Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna štev. stane Din 1.—.
Hmeljarski vestnik
Glasilo Hmeljarskega društva za Dravsko banovino v Žalcu
Izhaja mesečno enkrat — v hmeljski sezoni tudi večkrat v neobveznem obsegu Člani Hmeljarskega društva plačujejo naročnino s članarino
Štev. 5.	Žalec, dne 1. maja 1935	Leto II.
Ing. .1. TERŽAN:
Kje je resnica ?
Peronospora! Že zopet je tu. Tako se bo začelo sedaj govoriti in ugibati med hmeljarji. Navaja se mnogo vzrokov: topla in vlažna pomlad, toplo deževno vreme, megla, slabo odporne rastline itd. V obrambo proti tej neprijateljici hmelj-skih nasadov se priporoča cela vrsta ukrepov in sredstev. V jeseni sežiganje trte, spomladi škropljenje, gnojenje s kalijem itd.
Praktičen hmeljar pa mora s temno slutnjo v srcu ugotoviti, da od vseh teh obrambnih sredstev ni pričakovati absolutne pomoči. V tolažbo mu pravi sosed, da je morda hmelju preveč postregel in zato se je hmeljska rastlina pomehkužila, da je vzrok, da mu hmelj tako rjavi, gnojnica ozir. preveč dušika itd. Takšna in slična ugibanja so najbolj razširjena med hmeljarji. Ko se začne hmelj ovijati in dosegati višino drogov, se o vsem tem govori vsepovsod, doma, v gostilni, v nedeljo pred in po maši, v vlaku, na kratko povsod, kjer se hmeljarji sestanejo na razgovor.
Gospod Suppanz, eden največjih hmeljarjev južne Štajerske, ki ima svoje obsežne hmeljnike v Marenbergu, mi je zastavil sledeče vprašanje:
Kaj je pokazala
Hmeljnik	P H (reakcija)	dušik N,.
A. mlajši	6.5 (kislo	0.20
B. »	6.3 (kislo)	0.23
C. »	5.9 (kislo)	0.19
D. »	5.8 (kislo)	0.21
E. star	6.9 (neutralno)	0.19
Hmeljnik A. do D. so mlajši nasadi, ki so pod-vržni peronospori. Hmeljnik E. je star nasad, ki da vedno najboljšo kakovost in mu peronospora le malo škoduje. Če pogledamo kakšno je tlo v hmeljnikih A. do D., vidimo, da v tej zemlji ni nič apna, četudi gnoji od časa do časa z apnom. To tlo je precej kislo, dušika nima mnogo, in se ne more trditi, da je vzrok napada peronospore, ozir. slabša odpornost hmeljske rastline preveliko dušika v zemlji. Fosforja ima srednje dovoljno, obilo pa vsebuje kalija. Torej če bi lahko kalij sam obvaroval hmeljsko rastlino pred peronosporo, bi se to moralo v teh primerih od A. do D. izvršiti, ker je v zemlji teh hmeljnikov kalija (izvzemši A.) več kot dovolj. Sedaj poglejmo, kakšna je zemlja v brneljniku E. Tu je zemlja neutralna in vsebuje malo apna. Dušika ima skoraj istotoliko kot
»Gospod inženjer, povejte mi, kaj je vzrok, da imam v enem starem hmeljišču prvovrsten hmelj ki mi stalno vsako leto da najboljši pridelek, je zdrav, in ostanejo kobule lepo zelene, tako, da ga lahko kot zadnjega obiram. Med tem, ko moram vsa ostala hmeljišča po (i- do 8-k'rat škropiti z apneno bakreno brozgo proti peronospori in še ne dobim lepega, zelenega blaga, zadostuje v tem hmeljniku 1- do 2-kratno škropljenje. Ostalim hmeljiščem mnogo bolj strežem, gnojim tudi zelo s kalijem in vendar ne dosežem zaželjenega uspeha.«
Vsi ti hmeljniki so na isti terasi v okolici Ma-renberga in imajo, praktično uzevši, iste podnebne prilike in tla. Torej v podnebju ni razlike. Tudi v sorti ozir. sadežih ni razlike, ker so ti mlajši hmelj-niki bili zasajeni od dobrih sadežev iz starega hmelj-nika. Obdelovanje in gnojenje je približno v vseh hmeljnikih isto. Edino s to razliko, da se ti mlajši hmeljniki morajo večkrat škropiti in gnojiti tudi bolj s kalijevo soljo, da odženo peronosporo, ki mu dela veliki kvar.
Na to vprašanje nisem mogel odgovoriti. Predložil sem, naj mi pošlje zemljo v analizo, da dože-nemo, če je res zemlja povsod enaka, kajti, edino tu je lahko razlika, ki hi uplivala na odpornost hmeljske rastline.
analiza zemlje?
apno CAO	fosfor (PsOr,	Kalij (KsO)
—4.26	17.98
—1.82	46.85
—2.22	43.55
—3.33	35.78
malo	3.54	40.25
zemlja v ostalih štirih hmeljnikih, slično je s fosfo-rom in s kalijem, ki pa ga je v tej zemlji celo nekaj manj, kot v hmeljniku B. in C. Vzrok, da je ta hmeljnik E. najboljši, lahko leži torej samo v dejstvu, da je zemlja neutralna in vsebuje še malo apna, kar je za hmeljsko rastlino velevažno. Ko se je pred 30 leti zasadil ta hmeljnik, se je takrat gotovo bolj strokovno delalo in se je takrat polagala večja važnost na apno. Z rednim apnjenjem se je tlo zadržalo neutralno, na ostali zemlji pa, ki je bila pred, med in po vojni pod drugimi kulturami, se ni toliko pazilo na apno, ter se je zemlja tekom let izprala in ukislila. Enkratno apnjenje z manjšimi količinami apna pa ne zadostuje, da bi zelo kislo tlo postalo neutralno in da bi ostalo še celo nekaj apna v tlu nevezanega.
Zaključek.
Praktični uspehi o pridelovanju hmelja na parcelah A. do E. objašnjeni in potrjeni z analizo zemlje, nam vsiljujejo zaključek, da uspeva hmelj najboljše kakovosti, ki je obenem odporen proti peronospori, tam, kjer je zemlja neutralna in vsebuje apno.
Hmeljarji - Savinjčani! Naše savinjsko tlo je izprano in mu primanjkuje apna. Po večini je zemlja malo kisla, to pa vsled tega, ker se vse premalo upošteva važnost apna in se gnoji z apnom preporedko in s premajhnimi količinami. Kislo tlo se z enkratnim apiljenjem ne more privesti v neutralno stanje. Gnojiti se mora z apnom redno vsako četrto ozir. tretje leto z po 1000 do 1500 kg žganega apna po 1 kat. jutru.
Prvi in najslavnejši korak do poboljšanja pridelovanja hmelja v Savinjski dolini in boja proti peronospori je a p n o I
Pristopite k rešitvi tega vprašanja, kajti vsaka zamuda vas stane mnogo denarja. Tukaj se še dandanes uresničuje narodni pregovor:
»Čas je zlato!«
Hmeljarsko društvo je prejelo od Sreskega načelstva v Celju sledeči dopis:
»Za izraze udanosti in vernosti Njegovemu Veličanstvu kralju in celemu kraljevskemu domu, izrečene povodom zbora v Žalcu, mi je čast, da po nalogu kabineta ministrstva notranjih poslov izrečem zahvalo.
Sreski načelnik: DR. VIDMAR 1. r.«
Boj proti peronospori na hmelju
Težko je prepričati naše hmeljarje, da bo hmeljarstvo pri nas uničeno, ako se ne bodemo bojevali vsi proti peronospori, tej najhujši sovražnici našega hmeljarstva. Vsak, tudi najmanjši hmeljar, bi moral vedeti, da se lahko le s škropljenjem obranimo pero-nospore in da zamoremo pridelovati lepo zelen hmelj le potom škropljenja.
Pred vsem hočemo razpravljati, kako si olajšamo boj proti peronospori.
Vsako živo bitje, bodisi človek, žival ali rastlina, zboli vsled neugodnih življenjskih razmer. Človek, ki stanuje v vlažnem stanovanju in uživa le slabo in pičlo hrano, zboli prej kot človek v zdravem stanovanju in pri zadostni hrani. Isto velja za rastlino! Hmeljar si olajša boj proti peronospori, ako nudi hmeljski rastlini kolikor mogoče ugodne, peronospori pa, ki je tudi rastlina, kolikor mogoče neugodne razvojne prilike. Hmeljar nima sicer vsega tega v svoji oblasti, vendar lahko stori marsikaj v tem pogledu. Pred vsem pa mora biti poučen o bistvu peronospore same. To bolezen povzroča glivica: peronospora humuli. Kakor vse glivice, ljubi tudi ta vlago in se zamore le takrat razvijati in pomnože-vati, ako ostane rastlina dalje časa vlažna ali mokra vsled megle ali dežja. So lege, kamor pade megla in leži izredno dolgo. V takšnih legah se tudi zemlja po deževju bolj počasi osuševa kot drugod. Takšne lege so za razvoj in pomnoževanje peronospore zelo ugodne. To so lege v ozkih dolinah, kjer ni potreb-
nega zračnega prepiha, lege za gozdovi, senčne lege i. t. d. V prostih legah, posebno na višinah, je manj megle in po megli ali deževju zmočene rastline se hitro osuše. Zato bo izbral hmeljar za nove nasade takšne lege, ako imajo tudi ostale naravne pogoje za uspešno hmeljarstvo. Z nepregostim zasajenjem (1.50 m X 1.50 m) bo umen hmeljar skrbel za prepotrebni zračni prepih med vrstami in s stalnim uničevanjem vsega, plevela za hitrejše osuševanje zemlje.
Kakor pa skrbi hmeljar na eni strani, da se življenje peronospore kolikor mogoče otežkoči, tako mora skrbeti na drugi strani, da postane rastlina s pravilnim gnojenjem krepka in zdrava ter s tem odpornejša pinti raznim sovražnikom in boleznim.
Navedena posredno učinkujoča sredstva pa ne zadostujejo v boju proti peronospori. Uporabljati se morajo zato ludi neposredno učinkujoča, to sta bakrena galica z apnom in Wackrovo apno, ki z 1%-no brozgo sigurno uniči glivice peronospore, ako se z njo oškropi pravočasno in temeljito vso rastlino. Kako važno je pravočasno in temeljito škropljenje, je razvidno iz neizmerne sposobnosti za razmnoževanje, ki jo ima glivica peronospore. Znani hmeljski preizkuševalec dr. Zattler je našel, da nastane lahko iz enega trosa hmeljske peronospore od začetka vegetacije do zoritve kobul nad sto milijonov novih trosov, to se pravi, da glivice rastlino takorekoč požrejo. Zato pa v minulem letu ni bilo videti v ne-škropljenih nasadih zelene kobule vsa letina je bila uničena!
Brez škropljenja si torej ne moremo več misliti hmeljarstva, kdor pa je nasprotnega mnenja, naj se nikar več ne peča s hmeljarstvom!
Previden hmeljar bo škropil svoje nasade brez ozira na vreme vsako leto vsaj trikrat in sicer: 1. ko zraste hmelj 1 m visoko, t. j. približno sredi meseca maja, 2. pred cvetom in 3. pred okobuljenjem. V vlažnih in mokrih letih je pa treba škropiti še po vsakem dežju. V minulem letu se je to delo ponavljalo 8—10-krat. Največji izmed nemških hmeljarjev je lani škropil 20-krat, pa je pridelal zato prav obilo lepo zelenega blaga.
Pri škropljenju moramo gledati na to, da oškropimo temeljito zlasti spodnje strani listov, na katerih se večinoma nahajajo razpoki ine, v katere se vrinejo glivični trosi. Tu so torej okuževanju odprta vrata na stežaj.
Škropiti pa se mora z dobrimi škropilnicami, ki imajo najboljše razpršilnike, iz katerih prihaja obrambno sredstvo (brozga) v obliki megle, ne pa v obliki vodnega curka. Čim boljši je torej razpršilnik, tem bolj ekonomično se škropi. Koliko brozge pa je potrebno za škropljenje, je odvisno od vsakokratnih razmer v razvoju hmeljske rastline in od hmeljske vrste. Začetkom vegetacije, ko je zrastla rastlina približno 1 m visoko, se ne rabi obilo brozge in naj nihče ne odlaga zgodnjega škropljenja. Ko pa je rastlina dosegla višino drogov, se porabi za škropljenje več brozge, letno vsega skupaj 500 do 1.000 litrov tekočine na 1000 rastlin.
Uspeh škropljenja pa ni odvisen od škropljenja samega, ampak od tega, kako smo škropili. Cesto se pritožujejo hmeljarji, češ: »Saj sem škropil, pa brez
vsakega uspeha!« Toda brezuspešno se škropi samo takrat, kadar se ne škropi pravočasno in temeljito!
Končno pride v poštev še jakost obrambne tekočine. Z bakreno-apnovo brozgo se škropi z 'A%, Al\%, 1% in 2% raztopino, kar se ravna po razvoju rastline. Pri vsej previdnosti pa se še 'dostikrat pripeti, da se s premočno tekočino osmodi liste in panoge. V žičnih nasadih pa trpi vsled prejedke brozge tudi žica sama.
Vsi navedeni pomisleki pa odpadejo in vsako poškodovanje je izključeno, ako uporabljamo kot obrambno sredstvo W<aekerapno, o katerem smo že razpravljali v našem glasilu. Končno bodi še omenjeno, da uporabljajo češki in nemški hmeljarji le WackroVo apno kot obrambno sredstvo proti peronospori, ker je njegova učinkovitost zajamčena in priprava brozge skrajno enostavna. 1 kg tega apna se raztopi v 100 1 vode in brozga je gotova, ker zadostuje 1%-na jakost za vsako škropljenje. Brozga pa ohrani svojo učinkovitost preko 24 up tako da se evetntuelni ostanki la Vik o uspešno uporabljajo tudi še drugi ali tretji dan.
Nekateri naši hmeljarji bodo lotos delali prve poskuse z Wa( ker-apnom in bodemo o uspeh ih svoje-časno poročali.
(Ro ustmeni izjavi zastopnika tovarne za Wacker-apno v Miinchenu dr. pl. Spies-u.)
Ing. J. TERŽAN:
Hmelju neobhodno potrebna hrana
Kakor vse ostale rastline potrebuje tudi hmelj prvenstveno štiri hraniva: dušik, fosforno kislino, kalij in apno. Razen teh štirih hranil potrebuje hmelj še: chlor, žveplo, mangan, bor in jod. Teh hranil pa potrebuje hmelj zelo male količine, tako, da se na njih v praksi pri gnojenju ne o zibamo, ker se po večini;, v malenkostnih količinah, nahajajo skoraj v vsaki zemlji, če bi se pa nekatera od teh hranil, n. pr. chlor, nahajala v večjih količinah v zemlji, bi se poslabšala kakovost pridelka. Chlor slabo vpliva na kakovost hmelja, zato se hmelj ne sme gnojiti s stranišnikom, ker je v njem razmeroma mnogo chlora. Tudi kalijeve soli vsebujejo chlor do 44%. Zato so češki hmeljarji zaprosili kalijeve industrije za takozvani »Patentni kali« brez chlora, oz. se priporoča za hmelj samo kalijev sulfat
KaSO« —, ki vsebuje samo 1—2% chlora.
Žveplo pa je za hmelj koristno, ker pospešuje dozoritev beljakovin in raznih aromatičnih olj. Gotov pomen ima tudi bor in jod za kakovost hmelja. V tleh, ki imajo bor in jod, uspeva hmelj dobre kakovosti in rodi obilno.
V praksi se pri gnojenju na te snovi ne oziramo, ker bi n. pr. gnojenje z jodom bilo mnogo predrago. Mnogo hmeljarjev niti z dušikom, fosforno kislino, kalijem in apnom zadostno ne gnoji, pa je vsled tega važno in potrebno, da govorimo samo o neobhodno potrebnih hranivih snoveh.
Hmeljaka rastlina zelo hitro raste in vsled tega črpa hitro hranive snovi iz zemlje. Zato mora biti v zemlji dovoljno hrane, v odgovarjajoči obliki in
takoj, ko začno hmelj rasti, pa do čaša, ko žaČiie delati kobule.
Ako je v tleh premalo hrane, začne rastlina pešati, ne pride uiti do vrha. drogov oz. ostane brez stranskih poganjkov. (Glej sliko »negnojeno« in sliko »gnojeno z niirbfbskalom — I!)
Podlaga kakovostnega in obilnega pridelka hmelja v Savinjski dolini je zadostno gnojenje z apnom in z ostalimi tremi gnojili, dušikom, fosforno kislino in kalijem. Tlom v Savinjski dolini, po večini primanjkuje apna. Zato jo nujna potreba, da se to vprašanje rešilo in velikopotezno vzame že to leto v rešitev. Za apneujc hmeljskih nasadov je najugodnejši čas v suhih jesenskih dneh. Na 1000 sadežev je potrebno, ako zadnja leta nismo apnili, 200 do 250 kg apna.
Sedaj za pomladansko gnojenje pride v poštev Nitrofoskal i, ki vsebuje vsa štiri hraniva: dušik, iosiot, kali in apno. Če zemlji primanjkuje dušika, gnojimo z apnenim dušikom, ki vsebuje poleg dušika še 60% apna.
Delovanje dušika v obliki gnojnice in čilskega solitra ni preveč priporočljivo za hinelj. Ne redko se lahko s preveliko dozo teh dveh gnojil pokvari aroma iu oblika kobule. Če vidimo v maiju mesecu, da hmelj počasi raste, mu pomagamo z »apneno sečnino«, ki ima hitro učinkoviti dušik in 60% 'apna. Dr. ing. E. G. Doerell, profesor na kmetijski visoki šoli v Pragi, je skozi več let delal gnojilne poskuse v čeških hmeljskih okoliših in dognal, da je dušik v obliki sečnine najboljše dušično gnojilo za hmelj. V svojem poročilu pravi dobesedno:	»Harnstoff
brachte einen Hopfeti von glatt gruncr Farbe, mit dem beim Saazer - Ilopfen so beliebten Gol d to n Der Qualitatsbeeinflussung narb war Harnstoff ain besten.«
Pri gnojenju hmelja se moramo držati strogo na predpis »polnega gnojenja«, kajti z enostranskim gnojenjem prav lahko pokvarimo ali kakovost ali pa višifio pridelka. Naše savinjsko tlo je naplavilo,
lahko tlo in nima v sebi velikih zakladov rezervne hrane. Zato bi se moralo uvesti pravilno koloharenje z gnojenjem in vsako 3.—4. leto gnojiti v jeseni z mnogo dobro pridelanim hlevskim gnojem, medtem enkrat z apnom, redno vsako leto, izvzemši takrat, ko se gnoji z hlevskim, pa z umetnim gnojem, po
Takšen način gnojenja nam proža največ jum-principu »polnega gnojenja«.
stva, da bo pridelek dober in da bo hmelj lažje kljuboval raznim boleznim in škodljivcem.
Rajoniranje hmeljskega okoliša ali omejitev hmeljskih nasadov
Na letošnjem občnem zboru Hmeljarskega društva se je pri zadnji točki dnevnega reda razpravljalo tudi o omejitvi hmeljskih nasadov. V debato je posegel tudi bivši naš narodni poslanec g. Ivan Prekoršek in pojasnil stališče, ki ga v tem za nas velevažnem vprašanju (zavzema Poljedelsko ministrstvo. To stališče pa je za nas zanimivo, ker se vidi, da presoja imenovano ministrstvo vprašanje omejitve hmeljskih nasadov predvsem s socijalnoga vidika. Gospodje v Beogradu so namreč mnenja, da hi ne bilo socijalno pravično, ako bi se prepovedalo sajenje hmelja tistim malim posestnikom, ki so v času najhujše hmeljarske krize bili prisiljeni opustiti hmeljske nasade ter pridelovati živež, ki si ga vsled pomanjkanja denarja, ker niso izkupili za hmelj skoro nič, niso mogli več kupovati. Med tenu je mnogo takih, ki so se bavili skozi desetletja s hmeljarstvom. Sedaj, ko se je hmeljska konjunktura malo izboljšala in je postalo hmeljarstvo kolikor toliko zopet rentabilno, pa naj bi zakon branil tem malim ljudem zopetno sajenje hmelja?
Govorilo se je tudi o rajoniranju hmeljskega okoliša, kar je priporočal zlasti g. poslovodja Petriček. Ker pa smo opazili, da je bilo med zborovalci mnogo takih hmeljarjev, ki niso na jasnem, kaj bi bilo za nas bolje, hočemo spregovoriti o tem vprašanju par besed.
Vprašanje rajoniranja hmeljskega okolica in omejitve hmeljskih nasadov je za nas savinjske hmeljarje življenjsko vprašanje!
Hmeljarsko društvo je, dobro zavedajoč se važnosti tega vprašanja, prosilo že dne 18. XII. 1932 Poljedelsko ministrstvo v Beogradu, da ukrene vse potrebno za omejitev hmeljskih nasadov v Jugoslaviji. To prošnjo je navedeno ministrstvo rešilo dne 29. IV. 1933 br. 25.593/11 na ta. način, da je pozvalo kr. banske uprave, naj svarijo ljudstvo potom svojili organov in strokovnih organizacij pred prekomernim širjenjem hmeljskih nasadov, v prvi vrsti zaradi visokih investicijskih stroškov, ki jih zahteva umno hmeljarstvo, v drugi vrsti p-a zaradi nerentabilnosti hmeljarstva v slučaju nadprodukcije.
Ko je Zveza hmeljarjev v Žatcu vnovič pozvala strokovne organizacije vseh onih držav, v katerih se prideluje hmelj, naj z vso silo delujejo za omejitev nasadov, je občni zbor Hmeljarskega društva dne 25. marca 1934 soglasno sklenil, da se pošlje Poljedelskemu ministrstvu prošnja za omejitev hmeljskih nasadov v Jugoslaviji po zgledu Čehoslovaške repu-
blike. Stanje hmeljskih nasadov leta 1934. naj ostane kot podlaga za bodočnost. Novi nasadi naj se dovolijo le v toliko, v kolikor se opuste stari nasadi.
Ker pa Hmeljarsko društvo ni prejelo na to prošnjo nobenega odgovora od Poljedelskega ministrstva, je dne 15. 1. 1935 ponovno prosilo imenovano ministrstvo, da ukrene takoj vse potrebno za omejitev hmeljskih nasadov v Jugoslaviji po stanju leta 1934.
Kakor vidite, je Hmeljarsko društvo pravočasno pokrenilo vprašanje omejitve hmeljskih nasadov, žal pa so njegove prošnje ostale glas vpijočega v puščavi! Šele sedaj, ko se je na pritisk Gospodarske Male antante obrnilo naše Zunanje ministrstvo na Poljedelsko ministrstvo z vprašanjem, kaj je z omejitvijo hmeljskih nasadov v naši državi, izgleda, da se bo končno vendarle premaknilo to vprašanje z mrtve točke.
Toda še važnejše od omejitve hmeljskih nasadov je vprašanje rajoniranja hmeljskega okoliša, to je zakonite določitve okoliša, v katerem se sme sploh gojiti ta industrijska rastlina!
S strahom opazujemo, kako se v zadnjem času nevarno širi hmeljarstvo v izvensavinjskih okoliših. Zakaj s strahom? Ker pridelujejo ti kraji v kvaliteti le manjvredno blago, ki prihaja od leta do leta v večjih množinah na [svetovni trg kot (štajerski hmelj, pod katerim imenom je znan v svetu naš prvovrstni savinjski hmelj! Konkurenca manjvrednih vrst hmelja iz izvensavinjskih okolišev škoduje torej do skrajnosti svetovnemu slovesu savinjskega hmelja, akoravno ga ščiti znamka »Južnoštajersko — Savinjska dolina«.
Savinjsko hmeljarstvo je resno ogroženo in njegova rentabiliteta v nevarnosti. Zato je potrebno, da oblasti določijo okoliše, ki so izven Savinjske doline po talnih in vremenskih razmerah sploh sposobni za pridelovanje kvalitetnega hmelja.
Poklicani činitelji se naj zavedajo, da je hmeljarstvo važna gospodarska panoga, ki je prinesla našemu narodnemu gospodarstvu že težke milijone, zato je zaščita rentabilnosti našega hmeljarstva eminenten državni interes.
Zato zahtevamo, da izda vlada čimprej zakon o omejitvi hmeljskih nasadov v že rajoniranem savinjskem in tudi v nerajoniranih drugih okoliših!
Tržna poročila
Žalec. V mesecu aprilu je prišlo na našem trgu le do neznatnih zaključkov. Cene so ostale nespremenjene in so čvrste.
V zadnji številki našega glasila smo poročali, da se od časa do časa kupuje letnik 1929 po ceni 1.— Din za 1 kg. Ta hmelj se izvaža v Južno Ameriko za izdelovanje kvasa, ki ga rabijo pekarji in slaščičarji. Za varenje piva je ta hmelj neporaben ter prodaja istega ne dela nobene konkurence novemu hmelju.
Pripominjamo, tla smo prejeli anonimni dopis, v katerem se neznan pisec poteguje za ceno 3.— Din za 1 kg. Te cene pa ni mogoče doseči v Južni Ameriki za letnik 1929, ker je konkurenca starega hmelja iz drugih držav, zlasti iz Nemčije, Češke m Poljske,
prevelika in se še za to ceno le s težavo spravi v denar. Toliko v pojasnilo tistim, ki so mnenja da t>i se dalo doseči za letnik 1929 več kot L— Din za 1 kg!
čehoslovaška. Na žateškem hmeljskem trgu vlada nadalje mirno razpoloženje. Cene so v zadnjem mesecu nekoliko popustile in se gibljejo od Kč 2.000.— do Kč 2.250,— za 50 kg (Din 73.— do Din 83.— za 1 kg). V hmeljski kampanji 1934/35 je bilo do sedaj izvoženih 100.731 kvintalov hmelja. Kakor izgleda, domače pivovarne niso še povsem krite.
Nemčija. V zadnjem času se je plačevalo za hmelj iz Hallertaua RM 300.— (Din 105.— za 1 kg), za gorski hmelj pa RM 230. (Din 81. za I kg) za 50 kg. Za. izvoz je bilo prodanih samo 9 bal hmelja, med njimi gorski hmelj po ceni RM 160.— do RM 163.— (Din 56.— do Din 57.— za 1 kg) in baden-ski hmelj po ceni RM 166,— (Din 58.— za 1 kg) za 50 kg.
Francija. Na hmeljskem trgu traja dalje mirno razpoloženje. Hmelj iz severne Francije notira ffrs 475. do 500.--'(Din 28. do Din 29.— za 1 kg), alzaški, srednje kakovosti, trs 750.— do 775.— (Din 43.- do Din 45.—), alzaški, najlepše kakovosti, frs 1.050,— do 1.075.— (Din 61.— do Din 62.—), burgundski frs 750. (Din 43.—), žateški frs 1.875. do 1.975.— (Din 109.— do Din 114.— (in ameriški iz Oregona frs 725.— do 750.— (Din 42.— do Din 43.—) za 50 kg.
Belgija. Na bruseljski borzi je tendenca čvrsta. Radi devalvacije belgijskega franka so se hmeljske (•ene dvignile in se doseže danes za hmelj iz Pope-ringhe-mesta bfrs 775. - (Din 23.— za 1 kg), za hmelj iz Mosta pa bfrs 750. (Din 22.— za 1 kg) za 50 kg. Predprodaja hmelja Pop eri n gh - me s to je bila zaključena po bfrs 750. za 50 kg (Din 22.— za 1 kg).
Amerika. Ponudbahmelja je bila. v zadnjem času prekomerna, vsled česar so kupci zamogli kupovati ceneje. Letnik 1934 slabše in vse druge vrste hmelja se le s težavo prodajajo in so cene le še nominalne. Na pacifiškem nabrežju traja prekomerna ponudba dalje in se je cena nadalje znižala. V Oregonu se je v zadnjem tednu prodalo 733 bal hmelja po ceni 10.50 do 12 Centov (Din 11.— do 13.— za 1 kg), na drugih tržiščih pa je le malo prometa.
V Kaliforniji so se dela v hmeljskih nasadih že pričela, v Oregonu pa delo zadržuje ostro in neugodno vreme.
Zaloge hmelja so še vedno zelo znatne.
Žvepleno apnena brozga
Priznano učinkovito sredstvo za uničevanje hmeljskih škodljivcev, zlasti proti rdečemu pajku, bolšicam in ušem !
Z enakim uspehom se uporablja za zatiranje trsnih, sadnih in vrtnih škodljivcev.
Izdeluje v priznano najboljši kakovosti:
Anton Jurca nasl. MILKO SENČAR
tovarna žveplenih izdelkov, PTUJ
jftžferp hrano^koHko in kcdaj polnbuja
JO° lato gnojimo -. ' Vh hmolj?
obrazovanja.
cDoltnje, čbzor., lonac vagalac.
HMELJARJI
Zavarujte sebe, svoja poslopja in vse premičnine pri jugoslovanski zavarovalni banki
S L A ¥ I J I
ki je po vsej Sloveniji najdalje poslujoč domač zavod Centrala v Ljubljani telefon 21-76 in 22-76 Podružnice v vseh glavnih mestih države Zastopstva v vseh večjih krajih Dravske banovine Vsa potrebna pojasnila daje brezplačno naš
Celjska posojilnica d. d. v Celju
v lastni hiši Narodni dom
Glavnica in rezerve nad Din 16,200.000
Kupuje in prodaja devize in valute
Izdaja uverenja za izvoz blaga
Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno varnost in ugodno obrestovanje
Podružnici:
v
Maribor, Šoštanj

Umetna gnojila, krmila, travna in detelj na semena, galico, žveplo, vsa sredstva za pokonča vanj e škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje, cement in vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje
KMETIJSKA DRUŽBA
r. z. z o. z.
Skladišče v Celju
Aškerčeva ulica
(nasproti cerkve sv. Maksimiljana)
Naložili boste Vaše prihranke najboljše in najsigurnejše
HRANILNICI DRAVSKE BANOVINE
ker jamči za ^avod ne samo znatna rezerva, ampak tudi dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo
Podružnica v Celju, Cankarjeva ulica 11
nasproti pošte
Izdaja Hmeljarsko društvo za Dravsko banovino, predsednik Budolf Lorber, župan v Žalcu. — Za uredništvo odgovarja: PetriCek Anton, nadučitelj v p. v Žalcu. — Tiska Zvezna tiskarna v Celju : predstavnik Milan Cetina v Celju.