. 1903 — 52; 1. 1907 — bi (+ 9). Poljaki I. 1903 16; 1. 1907 — 20 (+ 4). Vrhtega imajo sedaj: Land\virtebund 4, Deutsche Re-formpartei b, Baucrnbund 1, Alzačani 7, Velfi 1, Danci I, brezbarvnih 5.
Centrum je torej pridobil 6 mandatov vzlic nepopisni gonji vlade, liberalcev in »Evangeljske zveze« proti katoličanom. Socialni demokrati so izgubili 35 mandatov. Kar so iih pri ožjih volitvah na Bavarskem pridobili, so jih dobili s pomočjo centra, ki jc tudi v Monakovem pomagal socialnemu demokratu Vollmarju, ki je dobil proti liberalcu 22.258 glasov več. Nacionalni liberalci so dobili tri mandate več, neznaten prirastek, do katerega jim ie pomagala vlada. Liberalci so tc dni zagnali strašen krik, češ, katoliški centrum bo glasoval pri ožjih volitvah za socialnega demokrata, mesto da bi nam pomagal. To ie navadna liberalna hinavščina, ki ni nič lepša, čeprav je nacionalna. L. 1874, 1881 in 1903 so liberalci povsod šli s social. demokratom proti centru in sedaj naj bi centrum njim pomagal. Socialni demokratje so na Nemškem odkriti sovražniki katoliškega centra, liberalci pa za-
hrbtni. Vrhtega pa se centruni in socialni demokratje skupno borijo proti cesarskemu in meščanskemu absolutizmu, liberalci pa kujejo skupno z vlado načrte, kako bi uničili splošno in enako volivno pravico ter izpre-menili zakon o svobodnem združevanju. Torej je čisto na mestu, da se centrum, kadar se gre za to, da se vrže liberalni kandidat, združi s socialnimi demokrati. V Monakovem na primer sploh drugače ni bilo mogoče. Liberalni kandidat, advokat Kotil je 21. novembra leta 1905 kot zagovornik pri sodišču zasra-moval sv. Rešuje telo, na nekem shodu je dejal, da so centrumovi volilci za med prešiče. Socialni demokrat von Vollmar pa jc odkrit, pošten in plemenit nasprotnik.
Sicer ie res, da sta se dva bavarska škofa izrekla proti centrumovi paroli, naj se pri ožjih volitvah podpira socialni demokrat. Liberalci so iz tega kovali za svojo stvar lep kapital. Nič zato — vsakdo ve, da je na ta dva škofa pritiskala vlada. Centrum je škofovske besede sprejel spoštljivo, ni se pa po njih ravnal, ker niso obvezne za politiško stranko. To je izrečno povdarjal papež Pij X. sam. Lani je pisal papež kardinalu, nadškofu v Kolinu Fischerju med drugim sledeče:
»Pokorščina v verskih stvareh pusti vsakemu popolno in neomejeno svobodo v stvareh, ki se ne tičejo vere.«
Jasno je torej, da ic centrum ravnal čisto prav. Centrum, ki je pri ožjih volitvah glasoval za social. demokrata, ni glasoval direktno za socialnodemokraški protikonfesionalni program, ampak za to, da se ohrani v državnem zboru mogočna opozicija proti vladi. Opozicija v novem državnem zboru bo vsled tega velika 177 glasov proti 120! Centrum je s tem dosegel svoj namen, vlada pa je angažirala cesarja, da je zopet v Berolinu govoril in navdušil nacionalnoliberalne backe.Skrajno neduhoviti govor ne more zakrpati ran, ki jih ie centrum vnovič zadal Viljemovi vladi.
KATOLIŠKO LJUDSKO DRUŠTVO NA ZGORNJEM AVSTRIJSKEM.
Dne (>. t. m. imelo jc »Katoliško ljudsko
društvo za Zgornje Avstrijsko« svoj občni zbor ob jako obilni udeležbi. Zborovanje je otvoril deželni odbornik dr. Maks Mayr. V svojem nagovoru ie naglašal, da se bo vršil v bodočnosti boj med svetovnimi naziranji. Zaklical jc: Tu vera, tam nevera! Tu državni red, tam prekucija! To bodo znaki prihodnje-
ga boja. Skof dr. Dopelbauer je kazal na resnost časov in Je priporočal močno katoliško časopisje. Boj bo hud in veliki moramo biti
v obrambi. Vsi možje na krov! Deželni glavar dr. Ebcnhoch ie naglašal: Današnje zborovanje je mejnik med veliko preteklostjo in upajmo, še večjo prihodnjostjo. Besede o splošni volivni pravici so postala dejanja. Zato sc mobilizirajo velike ljudske množice in tu je tudi odgovornost za obstoječe postave. V prihod-
L1K6K.
Ines de las Sierras
Francoski spisal Charles Nodier.
(Dalje.)
Kdor je imel priliko čuti kako improvizacijo, ve, kako čudovito ona vpliva na naša srca. A nesrečen je oni, ki napiše hladno svoje misli, potem ko se je moral dolgo mučiti, predno iiii jc iztisnil iz svojih možganov. Nikdar ne bo mogel ganiti tako globoko naše duše, da bi se dotaknil njenih največjih skrivnosti. Srečen tisti, kdor je prisostvoval rojstvu kake velike kompozicije, ki jo je videl vstajati iz umetnikovega duha, slično Minervi, ko je skočila iz Jupitrove glave, ki se jc čutil dvignjenega v njenem poletu v neznane sfere domišljije. na perotih poezije in glasbe. To ie pač največji vžitek, ki ga more biti deležna naša nepopolna nrav: edini, ki nas približuje žc na zemlji božanstvu, iz katerega izhajamo.
Kar sem ravnokar povedal, je bil le prvi vtis Inesinega petja. A za to, kar sem slišal pozneje, nima jezik primernih izrazov. Dvoje bitij mojega živl cnia sc jc natanko ločilo: eno telesno in brezdelno, katero jc njegova materi-jclna teža pritrdila na stol; drugo, ki se jc dvigalo do nebes s petjem divne Ines, ki ga jc vedlo v novo življenje, polno razkošja. Ce sem katerikrat dvomil o obstoju onega večnega principa, čigar neuinrjočnost je priklenjena samo za nekoliko dni j na naše življenje, in ki
se imenuje duša, vas zagotavljam, da mi jc Inesino petje odvzelo vsak dvom.
Kakor vam je znano, je moje srcc jako naglo ginjeno. Toda ginjenost ni nikdar tako prevzela mojih čutov, da bi bil popolnoma pozabil na realnost. Drugače pa je bilo s Sergy-jem, čigar cela organizacija je obstajala samo iz duše, ki je bila le prav lahko zvezana z njegovo telesnostjo, vedno pripravljena oprostiti sc je. Scrgy je tulil, Scrgy je jokal, blazncl; in kadar se je Ines v svoji improvizaciji izgubljala v svojih najvišjih inšpiracijah, je bilo videti, kakor da kliče Sergyja k sebi. Bontraix sc je nekoliko zbudil iz svoje tužne letargi e in gledal na Ines odprtih, pozornih očij, v katerih se je izražalo mesto prejšnje prestrašenosti neko tiho veselje. Bascara je še vedno tičal ob meni; toda sladki glasovi virtuozinje so tudi pričeli triumfirati nad njegovo bojaznijo. Od časa do časa je dvignil svoje čelo, poln občudovanja, iu vzdihal navdušenosti ali zavisti.
Krik občudovanja jc sledil Inesinemu petju. Sama nam je natočila iu trčnila z Bon-traixem, ki jc dvignil s tresočo roko svojo kupico in me pogledal in pil. Znova sem napolnil čaše in napil umetnici.
Škoda! jc rekla; ne znam več peti, ali pa je ta dvorana izdala moj glas. Nekdaj ni bilo ni atoma zraka, ki mi nc bi odgovarjal in ne bil v soglasju z mojim petjem. Narava nima več zame one vsemogočne harmonije, katere sem iskala, poslušala iu ki se je vezala z mojimi besedami, ko sem bila še srečna. O Ser-gy! je nadaljevala, treba jc biti ljubljenim, da se more peti! . . .
Sergy jc poljubljal njeno roko: Ako tvoj
ženij ne potrebuje drugega, nego da se ti daruje srcc, da se ti vkloni duša, potem poj Ines, poj, poj vedno!
Tudi plesala sem nekdaj, je nadaljevala in naslonila lahno svojo glavico Scrgyju na ramo; toda kako naj plešem brez godbe? --Sreča! je nenadoma zavpila. Kateri dobri duh jc položil kastanjete v moj pas? . . . Takoj jih ie imela v rokah.
Dan.sodbe! vzdihne Bontraix. Skrivnost vseh skrivnosti se izvršuje! Poslednja sodba! Plesala bo . . .
Ko je Bontraix šc govoril, se je Ines dvignila in pričela svoj ples s počasnimi, jednako-mernimi koraki, ki so kazali ljubkost njenega vedenja. Izginjevala jc v oddaljeno temo velikanske dvorane, in kakor se je oddaljevala, tako so posta'ali tudi glasovi kastanjet vedno tišji in tišji, dokler niso vtihnili, ko jc tudi ona izginila. Nato jc zopet prihajala in se prikazala v polni svetlobi plamcnic tam, kier smo ie najmanj pričakovali. Naposled se nam je tako približala, da nas je zadevala z robom svojega krila, cvrčala s kastanjetami, kakor kobilice jeseni, in scmlntja viknila glasno, a tako nežno, da ti je šlo v dušo. Potem sc je zopet oddaljevala, skoro izginila v poltemi, sc prikazala in zopet izginila, bežala pred našimi očmi in nas iskala. Končno sc je ni več videlo, in glas njenih kostanjet se je cul samo še kakor zamolklo ječanje mlade, umirajoče deklice. Zbegani smo ostali na mestu, tresoči se občudovanja in bojazni, in pričakovali trenutka, ko zavihra zopet njen pačolan v polnem svitu plamcnic. Tedaj začujemo vsklik radosti, ki nam jc napovedal njeno vrnitev in na katerega smo nehote odgovorili, in zopet se je prikazala, vrteča sc
kakor list, ki ga odtrga veter od veje; skočila je od tal, kakor bi sc hotela v.a vedno ločiti od zemlje, in zopet stopila na tla tako lahno, kakor bi sc iih ne hotela več dotakniti; plavala je proti nam kot breztelesna., in kakor bi ji bila usoda prepovedala zemlje se sploh še dotakniti. Njena glava, nagnjena, kakor v dra-žestni nestrpnosti, in njene roke, sklenene tako milo kakor k molitvi, so nas prosile, da naj jo' povedcnio znova na zemljo. Iu Sergy je vstal, kakor smo vstali vsi, ter je šepetal:
Ostani, ji reče, ali um rem . . .
Odhajam, nm odgovori, iu umrem, če ne prideš . . .
Padla ie v Scrgviev naslanjač in zaprla oči. —
Poslušaj Sergy, mu je šepetala. Ko stopiš iz tc dvorane, opaziš dolg, ozek in teman hodnik. Pojdi po tem hodniku, toda varno, kari tla so čisto razdjana. Stopaj vedno uaprei in ne boj sc ovinkov, ne moreš se izgubiti. Potem greš doli po stopnjicah, od nadstropja do nadstropja, dokler nc prideš v podzemlje. Nekatere stopnjicc manjkajo; ali ljubezen premaga vse ovire, kakor tudi mene, slabotno žensko, niso zadrževale, da sem tc prišla iskat. A ti stopaj vedno dalje, dokler ne prideš zopet do stopnjic, ki so še bolj razbite nego prve. \ po niili tc boni vodila i;iz, ker te bom tam čakala. Nc straši se mojih sov, kajti one so že dolgo moje edine prijateljice. Sove poznajo moj glas. in po zračnih ceveh, ki vodijo v grobišče, kjer stanujem, jih bom napodila v strešne luknje z vsemi njihovimi mladiči. Pridi torej, in ne čakaj . . . Prideš?
Pridem, vikne Sergv. Raje smrt, nego življenje brez tebe! . . .
njili bojih sc bo šlo za koristi vere. V Nemčiji so nameravali poraziti centrum, a se ni dal. Naj bi bil ta boj predpodoba za nas. V nevarnosti je tudi domovina, da ne postane žrtev narodnih bojev. Hranili bomo svojo narodnost, a krivične ne bomo drugim narodom. Tudi ljudstvo je v nevarnosti, da ne pade v kapitalistično ali socialistično nihanje. V nevarnosti je naša bodočnost, mladina. Sredstva za prihodnji boj so molitev, možata srčnost in sloga, ki jo zahteva modrost, lastna čast iu stroga dolžnost. Modrost nam priporoča slogo, ker hočejo tudi naši nasprotniki ustanoviti svobodomiselni blok in zato se moramo kolikor mogoče tesno zvezani boriti proti našim sovražnikom. So li postali naši nasprotniki močnejši? Ne. Postali so le bolj brezobzirni. Narasle so le naše stranke, zato upajmo na zmago. Podreti moramo vse, kar nasprotuje katoliškemu ljudskemu društvu. Pozdravlja, če pribore krščanske stranke po drugih deželah uspehe. Vseučiliški profesor dr. Mayr je dokazal v daljšem govoru, da se gre katoličanom za vse in da se že kažejo predznaki kulturnega boja. lz poročila se je razvidilo, da je pristopilo preteklo leto društvu 3.400 članov.
CESAR NE GRE V PRAGO.
Potovanje cesarjevo v Prago je odgo-deno radi nepovoljnega cesarjevega zdravja.
Volitve.
Volitve za državni zbor bodo razpisane sredi februarja, vršile se pa bodo v prvi polovici maa.
DRŽAVNOZBORSKI MANDATI.
V Bruck-Ljubnu bo kandidiral na liod-lagi programa nemške ljudske stranke učitelj Alojzij Sclnveinzger. V zdraviliških okrožjih na Tirolskem kandidira grof Janez Thun. Pravi, da je nemški konzervativec.
KRŠCANSKOSOC1ALNO DELAVSTVO.
Prihodnji teden priredi dunajsko krščansko socialno delavstvo slavnostno zborovanje, da se krščanskosocialnemu strankinemu vodstvu zahvali na delu za volivno reformo. Dvornemu svetniku dr. Gessmannu bodo izročili krasno izdelano adreso.
NOVI ŠKANDALI NA OGRSKEM.
Iz Budimpešte poročajo, da je preiskovalni sodnik zaslišal v zadevi Lengyel-Polo-nyi baronico Schonberger predno je odpotovala. Po njeni izpovedbi je kompromitiranih več politikov, ker je Schonbergerica izjavila, da im je pošiljala darove. Imunitetni odsek ogrskega državnega zbora se bo te dni bavil s to zadevo. Tudi demokratični poslanec Va-sconi je kompromitiran, a pravi, da bo proti baronici in njenim pomagačem nastopil radi krivega pričanja.
PODZEMSKI ROV OB AVSTRIJSKO-ITA-LIJANSKI MEJI.
Minister za zunanje zadeve Tittoni jc, odgovarjajoč na interpelacijo Magni-Loero, pojasnil, da avstrijski generalni štab nikakor ni dal na avstrijskoitalijanski meji zgraditi pod-zemljskega rova, ampak da se v rudnikih Val-lalta in Val di mis pravdata dve rudniški družbi, ena italijanska, ena avstrijska, zaradi nekih rovov, ki nekoliko segaio v drugo ozemlje. Stvar je malenkostna.
KRIZA NA FRANCOSKEM.
Pristaši Pelletanovi nameravajo z neko interpelacijo v zbornici prisiliti Clemenceauja, da izjavi, da ni solidaren z Briandom. Novi kabinet naj bi vodil zopet Sarrien, Briand bi ostal v novem ministrstvu.
RUSIJA.
Volitve v dumo. Do 5. februarja je bilo izvoljenili pri prvih volitvah volivnih mož 4620 monarhistov, 8239 zmernih, 635 kadetov. Mali posestniki in kmetje so izvolili 288 reakcijo-narcev, 218 kadetov, progresistov in socialistov, .3 social. revolucionarce. Veleposestniki so izvolili skoro same člane monarhistične
desnice, meščani pa kadete in pristaše skrajne levice.
Car potrdil obsodbo Nebogatovovo. Car
je potrdil obsodbo vojnega sodišča, ki je Ne-bogatova obsodilo na 10 let trdnjavske ječe.
Razmere v armadi. Poveljnik finske telesne garde, generaladjutant Danilov je izdal na častnike finskega gardnega polka sledeče povelje:
Vkljub nedavno izdanemu kornemu povelju o potrebi strogega notranjega reda in prisrčnega ravnanja z mladimi vojaki, se ie vendar zopet zgodil slučaj, da se je neki novinec sam poškodoval. Zato si zapomnim po-vel nika polka, generalmajorja Stamgina, poveljniku 1. bataljona, polkovniku Turbinu pa izrečem ukor. Poveljnika 4. kompanije, stotnika Mačinskega, kaznujem s sedmimi dnevi aresta na glavni straži. Ostale predstojnike mora kaznovati poveljnik 2. gardne divizije, kateri je odgovoren za vse nerede v finskem gardnem polku. Njemu zapovem, da mora sam v vseh stotnijah tega polka izpraševati stotnike, ali poznajo imena novincev, ali vedo, odkod so novinci doma in kakšne so njihove rodbinske razmere. Kar se tiče izvežbe novincev, se je treba prepričati, katere predmete pouču c častnik sam, katere pa prepušča podčastnikom. Treba se je tudi informirati o moraličnih lastnostih podčastnikov. O vsem tem se mi mora poročati do 2. februarja.
Kakor sq vidi iz tega, niso dozdaj razmere v armadi bile nič kaj vzorne.
Volivni boj.
(Državnozborska volitev v Ljubljani.)
Kakor računajo na magistratu, bo pri prihodnji državnozborski volitvi (v Ljubljani nad 7000 volivcev. Volivne imenike prično sestavljati tc dni. Volivec bo vsak moški, ki bo do 1. marca t. I. dopolnil 24. leto svoje starosti in je tu eno leto.
(Izjava.) Od gotove strani sc vabijo župani kostanjeviškega, krškega, mokronoškega in trebanjskega sodnega okraja k shodu, ki sc ima vršiti v Krškem. Ker je Slovenska Ljudska Stranka že napovedala shod zaupnikov in ga določila na 28. dan t. m., potem očividno nameravani shod v Krškem ni nič drugega, kakor predrzen poskus liberalcev, da bi razdor zanesli med volivce. Zato podpisano županstvo odločno protestira proti vsakemu liberalnemu spletkarjenju in izjavlja, da se shoda v Krškem ne bo udeležilo. Županstvo občine Trebnje, 6. februarja 1907. Prane litič, župan. — Županstvo občine Št. Rupert, dne 6. februarja 1907. Franc Hofer.
(Izjava.) Podpisano županstvo izjavi, da se ne bo udeležilo shoda županov, katerega sklicuje dr. Romih v Krško na dan 11. februarja t. I., ker stoji odločno na strani S. L. S. Pač pa se namerava udeležiti shoda zaupnikov S. L. S. dne 28. februarja t. 1. v Ljubljani. Županstvo Mirna, dne 6. februarja 1907. Mart. Kolenc, župan.
Sentjanško železnica.
Glasilo deželnega odbora »Slovenski Narod« jc včeraj priobčil o šentjanški železnici sestavek na podlagi odborove seje. Sestavek sicer ni točeu.vendar pa izpričuje, da ima deželni odbor pač zveze, da pa nima naš list v deželnem odboru nikogar, ki bi ga informiral. Povdarjamo šc enkrat, da nikogar. Prijaznemu posredovanju našega deželnega poslanca g. dr. Žitnika sc imamo zahvaliti, da moremo svojim bravcem podati natančno poročilo o stvari:	v
Dne 21. novembra 1905 jc sklenil deželni zbor kranjski, da dežela prevzame poroštvo za obrestovanje in amortizacijo onih dveh milijonov kron, ki sta preostala pri gradnji dolenjskih železnic, če se ta dva milijona porabita za zgradbo šentjanške železnice. Med tem jc šentjanška družba z železniškim ministrstvom sklenila pogodbo za dobo 60 let, da država prevzame na leto 25.000 ton šentjan-škega premoga za svoje železnice po 85 li meterski stot postavljen v Ljubljano. Družba
-— Kdor me ljubi, pride za menoj, odgovori Ines in sc zasmeje tako strahovito, da smo skoro okameneli.
V tem trenutku pobere svojo haljo, in nismo je več videli; tema io je vzela.
Konec prve povesti.
Jaz skočim pred Sergj ja in ga primem z obema rokama. Bontraix, katerega je p\ i ate-Ijeva nevarnost spravila zopet k zavesti, mi hiti pomagat. Celo Bascara se dvigne.
(iospod, pravim Sergyju, kot vaš starejši, kot vaš predstojnik, kot vaš prijatelj, kot vaš kapitan, vam prepovedujem storiti le en korak. Ali nc vidiš, nesrečnež, da si odgovoren za življenje nas vseh? Ali ne vidiš, da je ta, žalibog, tako zapeljiva ženska samo orodje v rokah banditov, skritih v tem strašnem gnezdu, ki nas hočejo ločiti, da nas laž e pogube? Da, če bi bil ti sani in bi smel razpolagati s svojo osebo, bi razumel tvojo žalostno zmoto, in bi te mogel samo obžalovati; Ines bi opravičila svojo žrtev. Toda pomisli, da sc nas upajo polastiti samo s tem, da nas ločijo; toda mi hočemo umreti samo v junaškem boju in ne iz zasede in jim drago plačati svoje življenje. Scrgy, ti si v prvi vrsti naš, ti nas ne boš zapustil 1
Sergy jc pal brez moči v svoi naslanjač. K meni sedaj, gospodje, sem nadaljeval in obrnil s težavo vrata v njih zarjavelih tečajih. Napravimo barikado iz tega starega pohištva; predno bo razbita pod banditskimi udarci bomo imeli dovolj časa pripraviti se na obrambo. Lahko se vbranimo dvajset roparjem, in slutim, da so tukai.
Tudi jaz slutim, dč Bontraix, ko smo
vse pripravili in sedli zopet okolu mize, kjer ie čepel Bascara, že preccj pomirjen, ko je videl našo odločnost. - Priprave, ki jih je izvršil kapitan, mu jc narekovala previdnost, in najbolj neustrašen vojak sc ne izkaže prav nič nevrednega, ako sc varuje presenečenja. Toda ideja, ki si jo jc vstvaril o tem gradu, sc mi zdi popolnoma neverjetna. V času, ki v njem živimo, pod strahom našega orožja, sredi neumornega delovanja naše policijc, bi kaka roparska četa pač nc stanovala nekaznovano v podrtinah starega gradu, komaj pol ure oddaljenega od velikega mesta. Ta stvar se mi zdi bolj nemogoča, nego vse one, katerih možnost smo včasih zanikavali.
Ali mislite, Bontraix, sem se mu zarezal, da bi bila Voltaire in Piron tudi tega mnenja?
Kapitan, mi jc odgovoril tako hladno in samozavestno, kakor nc bi bil nikdar od njega pričakoval in kar jc značilo, da se je njegov duh otvoril povsem novim idejam, — nevednost in praznota mojih prejšnjih razmotrivanj zaslužita to ironijo; in nc čutim sc prav nič žaljenega. Mislim, da bi Voltaire in Piron si ne razlagala nič bolje to, kar sc je ravnokar prisodilo ; loda naj bo stvar, kakoršna hoče, dovolite mi, da mislim, da ni potreba, da bi sovražniki, s katerimi imamo sedaj opraviti, našli odprta vrata.
Pripomnite šc to, pravi Bascara, da bi tako ravnanje bilo nevredno najbolj nerodnih tatov. Poslati vam Ines, katero smatrate kot njih zavcznico, bi sc reklo, vzbuditi vašo pozornost, nc pa vas vspavati. Ali jih imate za tako nespametne, da bi mislili, da se bo našei kak norec oprostite gospod Sergy ki bi
pa sc je obvezala državi, da vsako leto spravi v promet najmanj še 18.000 ton premoga, tako da bi se vsako leto iz Št. Janža izvozilo najmanj 43.000 ton ali 4300 vagonov premoga, ne pa 70.000 ton, kakor poroča včerajšnji »Narod«. Družba upa seveda, da bode izvažala vsako leto najmanj 43.000 ton premoga in da bodo že s temi fakturami pokriti vsi stroški obrata in obrestovanja ter amotizacije od dveh milijonov kron. V torek pa so se vršila pri deželnem odboru pogajanja z zastopniki šentjanške družbe o pogojih, pod kakršnimi bi deželni odbor v smislu deželnozborskega sklepa mogel zagotoviti označeno poroštvo dežele. Deželni odbor zahteva v prvi vrsti, da pogodba med državo in šentjanško družbo veljaj 60 let, ker v tej dobi jc mogoče odplačati vso glavnico dveh milijonov. Ker pa jc v pogodbi med družbo in državo navedeno, da bi se ta pogodba mogla razveljaviti tudi pred pretekom 60 let, zato je deželni odbor odločno zahteval dostavek v pogodbi, da sc brez dovoljenja dežele ne more razrušiti ta pogodba pred pretekom 60 let. Dalje je zahteval deželni odbor, naj družba izvrši v gorski kniigi zaznambo, da prevzamejo tudi vsi mogoči pravni nasledniki sedanje družbe obveznosti do države in dežele v polnem obsegu. Sedaj imata besedo železniško ministrstvo in pa upravni svet dolenjskih železnic, ki po dogovoru prevzame šentjanško železnico v svojo upravo. V kratkem sc bode vršil politični obhod cele proge. Pri tej priliki sc bodo končno določile črte in postaje tc železnice.
Dnevne novice.
+ Mi gremo naprej! Ladja liberalcev se potaplja — miši in podgane jo zapuščajo. Vse stremi za tem, da se otrese zvez z možmi, ki bodo po prihodnjih državnozborskih volitvah reprezentirali velike politične ničle. Na Vrhniki so včeraj vrgli vse liberalce iz okrožnega zdravstvenega sveta. Niti enega ni več v tej važni korporaciji, ki je po zaslugi dosedanje liberalne večine cela tri leta brezdelno spala. Izvoljeni so sami naši: župani Ivan Stanovnik iz Horjula, Valentin Rihar iz Polhovega gradca, Anton Kobi iz Preserja, Pavel Sečnik od Sv. Jošta, dalje svetovalci Ivan Drašler iz Borovnice, Janez Čepon iz Horjula, Lovro Založnik iz Polhovega gradca, Karol Majer z Vrhnike ter Josip Pristov, župnik horjulski. Seveda so naši tudi vsi namestniki.
Vprašanje nastane, kaj bo sedaj z liberalnim geslom: Liberalcem groš, klerikalcem pa knof. Ljudje brez politične moči ne bodo mogli vzdržati tega gesla, mi ga pa bomo primerno obrnili: Klerikalcem groš, liberalcem knof! To bo tudi naša parola, zakaj moč se nagiblje k nam; to jasno kaže naš napredek, — ker mi gremo naprej!
+ Imenovana sta dcželnovladni konci-pist g. Friderik Sima za okrajnega komisarja in dcželnovladni praktikant g. Franc Podboj za dežcliiovladnega koncipista.
Volitev v vipavski cestni odbor. Kmalu bode leto, kar čakamo na volitev vipavskega cestnega odbora, pa je le noče biti. Kaj je temu krivo?
Zupan v Vrlipoljii. Pred pol letom so bile občinske volitve v Vrhpolju, pa župan šc danes ni izvoljen. Okrajno glavarstvo posto-jinsko, kje si?
Nedeljska kmetijska šola v Krškem. Leta 1905—06 v Krškem zapričeta nedeljska kmetijska šola za odrasle kmečke sinove, se tudi letos zopet nadaljuje in sicer se je otvo-rila z decembrom in bo trajala do aprila. Poduk traja vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoludne ter se vrši v meščanski šoli v Krškem. Letos poučujejo deželni komisar Fr. Gombač o vinarstvu, sadjarstvu, umnem gospodarstvo in kmetijstvu sploh (vsako drugo nedeljo), dr. Janko Hočevar o zapuščinskih, pravdnih in drugih kmetijstvo zadevajočih zakonih; dr. Tomaž Romih pa o kmetijskem knjigovodstvu, agrikulturni kemiji in računstvu. Tega za mlade moči važnega poduka sc siccr udeležujejo cel čas eni in isti poslu-
ji sledil v grob? In čc je nemogoče pričakovati tega uspeha, čemu bi bila potem dobra njena prikazen, ki bi vas samo posvarila? Ali hi nc bilo bolj naravno, da bi vas pustili pol noči v slepem zaupanju, in čakali trenotka, ko bi vas premagane od spanca in vina, lahko brez nevarnosti pobili in vam pobrali vaše imetje.
— Izborno, gospod Bascara, niti odgovorim, nikdo nc zna bolje dokazovati, in jaz se pridružim vašemu mnenju. Toda če moja prva razlaga ni bila dobra, ste li gotovi, da nimam šc kake druge v rezervi? Kakor vidim, so vaši živci sedaj žc dovolj pomirjeni in ta popolna hladnokrvnost, ki jc sledila vaši prestrašeno-sti, mi ponuja še en dokaz več. Vi ste komedijant, gospod Bascara, jako dober komedijant, priznavam vam; bolje kakor nocojšnjo noč tega niste dokazali niti v Gironni. Te čudovite pevke, tc čarobne plesalke, katero imate najbrž v rezervi za otvoritev barcelonskega gledišča, ne poznate, kaj? Ali bi ne bilo krasno tukaj napraviti ž njo prvi poskus pred tremi strastnimi obiskovalci gledališča, katerih entu-zijazem bi vam jamčil za popoln vspeh? Ali bi sc ne zabavalo z največjo razkošnostjo istočasno vaše špansko samoljubje, da vidite tri francoske častnike nemirne in plašne?
A, a. se nasmeje Bontrai\ in izprazni svojo čašo, lioteč sc pokazati starega filozofa; kaj pravite nato, vi šaljivcc?
Sergy, ki se doslej ni vzbudil iz svoje sa-niarske osuplosti, sc .ic ozrl na nas malo manj žalostno in zmedeno. Misel, da najde svojo Ines med živimi, mu je bila kaplja medu v kupi trpljenja; pričel ie upati, da se zopet prikaže med nami in da jo še enkrat vidi.
(Dalje.)
šalci, ker se vsakikrat o drugem predmetu govori, udeležiti se ga smejo pa tudi drugi poslušalci kadar in kolikokrat se jim poljubi. Poduk je brezplačen.
—	Naznanilo s pošte. Nova izdaja se-znamka dunajskih ulic in ravnanja s pisemskimi pošiljatvami, namenjenimi za Dunaj. Po naročilu c. kr. trgovinskega ministrstva izdalo je poštno in brzojavno ravnateljstvo na Dunaju na novo »seznamek cest, ulic, trgov, dvorov, hotelov, oblastev, uradov in javnih zavodov na Dunaju ter dostavljavnih okrajev.« Cena tega v prvi vrsti občinstvu, oblastvom in časniškim podjetjem itd. namenjenega pripomočka je 14 vin. za komad. — Vsem poštnim uradom je naročeno, da sprejemajo naročbe na ta »seznamek dunajskih ulic.«
—	Strašna nesreča. Včeraj popoldne ob 3. uri je v Trstu povozil železniški stroj na mestu, kjer je prej stala postaja sv. Andreja, 231etnega delavca Jožefa Stolzerja iz Voloske ter mu odtrgal desno nogo. Stolzer je kmalu izdihnil.
—	Žrtve burje. Iz Trsta poročajo: Včeraj je burja na kolodvorskem trgu blizu glavnih skladišč podrla skladovnico tramov, ki so padli na delavčevo ženo Uršulo Kocinan ter jo ubili. — Burja je zvalila nekaj kamnov z vrha v dno kamnoloma de Rin na novi openska cesti. Kamenje je ubilo dclavca Vladimirja Zelena iz Senožeč.
—	Iz Št. Vida nad Ljubljano. Veselica, katero je priredil v nedeljo, dne 3. t. m. telovadni odsek Blaž-Potočnikove čitalnice, se jc prav dobro obnesla. Šentvidci smo izvedeli, da bo s svojim govorom počastil našo prireditev č. g. dr. A. Ušeničnik, in zato smo obsežno dvorano docela napolnili. Iznenadil nas je vrli pevski zbor, katerega smo to pot prvič čuli in kateri nas je s svojim nežnim petjem očaral, da nismo mogli pojmiti, kako .ie mogoče v tako kratkem času priti do tolike višine. Kratko, a jedrnato predavanje profesorja dr. A. Ušeničnika smo z največjo pazljivostjo poslušali. Gospod predavatelj nam je poljudno razložil velik pomen izobrazbe, zlasti za fante; postavil je fantom za vzor slavnega Garcia Moreno, kojo igro mislijo naši fantje uprizoriti v kratkem. Prepričan naj bo gospod profesor, da njegove besede niso padle na trda tla pri naših fantih. Gregorčičevo »Oljki« je vrlo dobro deklamiral mladenič Rozman. Veseloigra »Dr. Vseznal in njegov sluga Štip-ko Tišek« je tudi prav dobro izpadla; zlasti sc je postavil dr. Vseznal s svojo sivo, a goljufivo glavo. Zatem smo čuli mladeniča Škofljanca, kateri jc z deklamacijo »V pepel-nični noči« napravil prav dober vtis pri občinstvu. Za nameček sta nas pozdravila še »Kmet in fotograf«, da smo sc pri tej stari, a vedno novi burki še enkrat od srca nasmejali. Z zavestjo, da je dobro tudi za predpust, ako sc veselemu pridruži tudi kaj koristnega, smo sc po kratki prosti zabavi odpravili najboljše volje proti domu. Navdušenim in zavednim fantom pa, ki so nam že dvakrat napravili prijeten večer, želimo mnogo uspeha in sreče pri njihovem krepkem, res narodnem delu! Na zdar!
- Mlekarski poučni tečaj bode tudi letos priredila, kakor čujemo, kmetijska družba, in sicer pri mlekarski zadrugi na Vrhniki. Tečaj sc menda prične žc prihodnji mesec. Tak tečaj je jako potreben, da dobimo dobro izvež-banih mlekarjev za mlekarne. Deželni odbor bode dovolil primerno svoto, s katero bode mogoče podpirati nekatere obiskovalce.
Radeckijevega veterana, 74 let starega Janeza Vilmana iz Mojstrane, člana kranjskogorskega veteranskega društva, so včeraj pokopali. Zaslužni vojak je imel v svojem telesu šc krogljo iz bitke 1. 1859. Dobil je v bitki kroglo v hrbet, pred dvema letoma pa se mu je pričelo gnojiti na prsih, kar mu je tudi povzročilo smrt. K zadnjemu počitku ga je spremilo veteransko društvo in načelnik društva g. Alojzij Peterman mu je ob odprtem grobu lepo govoril zadnji pozdrav. N. v m. p.!
Okrajna bolniška blagajna v Logatcu
imela jc dne 27. januarja 1907 svoj izvanredm občni zbori pri katerem je dalo dosedanje upravništvo, c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu, poročilo o stanju okrajne bolniške blagajne od II. julija 1903, ko jc bila taista prevzeta v oskrbovanje, pa do konec 1. 1906, ko se zopet izroči novoizvoljenemu odboru. Temeljito sestavljeno poročilo kaže, da se je le-ta okrajna bolniška blagajna, glede na nje jako žalosten položaj 1. 1903 polagoma povzdignila na prav ugodno stališče, kar kažejo sledeči podatki: 1. Število delodajalcev pomnožilo se je od 1. 1903 do 1. 1906 za 155 in delavcev za 300. Najvišic vpisanih delavcev 1. 1906 bilo je 1032. 2. V gotovini naloženega denarja bilo je ob prevzetju blagajne 184 K 84 h, medtem, ko sc jc konec 1. 1906 povzdignilo na 7785 K 34 h. 3. Skupni dohodki znašali so 1. 1903 9520 K 46 h, 1. 1906 pa 15.702 K 65 h. 4. Skupni stroški bili so I. 1903 9329 K 01 h in I. 1906 12.110 K 46 h. 5. V rezervnem zakladu bilo je 1. 1903 325 K 34 h. I. 1906 7394 K 74 h. 6. Vsega premoženja je bilo I. 1903 5019 K 95 h, 1. 1906 11.051 K 37 h. 7. Prometa ic bilo v 1. 1903 17.867 K 70 h, I. 1906 40.472 K 76 h. Občni zbor vzel je poročilo s priznanjem na znanje ter izrekel c. kr. okrajnega glavarstva vladnemu ta niku gosp. Silvester Domicelju zahvalo za vso skrb in trud, ki ga Je imel v tej dobi s preuredbo okrajne bolniške blagajne, a gerentu gospodu Leop. Punčuhti za njegovo izvanredno delovanje priznal primerno denarno nagrado. Na predlog gosp. Ivan Sicherla sc je sklenilo, da sc denar, ki sc ne rabi za tekoče izdatke, naloži namesto v poštno, raje v kako domačo hranilnico. Konečno sestavilo se je načel ništvo iu nadzorni odbor. Načelništvo obstoji iz sledečih gg.: Vencelj Drabck iz Dol. Lo-
gatca, načelnik; Julij Lenassi iz Gornjega Logatca, načelnikov namestnik; Franc Verbie iz Gor. Logatca; Josip Lapuh iz Dol. Logatca; Janez Kovšca iz Dol. Logatca; Franc Skibec iz Loža. V nadzorni odbor bili so izvoljeni: Franc Urbas iz Gor. Logatca; Ivan Rihar iz Gor. Logatca; Josip Rus iz Gor. Logatca; Ivan Mihevc iz Dol. Logatca; Ivan Sicherl iz Dol. Logatca; Franc Šerko iz Cerknice.
- Rudeča noč. To je naslov letošnji ma-skaradi, ki jo priredi na pustni torek, 12. t. m. narodna čitalnica v Novem mestu. Zanimanje za to maskarado se kaže v vseh slojih. Posebno se trudijo narodne dame, da se priredi ta večer kolikor mogoče sijajno in so prevzele ureditev bufeja in raznih dekoracij. Spričo obsežnih priprav, ki se delajo za ta večer, in vojaške godbe, ki pride iz Ljubljane, je prjčakovati najštevilnejše udeležbe. Vstopnina znaša za osebo 1 K, za obitelj treh oseb 2 K. Kakor sc čuje. namerava odbor čisti dohodek veselice nameniti dijaški kuhinji v Novem mestu. S tem bo gotovo ustreženo mnogim prirediteljem, pa tudi mnogoštevilnim obiskovalcem, ki pridejo ta večer na zabavo.
—	Rop. Ko je nedavno posestnik Valentin Stenovec iz Mavčič šel iz gostilne Primoža Zerovnika v kranjskem okraju, napadel ga je v bližini gostilne tesarski pomočnik Martin Zunicr, vrgel ga na tla in mu vzel uro, vredno 28 kron in več drugih stvari. Stenovec je napadalca spoznal. Zunicr žc sedi v preiskovalnem zaporu.
V Voloskem priredi tamošnje prostovoljno gasilno društvo v nedeljo 10. t. m. v »Narodnem domu« plesno veselico. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za dame 1 K, za gospode 2 K. Svira vojaška godba polka Jelačič št. 79.
—	Ples na pogorišču. Nekemu krčmarju na spodnjem Krasu je pogorela hiša. Ker je zavarovalnica plačala škodo, ni si veliko storil iz te nesreče. V nedeljo so zapele harmonike in mladina je plesala pozno v noč — na pogorišču.
—	Vendar! Pred časom smo poročali, da država ne izplača težko prisluženega denarja delavcem, ki so delali pri uravnavi Nadiže v Krcdu. Sedaj se nam poroča, da so sedaj delavci prejeli naposled vendar le svoje plačilo.
—	Avtomobili v Soški dol!ni. Vlada namerava uvesti po Soški dolini vožnjo z avtomobili. Kakor sc poroča, pa sc v celem ko-bariškem okraju nobena občina noče zavezati, da bi državi garantirala za avtomobile. Država hoče garancij od revnih občin, ko ima sama pri pošti prccej milijonov dobička na leto. Neki kmečki odbornik sc je izrazil v občinski seji: »Saj tako kmet največ davka plačuje. Ali naj sedaj še za gospodo plačuje, da se bo »nobel« vozila?« Prav je imel!
—	Ogenj v župnišču. Dne 1. februarja okrog 3. ure popoldne je začelo goreti žup-nišče v Logu pod Mangartom. Ogenj je nastal na ta način, da so se imeli leseni konci stebrov, ki s§gajo v dimnik. Ogenj je opazil Anton Crnota, rudokop iz Sp. Loga. Hvala Bogu, da se je ogenj opazil še podnevu; ponoči bi bilo pogorelo gotovo več poslopij. Gasiti je pomagalo vse, staro in mlado, prihiteli so na pomoč tudi rudarji iz loškega rudnika in vrli gasilci iz oddaljenega Bovca. Ogeni so omejili le na župnišče, kjer jc napravil precej škode.
—	Investicije pri zasebnih železnicah. Glede nameravanih investicij pri zasebnih železnicah se ne gre za nova podržavljenja, marveč samo za odredbe, ki jih izvede vlada v smislu železniške postave in pa poslužujoč se svoje pravice kot nadzorovalna oblast. Vlada namerava storiti vse, da vpoštevajo zasebne železnice predpise glede na varni promet. Izkušnje pri Severni železnici so pokazale, da oprava zasebnih železnic ne napreduje enako z naraščajočim prometom. Vlada se pri investicijskih pogajanjih ne more ozirati na to, če se proge v kratkem podr-žavijo ali ne. Vodilna vloga pri nameravanih investicijskih pogajanjih pripade generalnemu nadzorniku, katerega imenujejo čez nekaj dni.
Zopet velik požar na Reki. Dne b. t. m., ob 11. uri 20 minut ie pričelo goreti veliko poslopje poleg kolodvora, kjer so dvigalni stroji. Ogenj so zapazili v osmem nadstropju velikanskega poslopja in jc nastal najbrže vsled napake pri električni razsvetljavi. Kljub temu, da so takoj nastopile vse požarne branibe, niso mogli ničesar več rešiti. Nasprotno jc začel šc goreti angleški pamik »Algeria«, a so požar pravočasno zadušili. Ob četrt na tri se ie podrlo goreče poslopje. V poslopju je bilo 300 vagonov žita, vrednega 600.000 kron. Poslopje samo ie vredno približno en milijon kron. Žito je bilo zavarovano pri osmih ogrskih zavarovalnicah, poslopje, last ogrskih državnih železnic, ni bilo zavarovano, ker ima družba lastni zavarovalni zaklad. Ob šestih zjutraj dne 7. t. m. ic žito še gorelo.
Štajerske novice.
š Ustrelil se je v Ptuju dne 5. februarja zjutraj vo ak Franc Dobaj, od sv. Križa pri Mariboru in bil takoj mrtev. Pred par dnevi so ga prestavili iz Gorice, kjer je bil pri infatite-riji, k pijonirskemu polku v Ptuj. Ko jc moral, že bolehen, znova začeti s težavnimi novin-skitni vajami za pijonirje, ga ie to tako prijelo, da jc obupal in sc ustrelil.
š Umrl ic na Vranskem po kratki bolezni c. kr. okrajni sodnik in notar g. Jožef Kocbek.
š Sneg. Minule dni je padlo v Ptuju in okolici zopet veliko snega; letošnja zima jc zelo huda in dolgotrajna.
š Skrben oče. Meseca oktobra lanskega leta jc popustil 40-Ietni dclavec Jožef Stergar v Mozirju pri Celju svojo ženo in štiri nedorasle otroke in neznano kam odšel. Sumi sc pa, da je v Švici ali pa v Ameriki.
š Agenta zaprli. Neki agent je nabral 500 delavcev za neko tovarno na Nemškem in jim naročil, naj se odpeljejo dne 6. t. m. iz Celja. Ker ni imel denarja, da bi plačal vlak, so ga orožniki zaprli, delavci pa so morali oditi domov.
š Velika pustna veselica bo na pustno nedeljo, dne 10. svečana t. 1. v hotelu »Avstrija« v Šoštanju. Spored: 1. Predkoncert šoštanj-ske narodne godbe na lok. 2. Veseloigra »Lokavi snubač«. 3. Medigra, srečolov. 4. Velika maskarada: balkanski narodi, ruske prikazni, gospod trgovski'svetovalec z gospo in dr. 5. Šaljiva |X)šta, pozdrav domačinov inozemni-kom, ljubavna poročila, tudi ustmeno. 6. Ob 11. uri odmor. 7. Ob pol 12. uri neizogiben ples. — Gospodje dobijo šopke pri blagajni.
Vstopnina 1 K, za prosto ljudstvo 20 h. — Začetek ob pol 8. uri zvečer. — Na mnogo-brojni obisk uljudno vabi odbor Šaleške čitalnice.
š Pomiloščenje. Bivšemu sodnemu slugi Martinu Drobniču v Slov. gradcu, ki je bil radi zlorabe uradne oblasti obsojen v osemmesečni zapor, jc odpuščen del kazni.
š Velika nesreča ie zadela gosp. Žagarja, krojaškega mojstra v Celju in vso rodbino. V ponedeljek so sekali na Slevcu drevje; zadnja smreka, katero so podrli, je obvisela na drugem drevesu, pa kmalu zgubila ravnotežje in zadela z deblom 21 let starega, krepkega sina gospoda Žagarja, Antona, v čelo tako, da je bil pri tej priči mrtev. Njegovega priletnega očeta je zadel ta udarec tem hujše, ker mu je bil mladi sin glavna opora pri izvrševanju njegove obrti. Mladeniču, kateremu je usoda na tako žalosten način pretrgala nit življenja, naj bo žemljica lahka!
š »Elitni štajercijanski okraj« jc imenoval Linhart na shodu spodnještajerskih rene-gatov v Ptuju 27. januarja slovenjebistriški. Kakor čujerno, bodo kmalu volitve v ta okrajni zastop; Slovenci na noge! Bilo bi potrebno, da se izpodnese stolček Stigerju v okrajnem zastopu!
š Imenovan je avskultantom v Mariboru g. Srečko Rakovec.
š Zaročil se je gospod Cepin, c. kr. davčni pristav v Brežicah, z gdč. Anko Wutt, učiteljico pri Sv. Vidu-Grobelno, hčerko c. kr. davkarja g. Simona Wutta v Brežicah.
Ljubljanske novice.
li Predilnica v likvidaciji. V uradnem listu je naznanilo, da jc tukajšnja predilnica v likvidaciji in da sta za likvidatorja imenovana gg. dr. Avgust Cavallar in Viljem Krau-seneek.
lj Zaključek I. poluletja na mestnih ljudskih šolah bo v soboto, 9. t. m. s sv. mašo ob 9. uri in z razdelitvijo šolskih naznanil. Počitnice trajajo štiri dni; v sredo ic zopet šolski pouk.
lj Nesrečni Jeschenagg. Znanemu Je -schenaggu, bivšemu bogatinu, so danes v deželni bolnici odrezali tudi drugo nogo, tako, da nima sedaj ubogi, na beraško palico došli mož nobene noge več.
lj Poročil jc včeraj v frančiškanski cerkvi č. g. Jakob Kleindinst svojega brata Ivana Kleindinsta z gdčno. Fanico Novak. Gospod Ivan Kleindinst je kupil gostilno na Brezjah.
lj Podčastniki 27. pešpolka so včeraj v veliki dvorani »Uniona« priredili v spomin bo.ia pri Oversee eleganten plesni venček, katerega so s številno udeležbo počastili častniki, razni vojaški in drugi dostojanstveniki in jako mnogo civilnega občinstva. Dvorana je bila bogato dekorirana, pred dvorano pa so imeli grenadirje častno stražo. Aranžma veselice je bil izboren in je pričal o finem okusu prirediteljev. Prijetna zabava je trajala do ranega jutra. »Union« je tudi to pot pokazal, da je kakor nalašč za take prireditve.
li Predpustna veselica »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov« prihodnjo nedeljo se prične ob 6 uri zvečer in ne ob 8. uri, kakor je bilo včeraj pomotoma tiskano.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj (par) se vprizori zadnjič znameniti Mir-beauov igrokaz »Kupčija je kupčija« z gospodom Borštnikom v glavni »vlogi. — Ker za soboto vojaške godbe ni dobiti, vprizori sc ta dan (nepar) interesantna Rosenowova satirična komedija »Maček Spaček«, ki spada med najboljše moderne igre svoje vrste. — Operno osobje pripravlja za prihodnji teden Kienzlovo opero »Rvangeljnik«, ki se odlikuje po svoji fini, moderni glasbi ter izbornem libretu.
lj Vojaške suknje sc jc hotel znebiti in jo odkuriti v Ameriko 20-letni Ivan Zupec. a ga je na Južnem kolodvoru vstavil policijski stražnik in ga odvedel v zapor.
Ij Umrli so: Antonija Štefančič, zavira-čeva hči, 6 mesecev; Anton Svete, pekov sin, 18 dni; Aleksander Lenasi, čuvajev sin. dva in pol leta; Marija Kopač, šivilja, 23 letč
lj Zavarovalna družba »Allianz« sc jc preselila v Kušarjevo hišo v Vegovih ulicah.
lj Velika »Slavčeva« maskarada. Ker prihajajo odboru še vedno vprašanja za vabila, javlja odbor, da jih je mogoče Ic še maskova-nim vposlati, ker so žc vsa pošla. Nemasko-vani obiskovalci so dobro došli iu nc potrebujejo vabil, le maske dobe vstopnice proti izkazu ATtbiia na dotično ime. V mnogih slučajih pa se jc dognalo, da sc adresatoni vabila niso dostavila. Seveda nc zadene krivda odbora, ker jih pošilja po pošti. Osebna vabila so se tudi letos opustila, kakor to tudi druga društva opuščajo. Velika dvorana je določena izključno za ples, mize po bodo postavljene pod balkonom pri vhodu, na odru iu stranskih prostorih. Tako bodo imeli neplesalci na raz-nolago vso galerijo in balkon, s katerih hode najkrasnejši razgled na pisano množico.
lj 1s0.000 kron kavcije je položil impre-sario za kopniškega črevljarja-stotnika in oddelek nemške vojaške patrulje, kateri pridejo na potovanju po vsem svetu v nedeljo, dne 10. februarja t. 1., v Ljubljano in nastopijo ob 8. uri zvečer v hotelu »Union«. Samo en nastop. Nikdo naj ne zamudi ogledati si tega moža svetovne slave.
Ij Žrebanje. Mestni magistrat naznanja, da se vrši 11. februarja t. I. ob 9. uri dopoldne v pisarni vojaškega referenta žrebanje nabornikov roj. 1. 1886, t. j. mladeničev, ki pridejo letos prvič k naboru. Od 1. do 10. februarja pa so na ogled istotam imeniki mladeničev, ki pridejo letos k naboru, kakor tudi imeniki domačih in tujih, 1. 1888 rojenih, letos v črno vojno stopivših mladeničev. Eventualni pogreški so pismeno ali ustmeno prijaviti navedenemu uradu.
lj Veliki korzo v Rožni dolini, katerega priredi tamošnje olepševalno društvo, bo iz-vanredna posebnost. Priglasilo se je že nebroj mask najrazličnejših vrst. Pomnoženi vje-sclični odbor uljudno naznanja, da je zbirališče mask pri g. Baliju. Sprevod otvorijo točno ob 3. uri popoldne najboljši jahači cirkusa Butalo Bila, za njimi vodijo najslovitejši krotilci divjih zveri velikansko žival, katero j« dresiral za to priredbo sloviti krotilec iz cirkusa Bar-num Baileya, za temi različni vozovi in ekvi-paže, katerim slede avtomobili z najslikovi-tejšimi maskami. Sprevod zatvori kavalkada jezdecev. Za obmetavanje mask naročenega je nekaj stotov konfetija, kateri sc bo prodajal v korist društva. Za red skrbi posebno kongresno nadzorstvo. Po končanem korzu se vrši plesni venček v prostorih gospoda Končana.
Ij Mednarodna maskarada. Strokovna akademija za Kranjsko v Ljubljani priredi v soboto, dne 9. svečana 1907, ob pol 8. uri zvečer, v veliki dvorani starega strelišča IV. veliko mednarodno maskarado. Veliki mednarodni kongres se letos vrši na trgu Cigalu na Kitajskem. Trg, na katerem se vrši ta kai-neval, bo slovesno razsvetljen, z velikega svetilnika pri čarovniških skalah sc bodo sprejemale in oddajale brezžične brzojavke na vse dele sveta. Vstopnice sc dobe v trafiki g. Šešarka v Šelenburgovih ulicah.
Ij (zgubljene reči. Kuharica, Pavlina Gu-nova, je izgubila 8 K denarja. — Pekovski pomočnik Vincencij Povše je izgubil riavo denarnico v kateri je imel čez 15 K denarja. — Nek gospod je izgubil denarnico, v kateri je imel 130 K denarja, neka gospodična pa denarnico, v kateri je imela 5 K-
lj Našel je livarski vajenec Artur Ahlfeld denarnico z manjšo svoto denarja in jo oddal na mestnem magistratu.
Iz slovanskega sveta.
sl Avstrijski ministri v Dalmaciji. Iz Za-
dra poročajo, da sc bodeta justični minister dr. Klein in poljedelski minister grof Auer-sperg povodom volitev v dalmatinski deželni zbor podala v Dalmacijo.
si Hrvaška umetnica v tujini. V Rigi jc angaževana v mestnem gledališču Hrvatica iz Nove Gradiške, Mara Ulrich, in je nedavno pela v operi »Samson in Dalila«. Kritika se izraža o njenem nastopu in o njenem glasu silno laskavo. Imenuje jo »zvezdo večera«. Njeno petje vzbuja pravo umetniško senzacijo.
sl Srbska profesorica. V Budimpešti je napravila profesorski izpit Srbkinja Ana Županski.
sl Novo društvo so osnovali v Belgradu in ga krstili »Srpčad«. Nalog društva je zlasti učiti analfabete branja in pisanja in buditi narodno zavest.
Razne stvari.
Vstal od smrti. V Hrušovanih na Mo-ravskem so našli na potu občana Genšova v nezavesti. Zdravnik je konštatiral, da je nesrečnež zmrznil ter ga je ukazal odnesti v mrtvašnico; hkrati je naznanil, da se bode drugi dan izvršilo raztelesenje. Grobnik je v mrtvašnici zakuril, da mrtvo truplo razmrzne. Vsled toplote pa je mrtvo truplo tako raz-mrznilo, da je popolnoma izginilo. Drugi dan so iskali mrliča, a Genšov je bil že doma za pečjo in se je izrazil, da ni hotel potrpežljivo čakati, kdaj ga bodo raztelesili. V Hrušovanih so šele zdaj spoznali, da med vpijanjenjem in zmrznienjem jc velik razloček. Tamošnjemu zdravniku se je bojda prvikrat v življenju primerilo, da mu jc mrlič ubežal.
Bivši stotnik pred porotniki. Dnč 6. t. m. se jc pričela pred dunajskim porotnim sodiščem glavna razprava zaradi goljufije proti nekdanjemu stotniku Avguštinu Maggiju. Dosedanja razprava je dognala, da je Maggi brez denarnih sredstev delal velike kupčije, plačeval s ponarejenimi menjicami, ki jih on in njegova mati nista mogla poravnati. Njegova mati je izpovedala pri prvi razpravi,, da je ponarejal Maggi menice.
Shod lastnikov avtomobilov se vrši 10., 11. in 12. marca.
Nesreča pri zgradbi turškega predora. Pri zgradbi turškega predora je razpočila dina-mitna patrona. Ubita sta dva, ranjen pa en delavec.
Cesarjev dar. Za po snežnem plazu v NVaIzcrthalu oškodovane prebivalce jc daroval cesar 5000, nadvojvoda Evgen pa 300 kron.
»Zaman iščete revolverja, ker ua nikdar ne boste našli,« je kričala žena nad sodnijsko komisijo, ki jc prišla v njeno stanovanje, kjer jc ležal v postelji ustreljen 75lctni zlatar Alojzij Ferks. Revolver so našli skrit v postelji. Sodiio, da jc na duhu zmešana žena umorila svojega moža.
Mrtvoud zade jc budjejeviškega škofa dr. Riho.
Odprtina v morskem dnu. Kapitan parnika »Bella«, ki se mudi v Filadelfiji, pravi, da je zadel na vzhodnem obrežju otoka San Sal-vadorja na poseben naraven pojav. Na nekem mestu namreč je tvorilo morje silen vrtinec, ki je bil čisto sličen li.aku, Vsled potresov se je menda razmaknilo na tistem mestu morsko dno in voda odteka tako v nove globine.
Cez leto dni odkrit umor. Iz Poznanja javljajo, da so prijeli tam vsled neznatnega prestopka delavca Kosickega. Pri nadaljni preiskavi so dognali, da se delavec piše Andys in da je to tisti zločinec, ki je umoril pred letom zakonsko dvojico Grieser in niuno hči.
Menihova opereta. V samostanu St. Bern-hard je napisal, kakor poročajo iz Genfa, opat J. Gross opereto, ki se v kratkem vprizori. Naslov ji je »Le bon vieu.\ Valais« in opisuje življenje starih prebivalcev kantona Wal!is.
Toplice v Karlovih varili. Da se ohranijo toplice v Karlovih varih je vlada prepovedala dviganje vode v Mari.ini jami II. Britanske rudarske družbe v Kinžartu, ker bi postalo nadaljno dviganje vode v tem rovu nevarno obstoju toplic v Karlovih varih.
Snežni plaz je pri Petrositi v Rumuniji zasul 15 drvarjev, ki so vsi mrtvi.
Helena Odilon zapustila Dunaj. Po aferi s svojim kuratorjem dr. Mullerjem znana Odilon sc jc podala glede na svoje duševno stanje v Hackingerjev sanatorij, ki ga Je pa zapustila in odpotovala, ne da bi povedala kam. Na Dunaj je došlo pismo, v katerem naznanja kratko, da je odpotovala. Posledica njenega nenadnega odpotovanja je, da jo ne morejo preiskati zdravniki kakor tudi, da ne bodo mogli izvesti dr. Miillerjeve tožbe proti listoma »Zeit« in »Arbeiter Zeitung«.
Devetletni samomorilec. V Fdlitzu je skočil pod osebni vlak 9-letni učenec Pleicr, ker se je bal kazni, ker se je potepal namesto, da bi šel v šolo.
Telefonska in brzojavna poročila.
ZAUPNI SHOD V MARIBORU.
Maribor, 7. febr. Slovenska kmečka zveza je na svojem zaupnem shodu odklonila za prihodnje državnozborske volitve vsak kompromis z narodno stranko. Shod se je brezuspešno razšel. Narodni svet se ustanovi.
DR. LUEGERJEVA BOLEZEN.
D u n a i. 7. febr. Dr. Lueger je imel nemirno noč. Zdravje se sedaj nič ne boljša.
KANDIDATURA POSL. STRANSKEGA.
Brno, 7. febr. Poslanec Stransky izjavlja, da ne bo več kandidiral v dosedanjem svojem volivnem okraju, ampak v Brnu.
ŠKOF UMRL.
Budjejevice, 7. febr. Škof Riha je umrl.
BOLGARSKI ZUNANJI MINISTER PRI NAŠEM CESARJU.
Dunaj, 7. febr. Bolgarski minister za zunanje stvari je bil danes pri cesarju v daljši avdijenci.
DINAMITNA PATRONA V POSTELJI.
Slovenji gradeč, 7. febr. Kmetu Antonu Groseku je nekdo položil v posteljo dinamit-no patrono in vžigalno vrvico speljal na vrt. Zvečer je šel Grosek spat, ob tretji uri zjutraj je pa s silnim pokom eksplodirala dinamitna patrona. K sreči Grosek ni ranjen, pač pa je pričela goreti postelja. Orožniki so aretirali nekega stanovalca v isti hiši, ker ga sumijo, da je on iz maščevanja povzročil atentat.
ODKLONJENA ODLIKOVANJA.
D u ii a j, 7. febr. »Lidove Noviny« poslanca Stranskega so očitale vladi, da je pri podelitvah dvornega in tajnega svetništva ob priliki objavljenja volivne reforme v prvi vrsti mislila na svoje lastne člane, ne pa na poslance. Slovanska korespondenca izjavlja temu nasproti, da je vlada več poslancem ponudila odlikovanja, da pa so ti vse časti odklonili.
spor med Češkimi in nemškimi
SOCIALISTI.
Dunaj, 7. febr. Med češkimi in nemškimi socialnimi demokrati na Dunaju se je pojavil spor, ker so nemški socialni demokratje za oba volivna okraia v Favoritnu postavili dva nemška kandidata. Češki socialni demokratje so zahtevali en mandat zase, ker je ta okraj pretežno češki.
LLOYDOVO DELAVSTVO.
Trst, 7. febr. Včeraj je delavstvo v arzenalu »Lloydovem« dobilo odgovor ravnateljstva, da dobi poboljšano plačo za 25 do 35 vin. več na dan, višjih poboljškov pa ravnateljstvo ne da. Za sedanje izboljšanje bo treba 300.000 kron več izdatkov. Delavstvo je imelo shod in kakor se čuje se nc bo zadovoljilo.
GIBANJE MED FINANČNIMI STRAŽNIKI.
Trst, 7. febr. Tu se je vršil shod finančnih stražnikov, k! ie izjavil, da se strinja z gibanjem moravskih kolegov, da se /boljša položaj tega stanu. V ponedeljek poda deputacija finančnih stražnikov iz vseli dežela finančnemu ministru spomenico.
VOLITVE V RUSKO DUMO.
P e t e r h u r g. 7. febr. Do včeraj je bilo izvoljenih 1421 volivnih mož, med njimi 380 monarhistov, 339 zmernih, 4"),s opozicijonal-cev, med njimi 115 kadetov.
Književnost in umetnost.
»Slovenska Matica«.
148. odborova seja v ponedeljek, dne 28. prosinca 1907, ob petih popoldne.
Na znanje se vzame, da .ie v pododsek za »Slovenski zemljevid« vstopil profesor Kcnda. Ta pododsek jc imel dne 9. januarja sejo, v kateri se jc sklenilo sprejeti ponudbo »Voja-
————^— II -	I
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
Ustanov jena leta 1854.
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
Štev. telefona 210.
2469 J5> 23
m »K***«« pivo v m o ti rili in steklenicah
škega geografskega zavoda na Dunaju«, ki napravi »Slovenski zemljevid« v 6000 izvodih, izvod po 2 K, v dobi enega in pol do dveh let, na štirih listih, vsak list v velikosti petih četrtink normalnih listov vojaške generalne karte v merilu 1 :200.000. Pričeti se ima s severovzhodnim delom in se je s pripravljalnim delom že pričelo.
V imenu pododseka adhoe poroča odbornik ravnatelj Šubic o razpisani službi društvenega tajnika, pojasni pododsekovo stališče, prečita kompetenčno tabelo osmih pro-sivcev in predlaga, naj se imenuje društvenim tajnikom z letno plačo 1800 K za dobo enega leta od 1. sušca počenši prosivec Fr. Podkrajšek, železniški oficijal v pokoju in posestnik v Ljubljani. Po kratkem razgovoru, ki se ga udeležita dr. Fr. Zbašnik in Fr. Finž-gar, za njima pa še poročevavec, se preide po nasvetu odbornika Pleteršnika na glasovanje z listki. Skrutinij prevzameta odbornika Dimnik in Trstenjak. Za tajnika je s 17 glasovi izvoljen Fr. Podkrajšek.
*	Nov nemški prevod »Krsta pri Savici«. Poroča se nam, da je izšel nov nemški prevod Prešernovega »Krsta pri Savici«. Prevod je napravila gospiea Eitierika Holzinger pl. Weidich, učiteljica goriške vadnice v pokoju, bivajoča sedaj v Gradcu, Hans-Sachs-gasse 5. Delo stane 1 K in se naroča pri pisateljici.
*	»Kraljica Lepa« ali »Propast kraljeva hrvatske krvi«. Ta roman znanega hrvaškega pisatelja Evgenija Kumičiča ie izšel v drugem izdanju v knjigarni L. Hartmana v Zagrebu. Cena je 3 K 60 vin.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani I Dvorni trg štev. I
3 pod „Narodno kavarno",
(M
Električna razsvetljava.
Od 3. do vštevši 9. januarja 1907:
Avstrijski cesarski
manevri 1906. -
JY(ei$inist
izurjen in sposoben
za mu tisKnrniSKo delo
more dobiti takoj stalno kondicijo v neki večji tiskarni z motorjem na bencin. Naslov pove upravništvo tega lista.	238 2-1


Veliki cenik na
zahtevo zastonj!
Cenjenim nevestam in ženinom
priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga v največji izbiri, po najnižjih cenah kakor:
zakonske prstane, prstane s kamni, broške, uhane, verižice, okraske ter drugo zlatnino, srebrnino in briljante, švicarske ure najboJj slovečih znamk, kakor tudi salonske-stensk e ure in ure budilke.	^^
Z velespoštovanjem
87 10 8	H. SUTTNER, Ljubljana,
fcfcfc*	Glavni trg, nasproti rotovža.

C. kr.
priv.
240 12—1
obilna zavarovalnica Assicurationi Generali v Trstu
ustanovljena 1831. i. Jamstveni zakladi znašajo nad 300 milijonov kron.
Pošlo ni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje meseca jamivarja:
Vložilo se je ponudeb . . za zavarovano vsoto . . lzgotovljenih je bilo polic za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo
1906
1907
1723 K 12,946.124 86
1291 K 10,180.114-29 K 570 45829
2279 K 21,036 464 06
2025 K 20,276.73615 K 602.082 82
f
Prva llubllanska velika žjalnka kave
Karel Planinšek, Ljubljana, Dunajska cesta.
Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kava; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa.
Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri-znanejše zmesi.	2574 52 12
Prodaja iz higijeniskih posod za kavo.
2 KrojnžKa pomočnihT Stanovanje
sprejme takoj L. Škof, krojaški mojster, Javornik na Gorenjskem.	233 3—i
.......

obstoječe iz 2 ali 3 sob s pritiklinami se odda za majski termin. — Več pove Alojzij Vodnik, kamnosek v Ljubljani, Kolodvorske ulice. 231 3—1
JA Mim SVOJE ^
ČIŽME SA ^fOH,
PAttOGU ' CIO DAN POVODI " H0DATI BEZ DA SUMI
t dge vlažne
Lovci!
i! Vojaki!

Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje


2947 32-12
Prospekte pošilja
Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv.
Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenburg ul. 4.
Laborat. Kubanyi v Sisku. Z Va-iim Heveaxom sem jako zadovoljeni, ker je to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. Kanilo Morgan, lovski pisatelj (Častni predsed. „klulja
strelcev" na Dunaju.)
V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod
obrtnega pomožnega društva idss
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v Ljubljani, Židovske ulice štev. 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 3 do 5'/2- popoldne s
pr* 4'i2°io -sm —4
obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 K
u
fir-fl IVIl^lf A noi I^DM ZDRUŽENIH PIVOVAREN ZALEG »n UtftKl U t,i. Vm 1H JI UnUi-tSIl TRG v Ljubljani, telef. št 163. = phm^ •*•#•
= izborno pivo v sodcih in steklenicah.	=
Zaloga v S p o d ■ j i Šiški, telefona štev. 187. ———1 m
I
Pod ruin irr Pr»K. ' mcnj.lnlc.nil Or.bfn 25, M.l. .tr.n, Mnil ulic. 17, Žilkov. Br.o, B.den, Cwlk» Up« Trik. k.mulca, f!ora>.kl Zumberg, Hfldllng, Nori Jlfln, Pire., N.lUn in Ubere«.
Menjalnica na Ouna|u
I. Voilttll« 0, II. T.borstr.ia« 4, III Ung.rg.ti« M (vng.l Kennweitft), tli. L8-wenu«sse 27, IV W|« in<r M.uplitr.as< 12, V SchAnbrunncratr.Mr S8 VII vurl.hiferslr.as« 76 VIII L.rcb.nltldcralr.aM 112 IX Ali.nlr.a«. 12, X F«v»rll.n«ir..»e XVIII WHhrln(rntr.tit «2. XIX DObllnger H.uplslr 33, XXI H«npt»'»«»» >2
Menjalnična delniška družba « 160-13
„M ERCU R"
Dunaj. L, Wollzeile 10.
ftko kupita! K 16.000 000 Bnanr z%k1&4 K 7 000.000
Najkulantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, deviz, valut in denarja.
vr Zamenjava in eskomptiranjc
irtrebanih zastavnic in nbliuacit arnčk in kurvnov
srečk, B
' ~ i ep
Priloga št, 31, »Slovenca", dne 7, februarja 1907.
Občinski suet ljubljanski.
Ljubljana, 6. februarja 1007.
Načcluje župan g. Ivan Hribar, ki naznani, da je »Delniška družba za plinovo razsvetljavo v Ljubljani« na svojem občnem zboru sprejela vse predloge, ki jih jc stavila mestna občina ljubljanska.
Podpora Marijini bratovščini odklonjena.
Poroča občinski svetnik gospod Knez. »Pogrebno društvo Marijina bratovščina« jc vložilo prošnjo, v kateri prosi mestno občino za podporo. Zvišala se je namreč pogrebna pristojbina na 91K 06 h, več 24 K 02 h. Društvo preskrbi pogreb tudi onim ostarelim članom, ki ne morejo več prispevati, podpira tudi društvene reveže. Ako društvo nc dobi podpore, grozi polom društvu, ki obstoji že 150 let. Poročevalec naglaša, da mestni magistrat nc more priporočati prošnje. Ko bi jo priporočal, priznala bi sc upravičenost visočine društ. prispevkov. Tega pa ne more. »Marijine bratovščine« stvar jc, da preskrbi potrebne cveti-tiielne višje društvene prispevke. Poročevalec predlaga, naj sc prošnja odkloni. Obvelja.
Odškodnina dvema hišnima posestnikoma. — Nagrada uadzorovatelju ljubljanskega Uradu.
Na predlog poročevalca gospoda občinskega svetnika Megliča sc sklene, da sc od-škodujeta posestnika Ivan Srcbot in Avguštin Adamič. Prvemu se dovoli vsota 133 K 68 h, drugemu pa 75 K 29 h. Nadzorovatelju C3radii Anton Prijatelju se nakaže mesečna nagrada 10 kron.
»Podružnica kranjska avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih,«
Poroča občinski svetnik gospod Meglič. »Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih«, ki namerava v Ljubljani ustanoviti zavetišče za jetične, prosi za podporo. To prošnjo je oddal gospod župan finančnemu odseku s poročilom, da glede na prekoristno delovanje društva priporoča podporo 1500 kron. Občinski svetnik g. Prcdovič predlaga, naj sc dovoli društvu 2000 kron. Občinski svetnik ravnatelj Senekovič: »Od kod denarje dobit.« Zupan Ivan Hribar: »Čudim sc, kako radodarni so v včerajšnji in današnji seji gospodje občinski svetniki. Kje bomo dobili denar?« Pri glasovanju obvelia predlog, ki ga jc stavil poročevalec.
Stavbni odsek.
Zavrne sc priziv c. kr. sodnega '-adsvet-nika Josipa Martinjaka proti odlo'.u ljubljanskega migistrata glede na uredbo greznice. Poročevalec obč. svetnik gospod Hanuš.
Glede na priziv dr. Otona Vallentschaga proti stavbnemu odloku mestnega magistrata glede na napravo hodnika ob novozgrajeni vili v Šubičevih ulicah se sklene, da se siccr priziv zavrne, a se dovoli glede na zgradbo hodnika dveletni odmor. Trotoar nai bo širok v Šu-bičevili ulicah 2 in pol metra, v Levstikovih pa I 5 m. Poročevalec ravnatelj Šubic.
Ugovor frančiškanskega konventa.
Poroča obč. svetnik gospod Knez. Magistrat je ukazal frančiškanskemu konventu, da naj suaži hodnik ob Miklošičevi ccsti pri frančiškanski cerkvi. Frančiškanski kouvcnt se je pritožil proti temu odloku. Trotoar je postavila ob Miklošičevi cesti mestna občina. Cerkev je župna in ne konventna. Konvent prosi, naj sc odveže dolžnosti snaženja hodnika ob frančiškanski cerkvi. Magistrat v daljšem dopisu na policijski odsek dokazuje, da cerkve ne morejo biti izključene od dolžnosti snaženja hodnikov. Od snaženja niso izvzeta tudi druga javna poslopja. Mestna občina ni nikdar skrbela za to, da zvrši snaženje pred cerkvijo. Policijski red velja za vse cerkve. Ako noče preskrbeti snaženja frančiškanski konvent, mora to storiti cerkveno predstoj-ništvo. Sklene sc: Ugovoru konventa glede na snaženje hodnika pri frančiškanski cerkvi ob Miklošičevi cesti sc ugodi. Naroči se pa cerkvenemu predstojništvu frančiškanske cerkve, da skrbi za snaženje hodnika ob frančiškanski cerkvi na Miklošičevi ccsti.
Odprava S 2 določil o prodaj; premoga.
Poroča podžupan. Sklene se, da se razveljavi S 2 določil o prodaji premoga, ki določa tla mora imeti prodajalec pri prodaji premoga na vozu tehtnico. Naroča sc pa mestnemu magistratu, da naj da od časa do časa pretehtati premog, da se prepriča o pravilni teži in na če so vreče pravilno plombirane.
Izprenieinba tarifa za izvoščeke.
Gospod župan izjavi: To točko odstav-Ijam z dnevnega reda. Kakor sem izvedel, se. gospodu dr. Oražnu bolje godi in bode mogoče, da zapusti v kratkem »Leoninum«.
Odprava smodnišnic i" munlcljskih skladišč z Ljubljanskega polja.
Poroča podžupan. Znano jc, da je nasve-toval gospod župan vojni upravi, nai premesti sedanja skladišča smodnika z Ljubljanskega polja v kraie bodisi pri Črnučah ali v dolino pri Bizoviku. Gotovo jc, da ako bi ne eksplodiralo v najmanjšem skladišču, bi bila ta nesreča veliko večja, kakor je bil za Ljubljano potres I. 1895. A korno poveljništvo sc nc fvira nič na to nesrečo. Samo, da ic oddaljeno skladišče toliko km od stanovališč, pa ie dobro. Dopis kornega poveljništva v Uraden na sklep občinskega sveta nam to kaže. Naglaša se v dopisu, da leže skladišča v takozvanem varnostnem okrožju. Mesto je veliko več kakor I km oddaljeno od smodnišnic. O premestitvi tudi ne more biti govora, ker ic to skladišče velike važnosti za vojno upravo kot transito skladišče za blago, i/.deiano v kamniški smodnišnici. Nadalje stavi
vojna uprava zahteve, da bi morala mestna občina sama nakupiti svet, ga varno obzidati, skrbeti za suh prostor. Tudi bratnbovsko poveljništvo jc izjavilo glede na premestitev smodnišnice na Gradu, naj bi se postavilo nameravano novo skladišče tja, kjer so ostala skladišča. Poročevalec nato predlaga, naj se proti odloku poveljništva III. armadnega zbora vloži ugovor na vojno ministrstvo, po županovem konceptu, ki ga prečita. Ugovor naglaša, da predpisi glede na oddaljenost ne zadostujejo. Pri zadnji eksploziji so bile poškodovane hiše, ki so ležale izven varnostnega okrožja. Potrebno je, da preneha to nevarno sosedstvo. Nikakor ne morejo biti večje važnosti vojaške koristi kakor pa blagostanje mesta s 40.000 prebivalci. Potrebno je, da se postavijo skladišča v gorat kraj. Severno od Črnuč bi sc to lahko zgodilo. Suho stavbišče sc v sedanjih časih s cementom lahko povsod napravi. Zdi sc nam, da išče vojaški erar v tcui resnem vprašanju dobiti koristi od občine. Občina se nikakor ne more strinjati s tem naziranjeni. S protestom in z obžalovanjem se mora vzeti na znanje, da sc zahteva od občine, naj ona zgradi nova skladišča. Škoda, da ni došel odgovor pred delegacijskim 'zasedanjem. Vsa zadeva sc pa spravi gotovo šc v razpravo pri zasedanju delegacij. Pripomni se šc, da ti objekti ne služijo samo za shrambo smodnika, marveč se hranijo tudi druga nevarna razstreliva, vsled česar pač nc more biti merodajna predpisana varnostna oddaljenost. Podžupan: Vse navedene fiskalne opazke nc morejo biti inerodajne glede na premestitev smodnišnic z Ljubljanskega polja. Zato predlaga, naj sc ugovor odpošlje. Zupan pripomni, da so bile oddaljene poškodbe 2:5 km. Varnostni rajon pa obsega le 1:4 km kakor da bi preko tega ne bilo nobene nevarnosti.
Dr. Triller: Najmučnejši vtisk je napravil name odlok poveljništva III. armadnega zbora. Stališče, ki ga tu zavzema vojna uprava, je nerazumljivo. Ta protest na vojno ministrstvo ostane akademičen in nimamo upanja, da kaj i?.premeni. Saj poveljništvo III. armadnega zbora je postopalo brez vsake dvojbe v sporazumu z vojnim ministrstvom. Mesto pa utegne imeti morebiti le v kaki postavi kako orožje, da se nastopi proti vojni upravi pred kakim sodiščem. Zato predlaga, da sc odstopi ves akt v proučevanje personalnemu in pravnemu odseku. Obč. svetnik notar Plantan: Takrat, ko so se gradile shrambe za smodnik, so bile množine smodnika za 100% manjše, kakor zdaj. Takrat šc niso poznali dinamita in drugih razstrelil. Danes je nevarnost čisto drugačna. Sreča pri vsei nesreči jc, da sc je razletcl najmanjši objekt. Naj še enkrat udari strela v kak večji objekt, kjer je shranjen dinamit in druga razstrelila, potlej bomo videli, koliko Ljubljane še ostane. Vojaški oblasti ui blagoV mesta prav nič na srcu. Župan ima prav, da odločno zavrača, češ, da ni nevarnosti. Takrat, ko so gradili skladišča, niso imeli v njih toliko smodnika, kakor zdaj. Danes je tu dinamit in drugi razstrelila, ki še pomnož,e nevarnost. — Župan: Nimam nobenih dokazov, koliko so shranjevali smodnika takrat, ko so gradili smodnišnice. Plantan: Saj imajo zdaj več vojakov, kakor so jih imeli takrat. Zupan: Dovolite, da povem svoj prvi vtis, ki sem ga imel, ko sem čital ta odlok. Zdelo sc mi jc, da berem rcgimentsbefehl, po katerem vojna uprava menda dekretira, naj se ustavi vsaka nevarnost. Obč. svetnik Vclka-vrh: Takrat, ko so gradili smodnišnico, niso shranjevali v njej toliko smodnika, kakor se ga jc pričelo hraniti, ko se je zgradila smod-nišnica v Kamniku. Poročevalec podžupan g dr. Bleivveis sc Ic čudi, da sc niso takrat oškodovanci pritoževali. Dr. Triller: Odško-dovsli so jih pod roko. Občinski svet sklene, da se protest takoj odpošlje in pritrdi tudi dr. Trillerjevemu predlogu. Obč. svetnik notar Plantan kliče: In vojni erar jc tako umazan, da še vode nc napelje. En vodnjak imajo. Tako zanikrn je vo.ni erar, da ne napelje vode, da bi se zadušil kak požar in menda hoče, naj bi .io napeljala občina.
Podpora osemrazrednici v Lichtenturničinein zavodu.
Poroča občinski svetnik Šubic. Vodstvu zasebne dekliške oscmrazrednice v Lichtenturničinein zavodu za podporo pri nakupu šolske oprave sc dovoli podpora 100 kron.
Cesarja Frana Josipa I. mestna višja dekliška šola.
O letnem poročilu ravnateljstva Cesarja Frana Josipa I. mestne višje dekliške šole za 1905/06 poroča občinski svetnik g. ravnatelj Šubic. Šolo jc obiskovalo lani 136 učenk. Ena učenka se je cclo iz šole vun omožila. Peda-gogiški tečaj je obiskovalo 10, ostalo je koncem leta v njem 5 gojenk. V trgovski tečaj sc je prijavilo 51 učenk, sprejelo se jih jc 38. Učiteljskih moči .ie bilo na zavodu 28. Učiteljski zbor jc deloval pridno, marljivo, požrtvovalno in z vnemo. Poročilo omenja, da jc obiskal zavod deželni predsednik iu pa pesnik Stritar. Minulo je ravno 10 let, kar šola obstoji, kar nas navdaia vse z zadovoljstvom, ki smo stali iu sodelovali ob ustanovitvi šole. Predlaga: Poročilo se vzame odobruje na znanje, učiteljskemu zboru se pa izreče priznanje iu zahvala občinskega sveta. Občinski svetnik Meglič: Efekt v trgovinskem tečaju tc šole je popolnoma nepovoljen. Govoril sem z več trgovci, tio cnkc se ne morejo rabiti pri najbolj praktičnih stvareh. Nc znajo izpolniti voznega listka, poštne spremnice, nakaznice, nc znajo sestaviti pisma. Ve siccr taka go-ienka, da jc neki debit in kredit, pa nc ve, kam zapisati. Zeli, da sc ta kurz izpopolni in sicer tako, da sc pritegnejo pouku tudi praktični trgovci. Župan Hribar priporoča, naj se
ustanovi trgovski šolski svet petih članov. V obrambo zavodovo pa navaja, da mu jc znanih mnogo absolventinj, ki so jako spretne, marljive iu vestne. Res je, da ne bo vodila go-jenka samostojno, ko zapusti zavod, ne knjigovodstva in ne korespondence. Mora prak-ticirati. Prakticirajo pa tudi drugi stanovi. Tudi jurist sc mora učiti, lz lastne izkušnje navaja, da jc imel sam opraviti z dvema gos-picaina, gojenkami trgovskega tečaja. Res je šlo začetkoma težko, a po preteku pol meseca je že šlo. Zapazil sem pa takoj, da sta bili obedve dobro podkovani. Kmalu sta se navadili samostojno delati in voditi samostojno knjige.
Poročevalec Šubic: Najodločnejše moram zavračati to občno sodbo in stimarično sutri-ničenje. Tako se ne sme govoriti, prej se mora prepričati, predno sc kar splošno obsodi ves tečaj. Glede na knjigovodstvo, ki ga vodim že 20 let, dasi ni to trgovsko knjigovodstvo, imam nekaj izkušenj tudi jaz in vem, koliko se nauče gojenke knjigovodskega tečaja. Zahtevati se ne more, naj zna gojenka po 10 mescih toliko, kolikor kdo, ki je izvršil trgovsko šolo. Obračani se tudi proti temu, da se ustanovi trgovski šolski svet, nekak nov šolski kuratorii. S svojega stališča vzdržujem svoj prvotni predlog in glede na trgovski šolski svet naj sklepa šolski odsek. Obvelja.
Vodovodne zadeve.
Odklonijo sc prošnje c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani, D. Rovšcka in J. Vidra za odpis pristojbine za večjo uporabo vode.
Odkloni sc končno tudi predlog obč. svetnika g. Velkavrhatki meri na to, da se pripiše večja pristojbina za uporabo vode lc, ako sc prekorači na leto in nc na četrt leta predpisana množina.
Občni zbor „$lov. kršč soc. zveze".
Ob obilni udeležbi se je vršil na Svečnico ob 10. dopoldne občni zbor »S. K- S. Z.« Splošno znano je, da iina »S. K. S. Z.« vršiti dve nalogi: združevati vse k. s. društva in k. s. podzveze in pa obenem tudi voditi v Ljubljani sami društvo, ki naj bi bilo glede na delovanje vzor drugim društvom in na katerem se izvoli tudi odbor »S. K. S. Z.« Ob vsakoletnem zborovanju »S. K- S. Z.« združenih društev se pa vrši občno zborovanje glede na skupne smeri in naloge, ki naj jih zvrši v »S. K. S. Z.« združena armada. Zato se pa tudi ozirajo poročevalci ob občnem zboru v Ljubljani predvsem na delovanje društva doma. V koliko vrši »S. K. S. Z.« svoj namen ie razvidno iz sledečega poročila.
Nagovor predsednikov.
Občni zbor »S. K. S. Z.« otvori predsednik dr. Janez Ev. Krek. prof. bogoslovja in deželni poslanec v Ljubljani. »S. K. S. Z.« jc vzbudila pomen vzgoje, pouka. Razna predavanja po širni naši domovini dokazujejo to. Ljudska izobrazba je po »S. K. S. Z.« vtisnjena v narodu našem. Glede na predavanja, poučne kurze smo storili več kakor vsaka druga organizacija. Zvezni sedanji prostori so pravzaprav šola, potrebujemo prazaprav še enega prostora, ker je zaradi pomanjkanja prostorov težko.
Ženski oddelek.
Predsednica ženskega oddelka »S. K. S. Z.« gospa Manfredo poroča. Peto leto že vas pozdravljam na občnem zboru »S. K- S. Z.« Prav dobro se še spominjam, s kako težkim srcem sem stopila prvo leto s svojim skromnim poročilom na občnem zboru vam nasproti. Težko mi je bilo, ko sem poročala o samem dolgu, o pomanjkanju denarja in delavnih moči. A obupali nismo in smo se tako obdržali na površju. Zahvaliuje sc poleg dr. Kreku tudi pridnim ndbornicam, ki so sc trudile leto za letom iu tako pripomogle, da ic ženski oddelek »S. K. S. Z.« tako napredoval. Koncem I. 1905 smo imeli 218 rednih, 10 podpornih in pa dva ustanovna člana; lani je pa pristopilo društvu nanovo 142 rednih in 20 podpornih članov, tako da štejemo zdaj 360 rednih, 30 podpornih in pa dve ustanovni članici. V šivanju se je poučevalo 48 članic. Da ima društvo dobre in koristne namene ie znano in zato tega še ne naglašam posebej. Z malimi doneski pridejo žene in dekleta, ki nimajo podnevi potrebnega časa, do koristnega znanja. Pristop ima vsaka, 50 vin. plača pristopnine, I K 20 vin. celo leto članarine, čc hodi k pouku v šivanju ali vezenju plača šc vsaki teden 20 vinarjev. In za te male prispevke se lahko poslužuje vsega pouka, ki je na razpolago v »S. K. S. Z.« V vezenju poučuje prav vestno, pridno in požrtvovalno gospica Gizela Rozmanova. v šivanju pa ravno tako gospa Kri-žajeva. Ženski oddelek »S. K. S. Z.« izkazuje 715 kron 91 vin. dohodkov, stroškov pa 353 K U vin. Društveno premoženje ic znašalo 31. decembra 1906 530 K 80 vin.
Tajnica ženskega oddelka »S. K. S. Z.« gospica Pavla Vider poroča: K<>t tajnica ženskega oddelka »S. K. S. Z.« Vam imam poročati o širšem delovanju ženskega oddelka. Društvo .ie imelo pretečeno leto štiri zabavne večere in sicer: Prvi .ic bil 14. januarja, kot običajna obletnica s sledečim sporedom: Zjutraj jc bila v križevniški cerkvi sv. maša s cerkvenim govorom in skupnim obhajilom drti-štvcmc. Zvečer pa jc bila v društveni dvorani veselica s pozdravom gospe predsednice, govorom dr. Janežiča, petjem, deklamacrar.ii in veseloigro »Jeza nad petelinom«. Naposled jc bila tudi prosta zabava s tombolo. Drugi zabavni večer je bil II. svečana. Gospa predsednica je napravila kratek nagovor. Potem je imel silno šaljiv, a obenem lepo podučim predpustni govor dr. Jcrše. Nato je sledilo petje, deklaniacijc, prizor »Planšarica«, šalo-
igra »Pri gospodi« in prosta zabava. Tretji je bil I. aprila z nagovorom, petjem, deklaracijami, igro »Ljudmila« in prosto zabavo. Četrti pa je bil 11. novembra z govorom, petjem, deklamacijami in igrokazom »Potujoča torta«. II. marca se je vršil protestni ženski shod. katerega je otvorila Manfredova s primernim govorom, kateremu je tudi potem predsedovala. Na tem shodu so govorili: dr. Schvveitzer, dr. Šusteršič ter gospe Kosova, Pliberšek. gdč. Bengalija, gospa Kumer, gdč. Bučar, gdč. Klepec in gdč. Cilka Krekova »o razporoki in svobodni šoli«. Nadalje so se članice udeležile tudi procesije sv. Rešnjega Telesa pod zastavo sv. Mihaela, kakor tudi pogreba prosta dr. Kulavica rer ravnatelja »Zadružne zveze« Jegliča. Spremilo je društvo tudi umrlo članico Marijo Bučar z društveno zastavo k sv. Križu. Udeležile smo se tudi II. vseslovenskega delavskega shoda v Preski, na katerem je poročala predsednica ženskega oddelka »S. K. S. Z.« »o ženski organizaciji«. Dne 9. septembra smo se udeležile slavnosti blagoslovljenja zastave na Rovah in 16. septembra 401etnicc Blaž Potočnikove čitalnice v Št. Vidu, 2. septembra pa smo napravile izlet na Rožnik s cerkvenim govorom in sv. mašo, pri kateri jc prav lepo pel zvezin mešani zbor pod vodstvom pevo-vodje Cerniča. Društvo .ic imelo pretečeno leto 9 odborovih sej, pri katerih so se reševale različne društvene stvari, ki so vknjižene v društvenem zapisniku.
Zapisnikarjevo poročilo.
Na zadnjem občnem zboru »S. K. S. Z.« dne 8. aprila 1906 izpopolnjeni »Zvezin« odbor sc je sestavil v svoji seji dne 9. aprila 19G6 sledeče: predsednik dr. Krek, njegov namestnik Smolnikar; zapisnikar Moškerc; blagajnik Sedmak; knjižničar Kos; namestnik Pip. Odborniki: Cadež, Cernič, dr. Lampe, Štefe, dr. Aleš Ušeničnik, Podlesnik. Odbor. nam. so bili izvoljeni: Ivan Nep. Gostinčar, Urbar, Bizjak, Zaman; pregledovalca računov sta: Jožef Gostinčar, Jakob Milavec, Albin Pavšek.
Odbor »S. K. S. Z.« je imel seje dne 9. aprila, 30. aprila, 7. majnika, 14. majnika, 21. majnika, 28. majnika, 25. junija, 4. septembra, 12. septembra, 5. novembra, 12. novembra, 19. novembra, 26. novembra, 4. decembra, 10. decembra, 17. decembra 1906, 7. januarja, 14. januarja, 21. januarja in 28. januarja 1907. Toraj je sejal odbor »S. K. S. Z.« od lanskega občnega zbora dvajsetkrat. Sklepal je odbor »S. K. S. Z.« v 63 slučajih. Izmed teh sklepov jih ni še popolnoma izvedenih 8, a to so taki sklepi, ki merijo šc na daljši čas. Poročil je vzel odbor »S. K. S. Z.« na znanje 38. Po večini so sc nanašala poročila o situaciji po raznih društvih združenih v »S. K. S. Z.« V podrobnosti pri »Zvezinih« sejah se zapisnikarju letos ni treba spuščati, ker priobčuje itak »Slovenec« poročila iz sej »S. K. S. Z.« Letos je vladalo v ngših sijajnih prostorih jako živahno življenje. V Ljubljani jc postala naša »Zveza« pravzaprav ljudska šola in če že hočete vseučilišče sociologije po predsednikovem socialnem kurzu, trgovska akademija po knjigovodskem tečaju Podlesnikovem, gojimo letos tudi dramatično umetnost, ki jo poučuje »Zvezin« član Ravnihar, imamo svetno in cerkveno petje, ki ju vodita pevovodji odbornika Cadež in Cernič. Uresničilo se je končno v preteklem našem poslovnem letu tudi, da se je uvedla telovadba, za kar gre zasluga liki čebelica pridnemu odborniku S. K. S. Z. Podlesni-ku. Neumorno pridno poučuje tudi naš somi-Ijenik, rojen Ceh, Hybašek svojo materinščino. In poleg teh učenih in pa še zdravju koristnih stvari pa vzdržujemo pozimi še redna tedenska predavanja, ki jih ima v svojem okrilju odbornik S. K. S. Z. Štefe. Vse to dokazuje, da S. K. S. Z. dela in skrbi ter dejansko goji vsestransko izobrazbo ljubljanskega našega prebivalstva. Bodi i v bodoče tako. Zvezino izobraževalno in pa tudi zabavno delo naj se izpopolnjuje iu napreduje. Delo podrobne ljudske izobrazbe v Ljubljani in po Zvezinih društvih nam daje zavest, da gledamo vedrega obraza brezskrbno v bodočnost!
Kronika »S. K. S. Z.«
Z občnega zbora 8. aprila 1906 2. februarja 1907.
Poroča dr. A. Ušeničnik. Tudi preteklo leto je pisal tov. Kos marljivo, kakor so spodobi kronistu, »Zvezino« kroniko. Pisal jjc vanjo vesele iu žalostne dogodke, a hvala Bogu, več jc bilo veselih. Najveselejšega pa ni zapisal, a bere se vendar iz vsake vrstice, in ta jc, da je tudi preteklo leto socialna Zveza zvesto sledila svojemu geslu, ki jc: delo, delo, delo! Delo za izobrazbo, delo za organizacijo, delo za lepe cilje ljudstva! — Da začnemo z žalostnimi zgodbami, je zabeležilkronist, daje »Zveza« spremljala več svojih članov iu prijateljev na zadnji poti. Omenimo Ic, da se jc udeležila z zastavo pogreba svojega vedno naklonjenega prijatelja stolnega prošta dr. Kulavica (20. maja 1906), štiri dni pozneje zopet pogreba marljivega delavca na socialno-go-spodarskem polju Josipa Jegliča in 3. januarja 1907 pogreba svojega ustanovnega člana stolnega dekana Zamejica. — Z zastavo sc je udeležila »Zveza« tudi več veselih slavnosti: I. julija 1906 otvoritve društvenega doma v Preski, 9. septembra blagoslovljenja nove zastave katoliškega izobraževalnega društva na Rovah, IO. septembra štiridesetletnice Blaž-Potočnikove čitalnice v Št. Vidu. Udeležila se .ie tudi velike manifestacije krščanskega slovenskega ljudstva na III. slovenskem katoliškem shodu. 13. januarja 1907 jc obhajala v cerkvi in v društveni dvorani petletnico svojega ženskega oddelka. — A pohitimo k nje pravemu delu! Ob treh velikih prilikah je letos socialna »Zveza«, zvesta svojemu programu,
nastopila za organizacijo in za cilje ljudstva. 1. julija je bil v Preski drugi vseslovenski delavski shod. Shoda se »Zveza« kot taka ni mogla udeležiti, ker so se obravnavala tudi politična vprašanja, a kar se je izreklo misli in zasnovalo načrtov o izobrazbi, to je izšlo — to lahko mirno rečemo — iz socialne »Zveze«. 27. avgusta o priliki katoliškega shoda .ie bil občni zbor Zveze in podzvez. Člani iz vseh krajev slovenske domovine so se tu ob navzočnosti treh škofov in velike množice ljudstva posvetovali, kako povzdigniti društveno življenje, kjer se še ne more prav razviti, kako izpopolniti mladinsko organizacijo; zlasti pa je na tem zboru prodrla misel, naj se po posameznih pokrajinah ustanove samostojne zveze, da prevzamejo podrobno delo, ne da bi radi tega trpela celokupnost naše društvene organizacije. 8. in 9. decembra je bila na Jesenicah prva slovenska delavska akademija. Da je tudi ob tej sodelovala »Zveza«, je samo po sebi umevno. Zastopal jo je častno nje predsednik dr. Krek. — 18. novembra 1906 se .ie izpolnila »Zvezi« že davno gojena želja, namreč pospešiti med ljudstvom tudi telesno izobrazbo. Otvorila se jc ta dan v »Unionu« telovadnica in dr. Krek ter g. Podlesnik sta pozdravila »Zvezine« telovadce, češ, da bo telovadba utrjevala zdravje, razvijala samozavest in samostojnost ter obenem krepila čut za disciplino. — Kakor prejšnja leta, tako so bila tudi letos »Zvezi« najljubša predavanja. Predavanj, ki jih jc priredila »Zveza« po deželi — bilo jih je cela vrsta — kronist, žal, ni mogel zabeležiti. V Ljubljani so se predavanja v temle redu vrstila: 29. maja je predaval g. Iv. Podlesnik o higienični razstavi na Dunaju; 9. oktobra g. dr. Krek o čutu za lepoto med ljudstvom; 16. oktobrq dr. E. Latnpe o socialnih nalogah občine; 23. oktobra g. kan. Iv. Sušnik o zrakoplovstvu; 30. oktobra g. dr. V. Pegan o zasledovanju prava; 13. novembra g. dr. Zaje o kugi; 20. novembra g. dr. Jos. Gruden o socialnem delovanju cerkve na Kranjskem; 27. novembra g, prof. Evg. Jarc o razmerju pesni in petja do dela; 4. decembra je bil spominski večer v čast pesniku Simonu Gregorčiču; 11. decembra je predaval g. dr. J. Jerše o rokovnjačih; 18. decembra g. Iv. Podlesnik o uporabi domačega knjigovodstva; 8. januarja 1907 g. dr. Fr. Dolšak o infekcijskih boleznih; 15. januarja g. dr. A. Ušeničnik o razvoju kulture; 22. januarja g. dr. Krek o posredovalnih sodiščih; 29. januarja g. kan. Iv. Sušnik: Zakaj je taka zima. — Ce se sedaj po končanem letu kronist ozre nazaj na vse, kar je zabeležil, je lahko vesel veselega dela, ki ga je dovršila tudi zadnje leto krščanska socialna Zveza. A ker v življenju narodov nikdar ne sme biti prestanka — kdor ne napreduje, nazaduje! — zato more kronist končati kroniko minolega leta ie z rekom: Bogtt hvala! A sedaj zopet naprej na delo za krščansko ljudstvo!
Pevski zbor.
Poroča A. Cadež, voditelj svetnega petja. Pevski zbor S. K. S. Z. je med ljubljanskimi zbori najmlajši, ker deluje še lc poldrugo leto, vendar si je pridobil žc ime ter si prizadeva po svojih močeh priti polagoma do prave veljave. Kakor povsod, se jc tudi S. K. S. Z. zboru boriti z raznimi težavami. Pevci, — zlasti moški, se vedno menjavajo, nekatere mladeniče pobere vojaška dolžnost, drugi gredo s »trebuhom za kruhom«, zopet drugi sploh niso stalno v Ljubljani itd. Zadnji čas je število zborovih članov dokaj narastlo, tako, da bo možno doseči lepe uspehe, ako bodo vstra-jali v potrpežljivosti, v pogumu in v veselju do lepega petja.
Od zadnjega občnega zbora je S. K. S. Z. zbor sodeloval pri vseh zabavnih prireditvah, ki spadajo v naš delokrog. Nastopil je pri večernem sestanku o priliki abstinenčnega zborovanja v Ljubljani. Bil je povabljen k slovesnosti, ko se je blagoslovila zastava izobraževal. društva na Rovah ter je ondi peval pri sv. maši in pri popoludanski veselici. O počitnicah se je zbor udeležil izleta na Pertovč nad Selško dolino, kjer jc bival na odmoru S. K. S. Z. predsednik dr. Krek. Pel je v ondotni podružnici pri dopoludanskem in popoludanskem cerkvenem opravilu ter se je podal potem na vršeč Ratitovca, kjer se je vršila planinska zabava, planinski ljudski shod in pravi »ljudski koncert«. Sedaj se je začel zbor pridno vež-bati za »Gregorčičev« večer, ki ga nameravajo prirediti vsa naša društva dne 3. sušca v veliki dvorani »Unionovi«. Za to priliko se je posrečilo dobiti dve novi pestni na Gregorčičevo besedilo, ki sta jih komponirala domača skladatelja Er. Ferjančič in Fr. Kimovec. Komur je kaj do poštene zabave, do prijetnega razvedrila, do lepe pesmi, — naj se pridruži »Zvezinemu« zboru! Pristop je vselej mogoč.
O cerkvenem petiu poroča pevovodja S. K- S. Z., da je nastopil zbor 25krat, enkrat v Mekinjah in petkrat na Rožniku. Predsednik se zahvaljuje zboru in obema pevovodjema za njuno marljivost in sploh za požrtvovalnost. Svetne pevske vaje so redno vsako soboto, a tudi dvakrat do trikrat na teden. Pevci so pridni, še bolj pridna sta pa pevovodji. Vaje za cerkveno petje so ob sredah in ob nedeljah. Jeraj se zahvaljuje pevskemu zboru S. K. S. Z. za sodelovanje ob izletu »Strokovnega društva tekstilnega delavstva« na Šmarno goro.
Širše delovanje S. K. S. Z.
Poroča podpredsednik Smolnikar. Kot drugi blagajnik imam poročati sledeče: Dohodkov je bilo 1042 K 35 v, stroškov pa 1208 K 68 v, torej je zmanjkalo 166 K 33 v. Med stroški ie stanarina za celo leto v znesku 867 K 50 v, in pa vsa plinova razsvetljava v znesku 88 K 84 v. — Stik z društvi, katerih je narastlo število 157 s približno 12.000 člani, in ki je ena glavnih nalog naše zveze, je v pretečenem letu oskrbovalo več gospodov, posebej za Kranjsko in Štajersko, za Koroško in Goriško, Trst in Vipavo, vsako posebej. Reševale so se tekoče stvari, snovala nova društva, pošiljali govorniki k predavanjem, zasnovalo sc jc tudi nekaj dekanijskih odborov. — Na letnem občnem zboru S. K. S. Z., ki se je vršil o priliki »katoliškega shoda«, dne 27. avgusta lanskega leta, so Štajerci naznanili,, da si osnujejo posebno Zvezo, ker upajo tako ložje zmagovati ogromno delo, ki ga povzroča krepko naraščajoče društveno gibanje. To so tudi izvršili dne 30. nov. 1906, ko so v Mariboru ustanovili S. K. S. Z. za Štajersko, vendar pa hočejo ostati v najožji zvezi z ljubljansko centralo, ki imej tudi v bodoče nalogo, skrbeti za ureditev skupnih zadev, prireditev itd. Blagajna za skupne interese znaša 191 K 30. — Med publikacijami, ki jih je Zveza oskrbela lansko leto, omenjam 5. in 6. zvezek Ljudskih iger in društveni koledarček za leto 1907. — Izdajanje Zbirke ljudskih iger pa smo odstopili »Katoliški bukvami«, ker je skušnja pokazala, da se zalaganje takih knjižic, ki morejo iziti le v omejenem številu, v lastni režiji ne izplača. Tudi je pričakovati, da bodo v novi zalogi nadaljuj snopiči hitreje izhajali. — »Društveni koledarček« za leto 1907 sc je natisnil v 1500 izvodih in se je ves razprodal. Pri lanskem letniku je dosedaj še kakih 70 K primanjkljaja, ki se bodo pa še iztirjale. Ko bi vsi odjemalci tudi plačali to, kar naroče, bi vsak letnik »Društvenega koledarčka« prinesel par sto kron dobička v lepo mašilo vedno praznih predalov naše Zvezine blagajne. - Zveza jc tudi na novo založila »Pravila za k. s. izobraževalna in za strokovna društva.«
Telovadba.
Poroča odbornik S. K. S. Z. Podlesnik. Dne 18. novembra 1906 smo otvorili telovadnico S. K. S. Z. in s tem izpolnili željo, katero .ie poleg nas vroče gojila tudi naša mladina, kar je pokazala z navdušenjem, s katerim sc jc lotila telovadbe. Takoj prve dni se je oglasilo 45 telovadcev in telovadni odsek, ki se je izbral izmed telovadcev, je moral resno misliti na to. da uredi telovadne ure in cel telovadni ustroj tako. da bode odgovarjal vsem zahtevam. Odsek se je konstituiral sledeče: Ivan Podlesnik, predsednik, Ivan Jeločnik, tajnik, Albert Jeločnik, blagajnik, h"ran Perdan, načelnik telovadcev, odborniki pa Teodor Sar-tory, Josip Komar in Franc Puc. Dalje se je volil vaditeljski zbor, ki sestoji iz brata načelnika in 6 vaditeljev. Odsek je izdelal poslovnik za brate telovadce, vaditeljski zbor pa telovadni načrt, po katerem se telovadi razven po. nedeljka, vsak večer v tednu. Telovadni odsek se sestaja redno vsako soboto k seji, vaditeljski zbor pa po potrebi, navadno ob nedeljah pred ali po vaditeljski uri. Telovadi se v sledečem redu: L Gani: torek in četrtek zvečer in doslej ob necieljah popoldne., odslej pa mesto nedelje ob sobotah zvečer. Vsak teh dni po 2. uri. Povprečni obisk 30 telovadcev na uro. 2. Starejši gospodje: ob petkih zvečer po 2. uri. Povprečni obisk 10 na uro. 3. Ženske: ob sredah zvečer. Povprečni obisk 10 na uro. 4. Naraščaj: ob četrtkih in sobotah popoldne. Povprečni obisk po 25 na uro. Vaditelji vč>-dijo o posamnih telovadnih urah natančno statistiko, katera se bode objavila v društvenem koledarčku. •— Telovadnica je opremljena sedaj z vsem potrebnim telovadnim orodjem. Telovadci se pripravljajo za javno telovadbo, katero nameravajo prirediti meseca majnika v Ljubljani. — Tekoče stroške pokriva telovadni odsek iz prispevkov članov, podpornih članov, starejših telovadcev in prispevka S. K- S. Z. Poleg tega, da je telovadni odsek v kratkih mesecih svojega obstanka uredil telovadbo članov tako, da se goji ista popolnoma pravilno v občo zadovoljnost telovadcev in da funkcionira cel telovadni aparat z uzorno natančnostjo, ie delal odsek tudi na to, da je priklopi! svojemu odseku še posebni ženski telovadni odsek, ki si je v svoji prvi seji volil sledeči odbor: gospa Tcrez. dr. Pcganova, predsednica; gospa Marija Štcfetova, podpredsednica: gospdč. Franica Podlesnikova, tajnica; gspdč. Minka Bonačeva, blagajniča-rica; odbornice pa gospe Marija Manfredo, Marija Eberletova in gspdč. M. Alešovčeva. Tudi ta odsek deluje pravilno in pričakovati je, da sc zanimanje za žensko telovadbo razširi tudi v naših vrstah. Ljubljanski telovadni odsek si prilastuje tudi delno zaslugo, da sc je ustanovil »Telovadni odsek Blaž Potočnikove čitalnice v Scnt Vidu nad Ljubljano«, kateri vrši svojo nalogo vzorno in telovadijo ondotni člani z navdušujočo vztrajnostjo. Cel odsek je sestavljen tako kot ljubljanski. Telovadi sc pod načelstvoni našega načelnika vsak ponedeljek in vsak petek zvečer. Povprečni obisk telovadbe jc 35. Poleg tega pa jc priredil ta odsek za časa svojega obstoja že dve veselici v korist potrebnega telovadnega orodja. To naj bi bilo poročilo o kratkem dose-
danjem delovanju našega telovadnega odseka.
Hočemo, da razširimo misel za telovadbo po celi naši domovini in da sc vzbudi zanimanje za to koristno delo med člani najoddaljenejše-ga našega društva. Da pa ta svoj namen izvedemo, je treba požrtvovalnega dela zlasti od strani onih, na katerih sloni praktično naše delo, namreč od strani telovadcev in posebno še od strani našega vaditeljskcga zbora, kateri kaže dosedaj najboljšo voljo. Da bi pri tem tudi ostalo! Sklepam z zahvalo vsem, ki so na ta ali oni način podpirali naše delo. V imenu odseka se zahvaljujem na tem mestu upravnemu svetu Delniške stavbene družbe »Union« zlasti njenemu načelniku primariju dr. V. Gre-goriču, dalje vsem našim podpornim članom in uredništvu »Slovenca«, ki je imel vedno odprte prostore za naša oznanila. V imenu telovadcev Da kličem celemu vaditeljskemu zboru bratski: Na zdar!
Knjigovodski tečaj.
Poroča »S. K. S. Z.« odbornik Ivan Podlesnik. Ako primerjamo lanski knjigovodski tečaj z letošnjim, moramo konštatirati velik napredek tako glede na udeležbo pri tem tečaju kakor tudi glede na pouk sam. Medtem, ko se jc pri lanskem knjigovodskem tečaju predavalo splošno gospodarsko knjigovodstvo, se podučuje v letošnjem tečaju specijelno enostavno knjigovodstvo. Tečaj obiskuje jako marljivo 35 učencev in učenk. Podučuje se vsak petek zvečer od 8. do 10. ure. Tečaj traja sedaj štiri mesece in sc konča meseca marca z javno izkušnjo.
Predsednik: S knjigovodskim tečajem se namerava v bodoče šc spojiti pouk o trgovskem računstvu in o trgovski korespondenci. Potreben ic tudi šc pouk o tesnopisju, da tako pride več ljudi do kruha.
Dramatična šola.
Poroča dr. Krek: Ker je obolel voditelj dramatične šole Ravnihar, hočem poročati nekoliko o »S. K. S. Z.« dramatični šoli. Pouk v dramatični šoli je vodil voditelj Ravnihar zi-stematično. Dosegel se jc precejšen vspeli. Dramatična šola ie že tudi nastopila. Hvala voditelju dramatične šole »S. K. S. Z.« in obiskovalcem.
Knjižnica »S. K. S. Z.«
Poroča knjižničar Kos. Knjig sc jc izposodilo preteklo leto 1543, zdaj šteje knjižnica 1.506 knjig, ki so znanstvene, gospodarske, poučne in zabavne. Večinoma so slovenske, imamo pa tudi hrvaške, češke, nemške, nekaj italijanskih, dvoje francoskih in eno rusko knjigo. Neka.i knjig smo zamenjali. Zeli, da sc knjižnica vrio razvije. Predsednik dr. Krek se zahvaljuje knjižničarju, ki izposojuje knjige redno ob torkih in nedeljah, a tudi druge dni.
Blagajnikovo poročilo.
Blagajnik Josip Sedmak poroča: »S. K. S. Z.« jc imela dohodkov (moški oddelek) 348 K 46 vin., preostanka izkazuje 78 kron 43 vin. Oddelek »Čebelica« ima 1900 K naloženih v »Ljudski posojilnici«, vlagateljev .ie 50. Moški oddelek »S. K. S. Z.« ima 21 ustanovnih, I podpornega in 380 rednih članov. Dr. Krek na-glaša, da ima »S. K. S. Z.« skupno toraj v moškem in ženskem oddelku 793 članov.
Socialni kurz.
Poroča dr. Krek. Socialni kurz ie trajal leni do majnika. Obravnavali smo strokovna društva, njih namene in naloge. Letos obiskuje socialni kurz 20 do 30 oseb. Razgovorov o težki tvarini se obiskovalci marljivo udeležujemo. Letos razpravljamo o izbranih poglavjih iz gospodarske vede, da se teorc-tiško izobražujejo člani.
Pouk v češčini.
Poroča Vojteh Hybašek: Udeležencev je 50, med njimi 10 gospodičen. Pouk se vrši vsak torek in četrtek od pol sedme do pol osme, in sicer po Kunzovi nemško-češki slovnici, ki je jako praktična. Vsako uro se nekoliko bere (Svatopluka Cecha humoreska: »Je-strab contra Hrdlička«) razlaga sc slovnica in sc prestavljajo v češčino vaje, ki sc nanašajo ua to, kar je bilo isto uro iz gramatike razlagano. Pri pouku se je v začetku govorilo slovensko, sedaj češko. Doma izdeljujejo učenci naloge, ki se jim zopet drugo uro korigirane vrnejo. Na ta način bodo znali ne le pravilno govoriti, ampak tudi pravilno pisati. Napredek ie izvrsten. Udeležba bi bila še večja, ako bi se mogel pouk vršiti pozneje zvečer. l ega sedaj ni bilo mogoče storiti, ker je učitelj češčine vsak zvečer že v drugih društvih zadržan, pa tudi dvorana ie za vsak večer oddana. (Tako se mi je vsaj reklo!) Up;'ti pa je, da se bo pri prihodnjem kurzu stvar tako uredila, da se iih bo moglo kolikor mogoče veliko pouka udeleževati.
Predsednik: Voditelju pouka v češčini prisrčno zahvalo!
Odbor »S. K. S. Z.«
Izvoljeni odbor »S. K. S. Z.« jc sestavljen sledeče: predsednik dr. Janez Ev. Krek; podpredsednik Luka Smolnikar; zapisnikar Mihael Moškerc; blagajnik Josip Sedmak; knjižničar Kos; odborniki so: Cadež, Cernič, dr. Lanipc, dr. Pegan, Podlesnik, Štefe, dr. A. Ušeničnik. Ženskega odd. odbor c sestavljen sledeče: predsednica Manfredo Marija; na-
mestnica Matilda Križaj; zapisnikarica Pavlina Vider; blagajničarka Ana Jakopič; odbor-nica Katarina Jakopič. Rediteljice so: Katarina Cernič, Apolonija Juvan, Marija Kovač, Poza Knific, Marija Kurenk, Marija Ložar, Ivanka Novak, Marija Sadar, Ivanka Snoi, Marini Strus, Marija Svetek, Ivanka Švaigcr in Ivanka Zakrajšek.
Sklepni govor.
Predsednik dr. Krek: Najbolj veselo je, da smo pričeli s telovadbo. Zahvala v tem oziru gre pred vsem »S. K. S. Z.« odborniku Pod-lesniku, ki je s svojo vztrajnostjo omogočil telovadbo. Posebno delavstvu priporočam tako ženskemu, kakor tudi moškemu telovadbo. Ni res, da dobi telo pri delu dovolj moči. Prožnost telesa povzroči le telovadba. Zahvaljuje se končno vsem predavateljem, voditeljem poučnih in zabavnih tečajev iu članom ter zakl uči »S. K. S. Z.« redni občni zbor.
Največji vspeh nove dobe!
je sloviti
<ov
Vpisana varstvena znamka.
Da snežno belo In popolno brez duha
perilo in izredno varuje platenino. Brez mila, sode ali drug.h pridatkov se rabi prav po navod ni. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	s>218 10 — 17 250 gramovzavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ I kg „ „ 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se po-kva i perilo.
Dobi* a se v isth drogerijah, trgovinah s kolonija!-nim blagom, leksraah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Minlosu na Dunaju, I. Mdikerbastei 3.
i II v
Kašelj !!!!
Kdor nanl ne pazi, se zagreši na lastnem!
Kaiser-jeve
i karamele za prsa
|	s 3 jelkami.
šj Zdra niško preizkušene in priporočene preti
| kašlju, hripavosti, kataru, slezi in kataru v grlu.
=	C1?ft n"1, po,r' izPr'čeval dokazuje, da je
=	JUU res. kar se obljubuje. 2483 24-14 | Zavoj 20 in 40 vin. pri:
E	lekarna pri orlu pri železnem mostu, deželna
5	lekarna p. Mariji Pomagaj, E. Leustek, Ubald
|	pl. Trnkoczy, Jos. Mayr in Piccoli v Ljubljani.
I&če se
2J3 4 4
deklica
hči poštenih krščanskih staršev, stara 15 do 16 let, zmožna slovenskega jezika in računstva, kot učenka v trgovino z mešanim blagom. — Ponudbe naj se pošljejo na Ivana Kopatin-a, Št. Vid pri Vipavi.
Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte „Slovenca" na Kolodvorih!
« Najvišje odlikovanje na mednarodni raz- #
♦	stavi v Milanu 1906 (avstr. razsodišče). ♦
: Alma baron. Yeczay
♦	v Oradcu pravi:
J izredno uspešen in izbornega »	okusa je
: žeieznato vino j
♦	lekarja PICCOLI-ja v Ljubljani. ♦
?	P lliterska steklenica K 2-—, 4 polliterske	J
»	steklenice za Ljubljano K 7-20, po poni z	#
♦	2Hf) zavujnino vred K 7 80. II b	♦ X	Zunanja naročila izvršuje najtočneje lekar	+
♦	Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta. ♦
♦ * ♦ ♦ « ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
Podružnica i v Spljetu. s
Dalniftka glavnica : i i K 2.000.000. :
Ljubljanska kreditna banka u Ljubljani. VVVVV
priporoča k žrebanju dna 15. februarja 1907 t Promesse na 3°|0 zem. kreditne srečke po K 5*50; glavni dobitek
K OO.OOO
Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4'/,%.
Rentni davek plača banka sama.	63
Podružnica s v Celovcu, s
: Rezervni fond t t t t : K 200.000. : s i