Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 1. oktobra 2020 - Leto XXX, št. 40 stran 2 Priznanje »Pro Cultura« prejeli gornjeseniški ljudski pevci IZ NAŠIH VRTCEV stran 3 »Dokejč san zdrav, mo delo« stran 4 Rimuzine in črkolazen stran 6 2 Priznanje »Pro Cultura« prejeli gornjeseniški ljudski pevci Priznanja »Pro Cultura Minoritatum Hungariae« (»Za kulturo manjšin na Madžarskem«) se podeljujejo od leta 2005, in sicer osebam ali organizacijam, ki so s svojim delovanjem na področju ohranjanja in razvijanja kulturne dediščine v maternem jeziku znatno prispevale k sožitju narodov v Karpatskem bazenu. 24. septembra dopoldne je navzoče v Karmeličanskem samostanu na budimskem gradu pozdravil namestnik predsednika madžarske Vlade, ki je od lanskega leta pristojen za dodelitev teh priznanj. V svojem nagovoru je Zsolt Semjén izpostavil, da lahko madžarska domovina obstane in se povzdigne le s pomočjo kulture ter poudaril, da spada trinajst domačih na- rodnostnih skupnosti med državotvorne elemente. »Vse imajo pravice do lastne identitete, sa- nja lastne kulture in izročila,« je še povedal govornik in čestital vsem nagrajencem. Priznanje je prevzela sekretarka Slovvenske zveze Gyöngyi Bajzek, ki je bila ustanovna članica skupine. Na sliki z Zsoltom Semlyénom in Miklósem Soltészom. moupravnosti, uporabe maternega jezika in šolanja v njem ter do negovanja in prenaša- Na dogodku je državni sekretar, pristojen za cerkvene in narodnostne zadeve, Miklós Soltész, dodal, da temelji krepitev Madžarske, Karpatskega bazena in Evrope na narodih in narodnostih. Zato podpira Vlada Madžarske prizadevanja za postavitev sistema podpore narodnostim na evropski ravni, tudi preko pozitivne diskriminacije. Na svečanosti so priznanje prejeli predstavniki vseh trinajstih narodnosti, med drugimi kulturni delavci, slikar, glasbenika, koreografinja ter plesni skupini. Kot predstavnikom slovenske skupnosti so priznanje izročili Ljudskim pevcem Zveze Slovencev Gornji Senik. Skupino so na pobudo Seničanke Vere Gašpar ustanovili leta 2000, glavni cilj pevcev je ohranitev ljudske glasbene kulture in izročila Slovencev na Madžarskem ter s tem krepitev slovenske identitete. Skupina je bila in je reden gost na odrih doma in v matični domovini, s svojim pestrim (tudi cerkvenim) programom znatno prispeva k mednarodni prepoznavnosti porabske kulture. Petju zasedbe lahko prisluhnemo tudi na kaseti iz leta 2006 oziroma na zgoščenkah iz let 2007 in 2013. Na posnetkih zazvenijo ljudske pesmi v domačem narečju, navdušeni člani pa služijo kot vzor mladim porabskim rodovom. Ljudske pevce Gornji Senik je za prestižno priznanje predlagala Zveza Slovencev na Madžarskem, skupini čestitamo tudi v imenu našega uredništva. -dmFoto: Gergely Botár »Če ne damo prejk pesmi, samo na CD-naj ostanejo« Kak smo vam že napisali, so visiko priznanje »Pro Cultura Minoritatum Hungariae« letos leko prejkvzeli Ljudski pevci Slovenske zveze z Gorenjoga Senika. Zavolo toga smo se napautili v najvekšo porabsko vesnico, gde so nas na domanjom gračenki že čakali strina Vera Gašpar, ka bi malo pripovejdali o preminauči dvajsti lejtaj pesmarske skupine. Tá smo pozvali Lacina Bajzeka tö, šteri vrnau tak že cejli dvajsti lejt s Senčarami vküper spejva. »Leta 2000 so nas dekan Lojze Kozar mlajši oprvim pozvali v Odrance,« so začnili pripovejdati strina Vera. »Prosili so me, če bi leko pripelala 3-4 ali največ do 5-6 pevcov. Za dva kedna smo mogli titi.« Vera neni nazaj ponijo, ka so te leko zbrali štiri pesmare. »Zgrabila sem strino Elzo Wachter pa Lacina Bajzeka, šteri je ranč tak dobro spejvo. De smo pa mlado Biserko Bajzek tö cujvzeli, ka donk nemo trgé,« smo čüli o začetkaj. Laci je cujdau: »Ge sem te že spejvo v mejšanom pevskom zbori Avgust Pavel pa doma smo tö dosta spejvali. Gda nas je več, leko večglasno spejvamo, mi pri ljudski pevcaj pa dvoglasno spejvamo. Depa vse má svo- Mentorica Vera Gašpar jo lepoto.« Razloček od veukoga zbora je tau tö, ka ljudski pevci zvekšoga ljudske pesmi spejvajo, je eške tomačo Laci. »Dosta smo že od doma prinesli. Depa če vküpstaneš v edno skupino, tisto že more biti genau. Na gnauk začniti pa nej drüge reči nücati. Če smo nastope meli, smo prva večkrat vaje meli.« Strina Vera pravijo, ka so se največ pesmi – štere spejvajo njeni ljudski pevci – navčili od svoje prababice. »Tau je istina tak za cerkvene kak za ljudske pesmi. Ge sem ž njimi krave pasla, čüdoviten, lejpi sopran glas so meli. Šestnajset lejt sva vküper bili ino dosta spejvali. Pravijo: ka se mali Pištek navči, de Števan tö znau.« Svojim pesmarom je mentorica tak prejkdala pesmi, ka je naprejspejvala. »Najprva sem sopran tazospejvala, te pa sem začnila na stari spejvati. Na nastopaj smo dostakrat papére držali. Te sem pa pravla: zdaj se pa navčimo kak ljudski pevci, pa na pamet spejvamo. Nej smo mejšani zbor.« Skupina je mejla gnauk več, gnauk menje članov, se spomina voditelica. »Že na začetki so mi Lojze Kozar pravli, ka morem tau skupino vküper sprajti, vej smo pa štirge tak lepau spejvali. Zbrala sem mlade, za en malo nas je osem bilau. Kisnej smo pa pá šest gratali,« pravi mentorica skupine, štera zdaj osem članov vküpdrži. »Gestejo, ka že dugi lejt odijo, bili pa so, ka so samo dvej-tri lejta spejvali. Ali so se oženili ali krajodišli, te več ne moreš od nji želeti. Liki zatok nas osem, mi smo pa redno vödržali.« Laci Bajzek se tö rad spomina na preminauči dvajsti lejt. »Rejsan Član skupine Laci Bajzek smo na dosta mejstaj ojdli, v Sloveniji tö. Leko povejm, ka smo bole cerkvene pesmi spejvali, v dosta lejpi cerkvaj smo gorstaupili. Nika mi je nej žau, ka sem spejvo pa spejvam, dosta lejpoga sem doživo.« Strina Vera so se najbole v Sloveniji počütili: »Tisto nam takšo veseldje bilau, takše moči so nam dali. Vsikdar smo veuki aplavz dobili. Gnauk smo bili, ka bi že z odra šli, pa so nas itak nej pistili. Ka aj prej Porabje, 1. oktobra 2020 eške nika spejvamo, mi smo pa nej pripravleni bili. Ge sem pravo, nej trbej vsikdar ‹Micika v püngradi’, te smo pa raj ’Eno takšo bi rad’ spejvali. Kak so ploskali, nej smo znali, če že leko dojdémo.« Skupina je s pomočjauv Slovenske zveze ino Pokrajinskoga muzeja Murska Sobota gorvzela dva CD-na, tak leko stare pesmi gorostanejo, pravi Laci. »Na ednom smo takše mrtveče pesmi tö spejvali, štere so pri nas pred štirideset lejtami v navadi bile. Ženske so na pokapanjaj vöspejvale, tau pa zdaj že nega. Rad sem, ka sem doživo kaj takšoga, ka je že tamrlau,« je povödo Laci Bajzek, šteri pa donk brodi, če se pesmi ne dajo prejk, če ostanejo samo na CD-naj, te se več nedo dale spejvale. Strina Vera Gašpar pravijo, ka njeni ljudski pevci samo takše pesmi spejvajo, štere so nekda dobro poznali v Porabji. Senčarska skupina je visiko priznanje dobila za svoj dvajsti jubilej, njeni člani pa do spejvali tačas, ka do meli mauč. Pa tak prejkdavali naute mladoma rodi. -dm- 3 IZ NAŠIH VRTCEV IZ NAŠIH VRTCEV IZ NAŠIH VRTCEV V septembru v vrtcu Pred nami je že novo šolsko leto 2020/2021, nekoliko drugačno, saj smo se srečali z mnogimi no- njihovem privajanju na preživljanje časa v vrtcu. Osvajali smo pravila lepega vedenja, telovadili in plesali ob slovenski glasbi, ri- Skupina otrok in vzgojiteljici iz Vrtca Gornji Senik vostmi, ki nam jih nalagajo novi zdravstveni ukrepi. Kljub temu pa sem vesela, da imajo otroci v vrtcu spet možnosti za nova pristna doživetja, spoznanja in aktivnosti, tudi tista, ki potekajo v slovenskem jeziku. Prvi dan v vrtcu je bil za vse nekaj posebnega, saj smo se po dolgem času zopet zbrali na preprogi v jutranjem krogu da bi pozdravili drug drugega. Opazili smo, da se je jutranji krog razširil, saj se je v vrtec vključilo veliko novincev - mlajših otrok. V Vrtcu Gornji Se- Spet v vrtcu Začelo se je novo šolsko leto in v vrtcih je spet glasno in živahno. Slovensko skupino Zvezdice v Monoštru obiskuje 24 otrok, Sakalovski vrtec pa 18 otrok. Otroci so stari od treh do šest let. Mira Achammer, 5 let, vrtec Sakalovci V mesecu septembru smo pričeli z navajanjem na vrtec in uvajanjem novincev. Da pa smo se hitreje spoznali, smo se igrali različne socialne, gibalne in rajalne igre. Naučili smo se pozdraviti in predstaviti v slovenskem jeziku. Poimenovali smo znake, se učili novih prstnih iger in pesmic. Ena izmed njih je tudi pesmica Mi pa hiško zidamo, ob kateri smo s plesom pokazali, kako zlagamo opeko, zabijamo žeblje, žagamo deske, pleskamo stene in na koncu vsi veseli zlezemo v hiško in se objamemo. V slovenskem jeziku smo poimenovali okno, vrata, streho in dimnik, nastale pa so tudi lepe risbe pisanih hiš. Malčki v Vrtcu Števanovci Imenitna vožnja na prikolici (otroci iz Vrtca Gornji Senik) nik je trenutno 20 otrok, v Vrtcu Števanovci pa 18 otrok. Prvi uvajalni septembrski dnevi so potekali ob spoznavanju, privajanju in vzpostavitvi prijazne interakcije med otroki in vzgojiteljicami v vrtcu. Mlajši otroci so še potočili kakšno solzico ob ločitvi od mamice, medtem ko so se starejši otroci hitro prilagodili vrtcu in pridno pomagali mlajšim otrokom pri toplem dopoldnevu podali v bližnji gozd na Grebenjšnjek, kjer smo naredili prve skupne korake po gozdu. V gozdu je bilo prijetno hladno in otroci so bili nadvse veseli našega odhoda v naravo. V gozdu smo si lahko ogledali veliko lepega in zanimivega. Na mehkih gozdnih tleh smo občudovali ciklame z vijoličastimi cvetovi. Opazovali smo tudi več vrst gob, polžjih hišic, zlomljena ptičja jajca, visoke jelke in mogočne hraste, stopinje jelenov in srn ter velika mravljišča črnih mravelj. Ob potoku stoji mogočen hrast, ki smo si ga izbrali za »naše drevo«. To drevo bomo opazovali vsakokrat, ko nas bo pot zapeljala tam mimo. Tako bomo lahko spremljali dogajanja na drevesu in okoli njega v sali, ustvarjali s prstnimi barvami, prepevali slovenske pesmice ter se spoznavali ob igranju socialnih in rajalnih iger v slovenskem jeziku. S pomočjo igre in njihovega vključevanja v različne dejavnosti so si otroci krepili samozavest in občutek sprejetosti v njihovi skupini. V Vrtcu Gornji Senik smo se letos pridružili Mreži gozdnih vrtcev in šol Slovenije. Tako smo se ob vseh letnih časih. Nabrali smo tudi nekaj žirov in želodov ter jih odnesli v vrtec. V popoldanskem času so se otroci in vzgojiteljice na prikolici traktorja odpeljali do sadovnjaka polnega rdečih dišečih jabolk. Najlepše se zahvaljujemo gospodu Tomažu Grebenarju za to nepozabno doživetje. Otrokom je bila vožnja na prikolici zelo zabavna, kar je razvidno tudi s fotografij. Mesec september, namenjen uvajanju in privajanju otrok na življenje v vrtcu, je že skoraj za nami. Otroci sedaj že radi prihajajo v vrtec in z zanimanjem poslušajo ter sledijo aktivnostim in dejavnostim v slovenskem jeziku. Hkrati pa vsi skupaj z veseljem pričakujemo pisano jesen, ki nam počasi prihaja naproti. (Slika na 1. strani: Na sprehodu po gozdu. Otroci iz Vrtca Gornji Senik.) Zapisala: Andreja Serdt Maučec vzojiteljica-asistentka Bence Cser, 6 let, vrtec Monošter Znaki v vrtcu Sakalovci, Júlia Simon, 6 let, vrtec Sakalovci Sedaj pa že prihaja pisana jesen, ki nam vsako leto daje veliko različnih možnosti za ustvarjanje in učenje. Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela Porabje, 1. oktobra 2020 4 Branko Merklin - molar in gasilec iz Černelavec PREKMURJE Šalovci Enajsti avgust je datum, steroga si je Občina Šalovci vöodabrala za svoj občinski svetek. Tau pa zatau, ka se je leta 1999, gda je biu na té den sunčev mrk (napfogyatkozás), tau v Sloveniji najbole lepau vidlo v šalovski občini in je zavolo toga te v Büdince prišlo več gezero lidi iz cejle Slovenije gledat té naravni fenomen. V letošnjom leti, gda je zavolo nauvoga koronavirusa dosta vse inači, se tüdi občinski svetki slavijo bole na menše. V Šalovcaj so tak nej meli slavnostnoga djileša občinske kotrige, liki so priznanja prejkdali v okviri kedna mobilnosti. Rastalala sta jih župan Iztok Fartek pa predsednik komisije za nagrade in priznanja Jože Črnko. Plaketo občine Šalovci je daubo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Maribor, za dobro sodelovanje pri ohranjanji kulturne dediščine na območji občine Šalovci. Priznanje župana pa so daubili: Mateja Kurnjek, stera je na letošnji poklicni maturi vküppobrala vse točke in je gratala diamantna maturantka, Nina Rituper, stera je splošno maturo zgotovila kak zlata maturantka, in ške podjetnik Ernest Čahuk, steri je pomago zriktati blagau za šivanje zaščitnih mask. Župan Iztok Fartek se je zahvalo tüdi tistim ženskam, stere so šivale zaščitne maske. Ob kedni mobilnosti so v šalovski občini pripravili več dogodkov, med drügim pa so predstavili tüdi nauvi električni auto, s sterim do prostovoljci okauli vozili starejše lüstvo. Penzionisti, steri so se zglasili prostovoljno, do z autonom vozili lidi k padari, v banko, na pošto, pa tüdi v bauto. Za nauvi auto, steri je košto 32 gezero evrov, je občina sama cujdala 11 gezero evrov, vekši tau penez pa je šau iz projekta z naslovom Pametne vasi za jutri. Silva Eöry »Dokejč san zdrav, mo delo« Branka Merklina iz Černelavec sam dugo cajta »lovila«, vej pa je, čiglij je že neka cajta v penziji, fejst zaposleni. »Ge tak brodim, ka moreš furt neka delati, pa se ne smeš tapistiti. Dokejč sam zdrav, mo delo,« je prva povedo sogovornik in raztolmačo, ka je duga lejta meu molarsko firmo, stero je pred par lejti prejkdau svojomi sini, steri se tüdi zove Branko: »47 lejt sam meu firmo, zdaj pa jo ma on, ges pa njemi tü pa tam še zmejs malo pomagam. Pauleg toga mam na Goričkon, v Vidoncaj, tüdi gorice in velki sadovnjak, tak ka je dosta dela tüdi s tem. Tüdi doma, okauli rama trbej včiniti tau pa drügo, tak ka mi dela rejsan ne sfali. Tüdi starim pajdašom ške rad pomagam, če jim trbej kaj pomolati.« Pogučavala sva se v lesenoj brunarici, stera stogi pauleg njegovoga rama, na dvauri. Pravi, ka so njemi té leseni ram pomaga- Mura špila tekme, vej pa sam velki navijaš soboškoga fotbalskoga kluba.« Branko Merklin Branko Merklin pravi, ka je nej biu rojeni v špitalaj, liki se je naraudo doma, v Černelav- kak inaš začno včiti za molara: »Moj poubrat, steri je dosta starejši od mene biu, je meu v Soboti že obrt, pa sam se pri njen začno včiti. Vmejs sam šau ške k majstri Bransbergeri, in tau po tistom, ka je brat odišo v Dajčland. V šaulo sam odo v Maribor, samo ka je tau nej trpelo več kak pou leta, več je prakse bilau.« Po tistom, ka se je vözašaulivo za molara, je odišo tüdi sam v Dajčland, gé se je nej samo z molarskim delom spravlo, liki je ške v enoj fabriki delo. Tam je spozno tüdi svojo ženo, stera je doma iz Slovenskih Konjic: »Po peti lejtaj sam prišo domau, vej pa se je tistoga cajta dalo v Jugoslaviji z molarijo dosta penez prislüžiti. Meu rojstni den, je furt pripravila koncert. Tüdi pijača je bila te za šenki.« Branko Merklin je tüdi aktiven med gasilci. »Tistoga cajta, gda sam domau prišo z Dajčlanda, sam aktivno cuj staupo k našomi gasilskomi drüštvi. Pred kratkim smo se dosta drüžili tüdi z monoštrskimi gasilci, vej pa smo meli en sküpni evropski projekt. Tau sodelovanje je na žalost zdaj malo minaulo. Mi smo te s tistimi penezi motorko küpili, pa strejo smo na gasilskom daumi vöminili,« je ške raztolmačo sogovornik, steri ške gnesden tü pa tam dé gasit. Aktiven gasilec je tüdi njegov sin, steri je zdaj poveljnik v černelavskom prostovoljnom gasilskom drüštvi. Nej pa je sodeloval samo z monoštrskimi gasilci, liki ma že duga lejta dosta poznancov po cejlom Porabji. »Mam enoga pajdaša v Murski Soboti, steroga mati je z Vogrskoga doma. Tak sam te v Porabji spozno enoga, steri je biu rauraš, pa mi je te raur zazido. Zdaj mam ške dosta Branko (na sredini) letos v Andovcaj, na küjarskom tekmovanji li napraviti pajdaši iz Porabja. Sam je mogo samo zriktati lejs pa ške drügi material: »V glavnom smo nücali lejs, zidana je samo krüšna peč, mam še šparat pa tüdi šank, vse drügo je rejsan napravleno iz lesa. Té ram stogi že 22 lejt. Prva sam na tom mesti že meu zamanico, v steroj držin vino, pa ške ena lesena ütica je bila pauleg postavlena. Tü je bilou samo malo mesta, tak ka smo furt mogli s pajdaši bežati, gda je dež šau. Zdaj mamo zadosta placa, tak ka se leko tü notri držimo, se kartamo, sploj pozimi, gda gé več cajta. Tü radi gledamo tüdi televizijo, sploj te, gda naša caj, vesnici, stera se skor drži Murske Sobote: »Svinje smo meli doma, pa maro tüdi. Vse okauli nas so bili travniki in njive, nej kak zdaj, ka so skor sami rami. Gda sam ges mali biu, je bilou v naši vesnici 55 ramov, zdaj jih je že več kak 450.« Za mladost pravi, ka je bila lejpa: »Deca smo krave pasli, včasik smo bili tüdi kregani, če so nam krave kama vujšle. Krumpče smo pekli pri potoki, v glavnom leko povem, ka nam je bilou trno fajn.« Po zgotovleni osnovni šauli prva štiri lejta je odo na drügo, po tistom pa na prvo soboško šaulo, in tau vse peški – se je Če trbej, ške gnesden pomaga gasiti sam svojo obrt in tüdi več zaposlenih.« Te so prišla lejta, gda je dosta cajta preživo v Dalmaciji, gé so, sploj pozimi, s sodelavci molali v glavnom hotele. Tam je spozno tüdi erično rovaško pevko Terezo Kesovijo: »Dobro sam jo spozno, sploj te, gda sam molo njeni ram v kraji Čilipi, pauleg dubrovniškoga letališča. V rami njenoga očo smo te tüdi spali. Ona nam je vsakšo leto tüdi popejvala, no, nej samo nam, liki vsem v svojom rojstnom kraji. Te, gda je mejla svoj Porabje, 1. oktobra 2020 drügih poznancov. Rad den tüdi na razna tekmovanja v küjanji, stere pripravlajo po porabskih vesnicah. Zdaj vleti sam biu v Andovcaj. Žau mi je, ka smo zavolo nauvoga koronavirusa letos nej meli več prilik, ka bi šli ške na več takših tekmovanj,« je na konci ške cujdau Branko Merklin. (Kejp na 1. strani: Branko Merklin pred svojo brunarico, stera ma ime Pajdašnica.) Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Branka Merklina 5 Štipendije za narodnostne študente Čarobna kocka šla v svet pred štiridesetimi leti Logična igra z imenom »magična kocka« je do danes postala sopomenka za skoraj nerešljive uganke in skrivnosti. Madžarski izumitelj, kipar in profesor arhitekture Ernő Rubik, jo je ustvaril leta 1974, igro sestavlja 26 barvnih kock, ki se vrtijo okoli nevidnega jedra. Izumitelj je leta in leta iskal rešitev za nek matematični problem, medtem pa izdeloval lesene prototipe. Končno je sestavil danes znano igračo s 3x3 kockami, svoje lastne uganke pa še dolgo ni mogel rešiti. Njegova takratna kocka je v veliki meri odstopala od nam poznane plastične igre, bila je dosti večja in lesena, zaradi lažje uporabe pa so bili njeni vogali zaobljeni. Ernő Rubik je svoj izum uspel patentirati leta 1975, takrat so prvi primerki kocke prišli v trgovine z igračami. Obdelovanje plastike je bilo v tistem obdobju zelo razvito, saj so po številnih poskusih uspeli doseči, da so bile posamezne majhne enote vrtljive z lahkoto, kljub temu pa igrača ni razpadla takoj, ko jo je v roke vzel nek otrok. Pot do svetovnega uspeha se je pričela leta 1980, potem ko so Rubikovo kocko v Združenem kraljestvu in Nemčiji večkrat zaporedoma izbrali za igračo leta. Izumitelju je kljub železni zavesi – ki je otežila tudi trgovinske odnose – uspelo kocko predstaviti na vseh večjih razstavah igrač po svetu, kmalu pa je – tudi zaradi televizijskih oglasov – izbruhnila »cube-craze« ali »kockina mrzlica«. Kmalu smo igračo srečali na vsakem koraku, z manjšo zamudo pa je osvojila tudi Zdru- žene države. Bajnih zaslužkov pa ni obetalo le trgovanje z Rubikovo kocko, temveč tudi z vsemi možnimi izdelki, povezanimi z njo. Dostikrat zapi- Na pobudo Komisije za narodnosti madžarskega parlamenta so od leta 2018 uvedli narodnostne štipen- tembra državni sekretar za narodnostne in verske zadeve Miklós Soltész in poslanec nemške narodnosti ŽELEZNA ŽUPANIJA Štiri jezera za ribolov se obnovijo v Železni županiji Iz 136 milijonov forintov se štiri jezera za ribolov obnovijo v Železni županiji. Ta investicija nede samo za ribiče dobra, liki za tiste tö, steri so radi pri vodej pa tej je od leta do leta več. Dobra pelda je bila na tau sprtolejti, gda se je cejli svejt dolastavo zavolo virusa pa lüstvo je drügo nej moglo vö je šlau v naravo. Med njimi šejo (ne povsem upravičeno), da je čarobna kocka najbolj prodajana igrača v svetovni zgodovini. Je pa trditev pravilna, če se omejimo na igrače, ki jih je na trg lansiral isti izumitelj pod isto blagovno znamko. Zaradi številnih ponaredkov je težko oceniti obseg prodaje kocke na Zahodu, je pa skoraj gotovo, da so v prvih treh letih prodali več kot 100 milijonov primerkov, od tedaj pa še najmanj trikrat toliko. Pravzaprav je Rubikova kocka tudi dandanes ena najbolj priljubljenih igrač, upadanje zanimanja je opazno morda le v primerjavi z mrzlico v 80ih letih 20. stoletja. Ko je Ernő Rubik dodelal svoj dokončni prototip, se je soočil s pošastjo, ki je sam več ni mogel obvladovati. Po legendi mu je trajalo mesec dni, da je prišel do rešitve. Je pa s tem zagotovo presegel 99 odstotkov uporabnikov, ki nikakor ne morejo sestaviti kocke. Nikomur pa se ni potrebno sramovati: komaj najdemo koga na planetu, ki bi sam, brez zunanje pomoči rešil uganko. Strokovna literatura natančno navaja imena kockarjev, ki so izumili kakšno novo pot do rešitve (ni jih veliko). Že v letu prihoda igrače na Zahod je David Singmaster objavil dije za študente, ki študirajo za narodnostne vzgojiteljice v vrtcih ali za narodnostne učitelje razrednega in predmetnega pouka na pegadoških fakultetah. Finančna sredstva za štipendije zagotavlja Urad predsednika Vlade, administrativne in tehnične zadeve ureja Sklad Gábor Bethlen. O razpisu za štipendije za šolsko leto 2020/2021 sta javnost informirala 21. sep- Imre Ritter. Spletni portal za vložitev vlog je bil odprt 22. septembra, vloge bodo sprejemali do 10. oktobra do 23:59 ure. Tiskovne konference so se udeležili tudi zagovorniki ali predsedniki državnih samouprav narodnosti, ki imajo organiziran visokošolski pouk (Hrvati, Nemci, Romi, Romuni, Slovaki, Slovenci in Srbi). F. Sütő metodo »plast za plastjo«, ki jo še danes uporablja največ začetnikov. Je preprosta in ne zahteva razmišljanja o abstraktnih simetrijah ali usvojitve več sto kombinacij. Leta 1981 so metodo objavili v knjigi, ki so jo v Ameriki prodali v milijon in pol izvodih. S podobnimi preprostejšimi metodami lahko nalogo rešimo v par minutah, že v prvih letih pa je nastala skupina »kockarjev na hitrost«, ki so se pomerili na tekmovanjih. Prvo svetovno prvenstvo so priredili leta 1982 v Budimpešti, zmagovalec, Američan Minh Thai, je kocko sestavil v pičlih 22,95 sekunde. Ta rezultat se večini od nas zdi nedosegljiv, se mu pa današnji tekmovalci le posmihajo. Sedanji svetovni rekord je kitajski Ju-šeng Du namreč postavil s 3,475 sekunde. Največ tekmovalcev se danes poslužuje ene od inačic metode, ki jo je leta 1997 objavila češka profesorica Jessica Fridrich z ameriške Univerze Binghamtom. Postopek je v temeljih spremenil »kockanje«, tekmovalci so namreč takoj ugotovili, da je metoda s starimi pristopi nepremagljiva. Izumiteljica je sicer menila, da lahko s svojim postopkom čas rešitve zniža na 13 sekund, tekmovalci pa so dosegali še hitrejše rezultate. S »postopkom Friedrich« lahko srednje nadarjeni kockarji – z ogromno vaj in prostega časa – uganko rešijo v 30 sekundah. Če se pa povprečni uporabniki naveličamo igre, nam preostane le še metoda iz otroških let: z izvijačem razstaviti in pravilno znova sestaviti kocko. -dm- Porabje, 1. oktobra 2020 sploj dosta paulak k vodej, pa nej zato, ka bi ribe lovili, zato, ka bi se malo pomirili pa uživali v miri. V Železni županiji 11 gezero ribičov je registrirani. Če k taumi še vcujzračunamo njigve družine, te je tau že minimalno 40 gezero lidi, steri napona odijo k jezeram na rekreacijo. Kak je predsednik László Majtényi, predsednik železnožupanijske skupščine tapravo, na TOP razpisu je že Društvo ribičev dobilo 120 milijaunov forintov, s tauga se je v osmi mejstaj devet projektov uresničilo. Nauvi projekt je Norbert Puskás, predsednik Zveze društev ribičov, nutrapokazo, gde je tapravo, ka iz tej penez se letos štiri jezera obnovijo, tau so jezera Albert, Vašvarsko, v Celldömölku pa tü pri nas v Porabji, jezero Hársas. Cilj tauga projekta je, aj se obnovijo jezera pa okolice jezer, aj se tisti, steri vö k vodej dejo, kak najbola dobro počütijo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Aleš Hojs ostaja notranji minister Poslanci državnega zbora niso izglasovali razrešitve notranjega ministra Aleša Hojsa. Interpelacijo je podprlo 38 poslancev, proti jih je bilo 43. Aleš Hojs se je po uspešno prestani interpelaciji s predsednikom vlade Janezom Janšo pogovoril o nadaljnjem sodelovanju. Že konec junija je namreč Hojs nepreklicno odstopil, a Janša s tem ni seznanil državnega zbora in tako je minister ostal na položaju. Kot je v izjavi za medije po pogovoru s premierjem povedal notranji minister, mu je Janša neodprto ovojnico z odstopno izjavo vrnil. Srečanje predsednikov slovenskega in avstrijskega parlamenta Pred 100. obletnico koroškega plebiscita sta se v Globasnici sešla predsednika slovenskega in avstrijskega parlamenta Igor Zorčič in Wolfgang Sobotka. Predsednika parlamentov sta se srečala tudi s predstavniki slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, predstavniki čezmejnega Geoparka Karavanke ter partnerskih občin Goriška Brda in Železna Kapla. Predstavniki slovenske narodne skupnosti so izrazili željo, da se pred 100. obletnico koroškega plebiscita zgodi napredek v manjšinskih vprašanjih. Ob navzočnosti avstrijske ministrice za turizem Elisabeth Köstinger so govorili tudi o čezmejnih turističnih projektih. Pogačar osvojil Tour de France Tour de France, največja tritedenska kolesarska dirka na svetu, je bila letos popolnoma v slovenskih rokah. Zmagal je 21-letni Tadej Pogačar, drugo mesto pa je osvojil Primož Roglič, ki je bil do predzadnje etape nosilec rumene majice. Pogačar je v predzadnji etapi najhitreje odpeljal kronometer in je na koncu v skupni razvrstitvi Rogliča premagal za 59 sekund. Srebrni jubilej Očesa besede Rimuzine in črkolazen Med 24. in 26. septembrom je v Murski Soboti potekalo jubilejno, 25. srečanje Oko besede, literarni festival, na katerem so se tudi tokrat zbrali pisatelji, ki pišejo za otroke in mlade, poleg njih pa še učitelji, literarni teo- pesmi za otroke Rimuzine in črkolazen Andreja Rozmana Roze, še dela Pobeg avtorja Igorja Karlovška, Si že kdaj poskusil luno? avtorja Boštjana Gorenca - Pižame, Babica za lahko noč avtorja Vinka Möderndorferja ter Tim- da je oko slovenske umetniške besede, namenjene otrokom in mladim, danes veliko vedrejše, kot je bilo pred 25. leti, da bolj smelo, bolj iskrivo gleda v svet in dlje. Drugič pa zato, ker nam je, sooblikovalcem te zgodbe, bilo dano nekaj posebnega; da smo s tem, ko vsi rastemo z idejami, s knjigami, s filmi, z glasbo in drugimi duhovnimi rečmi mi rasli še z Očesom besede,« je še izpostavil čina tudi objavljena. Literarni nastopi udeležencev srečanja v izobraževalnih institucijah potekajo vse od leta 1996, koordinira pa jih Vesna Radovanovič. Doslej je sodelovalo 31 institucij, stalnica so vse soboške osnovne in srednje šole, druge institucije v Pomurju, že vrsto let pa sodelujejo tudi porabske šole. Učenci DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik so letos preko videopovezave prisluhnili predstavitvi knjige Nagrado večernica za leto 2019 je prejel Andrej Rozman Roza retiki, bibliotekarji in založniki. V okviru festivala podeljujejo tudi nagrado za najboljše slovensko mladinsko delo, ki je izšlo preteklo leto. 24. večernico je za zbirko pesmi za otroke Rimuzine in črkolazen prejel Andrej Rozman Roza, pesnik, pisatelj, dramatik, prevajalec in igralec, ki je ob prejetju nagrade dejal, da je vesel, da je nagrado dobila ta knjiga, ki mu veliko pomeni, a bi šla brez tega mimo skoraj povsem brez pozornosti. »Hvala, da ste s srečanjem in nagrado vztrajali tako dolgo, da sem jo dobil,« je še poudaril letošnji nagrajenec in s temi besedami požel veliko smeha in aplavza prisotnih v Gledališču Park, kjer je tokratna prireditev zaradi novega koronavirusa minila brez mladih obiskovalcev. »Večernica se za zdaj kaže kot virusno odporna in vzdržljiva,« je v nagovoru dejal Matija Stepišnik, odgovorni urednik časopisa Večer, in dodal: »Če je v vsem slabem kaj dobrega, je bilo v čudnem, težkem letniku 2020 dobro to, da so se otroci, predvsem pa mi, odrasli, zavedeli nekaterih stvari, ki smo jih v galopiranju dni sredi ponorelega časa pozabili.« Med nominiranimi deli za Večernico 2019 so bila, poleg zbirke buktu Timbuktu avtorja Petra Svetine. Žirijo so sestavljali predstavniki časnika Večer, Društva slovenskih pisateljev, Društva za humanistična vprašanja Argo, revije Otrok in knjiga ter Zveze bibliotekarskih društev in sekcije IBBY, in sicer Igor Saksida kot predsednik ter Darka Tancer Kajnih, Kaja Bucik Vavpetič, Dragica Haramija in Petra Vidali kot članice žirije. »Bilo je na pomlad leta 1995. Spomnim se, da sva šla s Ferijem skozi soboški park in se pogovarjala, kako bi knjižni program založbe Franc-Franc razširila s kakšno vidnejšo literarno prireditvijo. In takrat je Feri prišel na plan z drzno zamislijo, da bi Murska Sobota postala prizorišče pisateljskega srečanja, ki bi tematiziralo sodobno slovensko mladinsko književnost,« je na slavnostni prireditvi pojasnil Franci Just in poudaril, da je založba ob podpori soboške mestne občine, ki je prevzela skrbništvo nad srečanjem, oktobra istega leta pripravila prvo srečanje z naslovom Oko besede. »Vesel sem, da smo vztrajali. Prvič, zaradi tega, ker smo z murskosoboškimi srečanji mladinskih slovenskih pisateljev nekaj prispevali k temu, Gornjeseniški šolarji so se preko videopovezave povezali z Barbaro Hanuš Franci Just, Feri Lainšček pa je priznal, da je takrat razmišljal predvsem o tem, »zakaj pisatelji, ki pišejo za otroke in mladino niso obravnavani enakovredno kot pisatelji, ki pišejo za odrasle«. Potem, ko so napletli veliko »niti in mrež«, se jim je pridružilo še nekaj ljudi, tako da so s skupnimi močmi uspeli narediti »nekaj za to, da imajo, imamo, pisatelji, ki pišemo za otroke in mladino, na tej tehtnici zdaj malce drugačno težo.« Festival, ki ga od leta 2016 izvaja ARGO, društvo za humanistična vprašanja, ima tri temeljne sklope, ki so njegova stalnica. Poleg podelitve večernice so to še nastopi avtorjev v izobraževalnih institucijah v Prekmurju in simpoziji, ki obravnavajo aktualna vprašanja mladinske književnosti. Na simpozijih, ki jih pripravlja revija Otrok in knjiga oziroma v sodelovanju z uredniškim odborom urednica Darka Tancer Kajnih, je doslej sodelovalo več kot 110 različnih referentov s 173 prispevki, od katerih je ve- Porabje, 1. oktobra 2020 Križkraž Slovenijo poznaš. Avtorica Barbara Hanuš, profesorica slovenščine in pedagogike, višja knjižničarka ter strokovna sodelavka revij Ciciban in Cicido, je avtorica številnih slikanic, beril za osnovno šolo, delovnih zvezkov in strokovnih člankov s področja bralne pismenosti. Pet let je delala na ljubljanski šoli v Rakovi Jelši, kjer je veliko otrok priseljenih iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Tam je iskala poti, kako v mladih spodbuditi strpnost in sposobnost empatije do drugih etničnih skupin. Spoznala je, da je dobra knjiga ob tem lahko v veliko pomoč. Avtorica je zdaj sama priseljenka, saj živi v Banjaluki v Bosni in Hercegovini, kjer dela kot učiteljica slovenščine. (Slika na 1. strani: Ob srebrnem jubileju Očesa besede je pisno zahvalo za sodelovanje prejela tudi Zveza Slovencev na Madžarskem. Na fotografiji zamaskirani (od leve): Marijana Sukič, Franci Just in Andrea Kovács.) Tekst in fotografije: Silva Eöry 7 Meša pri svetlobnom križi Pod Srebrnim brejgom … 24. septembra je minaulo deveto leto, ka so v Sakalauvci postavili svetlobni križ, steri se zdigava nad vesnico. Vsakšo leto ob oblejtnici se pri križi slüži meša, na stero pridejo vernicke nej samo iz vesi, liki iz okaulice vesi do Varaša tö. Mešo je slüžo varaški župnik Imre Bodorkós, somešüvo je domanji župnik Tibor Tóth, njima se je zavalila županja Valerija Rogan Letos je mešo slüžo varaški župnik, dekan Imre Bodorkós, steri je v svoji pridigi gučo o tom, gé vsepovsedik se človek v svojom žitki sreča s križom. Gda ga krstijo, gda se ženi, gda ga blagoslavlajo ... Prkrižimo se, gda k stauli sedemo, gnauksvejta so se lidge prkrižili, gda so kakšno vekšo delo začnili, križ so namalali na kolač krüja, prva kak so ga vrezali. Papa Benedikt XVI. je prej gnauk etak odgovor dau, gda so ga pitali, zakoj trbej vsepovsedi razpitje gorobejsiti, križe postavlati pa z njimi postršüvati mlajše. Križ je prej znamenje za tau, kak je leko človek Vörnicke so prišli iz več krajov kruti (kegyetlen) do svojoga bližnjoga, do sočloveka, steroga je na križ pribijo. Dapa križ je simbol božje lübezni tö, vej je pa na njem Baug mrau za nas, ka bi se mi zbidili v nauvi žitek. Pred blagoslovom, steroga je župnik Bodorkós povedal v slovenskom geziki, ranč tak kak ništrne druge tale meše, se je župniki pa vörnikom zavalila županja Valerija Rogan, stera je že zdaj zaprosila domanjoga župnika Tibora Tótha, ka bi drugo leto na 10. oblejtnico križa on slüžo mešo. Pri meši sta popejvala združena cerkvena zbora iz Števanovec pa Gorenjoga Senika. K meši je prišla slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss tö. Po meši so se vörnicke eške dugo drüžili, čakala nji je pogostitev (agape), za stero sta poskrbeli lokalna pa slovenska samouprava Sakalovci. M. Sukič Foto: A. Vajda … v Sloveniji več nemajo nogometa v Evropi. Mura eške nej gola v toj sezoni dobijla, prva je nej k njim velki PSV Eindhoven prišo. 1:5 se je pod reflektorami v Fazaneriji končalo, depa pojdje so dobro, pošteno pa s srcom labdo brsali. Eške dvej štangi so stepli, na ijpe je tak vögledalo, ka bi leko ovak tö bilau. Na konci so leko visko glavau zdignoli pa doj s trave odišli. Vej je pa od PSV-ja najdrakši igralec petkrat več vrejden kak cejla ekipa Mure vküper. Na skur drugom kraji svejta pa je Celje nej tak doj odišlo. V Erevani v Armeniji je Ararat Celji samo en gol dau, depa zavole je bilau, ka so uni tö vöspadnoli. Pripovejst Evropa se je zgotovila, doma pa de bitje za nauve gole tadale šlau. Tadale drugo bitje tö dé, bitje na kulturnom stadioni. Na njem se ne vej, sto komi gole dava, sto koga brse, sto komi autogole dava. Skur cejla fronta kulturni delavcov vküper drži pa ministri za kulturo tumači, se njemi na vüje tejra, ka tau njegvo delo nikšno delo nej. Kriza corona je velki kvar v kulturi tö naprajla. Un pa se tak dela, kak bi vse v najlepšom rejdi bilau. Bole njemi tau, kak že povejdano, doj davajo, bole nika neške čüti. Ali pa se zmejs zglasi pa povej, kak un pa njegvi najbukše delajo, kak leko. Pa je po tejm znauva bitje, bitje z gezikom, bitje z rečami, s protesti. Gvüšno, ka ga zovejo, aj dun odide pa ministrov stolec komi drugomi prejkpisti. Depa trda kauža njemi tau ne dopisti. Vse bole trdo kaužo pa majo lidge, nej ji je malo, ka vsikši petek v Lublani protesterajo. Neškejo pa neškejo se dojstaviti, dokejč ji najbole prejgnji dun nedo poslüšali. Zaprav, če nedo volau meli bar nika tak naprajti, kak uni škejo, si želejo. Neka lejt nazaj se je že zgodilo, ka so protesti ranč té odnesli, steri zdaj znauva stolce segrejvajo. Depa zdaj nika tak vö ne gleda, ka bi se takše leko zgodilo. Koalicija zagnauk vküper drži, vseeno, ka eni ministri bole po svoje füčkajo. Njigve naute se najbole prejgnjomi zmejs ne vidijo najbole, depa dun vsi na svoji mestaj sedijo. Na svojon, stolci najbaukšoga na svejti, pa eške tadale biciklist Primož Roglič sidi. Istina, ka je v Franciji na konci drugi biu, je eške tadale prvi. Zavolo vsega toga, ka so Slovenci zadnja lejta na svoji potačaj naprajli, mladi vse bole so tö pedale klačiti začnoli. Kak je pred lejti bilau, gda so smučarge euforijo naprajli, zdaj se tou s tejm športom godi. Depa smučanje je dragi šport, pri dirkanji na dvej potačaj tau malo ovak vögleda. Za poštijo nej trbej karte plačati kak za snejg. Pa tau tö, vsikši leko na kakšom starom piciklini začne bole naglo se pelati. Tak se leko že vidi, ka mlajši so nej več samo nut v drese od Messija, Ibrahimovića pa eške koga drugoga zravnani. Zdaj se že leko vidi, ka njim na rbti piše Roglič ali pa Pogačar. Vsebole pa se na rbtaj ali pa naprej kaj drugo tö leko vidi, se tapršté. Mladi, steri ne govorijo, liki gučijo, škejo, aj se tau vidi. Tau so tisti, sterim je domanja rejč prva pa po tejm tista knjižna slovenska. Tak mladi Prekmurci, skur gnako rejč gučijo kak Porabci, nosijo napisano: »Gučin, pa ka mi stoj more!« S tejm dajo vedeti, od kejc so gé pa tau tö, ka aj se lokalno vekše poštenje zadobi. Centralizacija vsega ta v Lublano se njim sloj ne vidi. Uni škejo decentralizacijo, aj regije vekšo mauč dobijo, gda za nji dé. Srebrni brejg bi od toga dosta vedo povedati, če bi škeu. Tau tö, kak brigo trbej meti za slejgnjo grüdo svoje zemle, za slejgnjoga svojoga človeka. Depa njega niške nika neške pitati. Porabje, 1. oktobra 2020 Miki Roš ... DO MADŽARSKE Nova ministrica v vladi S 1. oktobrom je postala ministrica brez listnice Katalin Novák, ki je do sedaj bila državna sekretarka, odgovorna za družine na Ministrstvu za človeške vire (EMMI). »Moj cilj je dvig življenjskega nivoja družin, to je najboljša naložba, saj s tem vlada vlaga v generacije prihodnosti,« je povedala nova ministrica in dodala, da bo v proračunu za leto 2021 dva in polkrat toliko sredstev, namenjenih za družine, kot je bilo leta 2010. Madžarska vlada namenja 5 odstotkov bruto domačega proizvoda podporam za družine, to je 2500 milijard forintov. Zahvaljujoč podporam se je skoraj za 80 odstotkov dvignilo število porok v primerjavi s podatki izpred desetih let, število ločitev je najnižje v zadnjih 60-ih letih, v prvem polletju leta 2020 se je rodilo 2500 več otrok kot v enakem obdobju lani. O zaposlitvi žensk je izpostavila, da vlada ponuja mladim materam več možnosti, če želijo, so s svojim otrokom lahko doma celo do treh let, lahko se pa kar hitro vrnejo v službo, saj porodniško podporo lahko dobivajo tudi stari starši. Madžarska ni spremenila svojega stališča Stališče madžarske vlade v zvezi z migracijami se od leta 2015 ni spremenilo, je povedal državni sekretar Zoltán Kovács, odgovoren za mednarodno komunikacijo o novih načrtih migracijske politike Evropske unije. Izpostavil je, da morajo evropske države sodelovati pri tem, da bi migracije zaustavile izven meja Evrope in jo s tem razbremenile. V interesu tega bi morale evropske države sodelovati z državami, od koder prihaja največ migrantov, da bi ljudem doma zagotovile primerne življenjske pogoje. Torej pomoč naj se nudi tam, kjer so problemi, ne smejo se problemi uvažati v Evropo. Meje Evrope je potrebno obraniti, meni vlada, zato naj se zunaj meje kontinenta postavijo točke, kjer se obravnavajo prošnje migrantov. Madžarska ne podpira obveznih kvot, se pa strinja s tem, da se morajo evropske in schengenske meje obraniti. V interesu tega naredi vse potrebno, hkrati pričakuje od EU, da dobi enako podporo, kot jo dobivajo druge schengenske države. Državni sekretar je poudaril, da je Madžarska od leta 2015 potrošila za obrambo šengenskih mej več kot milijardo evrov, toda od Bruslja v ta namen ni dobila niti centa. 8 Pravi Andovčan Laci Karba v Varaši žive že v Sakalauvce šli v arando od mladi lejt naprej, od nje- (podnajem), prvi razred sem ga samo malo lüstva vej, ka v šaulo že ta odo. Sledkar so je Slovenec, tau pa še menje, te stariške zidali pa leta 1964 ka se je v Andovci naraudo. Kak bi pa nej, vej pa kak od matere stariške tak od oče stariške so iz Andovec bili. Leko, ka je fejst mlado že v Varaš prišo, depa potistim je sploj dosta odo tavö k babici. Kak je pripovejdo, najlepše spomine iz tisti časov ma, še gnesden ma večkrat na misli pride, kak so žmani bili tisti kromči, stere so Laci Karba se je naraudo v Andovca babica v peči pekli. - Laci, malo lüstva zna tau smo sé v Varaš v te ram prišli, od tebe, ka andovske kore- gde zdaj živemo.« nine maš pa še menje, ka - Od tec, iz Varaša, si odo znaš slovenski. zato nazaj k babici v An»Dja sem eden med tistimi, dovce? steri smo nej samo v Andov- »Dosta, dja sem sploj rad bejo ci gorrasli, liki tam sem se v Andovca, še zdaj rad odim. naraudo tö. Tau je leta 1956 Če bi te emo pejneze, gda se v šaulo odo, dja sem vsikšo leto v Andovci bejo, dočas ka se je šaula nej začnila. Krave sem paso, s senauv smo delali, želi smo, vse sem pomago, ka je trbelo. Če smo malo fraj bili, te smo leteli prejk v Števanovce na štrand se kaupat. Gda je za tau nej bilau časa pa fejst vrauče bilau, te smo nutra v mlako zoskakali pa tam smo se hladili. Dosta časa smo nej meli, zato ka zaranka smo krave pasli, potejn smo s senauv delali, zadvečerek smo pa znauva krave pasli. Potejn, gda so krave podojili, te smo pa mlejko nesli v zbiralnico (tejcsarnok), gde smo se mladi vsigdar srečüvali.« - Bilau je pri babici telko mesta, ka ste vsi mesto meli? »Bilau, zato ka té se je tau nej štelo, če poplate vküpdržimo, gda spimo. Šest nas je bilau v ednoj iži pa itak smo mesto meli, baba so pa v künji spali. Kak je špajert bejo, tam so meli postelo, depa ta smo vudne nej smeli sesti, zato ka vsigdar tak lopau mejla poslano pa tau je nam prepovejdeno bilau.« - Kak se spomniš na tau, ka ste djeli? »Vsikši drügi večer so kromče pekli baba pa te smo je s segnjeno mlejkov djeli, ne vejm, zaka, depa tau djesti je nam nikdarnej više prišlo.« - Še tak je dobro bilau v Andovci pri babici, ka je dosta Baba pa mati na števanovskom cintori trbelo delati? »Nam je tau nej delo bilau, mi bilau, gda je revolucija bila pa je Klošin ram odavo, gde je smo z veseldjom pomagali. Če zavolo tauga so mojo mater moja babica živela, dja bi ga je ranč vrauče bilau, gda smo nej mogli v Varaš odpelati, dolatjöjpo. Mena še zdaj več- naklajali ali da smo senau na tak so te veško babo prištölali krat naprejpridejo spomini, pod naklajali, nam se je tau iz Števanovec. Tak sem se te kak smo po vodau odli na nikanej štelo. Še tau nej, ka dja tam pri Klošini naraudo, stüdenec, steroga so skopali smo vsigdar bausi odli, samo zato ka moja mati je od tistac Zabrgančari. Gda se je te doj- te smo meli črejvle, gda smo valaun bila.« šo, ka süča bila, te smo pa v želi, gda si že baus nej mogo - Kelko lejt si živo v Andovci? dau odli pa s kantami smo odti po strniški.« »Malo, vejn šest lejt, te smo nosili domau vodau. Gda sem - Najbola krave je nej sto niškenej pasti, kak ste vi s tejm bili? »Mi smo radi pasli, sploj pa te, gda smo leko malo soli vkrad- slovenske korenine. »Nej, zato ka žena je Vogrinka pa vsigdar vogrski gučiva, depa dja sem tisti pravi Andovčan, steri se je še doma v vesi naraudo, pa tauga že sploj malo je, taši se samo že med starejšimi najdejo.Vej pa tistoga ipa so se mlajši že v Varaša v porodnišnici (szülőotthon) narajali.« - Zdaj še odiš kaj tavö v Andovce? »Že bola rejdko, najbola te, gda drva spravlamo na zimau, gobe več trno tü ne berem.« Andovska baba, mati, sestra pa sestrino dejte - Zaka, vejpa tvoj nili pa osolili kravam. Te smo oča je bejo najvekši gobar v tau leko delali, ka smo steli, cejloj krajini? zato ka krave odtistac, gde »Zato, ka gnauk sem sploj dosje posoleno bilau, kraj so nej ta gob najšo, telko, ka sem šle. Ranč tak, gda smo od je nej mogo domau nesti. Ka mojga strica cigaretline leko mo zdaj delo, sem si mislo, vkradnili, te je tö dobro bilau drügo nej bilau, v gosterdje krave pasti, tašoga reda smo sem je skrijo. Depa gda sem Njegvi oča je trno rad gobe brau tak kadili kak cug.« - Ka ste delali vzimi? »Ka drügo, gda je dolaspadno snejg, te smo se sankali cejli den. Bilau je tak, ka še babo smo s sanami dolapripelali z Djulašoga brga, gda je fejst sklisko pa ledeno bilau, eno rejč nej prajla, ka nede.« - Dosta lüstva ne vej, ka maš Porabje, 1. oktobra 2020 nazaj prišo, ranč edno gobo sem nej najšo več tam. Sledkar sem zvedo, ka je Tupin Joška ranč tamta odo pa je vido, kama sem je srano pa je vsakšo milo gobo odneso, dja od tistoga mau več ne odim gobe brat.« Karči Holec 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 5. Krajini pri grajnci gordržita erbo S Sombotela se leko v ednoj dobroj vöri pripelamo v središče Zalske županije Zalaegerszeg. Gda se pelamo nut v varaš, najdemo njegvi simbol, baročno farno cerkev s 44-mejterskima törmoma tam, gde je že od nekda biu center mesta. Nej daleč od tistec stogi zidina Gledališča Sándor Hevesi, gde igralce včijo tö. Pred gledališčom je vöpostavlena »cerkvena vöra na zemlej«: v edno klo- no. Tau ilojco pa je lüstvo največkrat gorponücalo, gda si je rame zidalo. Gvant so z lena pa konauple redili, ženske so med vküpnim delom rade pripovejdale. Gda so v etoj krajini nafto najšli, je dosta moškov odišlo za delavca. V rimski cajtaj je veuko znamenje mejla Jantarova paut (Borostyánkő-út), štera je prauti söveri pelala prejk Ljubljane, Rédicsa ino Zalalövőna. V Naučni Elizabetin trg v Nagykanizsi – lejvo za vodometom stogi kip kralice njo z glažojne so nutdjali staro vöro s törma farne cerkve. Če pa je trnok vrauče, leko staupimo na sausedni trg ino se malo ladimo z vodauv stüdenca »göcsejski tulipan«. Paverske zidine té krajine nutpokaže Göcsejski škanzen, prvi vogrski muzej na praustom. Na originalnom mesti stogi samo mlin, drüge rame so po vesnicaj vrazmo pobrali ino tü na nauvo postavili. Sploj pauleg, v Muzeji madžarske naftne industrije, pa leko spoznamo, kak so v etoj krajini nafto pa zemelski plin (kőolaj és földgáz) vödobivali. Prva kak liki bi se napautili vö z Zalaegerszega, poglednimo malo kaulivrat s staumejterskoga televizijskoga törma, s šteroga v lejpom cajti vidimo cejlak do Blatnoga jezera ino alpski bregauv. Vidimo krajino Göcsej tö, k šteroj sliši skoro 70 vesnic. Tam je sploj dosta gaušč, štere samo potoki pa tranki vrazmo vsečéjo. V zemlej dosta ilojce geste, zatok je bilau paversko delo trnok žmet- etoj slejdnjoj vesnici so pautnicke prejkstaupili reko Zalo ino tak šli dale prauti Somboteli (Savarii). Lüstvo v nekdešnjoj »Salli« je živejlo v veuki leseni ižaj, kisnej pa so zidali kamene rame, v šteraj so kürili pod podom. Če s poštije »86« pri mostej nad potokom Krka dojzavinemo, pridemo v ves Zalabaksa, gde domanja balada guči od Annuske Kósa, štera je sebé vmaurila vküper s svojim lübinom. Njeni stariške so nej stejli srmačkoga lapca za zeta, tak zdaj badva mladiva počivata na veškom cintori pod strejtim marmornim spomenikom. Leko, ka sta se včási pogučavala v cerkvi vesnice Nova tö - tam se zavolo arhitekture prej čüje vsakša rejč, štero šuktivamo pri posaudi za svečano vodau. Podajmo se dale prauti krajini Hetés, štere vekši tau gnes v Slovenijo prejkvisi! Tam je zvekšoga vse ravno, nekda pa je bilau vseposedik müzge. Lüstvo je lauvilo divjačino ino ribe, samo kisnej je začnilo trdo zemlau delati. Daleč je erična njina tkanina, štero leko vidimo v muzejaj v Sloveniji ino na Rovačkom ranč tak. Gvant so si redili s platna ino je biu bole farbasti kak tisti v Göcseji. V vesnici Csesztreg so oprli »Ižo tradicije«, v šteroj nutpokažejo ljudsko erbo štiri krajin: Göcseja, Hetésa, Medjimurja ino Prekmurja. V njinom »živom muzeji« leko vösprobamo pravi paverski žitek tö. Bili so cajti, gda je v varaš Lenti prihajalo sploj dosta Slovencov, ka bi kaj küpilo. Gnes največ gostov tapride v termalno kaupanco, štera má pokriti tau tö. Njena voda vrači reumo, ženske betege ino nevole z nogami. Z varaša se leko z malim cugom odpelamo prauti vesnicam Csömödér ino Kistolmács, tau je najdugša (109 km) štrejka gozdne železnice na Vogrskom. Na prazni bagonaj pa eške gnesdén lejs vozijo. Napautimo se dale prauti malim bregam Zalske županije! V vesnici Kehidakustány najdemo kurijo držine Deák, gde je »maudrec domovine« dosta erični vogrski politikov gorprijo. Kak na dosta mejstaj v etoj krajini, tam ranč tak majo edno termalno kaupanco. Tak je tau v Zalaszentgróti tö, šteri pa je ovak eričen eške po ednom najstarejšom mostej na Madžarskom. Dvakrat so ga že mogli rejšiti, ka bi se nej vküpporüšo: gnauk med drügov svetovnov bojnov, drügič v leti 2001. Z imenom Ferenca Deáka se srečamo eške gnauk na srejdi zalski bregauv: naraudo se je leta 1803 v vesi Söjtör, štero najdemo, če malo doj s poštije »74« zavinemo. Njegva mati je med porodom mrla, tak je Deák gorraso pri žlati. V držinskom rami gnes leko spoznamo žitek nemešnjakov v »reformnom časi«. Duga poštija nas končno pripela v varaš Nagykanizsa, od štere grad je emo trnok veuko znamenje v törski cajtaj. Gnes slüži mesto kak dveri Vogrske prauti Rovački, že od 1860-i lejt pa od tistec pela železnica prauti Budi pa Beči tö. Pesem »Megy a gőzös Kanizsára« so oprvim spejvali v ednoj ljudskoj gledališkoj igri, do gnes je gratala trnok prilüblena ljudska pesem. V Nagykanizsi je najbole erična zidina »iža železnoga možaka«, na šteroj skaus edno Küzmič v 18. stoletji tam cejli Nauvi zakon na našo materno rejč obrno. Po poštiji »7« se pripelamo do varaša Letenye, šteri se zavolo toga tak fejst razvija, ka na vogrsko-rovačkoj grajnci tam prejkdé avtocesta. Má pa eden veuki park tö, šteri je eričen po ednoj platani s 30 mejterskov kronov. Sploj pri grajnci V Zalaegerszegi vsikšoga čaka kaupanca na 7,5 hektaraj s 7 orijaškimi tobogani (csúszdák) okno vövisi železen vitez – tam je bila bauta za železne škéri. Glavni trg je daubo ime po kralici Elizabeti (Sissi), zvün njenoga kipa najdemo na placi eške takzvani »törski stüdenec«. Če se napautimo malo vö z varaša, leko pridemo do spomenika nekdešnjoga grada, šteri je v viheraj zgodovine cejlak na nikoj prišo. Pet kilomejterov od centra se leko kaupamo ali ribe lovimo v jezeri za čanakline, tam pa stogi eden najvišiši razgledni törem v rosagi tö, šteri je s svojimi 48 mejterami inda slüžo kak törem za vökopanje nafte. Če mamo volau malo na picikli sejti, se leko odpelamo v vés Homokkomárom, na štero prauškarsko mesto vsikši z drautovim somarom pride. Zvün vesi vidimo male bregé s pejska, štere je v visini 2-5 mejterov vküpznoso vöter. V drügom pravci, eške itak prauti reki Müri, pridemo v vesnico Surd, štera dosta znamenüje za nas Slovence, vej je pa protestantski predgar Števan Porabje, 1. oktobra 2020 pela paut nazaj prauti Lentini. Zmejs, v vesnici Páka si leko poglednemo rojstno ižo eričnoga vogrskoga škonika fizike Józsefa Övegesa, vrejdno se pa je staviti pri bunkeri v lesej tö. V 1950-i lejtaj so na cejloj djužnoj grajnci Madžarske (od Szegeda do našoga Porabja, v dužini 630 km) zdignili štražne törme. Tau so zvali »Rakošina linija«, od štere zgodovino leko spoznamo v kulturnom domi v Páki. Pri ednoj drügoj vesi, Bázakerettye, so med oböma bojnama napravili edno ejkstra vesnico za merkanarske naftne strokovnjake, gnes si pa leko poglednemo eške graubo veuke zidine, rezervoare ino törme, štere so nücali pri vökopanji. Z malimi vesnicami pauleg Müre slobaud djememo od Zahodne Vogrske, nauve poti nas pelajo prauti Blatnoma jezeri. -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 5. »Valen, moj Gospaud, z vsejmi tvojimi stvarmi« Glavni varaš Češke, Praga, je njegvoma brati pa je žau med najlepšimi mestami v gratalo ino dau Venčeslava Evropi. Pravijo, ka go je stvau- tejlo prejk v katedralo svero sveti Venčeslav (Szent toga Vida prinesti. Pod njegVencel), gda si je odebero vim kipom na Vaclava trgi v center rosaga. Svoj dvaur je Pragi piše: »Sveti Venčeslav, té knez (fejedelem) emo na ne püsti, ka na nikoj dejejo bregej Višegrad, v srcej vara- nas ino tiste, šteri za nami ša, na Hradčanaj pa je začno pridejo!« zidati romansko katedralo svetoga Vida. 29. septembra na kalendari Naraudo se je kak Vaclav piše ime Mihael (Mihály), na začetki 10. stoletja, oča gnesnedén pa na té dén drma je mrau pri dvanajset lejtaj. Gor ga je ranila bogabogéča babica sveta Ljudmila, štera ga je dala v šaulo k vučenikom svetoga Metoda. Gda je gorraso, je v svojo domovino pauzvo vönavčene dühovnike z dosta rosagov, češki narod je zdigno na evropski nivo. Sveti Venčeslav je biu čeden ino Mihael je eden od sedem nadangelov – je veuki mirolüben knez, voditel nebeski šeregov, šteri s svojov sablov njegva dobdojoblada vse hüdo rodelnost ino vörnost pa sta se nej vidli ništernim pogan- žimo eške svetek drügi dvej skim velikašom. Zlažali so nadangelov, Gabriela ino njegvoma mlajšoma brati, ka Rafaela ranč tak. Mihael znaga šké knez vmoriti. Boles- menüje »što je kak Baug?«, té lav je zatok pauzvo brata na angeu je biu že z imenom svoj grad, gde sta vküper bila postavlen prauti kači-šatani, pri meši ino na viteški špi- šteri je sto prvoga človöka laj. Drügi zranek je Boleslav zapelati. V Nauvom zakoni brata čako pri cerkveni dve- ga vidimo med svajüvanjom raj ino ga vsejko s sablov po z vragaum, v Apokalipsi pa je glavej. Venčeslav je nej sto na že voditeu Angelov, s šterimi brata rokau zdigniti, zatok je čüdovitno dojoblada Šatana. zbejžo v cerkev, gde so ga pa- Nadangela Mihaela največdaške od Boleslava bujli. Tau krat namalajo s sablov ali je bilau 28. septembra, ka je sulicov v rokej. eške gnes Venčeslava svetek. Ime Gabriel hebrejski znaGda je njija mati Drahomira menüje »Boži mauž«, v zvejdla za bratomor, ga je Nauvom zakoni un oznani tomačila kak kaštigo za tau, narodjenje Ivana Krstitela ka je dala bujti svojo taščo ino Jezoša. Največkrat ga viLjudmilo. dimo, kak v Gospaudovom Po smrti je sveti mantrnik imeni gorpoiške Marijo, zaz nebes dale talo dobraute, tok so leta 1921 pápa Bene- dikt XV. tak zapovödali, aj se njegvi svetek drži 24. marciuša, en den pred Marijinim oznanjenjom. Od začetka 1950-i lejt je un patronuš radia ino drügi medijov, po ljudskom vörvanji pa ga za svojoga držijo eške poštaške ino poslaniki. Nadangel Rafael nosi ime »Bože vrastvo«, o njem štemo v knigi Tobije. Sprevaja mladoga Tobijo na paut v dalečnjo krajino, ka bi rejšo njegvo ženo od mantranja hüdoga dühá. Gda se povrnéta, vözvrači eške staroga Tobijo tö. Rafael vela za angela, šteri pomaga človöki dosegniti zdravdje ali ga sprevaja na pauti. Na kejpaj ga največkrat vidimo z vandraškov palcov, takzvana Rafaelova družba pa pomaga katoličanjskim Slovencom po cejlom svejti. Žmetno je povödati, gde je varaš Stridon, v šterom se je sveti Hieronim (Szent Jeromos), veuki cerkveni škonik ino prevajalec Svetoga pisma naraudo. Ništerni pravijo, ka je tau mesto nindrik blüzi gnešnjoga slovenskoga varaša Pivka (niže Ljubljane), Hrvati pa so gvüšni, ka je v Istriji ali Dalmaciji. Od toga pitanja má vekšo znamenje, ka je Hieronim na latinsko rejč dojobrno cejlo Biblijo, njegve knige gnes poznamo pod imenom »Vulgata«. Hieronim se je naraudo kauli leta 345. Čednoga pojbiča so stariške poslali v šaule v Milano ino Romo, za en malo se je trnok dobro navčo latinski. Pri svoji 21 lejtaj se je dau okrstiti ino začno nauvo živlenje. Trinajset lejt kisnej so ga posvetili v dühovnika, po tistom se je včiu v Carigradi (Konstantinápoly). Gda je leta 382 prišo v Romo, so pápo Damaza začnila brigati njegva pisanja. Sveti Oča so Hieronima prosili, aj na nauvo na latinski dojobrné cejlo Biblijo. Un je oprvim samo vöpopravo Nauvi zakon, po tistom pa v Svetoj deželi vse biblijske knige znauvič dojobrno. Tistoga ipa je bilau tau nika posebno veukoga, zatok so ga vsi čestili. Delo je skoro tresti lejt, dosta-dosta kisnej, leta 1546 pa so v Tridenti njegvo »Vulgato« odebrali za edno samo pravo, velano Sveto pismo zahodne Cerkve. Na stara lejta, trüden ino be- drüžb. Pri svoji dvajsti lejtaj je zbetežüvo, ka je na glavau postavilo njegvi žitek. Vse, ka je emo, je raztalo ino odišo v samočo. Edno nauč je čüu pozvanje: »Frančišek, popravi mojo cerkev, ovak se vküpporüši!« Začno je kauli ojti ino predgati srmastvo, živo je od darov, štere je daubo kak kaudiš. Po njegvoj peldi je začnilo živeti furt več nekdešnji padašov, njegvi red je leta 1221 emo že več kak gezero članov. Že prva je – vküper s Klarov z Assisina – stvauro ženski red klaris, takzvani »tretji red« pa je napravo za tiste oženjene, šteri želejo srejdi sveta, depa po regulaj Frančiška živeti. Vsi trgé redi so do gnes prilübleni po cejlom svejti. Legenda pravi, ka so predganje Frančiška Sveti Frančišek Asiškoga rade poslüšale ftice tö – svojim je eške dosta lej»sestricam« je zapovödo, aj ostanejo hvaležni poga včino, un svojoma Stvoriteli je na priliko za božič leta 1223 težen, je mogo bejžati pred oprvim postavo »žive djasli«, tauvani, šteri so nutvdarili od tistoga mau mamo šegau v njegvi klaušter v Betlehe- betleheme postavlati. Na den mi. Delo je do slejdnje sape, povišanja svetoga križa je na konci žitka je že diktéro leta 1224 na rokaj, nogaj ino svojoma pisari. V leti 419 je prsaj zadaubo znamenja Krimrau na den 30. septembra stošovi ran (»stigme«), štere – tau je eške gnes njegvi sve- je noso do smrti. tek - njegve ostanke so sledik Dvej leti kisnej je betežen, prejk v Romo odnesli. na posteli napiso svojo erično »Sunčno pesem«, »sestra Sveti Frančišek Asiški (Assisi Smrt« - kak go je v etoj himni Szent Ferenc) se je naraudo zvau – pa ga je gorpoiskala leta 1182 v ednom malom 3. oktobra 1226. (Njegvi svevaraši v sunčnoj taljanskoj tek po tradiciji držimo 4. okkrajini Umbrija. Njegvi oča tobra.) Njegvo tejlo počiva je odavo francusko blago, pod lejpov bazilikov v varaši vej je pa bila njegva mati od Assisi, gde se že duga stoletja tistec. Gda se je naraudo, ma zbérajo prauškarge s cejloga je oča dau ime Francesco ali sveta. »mali Francuz«. Tak je ka-dmzalo, ka un tö bautoš grata, ilustraciji: biu je düša veseli pojbinski Szilveszter Bartkó Porabje, 1. oktobra 2020 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 02.10.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 10.40 TV-izložba, 10.55 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Zvezde velikega platna: Al Pacino, britanska dokumentarna serija, 14.35 TV-izložba, 14.50 Prisluhnimo tišini, 15.05 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.40 Špasni učitelj: Parčki, nizozemska otroška nanizanka, 16.05 Čist zares: Strip, 16.30 Infodrom, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, Slovenski magazin, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Pujsa Pepa: Zvezde, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Kinoteka: Zvezde velikega platna: Meryl Streep, britanska dokumentarna serija, 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo PETEK, 02.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.40 Videotrak, 11.40 Dobro jutro, 14.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.15 Poletni koncerti iz naših krajev - Vražji muzikanti na Ptuju, 16.35 Otroci Sredozemlja: Portugalska, 17.55 Mojster in njegov Gašper, portret, 18.55 Videotrak, 20.00 Neboa: Čarovniška sobota, španska nadaljevanka, 21.10 Ajla, hči vojne, turški film, 23.10 Zadnja beseda!, 0.05 Videotrak, 1.05 Info kanal SOBOTA, 03.10.2020, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 9.00 Nika, mladinski film, 10.30 Infodrom, 10.50 Osvežilna fronta: Meje telesa, oddaja za mladostnike, 11.20 TV-izložba, 11.35 Tarča, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Kulturni vrhovi: Sv. Primož nad Kamnikom, dokumentarna oddaja, 14.35 Prisluhnimo tišini, 14.50 Dolga alpska transverzala: Očka, je morje še daleč?, francoska dokumentarna serija, 15.40 TV-izložba, 16.00 Naš vsakdanji kruhek: Poskusna vožnja, slovenska nanizanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Erika: Uganka o odtočni pošasti, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 Leta in leta, britanska nadaljevanka, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 22.55 Zgodovina ljubezni, slovenski film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.15 Napovedujemo SOBOTA, 03.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Pričevalci: Kajetan Gantar, 11.40 Danes dol, jutri gor: Zen počitnice, slovenska nanizanka, 12.05 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 12.50 Čudež pri Kobaridu, dokumentarni film, 13.45 Avtomobilnost, 14.35 Pogovor s predsednikom MOK-a Thomasom Bachom, 15.15 Nogomet - državno prvenstvo, Bravo : Mura, 17.40 Simfonični orkester RTV Slovenija, Kana Mitsui, Igor Mitrovič, Per Rundberg in Rossen Milanov (Juhant, Beethoven), 19.00 Videotrak, 20.05 Rezervni načrt, poljski film, 21.35 Zvezdana, 22.30 Aritmični koncert - Prismojeni profesorji bluesa, 0.10 Videotrak, 1.10 Info kanal NEDELJA, 04.10.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.25 Špasni učitelj: Dopolnilni pouk, nizozemska otroška nanizanka, 10.00 Nedeljsko bogoslužje, 10.55 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha: Skrb za človeško bratstvo, 12.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.45 Na lepše, 15.10 Mladi in čudežni T. S. Spivet, francosko-kanadski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti: Grozovita predstava, risanka, 18.50 Mali Timotej: Svetlobni dež, risanka, 18.5 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Med nami, norveška nadaljevanka, 20.45 Intervju, Poročila, Šport, Vreme, 22.00 Ljubezen in banane, ameriški dokumentarni film, 23.20 Samospevi z Ano Pusar Jerič, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo NEDELJA, 04.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.30 Videotrak, 7.30 Duhovni utrip, 7.45 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 8.20 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 8.45 Glasbena matineja, 10.55 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 12.20 Otroci Sredozemlja: Portugalska, 13.20 Ljubljeni, koprodukcijski film, 15.10 Ambienti, 16.00 Zadnji ledeni lovci, dokumentarni film, 17.25 Rokomet - državno prvenstvo, CPL : Trimo, 5. kolo, 19.05 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Blob – genij brez možganov, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Janis - otožna deklica, ameriški dokumentarni film, 22.40 Vikend paket, 0.05 Zvezdana, 0.55 Kaj dogaja?, 1.30 Videotrak, 2.25 Info kanal PONEDELJEK, 05.10.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha: Skrb za človeško bratstvo, 10.40 TV-izložba, 11.00 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Blob - genij brez možganov, francoska dokumentarna oddaja, 14.40 S-prehodi: Andro Merku, imitator, 15.15 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.25 Dober dan, Koroška, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Kulturni vrhovi, dokumentarna oddaja, 17.55 Nejko: Astronavt Čekan, risanka, 18.05 Čebelice: Vida Brest Prodajamo za gumbe, televizijska pravljica, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Platforma, 23.30 Glasbeni večer, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo PONEDELJEK, 05.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.55 Videotrak, 10.05 Dobro jutro, 11.40 Prisluhnimo tišini, 11.55 Na lepše, 12.20 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 13.2 Prava ideja!: Robert Strniša, posel z aronijo, 14.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije, 19.00 Videotrak, 20.00 Otroci Sredozemlja: Malta, 20.55 Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije: Demokratično oblikovanje, britanska dokumentarna serija, 21.55 Posel, turizem in vrhunske manekenke - novi obraz Etiopije, francoska dokumentarna oddaja, 22.50 Greva se Ježka, TV-priredba gledališke predstave, 23.55 Videotrak, 0.55 Info kanal TOREK, 06.10.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Platforma, 10.35 TV-izložba, 10.55 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Dolga alpska transverzala: Očka, je morje še daleč?, francoska dokumentarna serija, 14.45 TV-izložba, 15.00 Duhovni utrip, 15.20 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 15.50 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Kalimero: Ustavite tatu, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Odštevanje do leta 1990: ponovna združitev Nemčije, nemška dokumentarna oddaja, Porabje, 1. oktobra 2020 OD 2. oktobra DO 8. oktobra 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Spomini: Janez Pavčič, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.45 Napovedujemo TOREK, 06.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.55 Videotrak, 10.05 Dobro jutro, 11.45 Slovenski magazin, 12.30 Joker, kviz, 13.25 Avtomobilnost, 14.00 Tenis: Odprto prvenstvo Francije - četrtfinale, 19.00 Videotrak, 20.00 Cunamiji – grozeče svarilo planetu, francoska dokumentarna oddaja, 21.00 Prava ideja! 21.30 Umori na podeželju (XX.): Duh Caustonske opatije, britanska nanizanka, 23.05 NaGlas!, 23.30 Videotrak, 0.30 Info kanal SREDA, 07.10.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 10.40 TV-izložba, 11.00 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Cunamiji - grozeče svarilo planetu, francoska dokumentarna oddaja, 14.45 Osmi dan, 15.20 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.00 Duhec, otroška nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Kostarika: Vrnitev v pragozd, dokumentarni film, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Josip Jurčič: Deseti brat, 18.00 Pri Pajkovih: Mesečnica, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Šivi, srbski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Panoptikum, 23.55 Kostarika: Vrnitev v pragozd, dokumentarni film, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SREDA, 07.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.25 Videotrak, 9.20 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 10.05 Dobro jutro, 11.45 Ambienti, 12.30 Vikend paket, 14.00 Tenis: Odprto prvenstvo Francije - četrtfinale, 19.05 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.15 Nogomet: Slovenija - San Marino, prijateljska tekma, 22.50 Tujca, britanska nadaljevanka, 23.50 Videotrak, 0.45 Info kanal ČETRTEK, 08.10.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Kostarika: Vrnitev v pragozd, dokumentarni film, 10.40 TV-izložba, 10.55 Danes dol, jutri gor: Kamor mož pogleda, žena skoči, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Genij Georgea Boola, britanska dokumentarna oddaja, 14.50 Slovenski utrinki, 15.15 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, 15.45 TV-izložba, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Ekstremizem, 18.00 Dinotačke: Kar se je razbilo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, 21.00 Sto let pozneje, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.35 Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije: Demokratično oblikovanje, britanska dokumentarna serija, 0.35 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Napovedujemo ČETRTEK, 08.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.55 Videotrak, 10.05 Dobro jutro, 12.50 Panoptikum, 13.40 Joker, kviz, 15.00 Tenis: Odprto prvenstvo Francije - četrtfinale, 19.00 Videotrak, 20.00 Z Graysonom Perryjem po ZDA, britanska dokumentarna serija, 20.50 Avtomobilnost, 21.20 Ambienti, 21.50 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 22.55 Letni časi - Jesen, Mate Bekavac in godalni orkester (M. Krečič), 23.00 Pokrajina pesmi, mezzosopranistka Bernarda Fink in kitarist Janez Gregorič, 23.10 Slovenska jazz scena: Renato Chicco Trio, 23.50 Videotrak, 0.50 Info kanal Delavnica »Peka kruha” v okviru projekta ETHOS LAND Razvojna agencija Slovenska krajina je 18. septembra 2020 organizirala delavnico »Peka kruha iz različnih vrst moke ter skrivnosti gospodinje iz okoliških vasi. Pripravili smo 5 vrst kruha, in sicer pšenični kruh s čebulo, pšenični-ovseni kruh, pšenično-rženi kruh Darinka Gostenčnik s porabskimi gospodinjami peke doma«, v okviru projekta ETHOS LAND, ki je financiran iz Programa INTERREG V-A Sodelovanje Slovenija-Madžarska. Glavni cilj projekta je, da Slovensko Porabje pridobi svoje prve registrirane lokalne produkte. Na to temo je agencija organizirala in še organizira več vrst delavnic. Delavnica, ki smo jo organizirali 18. septembra, je bila nadaljevanje tistih delavnic, ki smo jih imeli lani v decembru. Takrat je bil teoretični del, in sicer pravne podlage za registracijo pridelovalca. Delavnica »peka kruha« pa je praktični del in je bila ena od treh delavnic, ki jih bomo izvedli v jesenskem času. Z delavnico smo začeli ob 13. uri na Gornjem Seniku na Slovenski vzorčni kmetiji. Vodila jo je Darinka Gostenčnik, priznana pedagoginja in slaščičarka iz Slovenije. Udeleženke so bile predvsem TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács s kumino, ajdov kruh z orehi in pšenični kruh s krompirjem. Izdelava osnov kruhov je bila pri vseh enaka. Vzeli smo polovico moke, dali kvas ter polovico tekočine s soljo in z oljem, odvisno od recepta. To smo premesili in pustili vzhajati. Potem smo dali ostalo moko in tekočino ter sestavine po receptu in smo pošteno premesili. Pustili smo počivati in na koncu smo jih oblikovali in spekli v pečici. Namen delavnic je bil na eni strani, da nudimo možnost in idejo tistim, ki bi postali naši pridelovalci v okviru projekta in mogoče bi se odločili, da bodo prodajali kruh kot lastni porabski izdelek. Na drugi strani pa smo predstavili, katere vrste kruha lahko pečemo doma brez krušne peči in na kaj moramo paziti pri peki kruha doma v pečici, da bomo dobili lepe in okusne kruhe. Hvala lepa vsem, ki so se udeležili delavnice in posebej hvala gospe Darinki, ki je del svojih bogatih izkušenj predala nam, Porabskim Slovencem. Se vidimo na naslednji delavnici. Viktorija Hanžek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB