YU iSSIM 0040-1978 Kako spremeniti delovni čas (stran 3) Aktivnost SZDL v polnem razmahu (stran 4) Ali tudi v prihodnje po starem? (stran 5) Anton Vramec je Ormožanec (stran 9) Plačevanje komunalnih storitev po položnicah (stran 13) LETO XXXVI., ŠT. 9 Ptuj, 3. marca 1983 CENA 8 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA V PTUJU OB 8. MARCU Delovni razgovor Osmi marec obeležujemo vsa- ko leios konkretnimi aktivnostmi. Proslave dobivajo vse boli delovni značaj v uslalienih oblikah na problemskih Konferencah, po- svetovanjih. predavanjih, kultur- nih manifestacijah. aKademiiah. razstavah, družabnih srečanjin in razaovorih z borkami, aktivistka- mi NOB. materami padlih borcev, družbenopolitičnimi, kulturnimi in znanstvenimi delavkami. Osmi marec simbolizira bor- beni delež žensk v mednarodnem revolucionarnem delavskem gi- banju. Več kot dva milijona žensk-delavk. kmetic, intelektu- alk. študentk, gospodinj seje na najrazličnejše načine vključilo v boj za neodvisnost narodov, za novo družbeno ureditev in za enakopravnost. Angažiranje okoli dveh milijo- nov žena v združeno delo zahteva, da odločneje in bolj orgariizirano ustvarjamo take življenjske in delovne pogoje, ki bodo ženam dali polno udeležbo v družbenem življenju. Brez sodelovanja žena v družbenem in političnem življe- nju m popolne demokracije in razvoja samoupravljanja. Zato si mora naša družba v celoti mnogo bolj prizadevati za hitrejše m uspešnejše reševanje problemov, ki izhajajo iz neskladja med vlogo žene v zaruženem delu in v družni nasploh in njenih še vedno velikih obvez v družini. Obeleževanje osmega marca zato danes manifestirajo pred- vsem konkretne naloge m akcije pri nadaljnji graditvi samoupra- vnih .socialističnih odnosov. Ženske ptujske občine bodo na dan praznika 8. marca sodelovale na delovnem posvetu v Narod- nem domu v Ptuju, na katerem bo .govora o pridobivanju hrane, so- cialnem in zdravstvenem varstvu. Ob koncu po.sveta bo tudi krajši kulturni program. Žensk se bodo spomnili v vseh delovnih okoljih. Skromen šopek, topli stisk ro"ke in prazniku bo zadoščeno, ne bo pa ženski, ki je sicer vesela svojega praznika, ni pa vesela, da se določena, tipična /enska vprašanja prepočasi rešu- .iejo. MG Delavka ob tekočem traku v Mesokombinatu Perutnina Ptuj Foto: M. Ozmec PETODSTOTNA RAST KMETUSKE PROIZVODNJE Želje ali realne možnosti Kar prevečkrat se nam dogaja, da ob sprejemanju planov vplivajo na naše odločitve želje in potrebe, premalokrat pa ob tem upo- števamo tudi naše realne možnosti. To, namreč planiranje po naših realnih možnostih, sicer vcxino povdarjamo, redno pa se nam dogaja nasprotno. Po izteku določenega obdobja se potem znova dogovarjamo o spremembi pla- nov. Za ta pojav smo odgovorni vsi in tu smo že pri vprašanju vključevanja ,,baze" v tokove planiranja. Zakaj je potreben takšen uvod, ko nameravam napisati nekaj o letošnji planski za- dolžitvi našega kmetijstva, da bo pridelalo za 5 odstotkov več hrane kot leta 1982, ko smo ob rekordni kmetijski letini dosegli razultate, ki jih bomo težko v letošnjem letu povečali za omenjeno stopnjo. Smo torej spet planirali nad možnostmi? V celoti gledano lahko rečemo, da so planske želje dokaj realne, če upoštevamo ogromne neizkoriščene možnosti, ki jih nudi zemlja. Ta je pri niis še vedno zdaleč premalo izkoriščena. Ce samo pogledamo malo prek naših meja in tamkajšnje pridelke primerjamo z našimi, takoj dobimo potrditev prejšnje trditve. Veliki pridel- ki pšenice, koruze, sladkorne pese in ostalih kultur na hektar obdelovalne površine so torej naše rezerve, ki jih še vedno iščemo. Na drugi strani so naše rezerve v pridobivanju novih obdelovalnih površin, 7^1 pa pri tem že zaosta- jamo za srednjeročnimi plani. V tem času pote- ka izredno pomembno izobraževanje kmetoval- cev z željo, da jih seznanimo z intenzivnim izkoriščanjem zemlje, tako polja kot travnikov in pašnikov. Na splošno lahko rečemo, da so aktivnosti kar dobro zastavljene, kmetje vedo, da lahko le z izdatnim gnojenjem, učinkovito in pravočasno zaščito dosežejo večje pridelke. Seveda pa je stanje nekoliko manj spodbudno, ko pomislimo- na spremljajoča dogajanja. Ce namreč ni na voljo ob vsakem času dovolj mineralnih gnojil, če se ta v enem letu podražijo za nekajkrat po deset odstotkov, če primanjkuje zaščitnih sred- stev, če vrlogalavo navijamo cene semenske koruze ali kakršnegakoli drugega semena, če ne moremo zagotoviti redne oskrbe kmetij.stva s pogonskimi gorivi, če ne moremo zagotoviti enotnega jugoslovanskega trži.šča s kolikor toli- ko usklajenimi cxlkupnimi cenami, če. . . Preveč je torej teh ,,če". Ko se s kmeti pogovarjamo o visokih hektarskih pridelkih v .svetu, nam ti omenijo tudi to drugo plat. Vedo /a dobro oskrbo z - vsem, kar kmetijstvo potrebuje, vedo tudi za se ostale ugodnosti, ki iih uživajo kmetovalci — proizvajalci hrane na območjih, ki jih dajemo za zgled. Nekdo je pred dnevi dejal, da naši kmetje niso nič manj pametni kot tisti zgledni, da je torej res čudno, da se ne moremo ponašati z enakimi prideloval- nimi re/ultali. To je sicer res, res je tudi, da imamo celo vrsto pospeševalnih sredstev, ki bi nai pomagale k hitrejšemu razvoju kmetijstva, /al pa so mnogi ukrepi učinkoviti le kraikoročno.' Že naslcdnji"hip jih razvrednotijo proliiikrepi, ki se nam seveda zdijo prav tako nuiiii in neobhodni. Dokler bo tako, se bomo spraševali, če je naše planiranje na področju kmelijsiva potreba in želja ali realna možnost. Verjetno ne bo nikogar, ki se ne bo strinjal s trditvijo, da lahko od zemlje in kmeta zahteva- mo \eč iiraiie, če enemu in drugemu tudi daje- mo kar potrebuje. Vse to moramo nuditi pravo- C;isno. Nikakršna spodbuda ni, če se v času žet- vi- še vedno dogovarjamo o odkupnih cenah in premijah, če se v času setve srečujemo s pomanjkanjem mineralnih gnojil in če se v času setve srečujemo s pomanjkanjem mineralnih gnojil in če v času največjega dela na poiiu iščemo poti iz naftne krize. . . J. Bračič SLOVENSKA BISTRICA Ukrepi varčevanja v ospredjL« V osnovnih organizacijah sindikata na območju občine Slovenska Bistrica posvečajo največjo skrb oceni doseženih delovnih rezultatov, kar povezujejo z letnimi konferencami. Na območju občine deluje skupno 72 osnovnih organizacij sindi- kata in štiri konference. Ob razpravah o zaključnih računih za leto 1982 so ugotovili, da so v vseh delovnih okoljih po .svojih zmožnostih prispevali pomemben delež pri uresničevanju ciljev stabilizacije. Ocenili so tudi težave, kot .so: motnje pri zagotavljanju surovin iz uvoza, po- manjkanje energije, zlasti tekočih goriv, omejitve uvoza in podobno. Osnovna tema razprave je bila. kako v prihodnje delati bolje, uspešneje premagovati težave in tako skupno uresničevati stabilizacij- ske programe. Te naloge .so si sindikati zapisali tudi v svoje akcijske programe. Tudi osnovne organizacije sindikata v TOZI) na območju slovenskobistriške občine so si za letošnje leto zapisale kot prvo delovno nalogo — spodbujanje proizvodnje in širjenje izvoznih dejavnosti, nadalje zagotavljanje socialne varnosti delavcev, kulturi, rekreaciji in oddiJiu zaposlenih. Posebno skrb bodo v prihodnje namenili boljšemu in predvsem pravočasnemu obveščanju delavcev o doseženih rezultatih v proizvod- nji. pitslovnih uspehih in težavah, uresničevaju razvt)jnih programov in drugih dejavnosti. Prav na tem pt^dročju se bistriški sindikati srečujejo s precejšnjimi težavami, saj je skoraj polovica TOZD v občini, ki imajo sedež dtflovne organizacije zunaj občine, zalo je tudi težje zagotavljati pravočasnost informiranja s področja proizvodnje. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Aiuiiiinij v predvtuTi v delovni organizaciji IMPOL bo tudi v bodoče osnovni nosilec v proizvodnji. PRVA OCENA ČLANSKIH SESTANKOV Odraz prizadevanj za boljše gospodarjenje Na članskih sestankih t)snovnih organizacij sindikata, za katere smo se dogovorili, da morajo biti opravljeni do 28. februarja in na katerih ugotavljamo uresničevanje delovnih usmeritvah na občnih zborih, je potrebno oceniti delovanje in učinkovitost zveze sindikatov pri uvelja- vljanju interesov delavcev — članov sindikata. Pri oceni vsebine in učinkovitosti je izhajali iz dokumentov 10. kongresa ZS Slovenije in 9. kongresa ZS Jugoslavije, pri oceni delovanja pa upoštevati družbeno vlogo sindikata na podlagi ustave, zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov, kjer so opredeljene naloge sindikata. lidvard Kupčič. predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj je na vpra- šanje o poteku članskih sestankov v ptujski občini in o vsebini razprav povedal: >>Večina razprav na članskih .sestankih je odraz prizadevanj za boljše gospodarjenje in reševanje socialnih vprašanj delavcev. Čutiti je velika prizadevanja, da bi se ta vprašanja v letošnjem letu bolje razreševala. Načrtovani program izvedbe članskih .sestankov se uresničuje. Pričakujemo, da bo večina od 158 osnovnih organizacij, kolikor jih je v občini do roka izvedla članski .sestanek. Nekaj osnovnih organizacij pa je zaprosilo za preložitev in bo svojo nalogo opravilo v tem mesecu. Veliko je tudi razprav o sprejetih gospodarskih ukrepih in njihovih vplivih na pogoje gospodarjenja. Ravno pri teh vprašanjih v .sindikatih pogosto ostajamo brez konkretnejših odgovorov, ker v dovoljni meri ne izvajamo sprejetih načel o gospodarski politiki, enotnosti cenovne po- litike, enotnem tržišču in podobno. Velika neskladja v cenovni politiki vodijo v številnih primerih v težke gospodarske situacije v posameznih delovnih kolektivih. Dohodka v slecfnjin organizacijah ni, zato tudi drugega ni, na primer boljših osebnih dohodkov, ki pa so privilegij tistih, ki oblikujejo cene po zakonitostih trga. Delavci se vse bolj opirajo na lastne sile, na lastno pot razreševanja težav. Predv.sem je to čutiti v tistih organizacijah, kjer imajo delavci nizke osebne dohodke«. S SEJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Turizmu vso pozornost Delegati družbenopolitičnega zbora so zasedali v četrtek, 24. fe- bruarja. Ker se v januarju niso sestali, ko sta zasedala ostala zbora skupščine občine Ptuj. so tokrat obravnavali poročilo o predsanacijskih postopkih v tozdih. ki so v lanskem devetmesečju poslovali z izgubo in poročilo o razreševanju odprtih vprašanj v zvezi z izgradnjo HE SD 11 1-ormin. Poročili so sprejeli skupaj s stališči zbora združenega dela in /bora krajevnih skupnosti ter izvršnega sveta skupščine. Največ razprave je bilo ob obravnavi problematike razvoja turizma in gostinstva. Poleg tega. da so delegati sprejeli stali.šča in pripombe izv ršnega sveta in odborov zbora k pripravljenemu gradivu, so imeli tudi sami nekaj pripomb. Predvsem so menili, da bi morali nameniti temu področju vso pozofnost. če hočemo, da bo ta veja gospodarstva dosegla pričakovane rezultate. Hkrati so poudarili, da bi morali v mestu samem dosti bolj poskrbeti za čisto in urejeno okolje, v gostinskih lokalih, trgovinah in kulturnih ustanovah pa spremeniti odnos do gostov — na boljeseveda. Povezani)s tem so načelnoobravnavali tudiosnutekodloka o kmečkem turizmu. Delegati so sprejeli tudi poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja in podprli predlagane programske usmeritve. Tudi osnutek programa dela zborov skupščine v tem letuje bil sprejet, vendar so delegati menili, da mora bili usklajen z delom družbenopolitičnih organizacij in republiške skupščine. ]si. Dobljekar Žirija za podeljevanje Priznanj osvobodilne fronte slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Ptuj razpisuje za leto 1983 15 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve Osvobodil- ne fronte. Priznanja so nannenjena posanneznikom, družbeno političnim in drugim organizacijann ter skupnostim za posebne dosežke na področju: — razvoja naše samoupravne socialistične družbe — uresničevanja ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbe- nega življenja in dela ter v družbi nasploh, posebej razvi- janje delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti združenega dela — krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter nji- hovih organiziranih socialističnih sil — neposrednega uveljavljanja delovnih ljudi in občanov kot subjektov na vseh področjih in v vseh sredinah družbe- nega življenja Predloge za Priznanja OF lahko pošljejo Žiriji za podeljevanje priznanj OF krajevne konference SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti, društva in občani do 31. marca 1983. Vsi predlogi morajo biti vsklajeni v okviru Krajevnih konferenc SZDL. Predlog za Priznanje mora vsebovati: — naziv predlagatelja — priimek in ime, rojstne podatke ter prebivališče kandidata — ?goščeno in konkretizirano obrazložitev in utemeljitev. Predloge sprejema Občinska konferenca SZDL Ptuj — Žirija za podeljevanje Priznanj OF. Predsednica žirije: Ptuj, 28. 2. 1983 Fanika VAUDA. I. r. 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 3. marec 1983 - XBDNIK GCmmCi PO PUSTU Tudi letos vrsta prireditev Ptujski gostinci so se za letošnja pustovanja sicer dobro pripravili, vendar z obiskom niso najbolj zadovoljni. Zadovoljni so le z obiskom v hotelu, kjer se je na pustno soboto trlo ljudi in mask. Po oceni je to noč pustovalo v ptujskem hotelu čez 1000 ljudi. Gneča je bila res velika, zato pri haloškem biserju razmišljajo, da bodo ob prihodnjem kurentovanju organizirali pustni ples v hotelu dve soboti zapored, da bi lahko ugodili vsem željam Ptujčanom, ki na vsak način želijo pustovati v hotelu Poetovio. Številni Ptujčani zamerijo gostincem, da so v teh pustnih dneh, še posebej pa v soboto že ob 10. uri zapirali lokale, da ni bilo glasbe. Ni nuj- no, da bi bili to orkestri, lahko bi bil samo harmonikar, lahko glasba iz kasetnika in podobno. Za rano z^ipiranje imajo pri haloškem biserju števil- ne argumente, predvsem pa se opirajo na dokazno ,,gradivo" — razgrajanje gostov in poškodbe inventarja, mnogi pa so si dali duška tudi z razbijanjem kozarcev. Nastalo škodo, ker gostov niso dobili pri vandalskih nastopih, pa bo moral nadomestiti gostinski delavec iz itak že plitkega žepa. Ponovno se je pokazalo, da je pust ventil, ki sprošča . . . Zato je potrebno pač razbiti vse, kar ti pride pod roko oziroma, kar te moti. Verjetno bi kazalo, da gostinci vsem, ki so zaužili preveč maliganov, enostavno več ne točijo pijače. Prireditve bodo letos še bogatejše Že 26. februarja so bili ptujski gostinci organizatorji športnega plesa, ki ga je organiziral atletski klub Ptuj, na njem so izbrali najboljšega športnika občine Ptuj za leto 1982. Na slovesnosti so sodelovali tudi znani slovenski športniki. V tem mesecu bodo prvič organizirali gostinsko-turistični ples. Odločili so, da bo v soboto, 19. marca. Za ostale mesece pa pripravljajo obogateno ponudbo jedi v posameznih gostinskih obratih. Poseben poudarek pa dajejo pri haloškem biserju prireditvam ob 8. marcu — dnevu žensk. Tako bodo srčkov ples, ki je že tradicionalen organizirali v soboto, 5. marca. Na sam praznik pa bo glasba v prostorih kegljišča — v discu Rdeča vrtnica že od 16. ure dalje. Boljše poslovne rezultate onemogočajo »dirigirane« cene Kot je povedal direktor temeljne organizacije Bojan Kocjan so v temeljni organizaciji v letu 1982 več in boljše delali, vendar rezultatov, tistih pravih ni. Po količinah so prodali za 12 odstotkov več kot v letu 1981. To so dosegli le s povečanimi aktivnostmi. Ko pa so te količine preračunali v vrednosti, od njih odbili vse družbe- ne obveznosti, je rezultat več kot skromen. Tako so ostali brez dinarja, ki bi ga dali v poslovni sklad. Glavni vzrok je v povišanih cenah nabavnih materialov in v zamrznjenih prodajnih cenah. Ob tem je poudariti, da so pri tem izključene vse ekonomske in tržne zakonitosti. Zato tudi z osebnim dohodkom, ki je vezan z resolucijo na dohodek, ne morejo biti zadovoljni. Z dohodki so na dnu tako v občin- skem merilu, kot v okviru delovne organizacije, še slabše pa je, ko se primerjajo z branžo. Boljših rezultatov ne pričakujejo tudi ob prvem četrtletju letos, načrtujejo izgubo. Se posebej, če bomo ostali pri tej politiki cen. Zato računajo na solidarnost, ki se bo morala oblikovati v okviru delovne organizacije, dalje v okviru sozda in še naprej, če bo to nujno. MG SKUPŠČINA OBRTNE ZADRUGE PANORAMA PTUJ Več v izvoz Skupščina obrtne zadruge Panorama Ptuj je 24. februarja ocenila delo obrtne zadruge v letu 1982 ter sprejela temeljne podlage za delo zadruge v letu 1983. Zadruga ima 200 članov, od tega aktivnih 160, na skupščini pa je sodelovalo le 92 obrtnikov. V letu 1.983 načrtuje zadruga za 10 odstotkov večjo proizvodnjo. Plan je realno postavljen. Od tega bo 260 milijonov dinarjev ustvarila serijska proizvodnja, investicije pa 160 milijonov. Skupno naj bi v letu 1983 dosegla načrtovana proizvodnja 420 milijonov dinarjev. V izvoz pa bo Panorama plasirala izdelke v vrednosti 2,5 milijona dinarja. S svojim poslovnim skladom, kije 12 milijonov dinarjev in le 4 milijoni kratko- ročnejajcredita usliaiia Eiinorama »čuda«. Toliko kreditov pa lahko zbere tudi pet obrtnikov. Vsa ostala potrebna sredstva pa sije Panorama morala sposojati, daje lahko sprotno premoščala težave. Izvoz je v planu za letos podčrtan. Potrebno in nujno bo izvažati, ker potrebujejo gumo. plastiko in druge materiale. Zahtevnejše so tudi kooperacijske pogodbe. Kooperanti vse bolj zahtevajo izdelke iz ma- terialov, ki jih doma ni mogoče dobiti. Poseben problem predstavlja likvidnost, s katero seje zadruga srečevala skozi vse leto. Srednjeročni plan je presežen za 190 odstotkov in to zaradi pove- čanega števila kooperantov in povečane proizvodnje. Za v bodoče pa so prednostne naloge zadruge: ustanovitev lastne razvojne službe, potniške službe ter ustanovitev lastne prodajalne, ki bo prodajala lastne izdelke, skrbela za nabavo materiala in razvijala komisijsko prodajo izdelkov, ki jih sicer ni v katalogu, so pa prisotni v jugoslovanskem prostoru. Za razvoj teh prednostnih nalog bo zadruga potrebovala pet ljudi s tem, da se btido sami pokrili. Pri uresničevanju srednjeročnega programa je zadruga odstopala le pri organizaciji servisne službe (računski servis). Predala je nalogo združenju. Zbor kooperantov je sprejel tudi določene podlage o medsebojnem poslovanju in sicer sporazum o združevanju dela in sredstev ter samo- upravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovor- nosti. Komercialni sektor Panorame seje v letu 1982 srečeval s številnimi problemi. Sodeloval je z 32 organizacijami v serijski proizvodnji in 8 organizacijami s področja investicijske dejavnosti ter z 29 organizaci- jami. ki so se pojavile kot kupci. Sektorje izdal čez 7800 faktur in situacij. Poseben problem so bile nabave materialov zaradi številnih avansov, sporazumov, ki so zahtevali vlaganja, da so lahko pridobili potrebni material. Včasih pa kljub vsemu materialov ni bilo. Slabši so bili tudi pogoji prodaje. So pa sklenjene nove pogodbe o dolgoročnem poslo- vnem poslovanju. Na skupščini zadruge je bila razprava tudi o delu zadružnega sveta, zbora delavcev, problematiki komercialnega sektorja, zaključnem ra- čunu za leto 1982, planu 1983 in kadrovskih prediogin za nov zadružni svet. MG Reorganizacija strol(Ovnih služb SIS družbenih dejavnosti že v mesecu marcu preteklega leta sta dala pobudo za organiziranje skupne strokovne služ; be zdravstva in socialnega varstva v občini Ptuj svet za zdravstveno in socialno politiko pri pred- sedstvu OK SZDL in svet za socialna vprašanja in družbeni standard pri OS ZSS Ptuj. Izvršni svet skupščine občine Ptuj pa je razpravljal o sprejetih stališčih in sklepih obeh svetov in ugo- tovil, da je potrebno pristopiti k enotni in celovi- ti reorganizaciji skupnih strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti v občini Ptuj tako, da bi imeli le eno skupno strokovno službo za vse družbene dejavnosti. Socialno varstvo pa so zadolžili, da skliče prvo sejo predstavnikov teh skupnosti, na kateri so izoblikovali stališče, da je potrebno organizirati le eno skupno strokovno službo. Za predsednico delovne skupine so ime- novali Marijo Gnilškovo, predsednico skupščine skupnosti socialnega varstva, ki nam je takole predstavila dosedanje aktivnosti: ,,Delovna skupina, sestavljena iz predstavni- kov vseh SIS je na tej seji dobila nalogo, da pri- pravi strokovno podlago za novo organiziranost. Tako smo se najprej lotili priprave pregleda se- danje organiziranosti strokovnih služb samo- upravnih interesnih skupnosti družbenih dejav- nosti v občini, pri čimer je občinska zdravstvena skupnost pri opisu svoje strokovne službe izrec- no zahtevala, da za področje zdravstva in social- nega varstva ustanovijo samostojno strokovno službo. Od skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja — strokovne izvajalske službe, je delovna skupina dobila obvestilo, da imajo to skupnost organizirano na republiški ravni in bi prenos strokovnih opravil za samoupravno delo- vanje v občini pomenilo izjemo, ki bi motila se- danjo organiziranost v Sloveniji. Zaradi navedenih odstopanj smo pristopili k izdelavi organizacijske sheme za osem SIS: izo- braževanje, kulturo, raziskave, telesno kulturo, socialno varstvo, socialno skrbstvo, otroško var- stvo in zaposlovanje. Izdelali smo delovno gradi- vo, ki vsebuje povzetek stanja sedanje organizi- ranosti za omenjene SIS ter nato organizacijsko shemo z okvirno opredelitvijo nalog in opravil po posameznih funkcionalnih področjih nove organiziranosti. Prikazali pa smo tudi oceno stroškov za novo organiziranost in izločili iz nje vse izvajalske naloge. Tako smo predvidevali, da bo ob spremem- bah na področju socialnega varstva in izobraže- vanja — za vsako od teh področij opravljal dela en strokovni delavec, za ostale dejavnosti pa en strokovni delavec za dve skupnosti. Tu smo na- črtovali tudi pravnika in določeno število admi- nistrativnih delavcev — skupaj za osem interes- nih skupnosti 22 delavcev. Pri pripravi gradiva smo sledili težnji po ra- cionalnosti in novi kvaliteti, žal pa smo pri ad- ministrativnih delavcih naredili napako, ker ni- smo upoštevali dejstva, da so nekatera dela že prenešena na izvajalce. Istočasno so bile imeno- vane tudi komisije za izdelavo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne strokovne služ- be SIS družbenih dejavnosti in sporazuma o zagotavljanju tekoče likvidnosti med njimi. Na to naše delovno gradivo je bilo izrečenih nekaj pripomb. Izvršni svet je na delovni osnu- tek poslal svoja stališča in sicer, da naj en stro- kovni dclavec opravlja strokovna opravila za tri skupnosti s predlogom, da si člani delovne skupi- ne ogledamo tudi novo skupno organiziranost družbenih dejavnosti za vse SIS v Murski Soboti. Ker je v tem času komisija zveznih družbenih svetov za vprašanja gospodarske stabilizacije pripravila smernice za razvoj družbenih dejavno- sti kot faktor gospodarske politike oziroma sta- bilizacije — v njih govori tudi o samoupravnem organiziranju in združevanju interesnih dejavno- sti in obveznem izpolnjevanju določil zvezne, republiške in občinske resolucije, je delovna sku- pina pristopila k izdelavi organizacijske sheme skupnih strokovnih služb SIS družbenih dejav- nosti z dvema variantama: V I. varianti je pri- pravljena organizacija strokovne službe za 8 in- teresnih skupnosti z 18 delavci. V 11. varianti pa je pripravljena predvidena organiziranost za vseh deset skupnosti — to je z zdravstvom in skupnostjo pokojninskega in invalidskega zava- rovanja. V obeh variantah smo planirali enega strokovnega delavca zxi dve skupnosti in tako shema predvideva skupno 36 delavcev. Po opiavijenin opisih del in nalog v planira- nih oddelkih skupnih služb, problematiki pro- storov, tehnični opremljenosti ter finančnim iz- računom. ki bo utemelieval snremembo organi- ziranosti, bomo gradivo poslali izvršnemu svetu, družbenopolitifru koordinaciji pri OICSZDL ter vsem ustanoviteljicam," je pojasnila Marija Gnilšek, ki ima v tem času kot predsednica ome- njene delovne skupine zelo nehvaležno delo. Kakšna bo končna odločitev in nenazadnje ko- rist delegatov — vse aktivnosti tečejo za njihovo boljše delo, bodo morali resnično reči tisti, ki jih neposredno prizadeva. Upamo, da se bodo tudi pravilno odločili. mš TURISTM^NO društvo ptuj v letu 1983 Skrb za splošno turistično propagando Med nalogami splošno turistične propagande je posredovanje ustnih informacij o naravnih in kulturnih motivih določenega območja, ustnih informacij o turističnih storitvah gostincev, javnega prevoza, seznanjanje interesentov o kulturnih prireditvah, razstavah; priprava in iz- daja publikacije ,,koledar prireditev", izdaja prospekta splošne turistične vsebine, izdaja raz- glednice splošne turistične vsebine in podobno. Te naloge pa zelo uspešno uresničuje turistično društvo Ptuj, ki je po prenosu gospodarskih de- javnosti v letu 1981 v turistično agencijo TOZD Avtopark, še ohranilo splošno turistično in- formacijo in splošno turistično propagando. Glede na svojo usmerjenost agencije te svoje naloge ne opravljajo. V sodelovanju z OTZ Ptuj je društvo v letu 1982 založilo pet vrst različnih barvnih razgle- dnic v skupni nakladi 25 tisoč; sprejela pa so jih turistična društva na Destrniku, Go- mili, Polenšaku in v Ptuju. Posebno po- zornost pa društvo v svojih programih name- nja turističnemu izobraževanju članstva, če želi- mo v resnici postati turistično mesto in kot posamezniki delovati v turistične namene. V letu 1982 se je turistično društvo Ptuj lotilo novih aktivnosti v turističnih predstavitvah Ptu- ja in njegovih znamenitosti. Tako je uspešno sodelovalo na prvi razstavi malega gospodarst- va občine Ptuj, turistično-gostinske organizacije pa so društvu zaupale pokroviteljstvo nad sode- lovanjem na tradicionalnem sejmu LORIS v Novem Sadu. Uspešno je v tem obdobju delo- vala tudi komisija zk varstvo in ureditev okolja, katere sklep je 32 podeljenih priznanj za lepo urejeno okolje. Podobne aktivnosti je vodilo tudi turistično društvo Destrnik, ki je organizi- ralo tekmovanje v ureditvi posamezne vasi, dvorišča, fasade in podobno ter najboljšim ozirorna najbolj urejenim p9delilo 8 priznanj. Društvo je uspešno sodelovalo tudi na dveh razstavah turističnega plakata in sicer v Beogra- du in Kranju. Turistični plakat Ptuja sicer ni se- gel po prvih uvrstitvah, je pa prišel v jugo- slovanski turistični prostor, kar je za afirmacijo Ptuja izredno pomembno. Načrtov mesta Ptuja ima društvo v zalogi le še nekaj čez 6 tisoč od naklade 25 tisoč izvodov. V načrtu je predstavljenih 33 pomembnih ob- jektov za turista. Tudi turističnih prospektov ni več veliko, od zaloge 50 tisoč izvodov v letu 1980, jih ostaja le 6 tisoč. Zato je nujno, da se razmišlja o izdaji novega turističnega prospek- ta. Maribor je zato, ker niso pravočasno načrtovali novega, ostal brez te pomembne informacije, kar pri nas ne smemo dopustiti. Turistični prospekt je za turista prva informaci- ja o kraju, kamor prihaja. Letošnje delovanje društva bo potekalo prek komisij, ki so že doslej delovale pri društvu; na novo pa je društvo ustanovilo komisijo za izlete in z njeno pomočjo naj bi se v jubilejnem letu društvo ponovno vrnilo članom. Danes jih ima okrog 200, letos pa društvo praznuje 30-letnico svojega plodnega in uspešnega dela. Pomembna je pobuda društva oziroma nje- gove komisije za varstvo in ureditev okolja, da še nadalje organizira tekmovanja za najbolj urejeno okolje. Namreč ta pobuda ima sedaj več korenin, ena izmed njih pa je predlog, da bi TOZD Komunalni servisi in vrtnarstvo omogo- čil nakup cenenih sadik za okrasitev okolja. S tako akcijo bomo spodbudili občana in orga- nizacije, da bodo svojemu zunanjemu okolju dajali še večjo pozornost. Tudi spominkarstvo je ena izmed pomembnih nalog društva. Društvo je že doslej dajalo spod- bude za izdelovanje izvirnih turističnih spomin- kov, ki bi Ptuj in okolico trajno predstavili. Med nalogami v letu 1983 pa je tudi organizaci- ja razstave ptujskih izdelovalcev spominkov in priprava seznama vseh izdelovalcev domače obrti. MG POGOVOR S FRANCOM ZAORAVCEM OSKRBA NE BO NIČ BOUSA V primerjavi z nekaterimi drugi- mi mesti v Jugoslaviji je bila oskr- ba v ptujski občini v preteklem le- tu zadovoljiva, lahko bi rekli da celo nadpoprečna. Seveda pa glede na prejšnja leta potrošniki z njo niso bili zadovoljni. Občasno pomanjkanje pralnih praškov, olja, margarine, masla, kave, ma- sti, bombaženga blaga, nekaterih tehničnih izdelkov in tako dalje, je povzročilo precej negodovanja med ljudmi. ,,Do pomanjkanja je prihajalo zato, ker organizacije združenega dela precej več izvažajo," je pove- dal Franc Zadravec, član izvršnega sveta za področje preskrbe. ,,Zato so imeli trgovci veliko težav z na- bavo blaga. S proizvajalci je bilo potrebno podpisati pogodbe in določeno blago plačati vnaprej. Tudi delež deviz je bilo treba prispevati za nekatere izdelke. Poleg tega sta problematična še dva načina združevanja sredstev. Trgovci morajo sovlagati v grad- njo nekaterih industrijskih objek- tov — v tovarno sladkorja v Ormožu je Mercator vložil deset milijonov dinarjev oziroma prevzel odplačevanje kreditov. Drugi pro- blem pa je predplačilo blaga, ki so ga trgovci v ptujski občini plačali za več kot 60 tisoč dinarjev — predvsem olja, sladkorja in neka- terih drugih artiklov dnevne potrošnje. To seveda trgovino močno obremenjuje." Predplačilo blaga pa še ni stood- stotno zagotovilo, da ga bodo tr- govci prejeli. To velja predvsem za belo tehniko in rezervne dele zanjo, ker ima še vedno prednost izvoz. Ptujski trgovski delovni or- ganizaciji Emona in Mercator ima- ta v okviru sestavljenih organizacij s proizvajalci sklenjene samoupra- vne sporazume, ki bi naj zagota- vljali dobavo dogovorjenih količin blaga. Vendar se pogosto dogaja, da je poleg željenega blaga potre- bno kupiti še nekatere druge proiz- vode, ki jih ne potrebujejo. Zato se na prodajnih policah dostikrat pojavijo izdelki, ki jih kupci ne poznajo in jih je zato težje proda- ti. Ob tem pa velja omeniti, da ti izdelki običajno niso slabše kako- vosti od tistih, ki jih je sicer moč kupiti v naših prodajalnah. Po besedah Franca Zadravca oskrba v ptujski občini ne bo kaj dosti boljša ali drugačna kot je bi- la v preteklem letu. Težave, o ka- terih je govoril, so še vedno prisot- ne in ne kaže, da jih bo mogoče kaj hitro odpraviti. Kljub temu pa bi pripomnili, da potrošniki upajo na boljšo oskrbo. Če že zaradi drugega ne, pa zaradi višjih cen prehrambenih in drugih izdelkov. Počakajmo, praksa bo potrdila ali pa ovrgla to domnevo. N. Dobljekar Počitniška kolonija v Biogradu spet aktualna 2e sedaj — v mesecu marcu si lahko zastavi- mo vprašanje — kaj bo z našo edino počitniško kolonijo v Biogradu na morju oziroma, če bo v domu letos še možno letovanje otrok. Vsako le- to, na začetku sezone je to vprašanje zelo aktualno in letos še posebej, ker biograjska ob- činska skupščina zahteva delno rušitev objektov — kuhinje in jedilnice. Za biograjski počitniški dom je potrebno ponovno zapisati, da že vrsto let ustvarja vročo kri med tistimi, ki z njim — po sili razmer upravljajo in skupščino, ki je njegov lastnik. Skupnost otroškega varstva namreč že dolgo opozarja, da dom v takšni obliki in urejenosti ne bo več smel sprejmati gostov, vsi drugi v ob- čini pa menijo, da ga ni moč sanirati, ker preprosto ni denarja. Vprašanje je le kako dol- go bo biograjske občinska skupščina še popu- ščala in dovoljevala njegovo obratovanje. Ta- koj za tem pa — ali bodo tisti otroci, zlasti iz socialno šibkejših sredin, še sploh imeli možnost letovati ob morju, ki ga sicer še ne bi tako kma- lu videli. V Biogradu je letno preživljajo počitnice okrog 560 otrok, nekaj tudi iz ormoške občine, tam so imeli šolarji šolo v naravi, bile pa so Se nekatere druge aktivnosti. Dejstvo pa je, da ta- ko več ne bo šlo dolgo, morda niti v tem poletju ne več. Se bolj žalostna pa je ugotovitev, da nekaterih prav nič ne boli glava, skupnost otro- škega varstva pa je brez sredstev nemočna in kratko malo ne more ničesar storiti. Kdo bo pri tem potegnil ta kratko? — otroci, tisti, ki o tem sami ne morejo odločati. Mi — v njihovem imenu, pa pač tako kot nam ustreza. Sicer pa kaj bi — saj nam vendar ni namenjen?! Drugače je bilo pred leti. ms Odlok o kmečkem turizmu Področje Slovenskih goric in Haloz je s svojo slikovitostjo in deja- vnostjo (vinogradništvo, sadjarstvo) v kombinaciji z industrijskim pri- delovanjem mesa (Perutnina) dobra osnova za razvoj turizma, posebno kmečkega turizma. Kmečki turizem mora postati tudi sestavni del dejavnosti kmetijskih zadrug. Ptujska kmetijska zadruga je v srednje- ročni plan zapisala, da bo do konca leta 1985 uredila 20 kmetij za potrebe kmečkega turizma. Sedaj se s kmečkim turizmom ukvarjajo štiri kmečka posestva. Sprejem odloka o kmečkem turizmu za območje podravske regije pogojujejo neenoten in različen razvoj kmečkega turizma. Odlok pa bi naj prispeval k enotnejšemu razvoju te dejavnosti. Potrebno je bilo izde ati kriterije za izvajanje dopolnilne kmetijske dejavnosti — kmeč- kega turizma v občinah podravske regije. Kriteriji pa so tudi podlaga za enoten razvoj te dejavnosti v regiji. Na podlagi le-teh je izdelan odlok o kmečkem turizmu, o katerem so na torkovem zasedanju razpravljali tudi delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela SO Ptuj. Pomembneje, da odlok opredeljuje kaj je kmečki turizem. Doslej smo imeli opraviti z različnimi razlagami. Po odloku je kmečki turizem dopolnilna dejavnost na kmetiji, ki mora stimulativno vplivati na to, da se pKJvečuje lastna kmetijska proizvodnja, obenem pa dopolnjuje go- stinsko-turistično ponudbo. • Razvoj kmečkega turizma je del splošnega turističnega gospodar- stva in zahteva kompleksno urejanje celotne vasi oziroma infrastruk- tumih objektov. Kmečki turizem je lahko stacionaren in izletniški. Stacionarni kmečki turizem vključuje sobo s polnim penzionom, sobo s polpenzionom, prenočišče z zajtrkom, počitniško hišico ali počitniško stanovanje in prostor za kampiranje. Da se kmečka družina ukvarja z dopolnilno kmetijsko dejavnostjo — kmečkim turizmom mora vsaj ena oseba biti za to dejavnost uspo- sobljena. Kmetija mora imeti tudi dolgoročno pogodbo o proizvodnem sodelovanju ter pogodbo o sodelovanju pri oddajanju kmečkih penzi- onov in nudenje storitev izletnikom. Kmetija mora biti v turistično privlačnem okolju in nuditi možnosti sprehodov, izletov, nabiranja gozdnih sadežev, rekreacije. Do kmetije morajo voditi urejene poti. O odloku o kmečkem turizmu je razpravljal tudi izvršni svet SO Ptuj in sklenil, da si bo prizadeval, da bo odlok o kmečkem turizmu v Podravju čimprej sprejet. Ob tem pa obvezuje obe zadrugi za večji prispevek k razvoju kmečkega turizma, ki mora postati sestavni del dejavnosti zadrug. MG TEDNIK - 3. marec 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Ob jubileju Branka Gorjupa Srečali se s peldeselletniicom ni preprosta stvar. Se manj enosta- vno je pisati o njem. Nehote po- misliš na njegovo delo. vsaj za tri desetletja, ki ga je opravljal in seveda pomisliš tudi na to. ali je za ta dela kakšna njegova osebna posebna zasluga in ali ima lodelo poseben pomen. Torej lak pomen, za katerega vedo občani, delovni ljudje v ožji in širši skupnosti. Pri pregledu in opi.sovanju dela Branka Gorjupa se s takimi za- dregami, da bi ne imeli kaj opi- .sovali ne srečamo. Nasprotno, gre za vidnega in znanega aktivnega družbenopolitičnega delavca, go- spodarstvenika. katerega akti- vnost v vseh družbenopolitičnih organizacijah, občinski skupščini in njenih organih presega občin- ski pomen. Branko Gorjup je po končani srednji kmetijski .šoli. leta 1951 prispel v Ptuj. Vključil .se je v strokovno delo v takratnih okraj- nih kmetijskih organizacijah. Pri delu v kmetijski stroki seje takoj pokazala njegova sposobnost in prizadevnost za uveljavljanje no- vih oblik organiziranosti kmetov in sodobnega kmetovanja. To delo je bilo takrat pionirsko. • Kmetijstvo je predstavljalo v družbenem proizvodu takratnega okraja večinski delež, vendar je kljub temu. bilo sorazmerno ne- razvito in ekstenzivno. Takratne zahteve (tudi danes) so bile, da kmetijstvo mora dali več. kajti brez višjih pridelkov ni sodobne- ga kmetijstva. Branko Gorjup je bil med temi pionirji, ki so znali predstavili kmetom takratne družbene zahteve po večji pride- lavi in prireji. Zato so bile različne oblike podružbljanja, ki so se da- nes precej že uveljavile, takrat pa seje bilo treba pošteno bojevati za nje pri vsakem kmetu. Njegova neposrednost pri delu •z ljudmi in poznavanje družbenih razmer ter družbenih zakonitosti je privedlo Branka Gorjupa na vrsto zelo odgovornih družbeno- političnih zadolžitev v IMuju in \ republiških organih. Naj pt^uda- rimole nekaj izmed njih: funkcijo predsednika občinskega odbora SZDl. v letu 1% 1 je prevzel prav v času. ko je bilo IrebU to široko družbenopolitično organizacijo usposobili za vrsto njenih nalog, zlasti pri razvijanju teh oblik ne- posredne socialistične demokra- cije in uveljavili občana ter de- lavca v vseh oblikah samoupra- vnega odločanja. Njegovo uspe- šno delo na tem področju je po- gojevalo tudi izvolitev za člana glavnega odbora SZDL Slovenije in kasneje v CK ZKS, kjer je ak- tivno deloval. Že priznan druž- benopolitični delavec je svoje te- oretično znanje s področja druž- boslovja obogatil na visoki šoli za politične vede v Ljubljani. S tako pridobljenim znanjem in bogati- mi izkušnjami je prevzel dolžnost sekretarja občinskega komiteja ZKS. Za vse njegove zadolžitve je značilno, da jih je opravljal ne- profesionalno. Vedno je želel ostali v delovni organizaciji. Ne- posredno delo v gospodarskih organizacijah mu je bilo osnovno, ker |e hotel prav na področju gospi)darslva v ptujski občini do- seči večji napredek. V trgovski delovni organizaciji Panonija v Ptuju je bil kot direktor med pr- vimi. ki je želel to delovno orga- nizacijo povezali v širši slovenski prostor. Združitev trgovskega podjetja Panonija z liubljanskim Mercatorjem je bila ena izmed prv ih uspelih gospodarsko in po- slovno utemeljenih integracij. V tem času je bil razširjen in poso- dobljen trgovski, prodajni in skladiščni prostor v Ptuju. fudi v Kmetijskem kombinatu Ptuj. kjer je prevzel dolžnost di- rektorja. je nadaljeval začrtano delo pri uresničevanju planskih nalog v družbenem sektorju kmetijstva. Ta delovna organiza- cija je v tem času povezala v SOZD Emona iz Ljubljane. Njegove zadolžitve, ki jih je opravljal izven delovne organi- zacije. so bile vezane na prizade- vanja za nadaljnji hitrejši razvoj ptujske občine na vseh področjih, ia prizadevanja so bila v času njegovega mandata predsednika občanske skupščine v letih 1974—1978 tKMlna. Branko Gorjup opravlja danes pt)leg zadolžitev v delovni orga- nizaciji še vrsto drugih, ki kažejo niegttvo širino, prizadevnost in tudi uveljavljenost. Močno je za- vzet v organih Ciospodarske zbornice Slovenije, njenih zdru- ženjih. zlasti je vidno njegovo delo v Kmetijsko živinorejski poslovni skupnosti. Na področju ljudske obrambe deluje vrslo let uspešno. Razvija koncept SI.O praktično v vseh sredinah kjer dela. zaupane so mu pa tudi pomembne funkcije, kijih je opravljal v njegovem mandatu predsednika skupščine in jih opravlja še danes. Navedenih je le nekaj po- membnih zadolžitev Branka Go- rjupa. Njegovo vsestransko akti- vno delo v gospodarstvu, druž- benopolitičnih organizacijah, de- legatski skupščini ali organih go- spodarske zbornice in drugod kaže. da je ta dela opravljal za- vzeto. dosledno in odgovorno. Povsod razvija samoupravni pri- stop reševanja zahtevnih vpra- šanj. S svojim strokovnim in družbenopolitičnim znanjem in uspo.sobljenostjo dosega aktivi- ranje vseh sr-edin. zlasti za napre- dne rešitve. Za tako široko družbenopoli- tično delovanje je prejel vrsto družbenih priznanj in odlikovanj, med njimi: medaljo za vojaške zasluge, red zaslug za narod s srebrno zvezdo, red republike z bronastim vencem in leta 1982 zlato plaketo občine Ptuj. K njegovemu življenjskemu prazniku mu prisrčno čestitamo z željo, da še naprej tako aktivno dela in svoje bogato znanje ter izkušnje uporablja pri reševanju vseh vprašanj sedanjega časa. Franc TETIČKOVIČ V imenu občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter vseh delovnih ljudi občine Ptuj je Branku Gorjupu ob 50-letnici rojstva čestital Franc Tetičkovič. Foto: M. Ozmec LETNA SKUPŠČINA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA PTUJ-0RM02 v bolnišnici so se 25. 2. 1983 zbrali zdravniki na letni skupščini društva. Pred društvenim delom je najprej obrazložil nekaj novosti o sporazumih o zdravstvu predsednik stroko- vnega .sveta pri Zdravstveni skupnosti Ptuj prim. Milja Mrglole. Po njegovem izvajanju in informaciji se je razvila živahna diskusija. Nekateri razpra- vljalci so bili zaskrbljeni zaradi manjšanja so- lidarnosti. ki bi lahko hudo prizadela manjše delovne organizacije pa tudi velike, če bi mo- rale plačevali zdravljenje težkih pt)škodb pri delu skupno z rehabilitacijo. Zanimanje je vzbudila tudi dvojna participacija pri opitju z alkoholom, ker zdravnika postavlja v vlogo miličnika, ki mora sam o tem odK;čali ali je poškodovanec vinjen ali ne. na sodišču pa bi mu to težko dokazal. Nekateri člani .so postavili vprašanje kako to. da v Ptuju plačujejo zava- rovanci nad 70 let participacijo, v Mariboru in drugod pa ne. Novi sporazum prinaša veliko materialno breme na delovne organizacije, zato je bilo zaključno mnenje tak^). da morajo sindikati sporazom dobro pre.šiudirati. Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki ga je vodil dr. Jože Petrovič, smo najprej počastili jubilante, kakor je v navadi zadnja leta. Jubi- leje so v preteklem letu do občnega zbora ohajali: Dr. Franc Brumen 80-letnico. — dr. Milan Mozetich. upokojeni neuro- psihiater v Ormožu 70 letnico — dr. Ljuba Neudauer ter dr. Emil Vengust 60 letnico. Poročevalca sla orisala življenje in delo sla- vljencev. ki so dobili kol znak zahvalnosti in .sodelovanju v društvu knjižna darila. V prograrBU občnega zbora in poročilu predsednika, kije orisal strokovno in društveno delo zdravniškega društva v preteklem letu. Posebna pozornost je bila posvečena včlanje- vanju zdravnikov v društvo, saj jih od 112. kar 33 ni vključeno v društvo. Zdravniki pravijo! da nimajo od društva nobene koristi v primerjavi z drugimi organizacijami. Razpravljali so: O »vlogi zdravniškega društva v svojem okolju«., ki bo tema na letni skupščini v maju v Celju. V poročilu je omenjena vloga glasila zdra- vniškega društva Zdravstveni vestnik. katerega deloma vzdržujemo s svojo članarino. Orisali smo tudi vlogo v stabilizacijskih pri- zadevanjih in mesto zdravnika v samoupra- vljanju. Iz poročila so sledili zaključki in naloge za bodoče leto: — Včlanjenje vseh zdravnikt)v v društvo, ker bi tako društvo in Zdravstveni \e>tnik lažje živela v dobi stabilizacije — Še naprej vzpodbujati delovanje v sa- moupravnih in političnih organizacijah in tako vplivati na čimbolj strokovne in ekonomske odločitve v zdravstvu — Aktivirati interes zdravnikov za stroko: \no in znanstveno delo. ter stabilizacijske to-- ktive na področju zdravstva. — Aktivno sodelovanje na proslavi ob 80. letnici rojstva dr. Jožeta Potrča, ki bo 1.4. 1983 — Opozarjamo na sorazmerno zaposlovanje kadrov vseh profilov, tudi zdravnikov in od- piranje potrebnih novih specializacij. Poleg teh in še veliko drugih nalog ima Zdravniško društvo Ptuj—Ormož dovolj pro- stora za svoje delovanje v naslednjem letu. Lipamo. da bodo uspehi društva drugo leto na občnem zboru še večji. Prim. doc. dr. Jože Neudauer Kako spremeniti delovni čas? Morda bi bilo bolje vprašati, kako spremeniti vse, kar spremlja spremenjen delovni čas. Sedaj je že očitno, da razpravo o novem delovnem in obratovalnem času izvajamo bolj kot ne stihijsko, nepovezano. V decembru in januarju smo poskusno uvajali novi delovni čas, sedaj ga ponekod opuščajo, drugje se zanj ne zmenijo, v večini organizacij združenega dela pa se spopadajo s težavami, ki bi jih naj prinesel pre- hod na evropsko računanje čas. Javna razprava o osnutku družbenega dogovora o urejanju delovnega in obratovalnega časa bo zaključena 10. marca. Do takrat bi že morali razčistiti osnovna vprašanja, ki jih prinaša pomik urinih kazalcev za uro na- IM^ej, ker bomo storili 27. marca. Sevtxla stvar sploh ni enostavna. Urediti je treba vprašanja pre- hrane, varstva otrok, prevozov, usklajenosti obratovalnega časa posameznih dejavnosti in tako dalje. Za večino zaposlenih jih bo lažje urediti, saj delajo v eni iz- meni. Bolj pa je vprašljiva ureditev teh vprašanj za tiste, ki so zapo- sleni v več i.'men,.h. O teh \pra- šanjih na zadnii seji družbeno- političnega zbora skupščine občine Ptuj ni bilo kaj dosti razprave. Dclepati so podprli sprejem driixber,ega di - ;"'vora in se dlje zadržali pri razpravi o osnutku odloka o delovnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratov v občini. Sprejeto je bilo enolno stališče, da je potrebno dogovor o omenje- nem osnutku sprejeti na podlagi samoupravnega sporazu- mevanja. Zato so delegati ostalima zboroma predlagali, naj ne sprej- meta predlaganega osnutka, kar je tudi stališče sindikatov. Ce pa izvršni svet kupščine občine meni, da je sprejem odloka nujen, naj ga delegati .sprejmejo /a določen čas, torej za tri mesece. Medtem pa naj leče samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje med uporabniki in izvajalci. V razpravi pa je potrebno upoštevati, da mora sporazumevanje prinesti takšen delovni čas omenjenih obratov, ki bo ustrezal večini uporabnikov. Delovni čas bomo torej spremenili šele takrat, ko se bomo o tem samoupravno dogovorili, kar je vsekakor v skladu s pkoljih delo rezervnih starešin v teritorialni obrambi usire/no vrednotiti kol pomembno družbeno-poli- lično delo. saj porabijo precej prostega časa za delo v enotah in za svoje skupno in posamično izpopol- njevanje. Opozorili so tudi na pomanjkanje denarja za hitrejše opremljanje enot z oborožitvijo in drugo piilrebno.opremo. Zaradi tega si bodo prizadevali, da bi v la namen zagotovili več denarja. V prihod- njem letu bodo poskušali v sodelovanju z republi- škimi in občinskimi organi zagoun iti v ta namen več denarja in taki- izboljšati obrambni; pripravljenost enoi. OBČINSKI SVET ZSS PTUJ Program uresničujejo Lemeljna naloga sindikatov kot enotno organiziranega delavskega razreda je po samoupravni poli spoznali in obvladali protislovja med potrebami in možnostmi. Boj za stabilizacijo terja od vsakega delav- ca—člana sindikata, da povečano deluje v svojem okolju. Ustvarjali, utrjevati in branili pa je potrebno akcijsko enotnost delavskega razreda v vseh listih vprašanjih, ki so bistvo stabilizacijskega gibanja. Stabili- zacija je neposredni, dolgoročni interes delavca. Za sindikate je stabilizacija zmanjševanje in odpravljanje zaosta- janja individualne in družbene produktivnosti dela v primerjavi z raz- vitejšim svetom. V zvezi sindikatov je zasidrano stališče, daje nenehna rast realnega osebnega in družbenega standarda, ena od temeljnih scK-ialističnih pridobitev. Višji standard pa je mogoče doseči le z boljšim delom in gospodarjenjem, z rastjo po.sameznikove storilnosti ter druž- bene produktivnosti dela. Velikokrat primerjamo stabilizacijo z zategovanjem pasu. Je pa Stabilizacija boj za trdno .socialno varnost dela in delavca. Stabilizacija naposled pomeni tudi več in boljše delo nas vseh. Da bomo le stabilizacijske cilje tudi dosegli, je potrebno odločno in organizirano delovanje za preraščanje in uveljavljanje dejansko samo- upravnega odločanja delavcev, druga naloga je dosledna izpeljava na- čela delitve po delu in rezultatih dela. Tega se v ptujskih sindikatih v sedanjem obdobju lotevamo z vse večjo vnemo in odgovornostjo. Odnos do delitve oziroma nagrajevanje po delu mora biti v tem — novem štiriletnem obdobju poglavitno področje aktivnosti sindikatov na vseh ravneh in v vseh oblikah organiziranosti. Rešitev tega vprašanja je mtKno povezana z izhodom bilke za stabilizacijo gospodarskih tokov. Večji poudarek je v letošnjem programu del^ ptujskih sindikatov dan izobraževanju. Vedno bolj zaostreni pogoji gospodarjenja zahtevajo od delavca temeljilejše in konkretnejše poznavanje celotne problema- tike smotrnega gospodarjenja na samoupravnih temeljih. Programi družbeno-političnega usposabljanja morajo biti tako pripravljeni, da bodo najtesneje povezani z najpomembnejšimi vprašanji samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov v družbi. Večjo pozornost pa mora sindikat dali usposabljanju novih članov zveze sindikatov. V ptujskih sindikatih smo lahko zadovoljni, saj imamo tudi klub samoupravljalcev, ki pripravlja posamezne programe izobraževanja. Organiziranih je bilo tudi več okroglih miz. Tretji kompleks nalog sega na področje odnosa do družbene las- tnine. zakonitosti. Vse večje v zadnjem obdobju nespoštovanja dogo- vorjenega in kršitve zakonitosti. To pa vodi v nestabilnost. Zato je še toliko pomembneje, da sindikat kot nosilec akcije v vsaki organizaciji združenega dela oceni, zakaj se za zagotavljanje zakonitosti in odgo- vornosti ne uporabljajo možnosti, kijih daje naš samoupravni sistem. Sindikate čaka tudi naloga, uresničevanja sprejetih sklepov in stališč glede odgovornosti, ki jih je sprejel letošnji tradicionalni Rdeči prapor. Glede odgovornosti je potrebno poudariti, da mora vsak član naše samoupravne socialistične družbe delovali v skladu s svojimi po- oblastili. Omenejene naloge sindikata so le glavni Ikvir delovanja ptujskih sindikatov v prvem polletju letos. Nekatere naloge je sindikat v minulih dveh mesecih že uresničil, druge pa čakajo naslednje mesece. V pri- hodnjem mesecu bo dana tudi ocena članskih sestankov osnovnih or- ganizacij. sestale pase bodo tudi delovne konference odborov sindikatov dejavnosti. V marcu bo ponovno razpravao vključevanju kmetov v zvezo sindikatov. Na programu pa je tudi več izobraževalnih oblik. V aprilu bo temeljna aktivnost sindikatov posvečena pripravam na občinsko sindikalno delovno konferenco. Poleg lega bodo člani sindi- kata aktivno delovali v obravnavah zakona o pokojninskem in inva- lidskem zavarovanju in družbenega dogovora o uresničevanju kadrov- ske politike. Maj je rezerviran za oceno gospodarjenja v prvem četrtletju leta. Drugo pomembno področje, kjer se bodo sindikati bolj angažirali, je zaposlovanje. Na dnevnem redu pa bo tudi analiza o najvišjih in naj- nižjih osebnih dohodkih v občini Ptuj. Za junij je predvidena o uresničevanju resolucije v občini Pitij za. leto 1982 in 19.83, o dohodkovnem povezovanju in ocena bratskega sodelovanja med sodelujočimi občinami ter sodelovanja z občino Arandjelovac. Komisija za kulturo in medrepubliško sodelovanje in občinski odbor sindikata delavcev kultura pa bosta organizatorja okrogle mize o kulturi v združenem delu. Program dela občinskega sveta zveze sindikatov Ptuj se bo ure- sničeval prek sveta (plenuma). odborov, komisij in posameznih svetov. MG Ocena dela in priznanja za rezervne starešine Rezervni starešine ptujske občine so program dela za leto 1982 izpolnili v celoti, aktivnost je bila dobra, ugotovljene slabosti pa bo potrebno odpraviti med letošnjim delom. To .so ugotovili na letni delovni konferenci OK ZRVS, ki je bila v soboto dopoldan v domu Franc Kramberger. V uvodu je predsednik predsedstva občinske konference Milan Vogrinec dal celovito poročilo o delu in dosežkih rezervnih starešin v letu 1982. Opozoril je na razmere v svetu in pri nas. ki vplivajo na delo in usmeritve aktivnosti, nato ocenil delo pri vojaško-strokovnein in idej- nopolitičnem izobraževanju ter drugih področjih aktivnosti rezervnih starešin, ki se v okviru SZDL vključujejo v skupna prizadevanja orga- niziranih socialističnih sil, ob koncu pa dal nekaj predlogov za še boljšo aktivnost. V razpravi je delegatom krajevnih organjzacij o trenutni voja.ški sili v Evropi in svetu govoril starešina Komnen Žarkovič. Stanko Meglič je opozoril na naloge pri kadrovanju mladih v šole za rezervne starešine, srednje šole in vojaške akademije ter vključevanju žensk — prostovoljk v enote JLA. Herbert Sorec pa predstavil delo na obrambno-vzgojnem področju v Srednješolskem centru. Po sprejemu pravil o delovanju organizacij rezervnih starešin .so delegati Milana Vogrinca izvolili za predsednika predsedstva občinske konference tudi za drugi mandat, sekretar Janez Drevenšek pa je predstavil predlog programa letošnjega dela, ki so ga delegati soglasno potrdili. V razpravi je sodeloval tudi član pred.sedstva R K ZRVS Branko Vasa. kije pohvalil rezervne starešine ptujske občine za uspešno delo ter predstavil nekaj področij aktivnosti, ki jim bodo v prihodnje posvetili največ pozornosti. Gre za oceno mesta in vloge ZRVS v sistem'u soci- alističnega samoupravljanja, delo na področju SLO in družbene sa- mozaščite v krajevnih skupnostih, ustanavljanje aktivov rezervnih starešin v organizacijah združenega dela. izboljšanje sodelovanja z obrambnimi krožki ter dvigovanja ugleda organizacije, ki ni rezervna, kot piše v nazivu, temveč aktivni udeleženec na področju SLO in DS. Še posebej slovesno pa je bilo ob podelitvi priznanj za uspešno delo. Plakete ZRVS Jugoslavije so prejeli; Vojašnica Dušan Kveder-Tomaž. K K ZRVS Dušan Kveder, aktiv rezervnih starešin 0§ Maks Bračič Cirkulane. Stanko Lepej in Janez Drevenšek. zlifti znački ZRVSJ pa Herbert Sorec in Franc Toš. Pismena priznanja republiške organizacije pa so prejeli: krajevne konference ZRVS Destrnik. Hajdina in Podleh- nik. osnovna .šola Franc Osojnik. Bogomir Jurtela (Cirkovce). Anion Bratušek (Girkulane). Martin Brus (Heroja Lacka Rogoznica). Jakob Buloleh (Fraiic Osojnik). .Mojz Gajnko( rurnišče). Marjan Esih (Dušan K^feder). Janez Irgl (Destrnik). I rane Janžekovič (Polenšak). Alojz Jakopec (Trnovska vas). Edvard Kupčič (Dušan Kveder). Zvonko Kutnjak (Kidričevo), rranc PrCdikaka (Dornava). Vinccnc Planec ■ Majšperk;. Branko Slarčič ('Juršinci). Zvonko Težak (Zavrč). Boško \arnica (Videm). Slavki- Vamberger (Ivan Spolcnjak) in Viktor Žcrak :Žeiak >. ' " 1. kolar 4 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 3. marec 1983 - TEDSIIK Težave pri izvedbi nalog, priprave na prvi praznik V tej mestni i^rajevni slcupnosti imajo pri i/.vajanju programa te- kočega rcterendumskega obdobja veliko težav, saj nalog ne morejo i/vcsii. čeprav so za svoj del prispevka poskrbeli. Namreč, kljub uskla- ditvi srednjeročnega programa z interesnimi skupnostmi in organiza- cijami združenega dela ne potekajo tako kot je bilo dogovorjeno Gre za ureditev križišča na Potrčevi cesti (Potrčeva — CMD — Volk- mcrjeva), ki ie ena najbolj obrcmcnienih prometnih točk v mestu, ureditev Osojnikove ulice (pri žeL-zni.ški postaji) i' parkirišča pri avto- busni postaji. Za ureditev ()st>jnikove ulice so zagotovili vsa sredstva, nato svoj delež pri ureditvi križišča, pri gradnji parkirnih prostorov pa s sredstvi ne sodelujejo. Medtem ko bo Osojnikova ulica kljub težavam z železniškim gospodarstvom (to želi parkirne prostore) letos urejena, pa se je zataknilo pri ureditvi križišča in pakririšč. Oboje ni v letošnjem programu občinske komunalne skupnosti, čeprav bi glede na srednje- ročni program moralo bili. Zato so delegati skupščine na seji, bila je v prejšnjem tednu, zahtevali, da se razišče odgovornost za neizpolnjevanje sprejetih nalog, ki so v referendumskem programu. Negodovanje kra- janov je razumljivo, saj so ob neurejenem križišču in pakririšču bližnje ulice zatrpane z avtomobili, po drugi strani pa sredstva iz samoprispevka ostajajo neizkoriščena. Na seji so delegati sprejeli tudi sklep o uvedbi krajevnega praznika. Slavili ga bodo vsako leto 3. aprila, ob obletnici rojstva doktorja Jožeta Potrča. Program za prvi praznik je pripravljen, z aktivnostmi pa bodo pričeli že v tem mesecu. kotar V Trnovski vasi bomo glasovali za podaljšanje samoprispevka V krajevni skupnosti I rnovska vas se že od lanske je.seni dalje pogovarjajo o možnostih podaljšanja izrednega krajevnega samopri- spevka, ki so ga uvedli za sofinanciranje gradnje doma krajanov in osnovne šole. Ze na zborih krajanov so bili enotnega mnenja, da bodo lahko samo s skupno akcijo in sredstvi premostili nekatere težave in uredili najnujnejše. Bogate izkušnje iz prejšnjih let to odločitev samo potrjujejo, zato pravijo v Trnovski vasi. da so na referendum, ki bo 13. marca dobro pripravljeni in da bo pripravam primerna tudi udeležba krajanov. Za krajevno skupnost Trnovska vas je potrebno reči, daje v zadnjih nekaj letih dobila vrsto pomembnih objektov — nova šola. dom krajanov, nova pošta — so le nekateri, najpomembnejši. S podaljšanjem izrednega samoprispevka bi zbrali v Trnovski vasi v naslednjih petih letih tri milijone dinarjev in sicer po enakih prispevnih stopnjah, kot so jih imeli uvedene že .sedaj — 2 odstotka delavci, obrtniki in upokojenci ter 6 odstotkov kmetje od katastrskega dohodka. Novi samoprispevek bo tekel od 1. aprila dalje in ga bodo uporabili za sofinanciranje akcijC — telefon v vsako vas — 12,2 milijona dinarjev, prav toliko za sofinanciranje vodovodnega omrežja, 400 tisoč dinarjev za dokončanje doma krajanov in 200 ti.soč dinajrev za ureditev zgornjih prostorov stare šole. ni.š VEČ TELEFONOV Delegati skupščine krajevne skupnosti C irkovce so ocenili, daje bilo delo v preteklem letu uspešno ter na seji, ki je bila v petek, potrdili zaključni račun. Seja je bila hkrati dogovor za delo v 1983. letu. ko bi naj uresničili nekatere naloge iz referendumskega programa. Tako name- ravajo zgraditi transformator in pričeti z gradnjo železniškega postaja- lišča v Sikolah. Menijo, da bodo lahko uredili tudi prostore za delo mladih in upokojencev, ki trenutno nimajo primernih prostorov za sestajanje. V tem letu bi naj v Cirkovcah pripravili tudi dokumentacijo za razširitev telefonskega omrežja. V tej krajevni skupnosti je sedaj 160 naročnikov, prav toliko pa jih še želi imeti .telefon. Denar za omenjene naloge bodo zbrali s samoprispevkom, za razširitev telefonskega omrežja pa bodo določen delež prispevali tudi naročniki sam- jsj Dpbijgi^ar Premiera v Cirkovcah člani gledališke skupine prosvetnega društva Cirkovce bodo v nedeljo. 6. marca, v domu krajanov ob 20. uri odigrali premiero Drži- čevega Skopuha. Glavno vlogo igra Štefan Potočnik, sceno so po idejni zamisli Danija Jurtele in Zdenka Kodriča izdelali pod vodstvom Ivana Bartola v tamkajšnji osnovni šoli. glasbo pa je prispeval Brane Demšar. Kostume sta izdelali Anica Lačnova in Slavica Mlakarjeva, za luč skrbi Milan Munda. režijo pa je prevzel Zdenko Kodrič. Tako je skupina sestnajstih ljudi v treh mesecih uspela ob rednem delu pripraviti to znano Držičevo delo za oder. Med dani gledališke skupine je največ srednješolskih učencev, nekaj pa je tudi delavcev. Z igro bodo naslednjo nedeljo gostovali Skorbi, sodelovali pa bodo tudi na srečanju amaterskih gledaliških skupin ptujske občine, ki bo od 22. do 30. marca v ptujskem gledališču. N. D. Sodelovanje mladih v KS Majšperk je zaživelo 11. kongres ZSMS nam nalaga tudi to, da mora mladinska organizacija postati frontna in množična organizacija mladih. To pa seveda edino lahko dosežemo, če bomo mladi med .sa- bo pttvezani in organizirani. Takrat bomo tudi lažje in učinkoviteje izražali svoje lastne in dru- žbene interese v vseh organih KS, TOZD itd. Prav zaradi tega je nujna povezanost vseh mla- dinskih organizacij v KS. Tudi tam, kjer je mla- dinsko delo zastalo, ga bo potrebno ponovno oživeti. Zaradi tega je OO ZSMS Sestrže večkrat opozarjala KK SZDL Majšperk na nepoveza- nost in neorganiziranost mladih v KS Majšperk in stvari so se začele premikati z mrtve točke. Moramo reči, da je bila KK SZDL Majšperk v veliko pomoč, saj nam je razširjena seja predsedstva KK SZDL Majšperk z vsemi OO ZSMS v KS Majšperk nakazala pot za or- ganizirano delovanje mladih. Tako smo se mladinci iz OO ZSMS Majšperk, OO ZSMS Naraplje, OO ZSMS Medvedce in OO ZSMS Sestrže zbrali na skupni seji v petek, 18/2—1983 v prostorih KS Majšperk, kjer so pogovori stekli o nadaljnjem delu, sodelovanju, povezovanju in evidentiranju mladincev v krajevno samoupravo. Na seji so prisostvovali tudi predstavniki mladinskih or- ganizacij OS Majšperk ter OZD v KS Majšperk, s katerimi se bo potrebno v bodoče bolje povezali in i/vajati skupna ai.^.jt. i'iav tako pa sta se seje udeležila Marija Sirovnik, sekretarka KK SZDl. Majšperk in Rafko Mohorko, tajnik KS Majšperk, ki sta nam nakazala in predlagala pomembne usmeritve pri izvajanju skupnih ak- cij, ter evidentiranje mladincev v krajevno samoupravo. Zelo pomembna točka dnevnega reda je bila organiziranost mladih v KS Majšperk in sicer je bil dan predlog, da bi krajevno konferenco sestavljali po trije predstavniki iz vsake mladin- ske organizacije in pa mladinci, ki bodo delegati v organih KS in DPO Majšperk. V krajevno konferenco naj bi bili zajeti vsi predsedniki OO ZSMS po funkciji in po dva delegata, ki jih sproti določa in pooblašča vsaka OO ZSMS. Ta predlog je bil tudi sprejet. Po predvidevanjih bo krajevna konferenca dinamično koordinacijsko telo, kajti ko se bo obravnavala določena specifična tema (nezaposlovanje, izobraževanje, šport, kultura itd.) bodo OO ZSMS poslale na konferenco takšne mladince, iii so najbolj seznanjeni z obravnavano problematiko. Dogovorili smo se tudi, da bodo seje krajevne konference po potrebi in da bo nosilec sklica vsaka OO ZSMS. Vsekakor pa bo še potrebno v nekaterih OO ZSMS organiziranost izboljšati. K temu bodo v pomoč pristopile tudi ostale OO ZSMS. Kajti delo je ponekod ,,zamrlo" in potrebno bo zače- ti znova, tako so namreč rekli mladinci iz Na- rapelj, ki jim je predsednik OO ZSMS odšel v vojsko in eno leto niso imeli vodstva. Sedaj bo- do i/volili novo vodstvo in mislijo, da bo delo steklo, čeprav so tudi sedaj izvajali določene aktivnosti in dela. Prav tako pa bo potrebno pri mladinskih organizacijah, ki so odtujene od OK ZSMS Ptuj čimprej navezati sodelovanje, in- ibrniirati o delu prek zapisnikov in se udeleževati posvetov KMKS pri OK ZSMS Ptuj. Predlagali smo tudi delegate v krajevno samoupravo. Sama razprava je pokazala delo, uspehe, pa tudi težave mladinskih organizacij in možnost nadaljnjega sodelovanja in razreševanja skup- nih mladinskih problemov. Za začetek lahko rečemo, da je dobro zaživelo sodelovanje, le ne- govati in krepiti ga bo potrebno v naprej. F'rvo sejo je sklicalo predsedstvo OO ZSMS Majšperk, ki je svojo nalogo dobro opravilo. Dogovorili smo se tudi za sklic naslednje seje in sicer bo nosilec sklica OO ZSMS Medvedce. Seja bo predvidoma v petek, 11/3—1983 ob 18. uri v prostorih GD Modvedce, kjer se bomo konkretneje dogovorili o organiziranosti kra- jevne konference, izvolitev njenih organov, statutu in poslovniku dela, prav tako pa bodo dogovori stekli o skupnih akcijah, ki jih bo izvajala mladina v KS Majšperk. Branko Beranič Aktivnost SZDL v polnem razmahu Predsedstvo K K SZDL Heroja Lacka Ro- goznica se je v februarja sestalo na dveh raz- širjenih vejah. Najprej skupaj s skupščinskim odborom za razvijanje tradicij NOV, nato pa z- novoizvoljenim svetom krajevne skupščine, delegacije za Zbor krajevnih skupnosti občin- ske skupščine in svetom potrošnikov. Obeh sej pa so se udeležili tudi predsedniki odborov vaške samouprave. SZDL in ZSMS. SPOZNAVANJE IN RAZVIJANJE TRADI- CIJ NOV Na prvem februarskem sklicu so obravna- vali naloge, ki jih je potrebno opraviti do Dneva OF slovenskega naroda. Med prvimi nalogami je drugi del razgovora za »okroglo mizo« na temo: »Kmet — Jože Lacko v boju slovenskega naroda za nacionalno in socialno osvoboditev«, ki bo II. marca v domu Slo- venskogoriške čete. Druga naloga je ureditev okolja spominskega obeležja Slovenskogori- ške-Lackove čete v Kicarju, v Pacinju pa na- črtujejo spominsko obeležje Krambergerjeve- mu Slovenskogoriškemu odredu, v sodelova- nju s krajevnimi skupnostmi z območja Slo- venskih goric. Skupščinski odbor za razvijanje tradicij NOV pa ima nalogo, da prične urejati spominsko sobo »Po poteh boja za svobodo in socializem«, ki jo bodo odprli ob letošnjem krajevnem prazniku v Domu Slovenskogoriške čete. Sprejeli so program praznovanja 8. marca — dan žena, ki ga povezujejo s kulturnimi programi v Kicarju, Pacinju, Podvincih, Spodnjem Velovlaku in v domu Slovensko- goriške čete na Rogoznici. Sklenili s. da bodo aktivisti SZDL v nedeljo, 6. marca obiskali 46 tovarišic, starih nad 80 let in tiste, ki jih je bolezen priklenila na posteljo. Sprejeli pa so tudi program izvedbe predavanj s področja obrambno-zaščitne vžgoje prebivalstva, ki bodo v drugi polovici meseca marca. ZA HITREJŠI GOSPODARSKI IN SAMO- UPRAVNI RAZVOJ KS Druga februarska seja je na svoj dnevni red sprejela skupščinsko gradivo. V razpravi o družbenoekonomskem razvoju krajevne sku- pnosti so se zavzeli za hitrejši gospodarski in samoupravni položaj krajevne skupnosti. Vi- dneje se naj uveljavlja vloga samoupravnih interesnih skupnosti na področju planiranja, dogovarjanja in usklajevanja zadovoljevanja potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Poudarili pa tudi so, da je razvoj krajevne skupnosti v največji meri odvisen 9d krajevnega in vaškega samoprispevka, ki je odraz pripravljenosti in zavesti krajanov, da z lastnimi silami zadovoljujejo svoje skupne po- trebe, združevanje teh sreustev pa dejansko poteka na najbolj demokratičen in samo- upravni način z referendumom. Posebej so iz- postavli pomen hitrejšega razvoja vaške sa- mouprave in nujnost večje učinkovitosti de- legatov v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih. Tudi družbeni dogovor o urejanju delovne- ga in obratovalnega časa je bil deležen žive in kritične razprave. Med drugim so poudarili, da bo potrebno v združenem delu in v občini veliko aktivnosti, da bo novi delovni in obra- tovalni čas usklajen, da bodo zagotovljeni vsi potrebni pogoji za nemoteno delo, učni proces, varstvo otrok ter zadovoljevanje potreb in storitev za zaposlene in občane. Ocenili so tudi delo delegacije za Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, v ka- teri je ocf7 aktivnih članov, dvema neaktivnima pa so izrekli kritike z povabilom k aktivnemu delu v prihodnje. FB PEVCI IZ VIDMA PRI PTUJU Mešani pc\ski /bor Kulturno umciniškeL-a društva Francc Preše- icn iz Vidma pri Piuju, ki bo na sporedu v nedeljo 6. marca ob 12. mi in 10 minut, prav gotovo sodi mccl naše najstarejše zbore v obči- ni. Njcuove korenine sciiajo v leto 1951, ko .so na pobudo učiteljice Tavike Mohorko ustanovili moški zbor. Leto po/ncjc se mu je pri- ciiu/il še ženski in od takrat deluje kol mešani, ves čas pod vodstvom Maksa Vaupotiča. Torej, praznu- jeta letos oba, tako dirigent kot /hor, iridcsetlctno neprekinjeno delovanje. Zbor je že od vseea za- četka nastopal na vseh domačih prireditvah, na vseh takratnih — še danes nepozabnih gospodarskih ra/sia\ah v osnovni šoli Tone Žni- clarič, imeli pa so tudi samostojne koncerte v domala vseh sosednjih krajevnih skupnostih. Njihov repertoar pa je obsegal ljudske, umetne in partizanske pesmi, tako kol še danes. Pred štirimi leti so se odločili in že iz obstoječega meša- neiia pevskega zbora ustanovili še ženskega, ki danes nastopa popol- noma "samostojno, na koncertih, snemanjih in občinski reviji pev- skih zborov v Ptuju. Danes šteje zbor 26 pevk in pev- cev (od nekdanjih 30). Članstvo pa, seveda ni stalno, saj eni odha- jajo, drugi spet prihajajo. Vadijo ie enkrat tedensko, pred nastopi pa tudi pogosteje. Večini predstavlja- jo vaje u/ilek in sprostitev, a hkra- ti tudi težavo, ker so poleg redne zaposlitve, še kmetovalci na svojih domačijah. Zal pa je na Vidmu in okoiiei še veliko dobrih pevcev, ki se ne marajo vključiti v zbor, je potožil dirigent Maks Vaupotič. Med njimi je nekaj starejših, še več pa bi lahko rekli — mlajših. Za prihodnjo sezono načrtuje /bor skupni koncert z domačim taiiiburaškim orkestrom in ljudski- mi pevci in sicer na Vidmu, Oplotnici, Tepanju, Gorišnici, Ve- liki Nedelji, v Staršah in Miklavžu pri Mariboru. Poleg tega pa si že- lijo tudi skuDncEa koncerta z me- ■ šanim pevskim zborom iz Podleh- mka m sicer tako, da bi vsak od njiju prispeval polovico progra- ma. Mešani pevski zbor Kulturno prosvetnega društva France Preše- ren iz Vidma pri Ptuju, smo doslei posneli že trikrat, nazadnje fe- bruarja letos. Lahko rečemo in to je razvidno tudi iz posnetkov, da je zbor v zadnjih dveh letih zopet dosegel viden napredek v kakovo- sti in prijetno spremembo v barvi. Do poslušanja v nedeljo 6. marca ob 12 uri in 10 minut! Besedilo in foto: 1. C. TEDNIK - 3^marec 1983 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Združeno delo proti samoupravnemu sporazumu Pretekli petek je zasedala občinska zdrav- stvena skupnost Ptuj in razpravljala o finanč- nem poslovanju skupnosti, uresničevanju de- lovnega programa in delu organov skupnosti v letu 1982. Ptujska občinska zdravstvena sku- pnost je ena izmed tistih slovenskih skupnosti, kije poslovno leto 1982 zaključila pozitivno. V doseženem rezultatu pa so močno zastopani učinki stabilizacijskih usmeritev, ki sta jih spoStovala tako uporabnik kot izvajalec zdravstvenih storitev. O delu skupnosti in njenem finančnem po- slovanju v letu 1982 smo se pogovarjali s Silvo Cionupovo, sekretarko skupnosti. »Želela bi opozorili na ukrepe za sanacijo poslovanja občinske zdravstvene skupnosti Ptuj in zdravstvenih delovnih organizacij, kijih je skupščina sprejela že v mesecu februarju 1982 in ki smo jih skozi vse leto izvajali. Izvajali pa .so jih tudi uporabniki in strokovna služba šlcupnosti. Rezultat ukrepov se vidi tudi v finančnem poslovanju skupnosti za leto 1982. ko smo naše potrebe usklajevali z finančnimi oziroma ekonomskimi možnostmi. Ob tem pa. skrbeli, da bi se raven zdravstvenega varstva občana ne znižala. Na tem področju smo dosegli določene kakovostnejše rezultate. S .samim finančnim poslovanjem nismo naj- bolj zadovoljni, zlasti še z izdatki za splošno ambulantno in dispanzersko zdravljenje. Na tem pt)dročju namreč nismo dosegli načrto- vanih storitev in tudi ne načrtovanih izdatkov. MtKno pa so porasle potrebe po specialistič- nem zdravstvenem varstvu. Boljši so rezultati pri bolnišničnem zdravljenju. To je pa pred- vsem zasluga zdravstvenih delavcev v ptujski bolnišnici, pa tudi v psihiatrični bolnišnici v Ormožu, kjer je bila pri skoraj enakem številu pacientov, zmanjšana ležalna doba. Oskrbnih dnevov je bilo manj za 3700 dni. Skupaj ozi- roma z upoštevanjem bolnišnice Ormož je bilo 4400 oskrbnih dni manj. Ta sredstva pa smo pinem lahko usmerili v druge dejavnosti,<( je povedala Silva Gorjupova. ZNOVA VECJI ZDRAVILIŠKI ODLIV - STALEŽ PA JE MANJŠI »V letu 1982 je znova dosežen oziroma pre- sežen zdraviliški odliv in to odliv izven regije. Pomeni, da smo na eni strani povečali program zdravljenja v Ptujskih toplicah, na drugi strani pa imamo 50 odstotno povečanje zdraviliškega zdravljenja v drugih regijah in zdraviliščih. To povečanje ne gre samo na račun povečanja pacientov, ki so koristili zdraviliško zdravlje- nje. temveč tudi na račun povečanja cen v zdraviliščih. Ugodni .so pcdatki o izdatkih za zdravila, kljub temu. da smo iz<"atke za zdravila v ptujski lekarni povečali za4 milijone. Za zdravila izven občine Ptuj pa smo porabili manj. Izdatki za zdravila so tako manjši za 5 odstotkov od na- črtovanih. Pri tem je potrebno pohvaliti dobro delo strokovnega medicinskega sveta občinske zdravstvene skupnosti Ptuj, ki je mesečno spremljal izdajo receptov. Manj ugodni so podatki o stro.ških za reše- valne prevoze. Poleg teh so se povečali tudi stroški prevoza. V slednjem se odraža pove- čanje kroga udeležencev strokovne nege na domu. V ptujski občini bolj kot kjerkoli drugje razvijamo strokovno nego na donui. Poleg dobrih izkušenj, smo nabrali tudi precej uspehov. Strokovno nego na domu bo po- trebno sicer še strokovno di>delati m to tako, da bo vsak zdravnik imel svoje področje in bo tedensko vsaj enkrat obiskal »svoje« paciente. Poleg tega je organizirana tudi laična nega na domu. lo je nega. ki bi spadala bolj v skupnost socialnega skrbstva ali bila t)rganizi- rana kot servis doma ostarelih. Ugotavljamo, da pri tej negi ne gre za zdravstveno nego. temveč čisto oskrbo varovancev, bodisi ne- |"H>kretnih ali bolnih, ki imajo omejeni) gibanje. Na področju zobozdravstva ni takih izdat- kov. kot smo načrtovali. Zlasti še pri protezah inortopedskih pripomočkih terzobni protetiki. Uspešnoje skupnost delala pri zmanjševanju bolniškega staleža. F.den od stabilizacijskih ukrepov je bil tudi ta. da moramo na vseh področjih doseči, da bo ta stalež koristil tisti, ki ga \ resnici potrebuje. Po odstotku odsotnosti z dela smo v občini Ptuj na zavidljivem mestu v okviru Slovenije, dosegamo enega i>d najnižjih odstotkov. Ta odstotnost seje znižala od 3.76 na 3.74 odstotka. Ta odstotek je različen od or- ganizacije do organizacije. Kljub temu pa ne moremo biti zadovoljni, na račun bolniškega staleža smo v letu 1982 v občini izgubili 233.955 delovnih dni. Ta po- datek tudi pove. daje bilo zaradi staleža dne- vno odsotnih z dela v poprečju 900 delavcev. Bolniški dnevi so naraščali hitreje do 30 dni. manjši pa so nad 30 dni. l\) aktih občinske zdravstvene skupnosti je stalež do 30 dni dol- žan dati zdravnik, nad 30 dni pa že zdravniški konzilij, ta filter je že gostejši in se pozna pri padcu staleža nad 30 dni. Skupščina je dala določene smernice, da bi zdravniški konzilij tudi bolj spremljal stalež pacientov do 30dni in po potrebi opravil tudi pregled kartotek paci- entov v ambulantah. V letu 1982 seje močno zmanjšalo tudi po- vračilo za strokovne službe. Povečala pa se tudi kvalifikacijska struktura zaposlenih. To je bilo nujno in potrebno, da smo dvignili raven strokovnega dela. Služba je po ugotovitvah zagotovila dobro strokovno podlago in pri- spevala. da se delo delegacij zboljšuje ter pri- dobiva na kakovosti. To je ugotovila tudi skupščina v petek. 25. februarja. Nesorazmerno pa so v mesecu decembru naraščali prihodki. To je posledica velikega porasta OD v tem mesecu — po podatkih SDK so porasli za 180 odstotkov. Zato tudi ne pre- seneča podatek, da jc skupnost zabeležila precejšnje presežke nad dogovorjeno porabo, čeprav smo v mesecu novembru še bili zaskrbljeni ob ugotovitvi, da načrtovane po- rabe ne bomo zagotovili. Samo za mesec no- vember je skupnosti primanjkovalo 12 milijo- nov dinarjev do dogovorjene porabe je pove- dala Silva Gorjupova. POZITIVNA RAZLIKA V LETL 1982 »Skupnost je kjub vsemu zabeležila prese- žek. Poslovno leto je zaključila s pozitivno razliko med prihodki in odhodki, ki znaša ne- kaj čez 15 milijonov dinarjev. Skupščina je odločila, da ostanek prihodkov nad odhodki to pozitivno razliko, kije skupnosti ostala v zne- sku en milijon 34 ti.soč dinarjev, knjiži na re- zervni sklad na nepredvidene rizike, za 14 milijonov. — presežek nad dogovorjeno po- rabo. kije zbran na račun večjih prispevkov iz OD. pa je bil sprejet sklep, da se zniža prispe- vna stopnja od prvotno načrtovane 11.26 na 10.44 od I. marca dalje. Tako bodo delavci plačev ali ni/ko prispev no stopnjo, skupnost pa je pi>računala teh 14 milijonov in nekaj tisoč dinarjev že v prihodke skupnosti za leto 1983.« POI RKRNA BO ŠIRŠA SOLIDARNOST Kaj pa osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah iz zdravstvenega varstva, ki je močno odjeknil v združenem delu in okrepil delegatsko razpravo? »Sporazum je v bistvu izpeljava zakona o zdravsi,venem varstvu, predvsem njegovega 49. in 50. člena, na katera pa delegati niso bili pozorni, ko seje v letu 1981 spreminjal zakon o zdravstvenem varstvu. V delovnih organizacijah je bila o sporazu- mu precej »vroča« razprava, kajti del za vza- jemnost in solidarnost, ki je bil doslej zagoto- vljen na nivoju občinske zdravstvene skupno- sti. se sedaj prenaša v temeljno, delovno ali sestavljeno organizacijo združenega dela. Tu gre predvsem za nadomestilo za osebne do- hodke delavcev, ki so v staležu nad 30 dni, za katera so doslej zbirali delavci sredstva na osnovi prispevne stopnje iz bruto OD v ob- činski zdravstveni skupnosti. Izvzeta je tu nega obolelega družinskega člana, ki bi naj ostala še v skupnosti in potni stroški, pa tudi pogrebnine in posmrtnine. Na to določilo sporazuma je bilo veliko pripomb danih že v javni razpravi — pred zasedanjem skupščine. Ta javna razprava je bila organizi- rana na pobudo predsedstva občinske zdrav- stvene skupnosti. Na osnovi teh pripomb smo že pred sklicem skup.ščine oblikovali stališča, ki so jih sprejele vse delegacije, ki delegirajo v zbora skupščine občinske zdravstvene skupnosti. Skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije pa je o osnutku razpravljala že 16. februarja. Enako kot v republiški skupnosti, je bilo na skupščini občinske zdravstvene skupnosti, kjer je bil osnutek deležen velike kritike. Zato je bila na ravni republike imenovana tudi komisija, ki bo ta o.snutek uskladila s pripombami, sprejetimi na skupščini, 16. februarja. Tudi ptujska skupščina ni mogla na petko- vem zasedanju zbrali vseh pripomb. V gla- vnem pa v.se delegacije soglašajo s sprejetimi stališči iz javne razprave. Poleg tega je veliko drugih pripomb. Skupščina je pooblastila predsedstvo in koordinacijo, da uskladi te pripombe. Ugotovljeno je bilo tudi. da spora- zum ne more iti prej v razpravo v občinski zdravstveni skupnosti, dokler ne bodo dolo- čena merila ali republiška ali tudi občinska v sporazumih o temeljih plana občinske zdrav- stvene skupnosti, obenem pa morajo biti dane smernice in izračuni koliko lo pomeni v zni- žanju prispevne stopnje. To morajo vgraditi v svoje plane tudi temeljne organizacije. Vendar tudi to ne bo dovolj, saj se bodo morale s sporazumi o združevanju sredstev posebej dogovorili o solidarnosti, ki mora biti dogo- vorjena v okviru delovne ali sestavljene orga- nizacije združenega dela. Veliko je dilem tudi zaradi nesreč ali nezgod pri delu. ki bodo na poti na delo ali z dela. kaj v primeru, ko še ne bo ugotovljena krivda. Solidarnost bo morala bili dogovorjena, saj bo uresničevanje tega sporazuma lahko nekatere organizacije, predvsem majhne, pripeljala v težak finančni položaj,« je zaključila Silva Gorjupova. MG Ali tudi v prihodnje po starem? čeprav bi naj tretji mandat delegatskih skupščin začeli na osnovi spo/nanj in izkuštnj prejšnjih dveh, se pravi na višji ravni, bolj učinkovi- to, z manj težav, pa ugotavljamo, da se nekatere slabosti izvajanja dele- gatskega sistema pojavljajo tudi v novem mandatu. Nekaj ugotovitev skupne komisije za delegatski sistem (izobraževalne, kulturne, raziskoval- ne, telesnokulturne, otroškega varstva in socialnega varstva), ki zavirajo dosledno uveljavljanje načel delegatskega sistema: — družbenopolitične organizacije bi se morale bolj kot doslej zav- zemati /a to, da bi delegati bolj odgovorno opravljali svoje naloge, redno prihajali na seje, scKlelovali pri oblikovanju stališč, dajali več pobud in predlogov ter zahtevali, da bodo stališča iii sklepe skupščin povsod dosle- dno upoštevali; — izobraževanje delegatov še vedno ni postalo stalna oblika dela z delegati; — delegacijam kot neločljivim delom .samouprave je treba zagotoviti enakopraven položaj v vseh okoljih in jim omogočiti, da bodo lahko sproti spremljale vsa dogajanja v svojem okolju, da bodo bolje obvešče- ne, povezane z vsemi samoupravnimi organi ter neposredno vključene v razreševanje in uresničevanje nalog na področju, za katerega so bile iz- voljene; — konferencam delegacij kot obliki dogovarjanja in demokratičnega usklajevanja stališč med delegacijami je potrebno posvetiti posebno skrb; — funkcionarji skupščin skupnosti SIS skupaj z delegati bi se morali še bolj dosledno zavzemati za take odnose, v katerih bodo lahko prišle pobude, zahteve, potrebe in predlogi delegatov do polne veljave in jih spodbujati za aktivno delo: — predsedstva skupščin si morajo prizadevati, da bodo programi dela skupščin zajeli resnično vsa tista vprašanja, ki najbolj neposredno vplivajo na delo in življenje delovnih ljudi in občanov na posameznem interesnem področju, da bodo gradiva predložena z natančno oblikovani- mi predlogi, predvsem pa s popolno informacijo o rezultatih in posledicah posamezne odločitve; — za uspešno izvrševanje delegatskih dolžnosu je nujno potrebno izpopolniti sistem informiranja v občini. Pri tem ne gre za večji obseg in število gradiv, temveč boljšo vsebino, aktualnost, predvsem pa celovitost in uporabnost informacij, podatkov in gradiv, ki jih delegati potrebujejo, če hočejo uspešno spremljati dogajanja in se odgovorno odločati za naj- boljše možne rešitve. Zato se je še nadalje potrebno zavzemati za celovit in enoten sistem informiranja delegatov v občini, prek INDOK centra ali kako drugače, vendar organizirano in usklajeno. Za obdobje maj—december 1982, ko so pričeli z delom delegad tret- jega mandata vseh šestih skupnosti, ki so ustanovile skupno komisijo za delegatski sistem, je značilno: — povprečna udeležba delegatov na sejah skupščin v obeh zborih se je povečala (1981—64 1982 — 71 Vo); — kot predlagatelj obravnave in sprejema odločitev so v 80 % primerov nastopali organi skupščin, v 20 % izvajalci, republiške SIS, družbenopolitična skupnost in drugi; — v povprečju je vsaka skupnost imela 3 seje skupščine, na eni seji je bilo v povprečju 10 točk dnevnega reda in 85 strani gradiva; — povzetki gradiv so še vedno izjema; — v povprečju je bilo na eni seji skupščine postavljenih dvoje delegatskih vprašanj, na vsako vprašanje so delegati dobili odgovor ali takoj na seji ali pisno na naslednji seji skupščine; — seje skupščin so v povprečju trajale dve uri; — povprečno število razpravljalcev na posameznih sejah skupščin je bilo šest delegatov; — predstavniki družbenopolitičnih organizacij in pristojnega upravnega organa so se sej skupščin udeleževali le izjemoma. Teh nekaj skupnih ugotovitev, dopolnjenih z ugotovitvami in problematiko posamezne interesne skupnosti naj bi služilo kot izhodišče za razpravo na skupščinah, predvsem pa v delegacijah." Razprava naj bi dala konkretne pobude in predloge za nadaljnje uveljavljanje delegat- skega sistema in tudi za pripravo predlogov poslovnikov skupščin in njihovih organov. Kljub temu, da so osnutki v javni razpravi že slabo leto, predlogov za spremembe in dopolnitve ni. Tudi s strani družbenopolitičnih organizacij v občini ne. Osnutki tako še vedno ostajajo polni dilem, ki jih predlagatelji niso v stanju sami razrešiti. Skupna komisija nadalje tudi ugotavlja, da bodo funkcionarji posameznih skupnosti nujno morali obiskati v.se delegacije in se skupaj z njimi dogovoriti za konkretne oblike in vsebino dela. Stalna praksa predsednikov organov skupščin skupnosti bo morala postati vsaj enkrat letno priprava poročil o samoupravni organizirano- sti skupnosti oziroma o delu posameznih organov, o problematiki, o ustreznosti gradiv, ki jih pripravlja strokovna služba, o načinu in metodah dela strokovne službe in o uveljavljenih oblikah medsebojnega informiranja ter uporabnosti podatkov s katerimi razpolaga strokovna služba. Sprotno pa bo potrebno preverjati udeležbo prisotnosti članov na •^ejah organov skupščin skupnosti in člane, ki ne želijo sodelovati pravočasno zamenjati. Tako skupna komisija za delegatski sistem ugotavlja, da se tako organi skupščin skupnosti kot strokovna služba ukvarjajo vse preveč z nalogami, ki naj bi zagotovile izvajanje delegatskega sistema za kar so predvsem zadolžene družbenopolitične organizacije, še posebej siKialistična zveza kot frontna organizacija, vse premalo pa se navedeni ukvarjajo s problematiko posameznih področij dejavnosti, planiranjem, spremljanjem razvojnih usmeritev in realizacijo programov, torej nalog, zaradi katerih so delovni ljudje in občani ustanovili posamezne interesne skupnosti. Ugotovitev in stališč za razpravo o delovanju delegatskega sistema je lorej več kot dovolj. Toda, ali se bodo delegacije hotele in znale vključiti? Zakaj že nekaj let nazaj delegati v skupščinah ob podobnih poročilih več ali manj molčijo. Molčijo v skupščini, ki bi lahko soočila probleme, nakazala poti razreševanja dilem in dogovorila najboljše in v.sebinsko opravičljive oblike dela ter jim zagotovila mesto v samoupravnih aktih Samoupravnih interesnih skupnosti (poslovniki). Pa ne, da o delegatskem sistemu ne razpravljamo, nasprotno, celo zelo veliko. A žal v neformalnih skupinah, če pa že v pristojnih organih, je razprava splošna, ugotovitve so nepreverjene, konkretnih pobud pa na koncu vendarle ni. Zato naj bo teh nekaj ugotovitev ze danes spodbuda delegatom za razpravo na skupščinah izobraževalne, kulturne, raziskovalne, telesnokulturne skupnosti, skupnosti otroškega in socialnega varstva, ki bodo v drugi polovici tega meseca. N. B. ENOTNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE Osnmek zakona o nokoininskcm irLimiiiid^emiavaroia-niu bo v javni razpravi do začetka maja 1983. Ker gre za zakon, ki bistveno zadeva interese vsakega delovnega človeka, je potrebno v javni razpravi osnutek zakona zares dobro preučiti. Nosilec in organizator razprave je sociali- stična zveza skupaj z zvezo sindikatov. Osnutek zakona prinaša nekatere temeljne novosti, ki bodo v razpravi prav gotovo naletele na širok odmev. Tako predvideva možnost ■ >dkupa let obrtnikom in kmetom, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vrhunskih športnikov in kmetov. Ponujena je tudi uvedba pr.'.vux' do predčasne upokojitve, zvišanje -uarosti na 50 let. ko bo vdova ■-.'iko pridobila družinsko pokojnin in nekatere druge novosti. N n POROČILO O ŠOLI V NARAVI Delovni načrt je temeljni doku- ment, s katerim osnovna šola sku- paj z dejavniki okolja zagotavlja sistematično uresničevanje smo- trov in nalog šole. Z njim vsako leto določimo celoten obseg, vsebino in organizacijo vzgojno izobraževalnega dela. Delovni na- črt mora biti zasnovan tako, da omogoča glede na pogoje dela uspešno uresničevanje zagotovlje- nega in razširjenega programa dela šole. Osnovna šola lahko izvaja del razširjenega programa za posa- mezne skupine učencev tudi zunaj programa, določenega za vse učence; to so: interesne dejavnosti, dodatni in fakultativn- pouk, neobvezni tečaji, dejavnosti dru- štev in klubov učencev itd. Z vso svojo dejavnostjo pa vsa- ka osnovna šola postopno uveljavlja načela, vsebino in organizacijo cel(xinevne osnovne šole (interesne dejavnosti, samo- stojno učenje, organizirana rekre- acija. fakultativni pouk, šolsko prehrano, poglabljanje v delo šol. organizacij, klubov, društev.) ?>ola lahko za intenzivno povezovanje pouka z drugimi oblikami vzgojnoizobraževalnega dela in drugimi aktivnostmi šole i/\aia ..šolo v naravi". Učenci in učitelji oilidejo za nekaj dni v driiei kraj in tam i/vajajo pouk ter drugo vzgojno-izobraževalno delo, /tasti plavanje — smučanje. Za- ratli novih pogojev življenja in dela ter povezovanja pouka z drugimi dejavnostmi, spoznavajo iičcnci življenje v skupnosti, življenje v naravi, navajajo se na samostojno premagovanje težav, na solidarnost in tovarištvo, na osebno odgovornost, na smotrno i/rabo prostega časa, krepijo svoje zdravje, svojo obrambno sposob- nost. .se navajajo na družbeno in osebno zaščito ter na varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja. Naša šola Olga Meglič jc lani prvič organizirala šolo v naravi, Iclos pa zimsko in letno šolo v na- ravi. Zimska šola v naravi je bila organiziiana od 14. do 19. 2. 198.^, na Gorah nad Hrastnikom, 971 m nad 111. višine. Snežne ra/mere so bile ugodne, saj je bilo ves čas 40—50 cm sne- ua. Poleg tečaja smučanja, ki je bil organiziran po skupinah (.1 skupine — glede na smučarsko pred/nanje), smo izvajali tudi druge organizirane dejavnosti npr. elementi nalog" v zvezi s sploš. Ij. obrambo, i/vedli smo tekmovanje v veleslalomu, spoznavali srno življenje in delo ljudi v kraju, na- ravne. gospodarske in kulturne značilnosti kraja, se geografsko pravilno _ orientirali, izvedli na pustni torek maškarado z zabav- nim programom, na zaključni prireditvi, ki so ji prisostvovali gostje in osebje doma, smo slavnostno podelili diplome za veleslalom. Prvi trije v skupinah so tlobili še majhna darilca, vsi ude- leženci tekmovanja, torej vsi otroci, pa tolaži Ine nagrade (osebno darilo enega izmed star- šev); tudi zabavali smo se. Ob vsem delu, ki sem ga doslej naštevala, pa smo izvajali tudi učni progiam po letnem učnem načrtu: Slov. j., matematika, SD, eno uro SN in glasbeni pouk. Za pouk smo imeli na razpolago dva velika pro- stora, tako je le ta potekal nemo- teno. Učenci so lepo sodelovali. Pripominjam, da smo bili vsi tovariši, tri prosvetne delavke iz naše šole in oba tovariša, ki sta vodila smučanje (pomagala jc ena tovarfšica), 24 ur z otroki. Z nami je bil tudi tov. Kogcj, ki se je nesebično žrtvoval za naše oiroke in nam pomagal pri delu na smučišču in v domu. Mislim, da vsakdo lahko razume, da je tako delo zelo težko in zahteva dodatne napore, na kar smo seveda vnaprej računali, pa vendar hočem tu povedati tudi to, ker jc opažati, da je delo učitelja vse premalo cenjeno, pa čeprav hi kot vzgoji- telji in starši, kot družbeni in drugi delavci, morali nas in naše delo dobro poznati. Kljub vsem naporom in zahte- vam v v/gojno-izobražev alnem delu pa smo bili presrečni, ko smo na ptujski železniški postaji predali staršem otroke nepoškodovane, zagorelih obrazov in nasmejane. V imenu otrok hvala šoli, ki je znala organizirati zimsko šolo v naravi in hvala staršem, ki so šolo podprli in denarno omogočili svojim otrokom tako življenje, delovno, učno, pa tudi zabavno. Za konec še finančno poročilo: Starši so prispevali za vsakega učenca akontacijo 25(X) din. Pen/ion. tj. hrana Zii 5 dni in posebej kosilo je stalo 1750 din, prevoz 16.^ din (vlak 101 din in avtobus 62 din), značke in malica /a po 10 din, režija po učencu 170,75 din. Take jc posamezni učenec plačal 2093.75 din. Tako so p<. obračunu akontacije dobili starši vrnjeno 406.25 din. Poročilo pripra' ile: .-\nica I^i iiida, l.eja ^egula •n Marija Korpar Sistematični zdravniški pregledi pred naborom že od januarskih dni potekajo obvezni zdravniški pregledi fantov, ki .so rojeni v letu 1965 in bodo letos ali drugo leto končali prvo .stopnjo .šolanja. Tako. le ti dobivajo pozive. daseoglasij(;v prostorih oddelka za ljudsko obrambo, kier izpolniji; obrazec, na ka- terega vpi.šejc svojo željo, v kakšnem rodu bi žel^-li služiti vojaški rok. Okvirni , n^ tudi iztcrejoine.-.ec. ■■ Katerem m ^cleli v »dr.: ::•.; >dsiu.>cnic ie tega. Po končanih pismenih željah, pa jih čaka že obvezen sistematični pregled v ka.sarni Dušana Kvedra. kjer ugotovijo sposobnost, za posamezne službe ali pa morda nesposobnost zadoločen čas iz kakršnegakoli vzroka. V aprilskih dneh pa jih čaka še Huorogra- firanje. kateremu bo sledil nabor, kjer bo skupaj z željam: posameznikadol(::'en n-k in služba, ki jo h- p isumeznik opravljal v vrstah JI \. J'>ž.e Vi-.giar 6 - KULTURA IN IZ0BRA2EVANJE 3. marec 1983 - TEDNIK IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Leta 1792 seje na Ptuju naselil prvi tiskar v mestu, Franc Schiitz. Dotlej je delal in živel v Celju.'iz Ptuja pa je že po treh letih odšel v Maribor. Ptuj v tem času gospo- darsko najbrž ni bil dovolj močan, da bi lahko dajal dovolj zaslužka podjetnemu tiskarju. Graški gu- bernij je Schiitzu dovolil, da na Ptuju prodaja peresa, pečatni vo- sek in svinčnike, Schiitz pa je odprl še »Biicherlesekabinett« in s tem postal prvi knjižničar v mestu. V njegovi tiskarni je nastalo nekaj zanimivih tiskov, znani so dva slovenska in en kajkavski. »Hitra in glatka pol pruti nebessam« je molitvenik. ki gaje Schiitz natisnil leta 1793. Leta 1795 je izdal »Te deum« v prevodu Lepolda Volkmerja, istega leta pa še knjižico v kajkavščini »Nebeszki pasztir pogublyenu ovczu ische« av- torja Gregorja Malevaca. Vsi tiski so ohranjeni v izvirnikih in predsta- vljajo velike redkosti in vrednosti v zgodovini našega založništva. Schiitz pa je v svoji tiskarni natisnil tudi lesorez z upodobitvijo Ptuja, ki se v originalu žal ni ohranil, pač pa nam je znana kopija iz Marburger — Kurzvveil — Kalenderja za leto 1895. Kopija Schiitzovega lesoreza je našla prostor tudi v glavi pomočniškega potnega lista, kije bil napisan v Slovenski Bistrici 13. marca leta 1801. Listino hranijo v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Schiitzov lesorezje najbrž nastal leta 1894 in je zelo podoben dve leti starejši akvarelirani perorišbi Leopolda Schickelgruberja. Razlikujeta se zgolj v podrobnostih, sicer pa se ponovno srečujemo s pogledom na mesto iz ptičje perspektive, medtem ko se nam grajski kompleks kaže v frontalnem pogledu z južne strani. Glavne arhitektonske dominante mesta so že znane: dominikanci, grajske stavbe, mestni stolp m minonti. Marjeta Ciglenečki Pomočniško potno pismo, izdano v Slovenski Bistrici 13. marca 1801. V glavi je kopija Schiitzovega lesoreza z upodobitvijo Ptuja iz leta 1794. Listino hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu. Fototeka kulturnozgo- dovinskega oddelka, foto Berk, Celje. S kulturo k delovnemu človeku v delovno okolje Kljub velikim nalogam, s katerimi se IMPOL iz Slovenske Bistrice srečuje, ne pozabljajo na izobraževanje zaposlenih in na kulturno udejstvovanje. V ta namen odvajajo tudi del sredstev iz dohodka, ki se jim prav gotovo bogato obrestuje, čeprav ugotavljajo, da bi rezultati lahko bili še boljši. Še vedno je prisotno spoznanje, da veliko članov kolektiva takšna dejavnost ne privlači še posebno, če je organizirana izven njihovega delovnega časa. V kolektivu ugotavljajo, da je najuspešneje organizirati takšne aktivnosti, ki jih zaposleni lahko koristijo v določenem času, to je ob prihodu delavcev na delo in ob polurnem odmoru. Najprimernejše za to so razne razstave likovnih in ročnih del tako članov kolektiva kot ust- varjalcev s širšega občinskega prostora. Tako so v IMPOLU organizirali že veliko razstav, za kar uporabljajo največkrat sindikalno dvorano. Razstavljali so likovniki amaterji iz IMPOLa, pred nedavnim pa tudi člani likovnega kluba Slovenska Bistrica. Osnovni namen, da je kulturo potrebno približati delavcu, je v impotu prav gotovo dosežen, saj si take razstave in tudi druge oblike kulturnega dogajanja zaposleni radi ogledajo. So pa tudi med najštevilnejšimi, ko je organizirana podobna prireditev v njihovi krajevni skupnosti. Posebno uspešna dejavnost je tudi izposoja knjig v delovnem kolektivu, kamor redno prihaja tudi bibliobus iz Maribora in tukaj iz- posodi kar zajetno število knjig, med delavci je največ zanimanja za novejše izdaje pa tudi strokovno literaturo. Aktivnost delovnega kolektiva IMPOL v smeri spodbujanja kulturne dejavnosti se uspešno kaže tudi takrat, ko se delavci vključujejo v življenje krajevne skupnosti in občine, kjer skoraj ni skupine ali dogodka, v katerem ne bi bilo čutiti prisotnosti članov iz IMPOLA. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat iz zanimive razstave v sindikalnem domu IMPOL. FRANČEK BOHANEC 60-LETNIK Pred kratkim je praznoval 60- letnico rojstva 1 ranček Bohanec, /liani slovenski pedagog, publicist in družbeni delavec. I ranček Bohanec je bil rojen pred 60 leti v Miklavžu pri Ormo- žu, kjer je obiskoval osnovno šolo. Kot gimna/ije se je umaknil okupatorjevemu nasilju s pobegom v Ljubljano, kjer se je vključil v OI in se /lasti i/ka/al kot ilegalni obveščevalce. Potem je odšel V parti/ane, kjer je bil borec, propagandist, novinar in pisatelj. Po osvobiKlitvi je najprej delal kol novinar v uredništvu Sloven- skega poročevalca in bil urednik Tovariša. Ob tem se je širše udej- stvoval na področju publicistike, postavil je trdne temelje Pionirski kniižniei in opravljal ^tevilne druge odgovorne naloge. Postal je tiidi gimna/ijski profesor in ravnatelj. Za svoje dragoceno pedagoško de- lo je prejel najvišje priznanje — Zagarjevo nagrado. Pred leti je nastopil pokoj, kar ga je razbremenilo službene obvez- nosti, /ato se je s toliko večjo energijo posvetil književnemu delovanju, ki ga je moral prej ziiradi inten/ivnega pedagoškega dela nekoliko (Hirinjati. Franček Bohanec je tako 40 let svojega dela posvetil boju, pedagoškemu delu in novinarstvu. I'ranček Bohanin; vse pa je bilo nepretrgano prežeto z ljubeznijo do knjige. Na 9. strani objavljamo eno od njegovih zad- njih del. Irančku Bohancu, rojaku iz Prlekije ob njegovi 60-letnici prisr- čne čestitke tudi v imenu naših bralcev! Izgovor predloga v ,,.le/ikovno ra/sodišče je v 83. izjavi povedalo mnenje o pomembni prvini govorjenega je/ika. Vendar VEKANJE, to znamenje polovične je/ikovne omikanosti, ki ne loči črke od glasu in ne besede od besedne z\e/e ali stavka ušesom, ne povzroča nič večjega trpljenja kot UKANJF, kadar to neusmiljeno trga predlog cxi besede ali kadar nasilno poudarja prav nie |-Knidarjcni u. Čedalje več je namreč bralcev, ki se na v.se pretege nudijo i/govarjati uremc, u livropi, predusem, u lepem . . ., namesto da bi glasove, kakršne določa norma knjižnega jezika, izgovarjali zlito in naiav no." Tako naša dopisnica, prizadevna slovenistka in kulturna delavka iz Kranja. Veseli nas, da nas podpira v boju proti vekanju, tj. izgovoru v I iiibljaiii, v pismu ipd. in prav ji damo tudi, ko se poteguje za izgovor predlogov skupaj z besedo, prek katero stojijo. Vsi sloveaski jezikovni |iriporočniki res i/recno zahtevajo izgovor nezložnih predlogov — to sta poleg v še z in k (/ različicami s in h) — skupaj z naslednjo besedo, torej v\ Mariboru, »1 jubljani, z-delom, k-tebi, s-teboj, h-kovaču. Kakor primeri kažejo, pa imajo ti predlogi (in sploh glas v) glede na glasovno okolje po več oblik (predlog in glas v seveda le v izgovoru), /lasti pri počasnem govorjenju in v tako imenovanih težko izgovorljivih soglasniških sklopih predlog in glas v izgovarjamo tudi kot u, torej npr. pot-ii-lemi, predusem, »-redu, ureden, namesto pot-w-temi, predvvsem, vvredu, wreden. Seveda tudi takega predložnega u praviloma ne trgamo od naslednje besede. Le če se nam v spontanem govoru nenadoma pretr- ga govorna veriga, tak u obtiči samo pred premorom. Rečemo torej lahko tudi: Pot u . . ., no, kako se že pravi, pot ... Pri predlogih z in k (ter njunih ra/ličicah).pa si takega zlogovnega izgovora sploh ne moremo pri- voščili; ta dva zmeraj izgovarjamo le z naslonitvijo na naslednjo besedo, ne z oporo na dodani polglasnik. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Mesec kurirčkove pošte v vsaki KS v ptujski občini bomo kurirčkovo pošto, ki je svojevrstna manifestacija mladih pri ohranjanju revolucionarnih vrednot, po/dravili konec meseca marca. Kurirčkova pošta je postala tradicionalna akcija slovenskih pionirjev. Pri organizaciji pa poleg pionirjev sodelujejo še občani, delovni ljudje, prosvetni delavci, starši mentorji, borci in drugi. V vseh aktivnostih, ki jih izvajamo ob kurirčkovi pošti, je potrebno upoštevali splošne in specifične cilje. Tako moramo kurirčkovo pošto ra/umeli kot prizadevanje, da trajne vrednote, pridobljene v težkih pogojih revolucije jugoslovanskega in mednarodnega delavskega gibanja, ohranjamo in jih upoštevamo v vsakdanjem življenju. Kurirčkova pošta je le ena izmed vzgojnoizobraževalnih vsebin in oblik, ki vplivajo na oblikovanje patriotizma pri pionirju. Med pomembnimi nalogami kurirčkove pošte je tudi razvijanje ljubezni do domovine, do samoupravne stKialistične skupno.sti. Kurirčkova pošta pa naposled predstavlja tudi zanimivo, vsebinsko bogato obliko aktivnosti pionirskega odreda in /ato morajo pionirji ustvarjalno in odgovorno skupaj z mentorji pripravljati programe, voditi razgovore, usklajevati, usmerjati, i/vajali in tudi skupno (Kcniti dosežene rezultate. Le / aklivnim sodelovanjem pionirjev bomo presegli pogoste oblike verbalnega prenašanja revolucionarnih tradicij. Letošnja kurirčkova pošta je postavljena v okvir praznovanja več jubilejev naše skupnosti, kot so 40-oblctniea AVNO.I-a, 40-obletnice odposlancev slovenskega naroda in 4()-obletnica ustanovitve Zveze mladine Slovenije. /a mlajše pionirje je pomembno, da obeležijo dogodke iz NOB, ki so ve/ani na bližnji kraj ali občino. Pionirji morajo v vseh aktivnostih pri uresničevanju programa kiiriiekove pošte, spoznati pomen vseh zgodovinskih dogodkov za našo svobodo, neodvisnost, /a bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije. Vse to pa mora biti spodbuda pionirjem za ustvarjalen osebni |->rispevek k nadaljnji graditvi našega sistema socialističnega samoupravljanja. Pripravila: MG Kurirčkova pošta ni zgolj prenašanje po.šte po skrivnih poteh, je mnogo več . . . folo: OM FRANCE ŠTELE - UTEMEUITEU PTUJSKE UMETNOSTNE ZGODOVINE 21. iebruarja smo se umetnostni zgodovinarji spomnili 97. obletnice rojstva I raneeta Steleta, staroste slovenske umetnostne zgodovine. Rodil se je leta 1886 v Tunjicah pri Kamniku, končal gimnazijo v Klanju in šel študirat na Dunaj, kjer sta mu bila vrstnika rojaka l/idor Cankar in Vojeslav Mole. Vsi trije so po končanem študiju odločilno prispevali k proučevanju umetnosti v Sloveniji, Mole tudi na Poljskem, kjer je bil profesor na Krakovski univerzi. Sleleia je profesor češkega rodu Ma\ Dvorak navdušil za prouče- vanje srednjeveškega stenskega slikarstva na Kranjskem. S to te- mo je doktoriral v kratkem letu dni — 1912. Umetnostna zgodovi- na. ki se je dotlej posvečala pred- vsem velikim poglavjem iz evrop- ske zakladnice, jc v profesorjih dunajske univerze našla zagovor- nike lokalno opredeljenih tem in tako stroki odprla nova pota. I ranee Štele je po opravljenem doktoratu postal praktikant pri dunajski Centralni komisiji za zaščito spomenikov in že leta 1913 se je preselil v Ljubljano kot deželni kon/crvator za Kranjsko. Prvo vojno je preživel v ujetništvu v Sibiriji, po vojni pa je nadaljeval kon/ervatorsko delo v Uradu /a zaščito spomenikov. Področje dela se je razširilo na celotno Slovenijo. Opravil je obsežne terenske pregle- de — i/dcial je temeljno kartoteko, in fototcko slovenskih spomeni- kov. Nadzoroval je vse pomembne posege na umetnostnozgodovin- skih spomenikih, hkrati pa mnogo pisal. Njegova ljubezen so bile še od študentovskih let gotske freske, posvečal pa sc jc tudi vsem drugim obdobjem, ludi najsodobnejšim li- kovnim tokovom. Izdal je več temeljnih del slovenske umetnost- ne zgodovine, slovenski umetnosti pa je po načelu umetnastne geografije, ki se ga je vedno držal, našel mesto v okviru evropske umetnosti. Sodeloval je pri ustana- vljanju Narodne galerije in Slovenskega umetnostnozgodovin- skcga društva ter pri uredništvu re- vije Dom in svet. Dolga leta ie vo- dil i/dajanje Zbornika /a umet- nostno zgodovino. Leta 1938 konzervatorsko službo in prev/el katedro za zgo- dovino umetnosti na ljubljanski univer/i ter pri tem nasledil Izidor- ja Cankarja, ki je stopil v diplomatsko slu/bo. Na univerzi je v/gojil nov rod slovenskih umetnostnih zgodovinarjev in jih navdušil /a obdelovanje tem iz domače umetnosti. Tako so dela, ki ga je /ačcl sam, nadaljevali in dopolnjevali njegovi učenci. Fran- ce Štele je umrl leta 1972. Steleta se v ptujskem Tedniku ne bi spominjali, če ne bi njegove znanstvene raziskave tako temelji- to posegle tudi v naše mesto. Ptuj jc bil že od nekdaj mesto, ki je slovelo po ostankih rimske pretek- losti. France Stcic jc bil prvi umetnostni zgodovinar, ki se je lo- til tudi mlajših obdobij. Začelo se je z restavratorskimi deli v bivšem dominikanskem samostanu leta 1926-1428, ki ga je občina na pobudo Muzjskega društva odkupila in ga del namenila za muzejske zbirke. Odkritja so nav- dušila vse, najbolj pa verjetno kon/ervatorja samega. Kmalu so sledila podobna dela v minorit- skem samostanu in nazadnje še v proštijski cerkvi. Vsi trije objekti so ključne stavbe slovenske gotske arhitekture, kiparstva in slikarstva. Odticj jc bil Ptuj mesto, ki je pritegovalo zanimanje kar najšir- šega kroga umetnostnih zgodovinarjev in seveda tudi vseh, ki jim jc ta veda ljuba. France Štele je napisal več član- kov, ki se tičejo ptujskih spomeni- kov: — Najdbe v bivšem dominikan- skem samostanu v Ptuju (Časopis za zgodovino in narodopisje, 1928). — Stenske slike v minoritski cerkvi v Ptuju (Zbornik za umetnostno zgodovino, 1931) — K stavbni zgodovini dominikanskega samostana v Ptu- ju (Časopis za zgodovino in naro- dopisje, 1933). Seveda so ptujski spomeniki našli mesto v vseh njegovih pregle- dih slovenske umetnosti ali njenih posameznih vej. V samostojnih knjižicah pa sta izšla še Ptujska gora (1940) in Laibov Oltar v Ptu- ju (1950). Marjeta Ciglenečki France Štele pri otjiedo\anju /iinanjščine ptujske prošlijske cerkve lela l'>56 TEDNIK LITERARNA STRAN - 7 ERIKA ZUPANČIČ Obup Kaj nam bo znanje, vsa modrost? Ljudje! Drug drugega potrebujemo! Čemu prepir? Čemu si kljubujemo? Čemu si v mišljenju ostro nasprotujemo? Vsi smo znanje, vsi modrost! Najmanjše priznanje, največja krepost, zaprla bi vrata bolnišnic, nihče ne imel bi vzroka, imenovati jih »norišnic«. Tu je neznanje, tu zataji vsaka modrost, tu zataji razumevanje, odpove človekov moralni odnos. Ljudje! Spoznajmo se! Poglejmo si v oči, odkriti bomo duševno bedo, vsakdo ima v sebi kdaj pa kdaj nered in zmedo. Znanje se norčuje, modrost se posmehuje. Uudje! Drug drugega potrebujemo! Čemu se proti ničemernem neznanju ne bojujemo, ne prepirajmo se, skupaj veselo modrujmo. Najmanjše priznanje, največja krepost, zgradila bo med nami prijateljski most. ERIKA ZUPANČIČ Odmev živiš, da razumeš, da pomagaš! Hrepenenje! Po zvezdah, soncu segaš in omagaš! Spoznaš, da človek dobre sklepe zanemarja! ljubezen je bolečina in trohnenje, ne veselje! Živiš, da čakaš. Čutiš, da umiraš. Premišljuješ. Ljubiš. Govoriš. Na odgovor čakaš! Dolg molk! Le kdo podcenjuje dobro mišljenje? Tihooo! Vsakdo se s čustvi poigravaaa! Zabava? Glasna ljubezen, večna bolečina in trohnenje. Najbolj glasno je življenje! Še ne veš? Že umiraš! Sočustvuješ, še bolj ljubiš, čakaš, čakaš, čakaš... Ne segaš več po soncu. Poješ! Pesem je veselje. Ne med ljudmi, v delu iščeš in najdeš srečo. Ne smeš ljubiti. Knjigaaa! Edina, ki moralo dvigaaa. Živiš, da čakaš, in veš, kako hitro, hitro, hitro umiraaaš. ERIKA ZUPANČIČ Ljubezen Kot slavček v kletki je v srcu ujeta. Kot slavček v kletki svobodo bi rada zletela. Kot slavček v kletki bi rada v prostosti gnezdo si splela. Slavček v kletki molči, ne poje o sreči, ne o žalosti. Ni lačen, ne sit. Bolan je. Svobodno ne leta. Svobodno si gnezda ne spleta. Bolan je od ljubezni, ki je v srcu ujeta. ERIKA ZUPANČIČ Prijateljica mi oprostiš? Rada bi znala čustvom ukazovati, rada bi znala misli nanj pregnati; mati narava nas ni s tem obdarovala, čeprav bi le tako našo srečo varovala. Najini čustvi sta preplašeni sinici, žeja ju le po ljubezni, ne po resnici. Ne pustiva se snom voditi. . . Pustiva, pustiva resnici kliti. Draga prijateljica, ne prebledeti, kruto resnico je treba sprejeti, ne sebi. ne njemu, ne smeva lagati, z mirno vestjo morava noč prespati. I \I ERUA PERGER Nostalgija vračam se do neizsanjanega jutra med ravnice • dihat štorkljin let vračam se strune moje reke odmevajo v školjkah objamem jih in pozlatim VALERIJA PERGER Vprašanje Kako naj ti povem vse o sreči. o papirnatih zvončkih in blatnih poteh čez včerajšnji dan? Kje je beseda, ki te začara, da boš moj in prost in sam? Večer. Gorice. Zeleno morje. Na vzhodu pa plavo plavo šumeče obzorje. I I LER1.IA PERGER Zgodba Bil si sam, nedolžen in čist, ko sem te videla prvič. Stal si gol pred bisernim dnevom, ker sem te ljubila kot dete. Potem si oblekel kraljevska oblačila in dan spremenil v noč. Ljubila sem spomin na otroštvo. Danes si slekel škrlat. Spet si to Ti, a jaz sama, stara in do roba polna ženskosti. I I l.ERLJA PERGER Slika Zaprl si stranska vrata in me povabil v cvetenje ledenih rož. Šla sem brez ogrinjala v kristalno tišino luninega soja. Risala sva lilije in od takrat sem tvoja. BRA \K() A NZELJ Miri Misel mi vedno uhaja na te pred očmi, obraz tvoj vedno zardi. In spoznavam, da si moja da si ideal moje ljubezni. Roko ti podam in priznam, da vedno bolj rad te imam. saj srce moje v tvojem srcu živi. Hočem te Hočem te, v temo iztezam roke in grabim za prazno besedo. Zahtevam, prosim, ječim z očmi rdečimi od solz, vsaj malo ljubezni... Kričim, ker nikjer ne najdem pozabe. Sreča Kako sem srečen, ko poznam le tvojo roko, s katero nosiš kruh v svoja usta. A vse, kar skriva se za usti je tvoje in moje lačno brezno, ki pogled mu dna ne najde, srečen sem, da oko ga moje išče. Raznašalka časopisov Foto: L dani Dedeka, materinega očeta, se komajda spominjam. Bil je visoke postave, sedel je na cementnih stopnicah pred hišo in pletel je košaro. To in njegovo podolgovato in obrito obličje s koničastim klobukom na glavi, to je domala vse, kar je ostalo v otrokovem spominu. Pred hišo, na jutrnjo stran, je imel sla- mnate koše, a ko je jemal poleti čelam med, sva se s sestro, z Liziko, vselej preobjedla satovja, slatkih medenih po- gač, da naju je potem grizlo. Bili pa sta v dedekovi hiši še dve reči, vsaka po svoje znameniti in zapeljivi, a ki ju pri naši domači hiši ni bilo. To je bila skrinja pod streho, na hramu, druga pa omara v zad- nji hiški. Skrinja je bila zvrhano polna z orehami in s klojci, z nasušenimi slivami in hruška- mi; ali same visoke in strme stopnice z na daleč razmaknjenimi deskami, ki so se dvigale iz temačne kletanje na podstrešje, so vnovič in vnovič vzbujale v otroku strah in grozo ter mu branile do prvih tat- vin in do vseh tistih sladkosti, shranjenih za zimo. A še nekaj je bilo, kar je izdajalo in strašilo — škripanje. Dvigal si težki pokrov, ta pa je zacviljl in znova zacvilil, da se je slišalo po celem hramu. Ali še vse huje, kakor je cvilila ta skri- nja pod tramovjem na hramu, je cvilila dedekova omara v hiški. Več strahu ko ob skrinji na hramu sem prestal ali prestajal ob tej omari, zvrhano zatlačeni s knjiga- mi. Te knjige, te so bile prva otrokova želja, že kot neboljenega otroka me je obesedla, še preden me je sestra Lizika, bila je leto starejša, v šolo odpeljala. Dedek je bil zvest mohorjan, drugače bi nikoli ne nabral toliko knjig. Lahko da jc bil to tudi edini zaklad, ki ga je dedek rešil iz stare butane hiše, ko so pred voj- "o in ko mene še ni bilo na svetu, pogore- li. Tudi nič več ne vem, ali .so mi pri hiši branili, da bi brskal po dedekovih knji- gah, ali kako je bilo — živa mi je ostala do današnjih dni edino groza, ki sem jo prestajal, ko .sem lezel v zadnjo hiško in začel tam potem odpirati tisto cvilečo omaro. Vedno, ko sva prišla poleg domačih z .^kiziko na dedekovo ali na babičino, ali pa ko so naju tja na vozu pripeljali, je bila moja prva .n edina skrb — dedekova omara v zadnji hiški in knjige. Tudi pri nas doma, kakor sem kasneje dognal po koledarjih, so bili stari mohorjani, ali knjige so po vsej priliki razne.sli od hiše očetovi bratje in sestre, strici in tetice, ali pa očetova mati, najina druga babica. Na dcdckovem je bila kopica reči, ki sva si jih s sestro lahko ogledala in o kate- rih sva se lahko pogovarjala. Bil je stu- denec, izvirek v strminasti grapi in v hosti pod hramom; pritekal je po dolgem žlebu iz lapornate razpoke in vzbujal v otroku velika razmišljanja, kakšno je globoko v zemlji in pod temi lapornatimi plastmi, koder se je voda nabirala. In — ostran hostc, naprej od studenca, je bila muža, kjer je živel mužjak, ki te je zagrabil za pete in te potegnil k sebi v muževinasto blato; tudi to mužavino sva si smela otro- ka le od daleč ogledovati, a če se nama je zahotelo groze, sva lahko pri mlaki poskušala, kako je, ko se začneš pogreza- ti, ko te začne v zemljo vleči. Potem je bi- la na dcdckovem, pod gorico, nagnjena črešnja, prvo drevo, katero sem lahko zajezdil in prišel po deblu do vej in do črešenj. Ali dnevi na kmetiji so bili dolgi, najbolj dolge pa ,so bile večerke — prva pa seje začela oglašati lakota. Tako se je zgodilo, da se je Lizika spomnila na skrinjo pod streho in na dobrote v njej, in da meje nagovorila, da bi odšel z njo po suho sadje. Prepovedano sadje Srečno, nihče naju ni zagledal, sva prilezla v hišo in se spustila v kletanjo. Ali tu, v mračni shrambi, iz katere seje prišlo na podstrešje, sem se skujal — na drugi ali na tretji stopnici, po terih me je sestra potiskala, sem si znenada premislil in re- kel: ,.Nič. Ne bom šel." ..Kako?" je vprašala Lizika zavzeto in me pogledala. ,,Llh, strašljivec!" je zati- šano povedala. ,,Nisem si mislila . . Zmuznil sem se ji iz rok in zdrsnil po nahojenih deskah. Sedel sem na prag od kletanje in jo od tam poslušal, kako se je jezila in me imela za strašljivca. Potem je spoznala, da ne bo nič opravila, da me ne bo dvignila, zamahnila je ... — ali hru- škam v dedekovi skrinji se ni hotela odre- či, čeprav je bilo očitno, da jo je strah iti .sanio na podstrešje; premislila si je, neha- la je z zasmehovanjem, ter me bolj popro- sila. kakor mi ukazala: ..Naj bo, ko si tak! Dobro, pa sedi tam,, samo obljubi, da me boš počakal." Pokimal sem. ,.Po resnici, nikamor se ne smeš gani- ti!" me je zaklinjala. Za sveto sem ji obljubil. Da. bilo jo jc strah. ..Samo. klojcc da mi boš prinesla." Bili so sladki in na/arensko rad sem jih žvečil. Vse mi je obljubila. ..Polovico žepa ti jih bom prinesla." je rekla, kimnila in povprašala: ,,Kaj?" Imela jc žep na predpasniku, potisnila jc roko vanj ter me veselo pogledala. Potem je začela Icsti po tistih shojenih stopnicah ... in nenehoma se je ozirala — ni in ni mi zaupala.-ln ko je prilezla na vrh, sern ji moral še enkrat za sveto obljubiti, da se ne bom nikamor, tudi za troho ne, iianil s praga. In — kmalu zatem sem zaslišal poškripavanjc, škripanje, odpirala je skrinjo . . . Nič več nisem v/držal na pragu. Dvignil sem se in se pritihotapil skozi kuhinjo in skozi priklet. Odrinil sem, narahlo, vrata v /adnjo hiško in obstal. Nihče me ni slišal. Priprl sem vrata in znova počakal. Napeto sem piisluškoval, ali žive duše ni bilo sliša- ti. ne v hramu in ne zunaj, na dvorišču. Razgledal sem se po hiški. V kotu je bilo sadje kot ponavadi v tak letni čas; debele hruške so se rumcnile, ali nikakšnega teka nisem čutil. Bil sem pred dedekovo omaro, stala je med vr.ati in med pečjo, in bil tudi že ves ko na iglah. Z njiv se je slišalo pokanje z bičem, na dvorišču so kokodakale kokoši; /nenada jc bilo, ko da bi se do konca sveta vse slišalo. In tudi očitno je bilo, da mi domači niso pustili, da bi hodil sam v dedekovo omaro. Prijel sem desno loputo, omara je imela dvoje vrat, in na lahno, prav na lahno po- tegnil — tenko in na glas je zacvililo. Ob- stal sem ko vkopan in prisluhnil. Nič take- ga nisem slišal, nič nevarnega ... — ali že jc nekdo prišel po stopnicah v hram in v priklet, koraki so bili babičini, in odšel v kuhinjo. Tak, /daj se je zgodilo, kar se je zgodilo. Bil sem nekje, kjer ne bi smel biti. Bal sem se, da bo babica prišla in me odkrila, ali če/ čas sem .se začel tolažiti, da se to ne bo /godilo. Zaslišal sem, kako je odrinila ve- ho od peči in začela potiskati lonce po kiimenu in na ognjišče. In vsakokrat, ko je podrsnila z loncem, sem malce odtegnil vratno loputo — ali vsakokrat je zacvililo, !^trahotno zacvililo, da sem vselej takoj prenehal. Težko bi mogel povedati, koli- kokrat sem tako okamenel pred omaro, ali nazadnje sem stal pred na stežaj odprtimi vrati, pred policami, ki so bile natlačene s knjigami. Začel sem jih vlačiti iz omare in prelistavati. Iskal sem slike, podobe, brati Se nisem znal. Kaj vse je bilo v tistih dede- kovih knjigah. Velikanska ladja, ki se je potapljala, in ljudje, ki so se z grozo na obrazih in sredi razpenjenega morja oprije- mali čolnov. Zatem so bile v drugi knjigi odsekane glave na tramu, a bile ,so tudi ta- ke stvari kakor so konji, svinje, krave in drevesa in plugi. Listal sem in listal in pred mano so rastle tuje dežele in ljudje, nezna- ni tuji svetovi ... — pozabil .sem na Lizi- ko na hramu, na babico v kuhinji, nisem slišal več pokanja na vrateh, ne živadi . . . — celi svet se je nekam potegnil, zaživel sem z dcdekovimi knjigami. In potem . . . potem se je zgodilo, /nenada, ko da bi se iz sna prebudil — naenkrat sem zagledal na dverih Liziko. Stala je na pragu v hiško, žvečila je kloj- cc ... in zavpila: ...lezus, mama! Janžek je drugoč v knji- gah!" Prišla je mati, prišla je babica in ne vem, kdo vse se je še prikazal na hiškinem pra- gu. Zrinili so se drug za drugim skozi vrata in me gledali. Sedel sem na podu in med visokim ku- p m tonile, kakor čas. ki se nikdar ne utrudi. Tudi mnogo kasneje, ko sc jc v polni meri zavedal, kaj to pomeni, je vse ostajalo le pri ljubkih pogledih, četudi je bil že v dozoreli mladeniški dobi. V sedmem razredu gimnazije seje nastanil v lepi vili med vrtovi. Z domačim sinom, ki mu je bil obenem za inštruktorja, sta stanovala v pritličju z oknom na vrt. Srččal je lepo pla- volasko. ki je hodila v šolo ob Dravi. Ze prvo srečanje ga je prevzelo. Zopet in zopet se je vračal ob isti uri na isto pot tako dolgo, daje pri.šla. Drugič se mu je zdela še lepša. Ni je mogel več izgnali iz svojih misli. Kmalu seje naselila tudi v srcu. Igorja je prevzelo obču- dovanje. oboževanje in misli, ki človeka ne zapustijo. Doživljanje, kije podobno nekak- šnemu paradoksnemu dogajanju blagodej- nega trpljenja. Nekako tako bi človek opre- delil pravo ljubezen. Bila je mlada in nežna. kakt)r spomladanski zvonček, ki se plaho izogne snežni zaplati. Tudi ona je kmalu spoznala, da .se za pono- vnim srečavanjem skriva nekaj neizpoveda- nega. Hodila je mimo in ni pokazala zani- manja. Igor pa je taval, kakor hodijo na božjo pot tisti, ki hrepenijo za bogom, četudi ga nikdar ne srečajo, niti ne vidijo. Po svojem značaju ni bil vsiljiv in se je pohliže navezal na človeka le, če mu je prišel do polovice naproti. Minila sta pomlad in poletje. Šolske klopi so se i/praznile čez velike počitnice so ostale Igorju le misli na enostranska čustvovanja. Težko je čakal, da sc je ()b koncu poletja \rnil nazaj v siaro mesto. .Še eno leto v osmi razred. \i koncu pa velika matura in potem akademska svoboda. Za zadnje leto sta se s prijateljem f ranjom odločila za skupno sta- niH/injc v predrViesiju nai! \ isokim obre/jcm /gornjega dravskega toka. Hiša stoji na rt>bu majhnega ■ ' >\niaka. Nadstropna soba s poglcd(Mn proti jugu čc/ Diavoje nudila prijeUu. in mirno bivališče. Ponoči, kojc bilo vse luu.koh tiho jc reka na svojih br/ic;ih šumela prj|ctn<> iispa\unko. Kadar pa jc ob nalivih na lirolskcm m pod Karavankami narasla \ lukitiiir:iik in sc jc v ni/inah razlivala čez bregove, tedaj je mo- gočno bučala tudi po več dni. Ciospodar je bil skromen uradnik na žele- zniški postaji. \'sak dan reden in ločen, kakor njegin a velika žepna ura. Pretesen uradniški zaslužek gaje silil k skromnemu življenju. Ni poznal druge poli. kakor v službo m doimns. Doma pa je pridno pomagal ženi, ki mu je rodila sedem otrok. Za oba je bilo dela dovolj in preveč. \ sceno je bil vesel in veder. Otroci so bili pridni in ludi skromni. V skromnosti, ne v razkošju in razsipnosti, rastejo prisrčni ljudje in kleni značaji. Med njimi so bili kasnejši profesiirji, vestni uradniki in zdravniki. Tako je z zaupanjem gledal v bodočnost. Videl je mnogoopornikovzasvojoslaroslin ponlsenje bil nanje. Mnogo dobrih t)lrok je največje premoženje. Spoznanje, ki dozori včasih pre- pozno, včasih pa dozorelega ogoljufa ne- j/prtrsna narava. Oče Mlakarje s čebelarjenjem popravljal pomanjkljivo gmotno stanje. Vsi. ki so bili mladi pri hiši, so se mnogokrat posladkali z njegovim pridelkom. Kadar so bile bere bo- ii;ite. so otroci našli na mizi poleg lončka \ rivega mleka še skodelico z medom, da so si posladkali zajtrk. Vedno zdrav in trden je Mlakar nekega dne nenadoma zbolel in legel v posteljo. Tožil je o utrujenosti in hudem glavobolu. Mislili so, da se je prehladil na prepihu \ ski/bi. Že na- slednjega dne pa je občutil neobičajno olrde- losi v uslih in ličnih mišicah; obraz se mu je zakrknil v nenavadnem sardonskem nasme- hu. kakršnega poprej pri njem nikdar niso opazili. Težko jeužival hrano. Končno mu je otrdelost zaprla in stisnila usta. da jih sploh ni mogel več odpirali. Poklicali so zdravnika. Ugotovil je telanus in povedal, daje bolezen smorlnonevarna in da .so le redki, ki jo srečno prebolijo. Priporočil je bolnišnico. Bolnik je z okorno roko napisal: »Če je bolezen smrtna, potem tako ni prave pomoči. Raje umrern doma. kakor pa v bolnišnici!<< Dnevna bleščoba skozi prisojno okno gaje vznemirjala, zastrli so okna. Stopali so okrog njega po prstih in potihoma so odpirali in zapirali vrata. Da ne bi shiral od žeje in gladu, so mu s silo razkrečili čeljusti in v ustih počez zataknili zagozdo iz mehke smrekovine. Osušene ustnice in jezik so mu zmakali s kamiličnim čajem in limoninim sokom.. Na- pajali in hranili so ga samo s tekočo hrano po žličkah mimozagozde. Ker ni mogel govoriti, je želje nakazoval s kretnjami, ali pa jih je napisal na listič papirja. Bilje zelo potrpežljiv bolnik in ni povzročal večjih preglavic okolici. Bolezen je trajala dolgo. V najtežjih dneh je bil brez zavesti. Le od časa do časa seje pre- bujal in buljil predse, kakor da ne bi vedel kje ic m kaj se dogaja z njim Le počasije postajal mirnejši in je večino dneva predremal. Tudi nočno spanje je postalo spokoj"nejše. Mišični krči so popuščali. Napetost v trebuhu je po- jenjala. Neko jutro so našli ustno zagozdo ob gla\ i na vzglavniku. Z nerazumljivo govorico in okornimi kretnjami je poskusil domačim nekaj dopovedati. Ciovor pa je bil podoben grgranju in nihče ga ni razumel. \ SI so ga t)bčudovali in pomilovali. on pa, kakor da ne bi bilo nič posebnega, je vstal in se počasi privajal na pokončno držo. Sprehodil seje najprej oprijemaje za rob postelje, potem brez oprijemanja počez po sobi, tretji dan pa že po dvorišču, češ človek je bolan v toliko, v kolikor se bt)lezni vdaje. Nato pa še bled in shujšan zopet v .službo. Igorju se je vtisnil v spomin kol mož neomajne in irdne volje ter potrpežljivosti. Zadnje leto gimnazijskega študija poteka nckaicrim prehitro, drugim prepočasi. Cas na maturitctne priprave, ki so bile takrat neko- liko drugačne, kakor dandanašnji, je obema maturantoma potekal enako hitro. Staro me- sto ktkral še ni imelo električne razsvetljave. V središču so gorele plinske sveliljke. po ob- robnih delih pa še vedno petrolejke in .sveče. Ob pripravah na maturo sta imela toliko knjig in drugih pripomočkov, da ena miza ni /adosiovala.Opustilasta petrolejko in vsak sta inicla na svoii mizi nrižjiant) po eno svečo, ki siaj(< posadila tik ob knjigj ali zvezku. Prijatelj Franjo je bil priden, natančen in vesten dijak. Bil je bolj tiste vrste, kt si lažje zapomnijo podrobnosti, če so vezane na vidne oblike. Pomagal si je tako. da si je izpisal iz posameznih predmetov osnovne vodilne misli na velike plakatom podobne papirje, ki jih je razobesil po vseh štirih stenah od tal do .stropa. Kadarkoli je imel priliko, jih je brez večjega trtula na hitro preletel in tako preiskusil in utrdil svoje znanje. Pod obrežnimi skalami nekoliko nad nji- hovo hišo je majhen prodnat zalivček z ozkim kopnim robom. Tam so Mlakarjevi fantje imeli svoje kopališče. Bilo so spretni čolnarji in rif)iči, obenem odlični plavalci. Še tako nara- slo. mrzlo in deročo Dravo so z lahkoto pre- plavali. Bili so neustrašni in so večkrat koga rešili iz deročih valov, lam so .se kopali in krepili tudi Franjo. Igor in njegov bratranec, ki je hodil tudi v gimnazijo in je stanoval za dve hiši više ob reki. Matura je srečno potekla. V Igorjevem spričevalu pa je pustilo posledice nerazpolo- ženje nekaterih profesorjev, ki niso odobra- vali njegove samobitnosti in zanimanja za revolucionarno filozofijo. Že v šestem razredu gaje kar med poukom tajni policist odvedel na zaslišanja. Napravili so mu preiskavo v sta- novanju in mu razmetali vse knjige. Nekdanji njegov sošolec, ki seje umaknil v tujino, mu je z Dunaja pošiljal različne revije in brošure, ki so bile v domovini prepovedane. To ga je obremenilo. Pri preiskavi niso našli ničesar. Zagrozili so mu z izključitvijo in za- porom. Rojen svobodnjak je ostal še trdnejši v oboževanju svobode. Njegovo svobodnjaštvo Je bilo in ostalo tudi kasneje odprto na vse strani. Pravi filozofski in individualno usmer- jeni liberalizem ni poznal enostranske vezave in dokončne usmerjenosti, kije v svoji skraj- nosti podobna verovanjti in ne dopušča svo- bodnega razmišljanja. Človekov razum ne sme otrpniti v šablonski doktrini, temveč mora vedno iskati novih in boljših poti. Zgodovina Je mali, ki rodi in vzgaja otroke, ki umre in otroci gredo svojo pot. Mlad rod je dolžan spoštovali svoje vzgojitelje in njihove nazore, obenem pa podeduje pravico staro prilagajali novemu življenju. Le tako je zagotovljen na- predek. Maluri so sledila običajna slavja pomemb- nega dogodka. V razredu jeJ^ilo nekaj sošolcev peličnejših staršev. Povabili so jih zdaj sem, zdaj Ija. Najimenitnejše slavje so priredili starši edine ,so.šolke Lelije pri svoji zidanici na visokem bregu vinorodnih goric nedaleč od mesta. Zadnje srečanje so slavili v vinoloču znane narodne družine na Mestnem vrhu. Ob lakih prilikah povedo govorniki .svoja mnenja in poglede na prehojeno pol in skušajo nakazati smernice za bodočnost. Med zadnjimi se je zglasil k besedi ludi Igor. kije bil najstarejši in najzrelejši v razredu. Njegova izpoved je bila povsem svobodnjaška. V kratkih besedah je pozval .so.šolce, češ napočil je čas osebne svo- bode. kojc treba odvreči spone slarokopitne šablonske vzgoje in smelo stopiti po poti in- dividualne .svobode. Zgodilo seje nekaj nepričakovanega. Tisti profesor, ki gaje vsa leta najbolj cenil, seje užaljeno zgrozil in spodbudil okajenega telo- vadnega učitelja k brutalnem odgovoru. Za- gnal je kozarec Igorju v glavo. S čela .se mu je pocedila kri po obrazu. Družba je utihnila. Nihče ni pričakoval takega razpleta, ki nika- kor ni bil umesten, ker Igorjev govor ni bil na nikogar osebno naperjen. Igt)r je tislal dostojanstven in miren. Raz- očaran nad brutalnostjo je samozavestno ob- sedel. Bliskovit premislek zmagovite mladosti mtije potrdil, daje njegovo stal išče vodilna nit bližnje bodočnosti in da je neumeslno gnusno dejanje maščevalnost ptiražene slarokopi- tnosti ... Življenje na Rogu je postajalo vedno bolj skromno in težko. Ciospodarjenje je zadosto- valo komaj t)d rok do ust. Dohodki so se skrčili zgolj na uspehe ročnega dela. Oče Janez seje trudil na njivah in vinogradih in delal s težaki, kolikor je mogel. Pridelek pa je komaj zalegel /a vsakodnevne izdatke in davke, ki so ne- usmiljeno pritiskali. Ostalo je premalo, da bi bilodovolj Za nadaljevanje študija na univerzi. Odločili so sc za posojilo Kadar so načrti zamišljeni sporazumno, jih ni težko uresničiti, četudi so še tako negotovi. Matije bila zadnja lela precej bolehava, poleg \ ist)kega krvnega llaka sojo mučile še različna druge bolezni. S težavo je opravljala kaj več kakor najnujnejše gospodinjske opravke. I udi pri očetu so se pokazali znaki sladkorne bolezni. Vse to Je vplivalo na odločitev o Igc^rjevi bodočnosti. Odločitev za nadaljevanje študija na uni- verzi je bila sporazumna in enotna. Izbor študijske smeri paje bil deljen. Očejesicer^ludi imel svoje želje, pa je odnehal, zavedal seje, da bi to lahko poslalo kočljivo vprašanje. Šlo je z^ sinovo bodočnost, ni pa bilo mogoče prezreti materinih želja. Uskladiti je bilo treba pred- vsem njune zamisli. Igorje bil bolj nadarjen za jezike in je že od prvega razreda nagibal k jezikoslovju in lite- raturi. V kasnejši dobi ga jt--zanimala tudi diplomacija. Iretjeje bila medicina. Zadnje je bila stična točka z materjo, kije želela, da bi sin bil zdravnik. Mislila in upalaje. daji bo lahko pomagal. Končno so se vsi trije zedinili z materinimi željami in Igor se je vpisal na medicinsko fakulteto. Dobil Je brezplačno stanovanje v domu. lepo sobo s tremi poste- ljami. Z njim sla slanovaladvasošolca,kisla se odločila tudi za isti študij. Medicinska fakulteta v Ljubljani je bila tedaj še mlada in nepopolna, obsegalaje samo prvi rigurozum. prvih šest teoretičnih pred- metov vključno z normalno anatomijo. Med predavatelji je bil najvidnejši, profesor za anatomijo. Primanjkovalo Je institutov in predavalnic. Vse je bilo v skromnih začetkih, zalo pa je bil enluziazem na obeh straneh toliko večji, enako pri profesorjih in slušate- ljih. Vseje zajelo Igorja v polnem obsegu. Vpisal se JC v akademsko društvo Triglav, ki je že mnogo desetletij nazaj zbiralo v svojih vrstah svobodomislene študente predvsem s štajer- skega področja. Počasi seje navezal na nove prijatelje iz istega letnika. Vsak dan ob določeni zgodnji uri so pohiteli po ozki in dolgi Šentpeterski cesti mimo cer- kve in bolnišnice do mrtvašnice, kjer so bila takrat predavanja in vaje iz sekcij^.. Spolom a so v majhni prodajalni mleka popili kozarček toplega s koščkom kruha. To Je moralo za- dostovati za celo predpoldne tja do obeda. »Ciospodje. v medicini je mnogo grdega, pa tudi lepega, .še več pa negotovega. Potrebna je železna volja, angelsko potrpljenje in trdna odpornost! Precej vas je. vendar ne preveč za naš narod. Pozivam vas. da si že v začetku vse dobro ogledate in temeljito premislite, da ne bi zgubljali časa. Kdor bi uvidel. da naše delo ne bo zanj. naj raje prej kol slej opusti nado in naj presedla.doklerše ni prevečzgubljenega!« takem smislu in po večkrat Je profesor v začetku prvega letnika nagovarjal in svaril s\ oJe učence. Vsako letojih je bilo nekaj, ki so se umaknili, a ne mnogo, večina je vztrajala. Okrog Igorja se je strnila trojka nerazdru- žnih prijateljev. Pridno so študirali in vse vaje vestno obiskovali. Posebno predano so opra- vljali skupne secirne vaje. dokler Igor ni resno zbolel. Naenkrat je začel težko dihati in iz- kašljeval Je krvave izpljunke. Ustrašil seje. še bolj pa njegovi starši. Vsi so pomislili najetiko. Podrobnejše preiskave so pokazale, daje bo- lezni kriva preobčutljivost na formalinsko sno\. v kakršni so bili konzervirani mrliči za sekcije. Potožil Je profesorju, kije bil uvideven in je doliKil zanj posebno sobo daleč proč od se- cirnice. Dovolil mu je študiranje na svežih mrličih. To Je bilo sicer mnogo neprijetneje, ne/nosno Je zaudarjalo po gmlobi in razpa- danju. Zaradi nevarnosti okužbe je moral delati v rokavicah. »Če se bolezen ne bo po- pravila. boste moral pustiti študij medicine!« (iaje posvaril profesor. A bolezen seje hitro polegla. Ko ga JC nekoč prišel nadzirat v samotno nadstropno sobico, gaje potolažil: »Vidim, da imate trdno voljo. Pri takem delu ni lahko \/držati, delo Je grdo. skoraj odurno in vi \/trajate. Mislim, da boste predan in vesten /diavnik. Le tako potrpežljivo naprej! V ko- likor na svežem truplu ne boste mogel dovolj podrobno presecirati, ti>liko bolj morate.študij podpreti s teoretskim znanjem in pravilnimi prosiorninskimi predstavami!« Ko JC Igor po dveh letih prišel k riguro- /tiemu izpitu iz anatomije, je isti profe.sor na koncu pripcMnnil: »(jospod Potokar. med šiudijem ste pokazal res pravo železno voljo, poiri^jenjc in vdober želodec<. To vam mo- ramo priznali. Tudi odgovoril ste na vsa \ piašanja. Ali morda menite, da ste si zaslužil odlično oceno!?« Igorje malo pomislil in od- gril: »(iosp()d profesor, zadovoljen bom. kakor boste odločili. L'dino negativni oceni se bom uprl.« Prt)lcst>r seje nasmehnil: »Prav. .Ia/ scm prolesor. pa si ne domišljam, da bi /nal /;• (Kllično. Odlično bi /nal samo ljubi bo;j. če si ga prav predstavljamo. Dosedaj še nikdar iiikiMiiur nisem pt>dpisalodličneocene. Ste /adovoljen s pravdt^bnm'.'« Obrnil seje k drugemu profesorju: »(iospod kolega, se sirinjaic '" Priscdmk in Igor sta prikimala in n.ijlc/ji i/pil i/ pr\e skupine le bil opravljen. Nadalje\ anjc prihodnjič TEDNIK -- 3. marec 1983 LITERARNA STRAN - 9 Anton Vramec-Trubarjev sodobnik — je Ormožanec Novi literarnozgodovinski paberki Med hrvaškimi (kaikavskimi) humanisti iz 16. stoletja ima An- ton Vramec odlično mesto. Je prvi kronist kontinentalne Hrvaške, ki se je zavestno odpovedal pisanju v latinščini ali nemščini, v jezikih takratnih učenih in veljavnih mož, ker je hotel, da bi si novi bralci iz ljudstva lahko pridobili vsestran- sko izobrazbo. Njegovi zajetni de- li: Kronika, 1578, zgodovinski zapisi dogodkov od nekdaj do za- njih let, in Po.stila, 1586, razlage nedeljskih in prazničnih beril, pa presegata kronistično učenost in moralno-prosvetiteljske namene, ki so bih tedaj modni za mnoge humanistične pisce. Za omiko na Hrvaškem, od Zagreba do Va- raždina, sta enkratni pomnik o avtorjevi osebnosti, prežeti z zavednostjo in naprednim smislom za vrednost vsakega človekovega življenja. To je bilo novo in pomembno v času, ko je kaj veljal le človek plemiške krvi ali duhovniško pomaziljen. Z njima si je Anton Vramec postavil spome- nik o prebujenem svobodoljubju nove renesančne borbenosti in celo o družbeni kritiki fevdalnih sred- njeveških ostalin. V hrvaški literarni in obči zgodovini je ime Antona Vramca skoraj tako pogosto, kot je pri nas pogosto ime Primoža Trubarja, ki je njegov sodobnik. Nekaj nad dvesto strokovnjakov se je ukvar- jalo s ix>menom avtorja teh dveh knjig iz hrvaške pokrajinske kaj- kavske književnosti, ki se je razvi- la zlastf po Vramcu. V zadnjem času njun pomen narašča, saj razi- skovalci ugotavljajo, kako s^av- torjevo pisanje ni zgolj izmotavalo iz fevdalnih spon in cerkvene mi- selne vesoljnosti, ampak vsebuje tudi miselne prvine, ki se po svojih nazorih lahko merijo s sočasno zahodnoevropsko miselnostjo na- prednih ljudi. Zato takšen pisec sodi v vrhnjo skupino izobražen- cev, ki so tedaj hodili po naši zem- lji in bili svetla luč evropske na- predne elite, kot napr. Piccolomi- ni, pozneje rimski papež. Morda samo to dejstvo ne bi pritegnilo naše pozornosti. V zad- njem času pa so se našle listine, ki pričajo, da se je Anton Vramec ro- dil v Ormožu. Poslednje je razširil Alojz Jembrih, ki je Vramcu posvetil temeljito napisano knjigo: Život i djelo Antuna Vramca. Knjiga je šele nedavno izšla v Cakovcu (1981). Podatek, da je slavni Anton Vramec slovenskega rodu, saj je prleško narečje njego- va prva govorica, nas je pritegnil, da smo temu sodobniku Primoža Trubarja posvetili teh nekaj vrstic. Odkrivanje, odkod je bil Vra- mec doma, je bilo zamotan posel. Vjekoslav Klaič, ki je ponovno v Zagrebu izdal njegovo kroniko 1908. leta in mu posvetil precej ži- vljenjepisnih vrstic, ni vedel niče- sar o Vramčevi mladosti. Ko je pi- sal o tem, se je izmotaval, češ da je njegovo ime za Hrvate in Slovence povsem nenavadno. Tudi ni vedel kaj prida o njegovem študiju filozofije, teologije in prava na Dunaju. Kako pa bi vedel, če so asistenti dunajskega slavističnega Instituta šele 1%7. leta našli Vram- čev avtogram, ki ga je Vramec na Dunaju lastnoročno napisal v eno svojih učnih knjig. Zato pa je ugi- bal vj)razno. Klaič pa je poskušal določiti letnico kromstovega rojst- va. Kot zagrebški kanonik je pričal 1579. leta in mu je tedaj bilo enainštirideset let. Torej se je rodil 1538. leta. Ta letnica je v veljavi še danes. Vendar na Ormož kot Vramčev rojstni kraj še niti pomi- slil ni. Za Vramčevim rojstnim krajem je taval od Susjedgrada do Brežic (v Brežicah je bil Vramec nekaj časa župnik). Klaičem so temeljiteje vrtali za Vramčevim rojstnim gnezdom mnogi, a kaj, ko še ni bilo odkrito, da je na Dunaju kot Štajerec pripadal avstrijski študenlsKi akademski skupini. Janko Barle napr. je ..odkril", da prihaja iz Zagorja, kjer je kraj Vrbovec. (Res pa je, da je tam imel posest, ki jo je izgubil, ko se ni hotel odpovedati ženi.) Zanimive so še druge domneve, ki pa so z naj- novejšimi odkritji izgubile velja- vo. ..Uganka" o rojstnem kraju slavnega kajkavsko hrvaškega pis- ca je z* njimi verjetno dokončno rešena. Anton Vremec se je vpisal 1558. leta v matično knjigo dunajskega vseučilišča. Zapisan je takole: ..Anthonius Vzametz Fri- dauien(sis). Styrus 1 sol. uen." Leto nato je zapisal, kot smo že omenili, v svojo učno knjigo-inku- nabulo: ,,Stijria me genuit nulriuit sacra Vienna/Mortales docui sacra tenere iura." Ali v prevodu: ,,Štajerska me je rodila, sveti Du-. naj vzgojil, smrtnike sem pouče- val, naj se drže svetega zakona." Svoj avtogram v distihu je podpi- sal Antonius Vramec. Pridal je tu- di letnico 1559. Cez dve leti je zapustil Dunaj, verjetno zaradi kuge. Tedaj so namreč v.se štajerske študente poslali domov. Cez tri leta se je znašel v Rimu, kjer je 1567 dok- toriral. Tako je zapisal v Kroniko (,,Ovb vreme ja jesem v Rime doktorem postal.") Kasnejši Vramčevi življenjepisni podatki so že dolgo znani. Med njimi, da je leta 1569 postal ka- nonik zagrebškega kapitlja, da je upravljal cerkev sv. Marka na Gri- ču, nato pa župnikoval v Brežicah (kazensko) in v Varaždinu. Bil je poročen. Njegova žena Lucija je ovdovela, se pMjnovno poročila in skrbela za njunega sina Mihajla. Z drugim možem pa tudi ni imela preveč sreče. Mož je odšel na tur- ško ozemlje in proti odškodnini zamenjal v ujetništvu drugega domačina. Sin Mihajlo, ki so ga enako kot očeta ščitili bogati ormoški graščaki Sekelji, pa je do- segel plemiški naslov. Mnogi pc^datki govore, kako je Vramec •Stalno uporabljal svoje pravo zna- nje. V številnih pravdah je branil koristi kmetov in nižjih fevdalcev, ki SO jih mogočneži nasilno izkori- ščali. Vešče se je branil tudi sam. ne samo za gmotne dobrine, pred- vsem za pravico do žene. Ko je škof razrešil cerkvenih naslovov in posestev vse poročene kanonike, se je vsemu raje odpovedal, kot bi zapustil zakon. Tako je šel z Griča rad še zategadelj, ker šo se mu uprli gizdavi, prepirljivi in trmasti purgarji, ki so ,,vučenini i mudrim ludem neprijateli i protivnici". V Varaždinu, kjer je končno pristal kot župnik, se je posvetil kulturne- mu življenju. Postal je ugledni vodja varaždinskega Kulturnega' kroga literatov (Skrinjariča, An- tiloviča in Pergošiča). Umrl je i57.8_ Za nas bi bilo zelo zanimivo, kaj je dal 'Ormož zgodovinarju in humanistu, ki je postal osrednja osebnost Hrvaške v drugi polovici šestnajstega stoletja. Ormož je bil tedaj že zelo razvito naselje — obrambno pred Turki in kasneje pred Kruci. Mesto je bilo obdano z obzidjem, vojaško čvrst pa je bil grad. V takšnem fevdalnem ureje- nem mestecu so bile dane vse možnosti za razvoj družbenih ustanov. Bolnišnica se tu omenja že v petnajstem stoletju, a šola, ki so jo vodili frančiškani, je iz let okoli 1500. Na socialno razvitost kaže še to, da so v mestu premožni Sekelji (Szekelyji) ustanovili sirotišnico. Ti največji fevdniki pa niso bili edini, ki bi izstopali iz družbenega povprečja. Tod so živeli mnogi manjši fevdalni najemniki salzburških nadškofov, ki so bili lastniki zemlje. Tudi obramba pred Turki, in kasneje pred Kruci, je v jgh krajih krepila premožnejše sloje, sposobne, da se uprejo roparjem. Takšna razvitost Ormoža je nedvomno prispevala, da se je lah- ko v tem mestnem okolju, veza- nem na močno graščino in na frančiškansko šolo, mladi Anton Vramec dovolj dobro pripravil za nadaljnje šolanje. Ormož je Vramcu mnogo dal. Kadarkoli se je znašel v mlinih življenja, se je obrnil na ormoško graščino, da je z njeno pomočjo ohranil svojo socialno varnost in .svoj osebni ob.stanek. Se več pa je vredno to, da jc Vramec ostal, če- tudi je živel več kol de.set let v Za- grebu, torej daleč od rodne Prle- kije, zvest govorici svojega rod- nega kraja. O tem je že pisal slovenski slavist Rudolf Kolarič, domačin in poznavalec prieškega narečja, vendar je menda preti- raval, ko je menil, da je slovensko prleško narečje tudi osnova nje- govemu knjižnemu jeziku. Vram- čeve slovenske jezikovne prvine (glasovne, oblikoslovne in besedje) le bogatijo hrvaško kajkavski je- zik, ki je imel v Zagrebu že daljše izročilo. Vramčeva želja, da bi s svojim pisanjem segel tudi prek mej osrednje Hrvaške, torej tudi v domače kraje, pa se kaže še v tem, da hoče biti jezikovno razumljiv za vse to široko krajevno območje. Pozna se mu, da je bogatil jezik z besedjem, ki je bilo tedaj živo, če- tudi ni bilo utrjeno v zagrebški hrvaški kajkavščini. Zajema še iz čakavskih in štokavskih narečij. Po tem je jezikovni predhodnik ilirizma (Stanko Vraz je njegov kasnejši prieški rojak). Sposo- jal si je iz glagoljaške literatu- re, saj so bili glagoljaši v njego- vem času še vplivni v Zagrebu. Vramčevo pisanje je po teh lastno- stim dragocen vir za preučevanje razvoja tudi slovenskega jezika. Družbeni sestav (Drmoža in nje- gove^ okolice je nedvomno (če- prav še to ni raziskano) vplival na duševnost tega samosvojega humanista. Dejstvo, da mora izhajati Vramec iz premožnejše hiše (in takšna ni bila edina) in da je imel pristne sdke z graščino, ki so bili taki, da ni bil od nje odvi- sen, pove, da ga je od mladega navdajala samozavest, ki je ni bremenila nikakršna družbena peza. Zato je Vramec vse življenje ohranil ljudski demokratični čut. Ne samo to, da je pisal v ljudskem jeziku, ampak tudi mnoge tožbe, ki jih je vodil proti krivicam mogočnih, potrjujejo, da je nosil zravnano hrbtenico. Bil je vsega spoštovanja vreden mož v svojem okolju. Z vrhom družbe se je povezoval le bolj obrobno (ko je potreboval podpornike — mecene za izdajo knjig). Njegov svet so bili preprosti ljudje. Zato jih je tudi razumel in je v.sekakor iz srca napisal zagovor kmetom, ki jih je družbeni vrh samo preziral. Vramčev opis podložnikovega in kmečkega položaja ni zgolj slika razmer v tistem času, ampak je tudi črta iz portreta piščeve oseb- nosti. Glasi se takole: — Beležen postane konj, vol, osel, hert in vračtvo mu se išče; v nevolu podložnik i kmet opadne, i nije ga ki bi ga podiget (...) Popiha pravičen i nega ki bi mu pomogel (. . .) Ovoga vremena nesrečnega, gospoda, poglavniki i plemeniti ludje jesu (...) za nikaj precenjajuči i štimajuči nevolnoga kmeta, žnjega vse št o ima neprave- dno deruči (. . .) Koliko i vezda gospode i plemenitih ljudi jest, ki psom, cuckom, hertom, višlom (...) svojim bole hote i vekšu i lepšu hranu je hrane i glede nego nevolnoga kmeta, človeka, kal duša i petlara i onoga, ki njega hrani žuli svojimi. Vramec ne objokuje samo razčlovečenega fevdalnega pod- ložnik a in kmeta, temveč gre dalje: napada tudi vojaški sloj, ljudi, ki so se množili, ker so bili potrebni za obmejne spopade s turškimi upadalci. Slikovito opiše njihovo nravstveno propadanje. Pri tem ne razkriva zgolj svoje moralistične ogorčenosti, temveč izpoveduje živo ljubezen do preprostega Človeka. Vojake (vi- teze) obsoja, ker je njihovo početje nasilje nad ljudmi, nemočnimi za obrambo. Sploh je Čudti iz mnogih mest v Vramčevih knjigah, da se mu je zdelo družbenolastninsko zasužnjevanje in izkoriščanje največja kršitev človekovih pra- vic. To dandanes ni več redkost, a nekoč, ko so — predvsem duhov- niki — bičali le duševno suženj- stvo, so takšni Vramčevi nazori bili že znamenja nove prebujene družbene zavesti in zavzetosti. Takole piše v svoji medimurščini: — A ovo naše vreme kakavi su vitezi i oni ki se vojnici govore? Hvale pune i pijanci, teda vse Tur- ke posekoše i pomoriše, gda se pijani medj vinom val a ju. On je sada najbolši vitez i vojnik, ki do^ bro i-jako more piti, odurno, neči- sto, nepočteno i pogano govoriti. On je sada dober vojnik, ki zna vkrasti, silu vzeti i vboga nevolna človeka rasipati (...) Vitez ali vojnikom, ki je pijanica, jakosti nema, ar ga je vino poterlo. A ki zlo, hudo C hepočteno govori i v prožnosti i lotrije iive, sreče nema. To su vezdašnjih vitezov šege i kuštumi, hvala, lažac, pijanec, sil- ni k, blaznih, loter, kurvaš i vsačkovo hudo što se ne more zgovoriti . . . Lahko bi navedli še mnogo človeških lastnosti, ki dajejo Antonu Vramcu posebne in- dividualne črte. Svoje kronike ni jemal kot bahaško lastno izvirno delo, temveč kot zbir, ki naj razširi splošno vednost med preproste bralce, ki jim doslej ni bilo omoeočerit), da bi kaj zvedeli o gibanju ČTbveštva. Razumljivo je, da so mu mnogi to šteli v zlo, ker so v tem videli sočaSna prizadevanja protestankov. A je le treba pouda- riti, da je Vramec ostal v kato- liškem krogu in se- posvečal pi- sanju iz človečanskih in ljudskih nagibov. V njih so tudi zarodki domovinske ljubezni. Anton Vramec je po svoji duševnosti enako kot njegov je- zik zanimiv za! slovensko kulturno zgodovino. V Ljubljani imajo nje- govo Kroniko (ohranili sta se le dve: ena v Zagrebu in ena v ljubljanski Narodni in univerzite- tni knjižnici). Njegovih Postil, v Varaždinu jih je tiskal isti tiskar kot nekdaj kroniko v Ljubljani — Janž Mandelc, se je ohranilo le de- set. (OBZORNIK št. 2/83) Ormož iz leta 1681 (bakrorez) Naslovna stran kronike, tiskane 1578 v Ljubljani Branko ZA DRA VEC Prikazen Glej prikazen to pošast ki ti sili v obraz, brž obrni se in steči, da te kmalu ne dobi. Ne verjamem tem besedam, ki so sladkane s soljo, ne verjamem tem besedam, ki izkušnje grenke so! Dvigni glavo — se ne boj! in še končam življenski boj. Bitko bij skoz vse življenje in nikdar ne omaguj! Branko ZA DRA VEC Slutnja -Mar je to tista slutnja, ki veje prek planin? Mar je to tista slutnja, ki veje iz dolin. Spotika se ob človeka, ki nemo zre v nebo, spotika se ob človeka, ki ve da kmalu ga ne bo! Sprijazni človek se s slutnjo, in roko ji podaj mrzlo, sprijazni človek se s slutnjo in zadnjo pesem mu po jo! Branko ZA DRA VEC Zakaj? Zakaj z mano bediš, misel moja, še ne spiš? Kaj je s tabo — ;ii miru? Sanjaš tudi ti o zlu? Dež je zunaj, mračna noč, ' pravijo, aa njena moč, včasih koga prebudi, in obrne ga s poti! Misel moja kaj je zdaj? Daj poglej me ti v oči! če poštena si ali ne, bolje je zate in za me! Branko ZA DRA VEC Življenje Res življenje je turobno pusto kakor sivi dan. Če nihče ga ne razjasni mi pogreje mrzlo dlan! Kaj res hočeš, da živiš. Ko si to najbolj želiš. Kaj res hočeš, da umreš, ko v meglo se zazreš. Kakor blisk se ti razjasni, hitro pride svetel dan ko začutiš sad ljubezni, nežno, toplo — vročo dlan. Srce mirno ti zdaj bije, novih daje ti moči. Dvignil lahko bi zdaj goro sile vse premagal bi! Branko ZA DRA VEC Prah še sonce takrat izgubilo bo sijaj, ko v viharju pride sodbe čas. Le pes bo tulil noč in dan, med orkanom svet bo ves požgan. Nemočni vi ste vsi ljudje! Poguma nimate zadosti! Si tega res ne upate? Dvignite roko — naj dejanja govore! Lepoto daje vsem nam ta narava, ki bisere izgublja iz dneva v dan. Medtem ko vsem oči so še zaprte, kot tujci hodimo po zemlji tej! Vendar lahko se najde še rešitev, ki prah izbrisala ho s sveta! Zasvetile luči se bodo svetle in sonce bo dobilo spet sijaj. 10 - LITERARNA STRAN 3. marec 1983 - XEDNIK ERIKA ZUPANČIČ Zmešnjava Nekdo je ljubil oba na skrivaj. Nekdo je najino srečo prikrito sovražil. Nekdo se je z najinimi čustvi ieral. Nekdo naju je tiho oboieval, za najino srečo poti iskal. Nekdo je v naju kljuboS/al. Nekdo je hotel tebe imeti, z nasveti ti je škodoval. Nekdo je hotel mene vzeti, zato laži je napihovat. Nisva se znašla v tem svetu zmešnjav, v tujih in lastnih hotenj, sva vero v ljubezen zgubila, ne bo se nikoli med naju vrnila. ERIKA ZUPANČIČ Motiti se je človeško Sebe, svoj jaz je treba spoznati, v mejah svoje kritike ga oceniti. Ne drugim svoje napake podtakniti. Vsak dan bolj je občutiti, da se pred seboj opravičujemo, napake svoje drugim pripisujemo, Teiko je srcu mir pridobiti, težko je vest pomiriti. Smo čisti? Napake ponavljamo, ponavljamo, da svoj „prav" v ljudeh uveljavljamo. Ne smemo si lagati, ne smemo si nezmotljivost dokazovati. Motiti se je človeško. Napako priznati je junaško. ERIKA ZUPANČIČ Preveč je lepo o, sanje! Spet ste dobile peruti, v meni vse pogosteje letate, mi lepo prihodnjost spletate, pozabljam na vsakdanjost kruto. O, upanje! Vame si se vrnilo? Pazi, pazi, da te,,prijatelji" ne bodo spet zadušili! Preveč je lepo upati, href)eneti in sanjati, ne smem sc ljudem razodeti, prehudo je trpeti. BRANKO ZADRA VEC Nemoč Ihtim po tebi! Stegujem nemočne roke! Kri. . . Iz rok mi lije! Pridi! Kri v mojih ustih! Pridi! Kakšna nemoč! Pridi! .Se malo pa .. . Pridi! Se za las .. . Pridi! Padec! Tudi cvet je uvenel! BRANKO ZADRA VEC Trpljenje Ni ljubezni brez trpljenja, kakor žalost brez zla. Ni ljubezni t rez trpljenja, kot izkušnja grenka ta! Cas prinese vse trpljenje, le besede moje ne. Cas prenese trpljenje. Srce moje tega ne! BRANKO ZADRA VEC Labirint Se zadnjič se ozrem in iz mene izgine vse! Se potok se osuši! ' Še trava zgori! Le pepel ostane. Korak po sivem betonu . . . Pot nima konca. Korak ne odneha, čeprav je utrujen. Labirint nima izhoda! ERIKA ZUPANČIČ Grobar Grobar si ti, grobar sem jaz. grobarji smo vsi. Zavist je naš morilec. Jo nosiš v sebi ti? Jo nosim v sebi jaz? Odrasli smo? Mi vsi? Grob si ti, grob sem jaz, grobovi smo vsi. V lastnem srcu jamo smo skopali, otroštvo in mladost smo vanjo zakopali. Zaman kričimo:,,Srečo mi vrnite! Mrtva je. Ne ve nihče? Zavist jo je ubila, nosimo jo v sebi. zdaj jaz, zdaj ti, prav vsi! Odrasli smo morilci sreče. 80 let nekega življenja Sedel je na stolu pred domačo hišo. Jaz sem se vrtela okoli njegove sive, a še prav nič plešaste glave in mu strigla goste lase, saj sem njegov najljubši fri- zer. Modrovala sva, kot znama le midva, kadar sva sama skupaj. O vseh rečeh. Vedno pa, kako gospoda- riva — on na svoji kmetiji, jaz pri gradnji. Za trenu- tek sva utihnila, nato pa je dejal, kot, da sam ne mo- re verjeti: ,,Cez tri tedne, če bom dočakal, jih bom dopolnil osemdeset." Začudena, da je tudi mojih let že precej, sem mu dejala, da tudi sama že nimam da- leč do polovice njegovih in da ne verjamem, da jih bom kdaj štela toliko kot on. Mimo je prišla mama in ujela najin pogovor ter pristavila: ,,Le dočakaj jih, vendar tako čila in živahna kot naš ata!" Božal naju je jesenski veter in sonce naju je prijaz- no gledalo z neba. Moj oče je pričakoval veselo trga- tev in se pripravljal na njo. Bila je jesen 1982. Jaz pa vsak dan mislim nanj, na njegovih osemde- set let. Vesela sem, da jih je dočakal toliko, a hkrati me žalosti to, ker vem, da se tudi iztekajo. Rada pobrskam po spominih, ki me vežejo na dom in na najzgodnejša otrc^ka leta. Skoraj povsod je prisoten oče. To ni prav nič čudno, saj me je kot otroka vedno rad vzel s seboj. Bila sem njegov prvi otrok. Nikoli ni delal razlik med nami, vendar vem, da je meni poklonil še posebno mero ljubezni. Moji spomini segajo zelo daleč nazaj, do tretjega leta ali pa še malo dlje, saj se dobro spomnim rojstva svoje- ga brata. Ko sem bila majhna, sem imela svetle, mo- čno nakodrane lase. Ob toplih večerih sva z očetom sedela na pragu hiše in takrat se je oče igral z mojimi kodri. Sedela sem mu na kolenih, on pa me je nežno pozibaval sem in tja. Oponašala sva žabe, ki so se oglašale iz zameglenih travnikov, kjer so bile pogo- sto velike luže. V majskih večerih sva lovila kresni- čke, jaz pa nisem in nisem mogla razumeti, s kakšni- mi lučkami svetijo. Moj oče je bil z nami vedno zelo nežen. Zdi se mi, da nikoli ni prav povzdignil glasu, vendar smo imeli pred njim velik rešpekt. Moj oče silno ljubi naravo in ob vsakem času jo je znal občudovati. Vseh osemdeset let je preživel v svoji rojstni hiši in od mladih nog je obdeloval njive, vinograd, rad je imel travnike in svoje gozdove. Nje- gova posebna ljubezen pa so bili konji. Njegovi dnevi so se začenjali s prvim svitom in končali pozno v noč. Vedno je delal z veseljem. Kolikokrat nam je zjutraj, ko smo mi otroci vstajali, on pa je že prišel z njive, opisoval lepoto jutra, na novo rojenega dneva, son- čnega vzhoda, slišal je ptičje petje, videl lesketajočo hladno roso ... Ob tem ko je težko obračal s plu- gom brazde na njivah, prislonjenih v breg, je užival ob pogledu na naravo. Ni čutil znojnih kapelj, ki so mu močile vedro čelo, ni čutil žuljev na svojih zgara- nih rokah. Vse je prekrilo veselje. Nam otrokom je vedno vcepljal v dušo, da je delati treba z veseljem. Tisoč in tisočkrat je potrdil znani pregovor o rani uri. Oče je imel lepe črne konje. Zanje je posebno lepo skrbel. Vedno jim je v predpasniku nosil priboljške. Konji so imeli radi tudi njega. Nikoli jih ni pretepal. Ko je vstopil k ..jim, so zadovoljno zarezgetali. Ne- koč je imel črno kobilo, ki je bila zelo huda, a tudi zelo lepa in pametna žival. Ta je vozila na levi strani. Na desni pa je bila Lida, tudi lepa črnka, a zelo krot- ka, da smo jo otroci lahko jahali. Nekega dne je oče šel orat na njivo, ki ji pravimo oplot. Jaz sem seveda šla z njim in koracala po sveže zo- ranih brazdah. Cez čas sem izginila Oče je mislil, da >em šla domov. A jaz sem zaspala na vrateh na spodnjem koncu njive, kjer je rasla visoka živa meja. Ko je oče končal z oranjem, je naložil plug na voz, sedel na pod voza in se namenil prodi domu. Mirno je velel kobilama, naj potegneta, .sam p i je še opazo- val, kako je zoral. Kobili pif sta naenkrat upočasnili korak, leva je stopala še bolj levo, desna pa desno, oče se je ozrl nazaj in za vozom je zagledal mene, ki sem še vedno spala. Kobili sta me obšli in kolesa tudi. Oče je ves iz sebe skočil k meni in me dvignil. Do- mov sem se peljala v njegovem naročju. ?>est let mi je bilo, ko je oče hudo /bolel. poslednji trenutek smo ujeli. Bledlo se mu je, za noh- ti se je že kazala modrica. Smrt je bila čisto blizu. A zdravniška veda in pomoč ga je rešila. Oče je bil v bolnišnici pet tednov. Maj je bil. Cas največjega dela na kmetiji. Čeprav so večja dela opravili strici, je mama morala napreči tudi konje, tudi hudo črnko. Previdno je dala komat na njen vrat in trdno prijela za vajeti. Bila je mlada in močna in delo jo je klicalo. Črnka pa je postala krotka, kot da bi vedela za oče- tovo bolezen. Mama je z lahkoto ravnala z njo. Nenadoma pa je črnka zbolela in poginila. Mrtvo so s težavo zvlekli iz hleva. Oče je bil še vedno hudo bo- lan. Mama je nameravala naslednjo nedeljo k njemu na obisk. Mene bi rada pustila doma, ker se je bala, da bom očetu povedala o nesreči. Jaz pa nisem odne- hala. Spomnim se najinega pogovora v kuhinji. Petrolejka je dajala medlo svetlobo, elektrike še ni bilo, nekaj svetlobe pa je prihajalo tudi iz krušne pe- či. Mama je ravno nalagala polena na ogenj. Pre- pričevala me je, da očetu ne smemo povedati o ne- sreči, ker bi se mu lahko bolezen poslabšala in da mu bomo povedali kasneje, ko bo okreval. Zgodaj zjutraj sva odšle na železniško postajo v Osluševce. Dobri dve uri sva hodili. Takrat sem prvič videla vlak. Od daleč se je videlo nekaj majhnega. Bliže je prihajalo, bolj je ropotalo in vedno "bolj strašno in veliko je postajalo. Jaz pa sem mamo vedno močneje stiskala za roko jo vlekla proč od železnice, tako me je bilo strah. V bolnišnici sva poiskali očeta. S težavo je govoril. Zanimalo ga je, kaj delamo doma. Mene je vprašal: ,,Ali mama napreže kdaj črnko?" Jaz pa sem mu hi- tro odgovorila, da jo napreže. Ko je oče okreval, mu je mama v bolnišnici povedala, kaj se je zgodilo. Ko je prišel domov, ni najprej vstopil v hišo, ampak je najprej šel v hlev, se postavil med vrata in obstal. V hlevu je zarezgetala le Lida. Oče jo je pobožal. Iz hleva je prišel s solznimi očmi. In da bi bila mera pelina to leto polna, je jeseni, nekaj dni po porodu umrl bratec. Tudi jaz, čeprav stara šele šest let, sem silno jokala in še dages se spomnim, kako lep novorojenček je bil. Nekoč pa sva z očetom gnala kravo Brezo na Hrvatsko. Od nas je to dve uri in pol hoda. Cesta je bila ostra, makadam. Oče je vedel, da bom jaz težko zmogla pot tja in nazaj, a se je vdal mojim prošnjam. Odlomil je leskovo šibo, da sem kravo priganjala. V Ormožu smo prešli Dravo. Takrat sem prvič videla tako veliko reko. Kravo je oče prodal takoj na drugi strani Drave. Nato sva se obrnila in šla proti domu. A zdaj se je pot še bolj vlekla. Vedno bolj sem zao- stajala za očetom in vedno manj sva govorila. Ko sva pri.šla proti naši vasi, sem bila daleč za njim, utrujena, lačna, žejna in brez besed. Večkrat pozneje se je oče po.šalil in me vprašal, če bova spet šla na Hrvatsko. Svojega očeta globoko spoštujem. Učil meje obču- dovati in ljubiti svet, učil me je, da je mogoče najti srečo tudi v majhnih rečeh,'da je sreča, če imaš kruh, če si pomaneš prezeble roke ob zakurjeni peči, da je sreča, če zdrav vstaneš naslednji dan, da je sreča tudi v delu. No, enega priznanja ni dobil v življenju, nik- dar nobene pohvale od nikogar, čeprav je zaslužil najsvetlejšo medaljo, ker je mož dela in poštenja. Nobena zveneča titula ne krasi njegovega imena, a lahko bi mu jih dodali mnogo. Nima nobenih šol, ima pa veliko znanja in modrosti. Njegova edina in trda šola je bilo življenje. Ne more nam dati bogate dediščine, ker ni bogat, a meni je najdragocenejša dediščina vse, kar sije iz njegove tople duše. Za mno- go majhnih in velikih stvari, ki mi jih je nesebično dal, mu bom ostala dolžnik. Občudujem energijo življenja, občudujem njegovih osemdeset let. Kako jih doživeti, doživeti zravnano? Moj oče je vedno živel zdravo življenje. Vsi njegovi dnevi in vsa leta so bili eno samo delo, a delo ga je osrečevalo. Fna njegovih značilnih potez je zmernost v vsem. Največ pa je gotovo pripomogla njegova vedra in dobra narava k temu, da je pri osemdesetih letih njegov korak še prožen, roke še vedno delajo, da je. misel jasna in še vedno snuje. Jaz pa si želim, da bi se sedaj ustavil čas. M. R. Razmišljanje pred spomenikom 8. februar je slovenski kulturni praznik. Tega dne je pred sto štiri- intridesetimi leti umrl France Prešeren, največji slovenski pesnik. France Prešeren je živel v 19. stoletju. Ustvarjal in živel je kratkih 48 let, toda njegova poezi- ja je največja poezija slovenskega pesništva. Izhajal je iz revne dru- žine, v šoli pa je bil najboljši uče- nec. Doštudiral je za pravnika. Kot študent je doživel mnogo krivic, ki so ga gnale k pisanju. Pisal je pesmi, ki so bile revolucio- narne, ljubezenske, osebno izpo- vedne"'. . . V času, ko je živel, njegove pesmi niso bile ceniene; nekatere založbe niti niso hotele izdati. France Prešeren je bil za čas, v katerem je živel prena- preden. Vseeno pa je še naprej pisal pesmi, ki jih je želel. Pesem Zdravljica je recitiral prvič v krčmi v krogu svojih prijateljev. Ta pesem je tudi ena njegovih naj- boljših del, cenimo pa jo lahko komaj sedaj, ko France Prešeren ne živi več. Vemo, da je bil France Prešeren nesrečen v življenju, kar je moč razbrati iz njegovih pesmi in iz drugih virov, na primer iz romana Antona Slodnjaka: Neiztrohnjeno srce. Prešernovo pesništvo je po- membno za slovensko besedno umetnost. Marsikaj so se naše generacije že naučile s pomočjo njegove poezije, generacije, ki prihajajo, pa boda prav tako dobro seznanjene s Prešernovimi deli. Dr. France Prešeren, Jezični dohtar, ali doktor Fig, je moral mnogo pretrpeti, da je lahko izra- zil svoje velike misli na papirju in v javnosti. Grdo bi bilo, če bi na njegova dela pozabil in jih ne bi prenašali iz roda v rod. Spomenikov Franceta Prešerna je v Sloveniji veliko. Prešeren si jih je gradil s svojim delom. Janja Pičerko, 8/c, OS Markovci Njegove oči Bil je deček brez staršev, zapuščen in osamljen. Našli so ga dobri ljudje, vzeli so ga k sebi in ga vzljubili. Vedela sem vse to, velikokrat sem slišala zanj, osebno ga nisem poznala. Bil mi je tujec, človek ki ga nisem videla in bolje bi bilo, da bi zame tujec ostal. Usoda je hotela drugače . . . Bil je lep dan, ko sva se srečala. Beseda je stekla in dolgo sva klepetala. Ves čas pogovora sem ga opazovala. Takšen je torej osamljen fant! Lep, nekoliko bled obraz, ki ga obkrožajo mehki, svilenkasti lasje in v soncu čarobno bleščijo. Nežna, dekliška usta, nad njimi majhen nos. Njegove oči! Kp sem jih zagledala, sem vztrepetala. Dvoje jantrno lesketajočih se lučk je bleščalo vame. Na dnu se je skrivala drobna otož- nost, hkrati je iz njih sevala neizmerna volja, veselje, milina. V hipu sem bila zaljubljena. Vedela sem, da v njegovem srcu zame ni prostora. In kako drugačne so bile njegove oči, ko sva se ponovno srečala! Iz njih je sevalo sovraštvo, zaničevanje. Kot da bi črn madež skalil njihovo lepoto. Zakaj me sovražiš? Ker te ljubim? Ker te imam rajši kot svoje življe- nje? Ne morem te prisiliti, da mi vračaš ljubezen. V ljubezni izgorevam. Želim si samo tvoj pogled, takšen pogled kot si mi ga podaril ob prvem srečanju. Samo to željo imam. Mi jo boš kdaj izpolnil? TEDNIK ~ ^^^ NASI DOPISNIKI - 11 Jutri okrogla miza z uredniki ^Mladine" Jutri 4. marca bo v Ptuju oicrogla miza z uredniki ,,Mladi- ne". Pripravlja jo center za obve- ščanje in propagando, ki deluje pri občinski konferenci mladih v Ptu- ju, v sklopu .,Novinarske šole", ki je v letošnjem letu organizirana že drugič. Novinarska šola je pričela z de- lom že v mesecu februarju. Orga- nizirana je bila z namenom, da bi informiranje v osnovnih organiza- cijah potekalo čim bolje. Ze dalj časa se borimo, da bi se v osnov- nih organizacijah ustanovile komi- sije za informiranje, kajti veliko osnovnih organizacij dela dobro, vendar javnost o tem ne ve ničesar in zato velikokrat govorimo, da v tej in tej sredini mladi ne delajo. Za tovrstno izobraževanje se je odločilo kar 50 kandidatov, redno pa šolo obiskuje le 30 slušateljev. V času, ko je šola že potekala so mladi poslušali kako poteka in ka- ko naj bi potekalo informiranje v osnovnih sredinah, kako daleč smo z informiranjem, o novinarskih zvrsteh, o položaju in vlogi novi- narja v naši družbi, o smernicah 11. kongresa ZSMS in 12. kongre- sa ZSMJ. Seveda so nam veliko pomoči nudili tudi novinarji Zavo- da Radio — Tednik Ptuj, saj so nam novinarji predavali na zani- miv način, slušatelji pa so ob kon- cu predavanja pripravih tudi vpra- šanja, na katere so seveda dobili tudi zadovoljiv odgovor. Jutri bodo mladi slušatelji Novi- narske šole imeli namesto predava- nja okroglo mizo z uredniki mladinskega časopisa Mladina. Beseda bo predvsem o pomenu in- formacij, ki jih prinaša mladina, koliko si osnovne organizacije lah- ko opomorejo s temi informacija- mi pri svojem delu in kako je Mla- dina priljubljena med mladimi. V lanskem letu je bila tudi akcija v vsako osnovno organizacijo po ena številka revije Mladine. Seveda je bilo na račun tovrstne akcije precej pripomb in mladi so bili celo mne- nja, da jim hoče nekdo vsiliti to revijo. Zadnje časa je opaziti izboljšanje kvalitete informacij, ki izhajajo v Mladini, vendar je še vse preveč literarnih prispevkov in potopisov, ki mlade ne zanimajo preveč. Želijo slišati kaj več o delu osnovnih organizacij širom Slove- nije, saj bi le tako lahko delo izboljšali tudi v svoji sredini. Okrogle mize se bo jutri udeležil glavni in cxigovorni urednik Mla- dine Mile Šetinc in novinar Mladi- ne Marjan Horvat. Čeprav okroglo mizo pripravlja Center za obveščanje in propagan- do v sklopu izobraževanja mladih iz osnovnih sredin, so na okroglo mizo vabljeni tudi tisti, ki želijo kaj več zvedeti o mladinskem tisku in o načrtih, ki jih uredništvo Mladine pripravlja. Seveda bo tudi nekaj kritike, kar bi bilo dobro povedati ob takšnem srečanju. To- rej vsi tisti, ki imate jutri čas, se udeležite okrogle mize, ki bo ob 15. uri v sejni -dvorani na magi- stratu. V soboto pa bodo mladi slu- šatelji ,,Novinarske šole" obiskali redakcijo Tednika, studio Radia Ptuj na gradu, kaj več bodo spregovorili o tehniki fotografira- nja in o tehniki pisanja. Ob tem so organizatorjem ponovno veliko pomagali novinarji radia in Tedni- ka. Novinarska šola se bo pred- vidoma končala 11. marca, ko bodo udeleženci šole daH svoje pri- pombe na tovrstno izobraževanje, vsaka pripomba pa bo še kako dobrodošla organizatorjem te šole, kajti le tako bodo v prihodnje lah- ko izobraževanje mladih informa- torjev v osnovnih sredinah izbolj- šali. Jana Hvaleč Šola V naravi Sola Olga Meglič je edma šola v Ptuju, ki je organizirala šolo v naravi. Otroci smo tega zelo veseli, saj imamo možnost, da vidimo kraje naše -"omovine, ki jih v šoli pri pouku vidimo samo na zemlje- vidu ali na sliki. Drugače je, če to doživiš sam. Pot te pelje v neznani gorski svet, ki je nekaj čisto druge- ga od našega tukaj. Oko se obrača in opazuje visoke hribe, zadihaš čisti sveži zrak, v ušesih ti pa kar zašumi. Vse okrog mene je čudovi- to. Sedaj vem, kako lepe so gore in planine, ki jih mnogi tako obožujejo. So otroci med nami, ki jim starši sami tega ne morejo nuditi, da bi se z njimi kam peljali. Imeli pa so veliko razumevanje s šolo in z otroki, da so jim plačali del sred- stev za bivanje v gorah. Zelja star- šev je, da otroci doživijo to, česar oni sami niso imeli možnosti. Go- tovo bo nam v korist v nadaljnjem učenju vse, kar smo videli in doži- veli. Sest dni skupnega bivanja, uče- nja, zabave, smučanja s svojimi součenci in učitelji, nas je združilo v tesnejše tovarištvo. Zelo smo se te dni navezali drug na drugega. Učiteljem smo ponoči malo naga- jali, ker od vseh dogodivščin in zanimivosti nismo mogli zaspati. Bili smo bolj glasni in živahni. Saj to ne doživljaš vsak dan, da bi bil s tolikimi prijatelji skupaj v eni so- bi. Upam, da jih preveč nismo razjezili, saj so učitelji imeli kljub vsemu "razumevanje z nami. Hvala jim za ves trud in skrb! To kar smo doživeli v gorah je enkratno. Sigurno nam bo ostalo za celo življenje v lepem spominu. Posebno zanimivo je bilo, ko smo se namaskirani smučali, ker je bil med tem časom ravno pust. Za mene je šola v naravi veli- kega pomena. Spoznavanje naše domovine in tesnejše tovariške vezi med sošolci in učitelji. Privoščil bi vsakemu otroku, da vsaj enkrat v življenju doživlja tako lepe trenut- ke, kot smo jih mi letos na Gorah. Dejan Matuš, 5/b OS Ogla Meglič Ptuj Iz oči v oči Danes bi kar težko rekli, da si lahko kdo tako lepo pa vendar stro- go pogleda iz oči v oči kot sem to doživel na obisku pri Dežmanovih v Laporju pri Slovenski Bistrici. O ne, ni vedno potrebno, da si iz oči v oči gleda samo človek človeku, kjer govorica rduje nejasnosti. Težje je to, ko pogledaš v oči živali in ne veš ali te gledajo prijateljsko, v strahu ali v nameri napadalnosti. Tokrat ni šlo za slabe namene. Muca pri Dežmanovih je pravi hiš- ni miljenček, kaj tudi ne saj je velik in lep, da se najverjetneje še sam se- bi dopade tako ponosno se spreho- di po kuhinji, kjer je pač naiiopleje in še hrana je blizu. Tudi tatinski ni, velik, lep in ponosen je. Vse kar opravi, stori v stilu dostojanstveni- Nd, najraje pa seveda skrbi za svojo ,.obleko", ki mu jo zavidajo vse vrstnice v vasi pa še verjetno daleč naokoli. Da so ob vsem tem zelo pomembni tudi brki, ni težko ugo- ugotQyi. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Kol mnogi, ki jim zunanji videz ne- kaj pomeni, tudi tale muc o svoji teži raje ne govori. Je pač tako, če je gospodinja skrbna, muca ne stra- da. Mladinske akcije na Polenšaku Mladina OO ZSMS Polenšak je prvem mesecu le- tos stoodstotno realizirala plan dela, ki si ga je zade- la. Prav tako smo bili uspešni tudi v drugem mesecu, to je v februarju. Izvedli smo namreč prve delovne akcije mladine na Polenšaku in pokazalo se je veliko zanimanje samih mladih na Polenšaku. Tako smo v prvi akciji, ki je bila, 23. 1. 1983, oči- stili dvorano v gasilskem domu, nujno potrebno pa je bilo očistiti tudi njeno okolico. Nekateri krajani so bili seveda prepričani, da je to izključeno delo mladi- ne. Po opravljenem delu pa' so prišle iz ust krajanov pripombe, da se bahamo in da bi tudi oni (krajani) to opravili, seveda brez mladine. Mi pa se sprašujemo, zakaj potem niso, saj je nesnaga že dovolj dolgo ,,krasila" okolico gasilskega doma! Na podobne kritike smo sedaj že navajeni. Za drugo akcijo smo si zadali nalogo, da položimo topli pod v sobi-prizidku gasilskega doma. Najprej smo morali kupiti izravnalno maso in lepilo; za oboje je dala denar OOZSMS Polenšak. Mladinci smo opo- zorili, da topli pod ni najboljši za to sobo in da bi bi- la primernejša keramična tla, vendar nas ni nihče poslušal. Cepra je od tega komaj pol meseca, so posledice na podu že vidne. Omenimo lahko še to, da je bil topli pod kuppljen že več kot eno leto. vendar ni bilo tistega, ki bi vložil nekaj truda v to in ga polo- žil. Za to se lahko sedaj zaiTvalimo predvsem mladin- cema Branku Stebihu in Branku Visenjaku iz Lasigov ter še nekaterim. Glede te sobe obstaja še en prob- lem, saj nima pravega gospodarja. Financirali so jo tako GD, ZZB NOB, KS, kot tudi OO ZSMS Polen- šak, zato si jo lastimo eni in drugi. Ker pa smo polo- žili topli pod mladinci, računamo nanjo seveda mi. Naša tretja akcija je bila organizacijsko slabo pripravljena, vendar pomembna zato, ker smo se izkazali tam, kjer je bilo to potrebno razvozili smo namreč gramoz in sicer okrog 24 kup. m Ta gramoz je že lep čas „krasir' obcestne jarke oziroma prostor, kjer je bil pač raztovorjen. Seveda je bila temu primerna cesta (luknjasta, blatna . . .). Tokrat je bila udeležba nekoliko slabša, saj še zavest vseh mladin- cev ni na dovolj razviti ravni solidarnosti; kaj boljše- ga pa zaenkrat tako še ni pričakovati, saj smo od krajanov vedno deležni le kritike namesto spodbud- nih pohval. Pri tej akciji so sodelovali sami fantje in sicer: Milan Erhatič, Anton Gajser, Vlado Rižnar, Ivan in Tone Lovrenčič, Andrej Majcen, Franc Pe- tek, Janez Sumenjak in Maks Kekec, delovodja pa je bil Franc Pisanec — a ne brez motike. Po opravljeni akciji je zavladala dobra volja in spet smo bili preglasni (kot že tolikokrat) — in to samo za nekate- re krajane v okolici gasilskega doma. Poleg že omenjenih akcij smo pomagali tudi pri polaganju ladijskega poda na odru v dvorani, nekaj mladincev pa se je potrudilo in na minulem karnevalu uspešno prikazalo zimska kmečka dela ter bilo za to tudi primerno nagrajeno. Ta akcije so le del tega, kar lahko mladinska organizacija prispeva za razvoj svojega kraja. Zato bi se morali vsi mladinci v prvi vrsti redno udeleževati naših sestankov, ki so tako rekoč že prva stopnica določene akcije. Vsekakor se mladi na Polenšaku zavedamo, da disko ni vse in da je za delovne akcije potrebno več prostovoljcev. S tesnejšim sodelova- njem s KS bi probleme reševali lažje in tako skupno gradili naš boljši jutri. Sedaj so vse naše moči usmerjene v izdajo prve številke biltena. Mladina na Polenšaku je končno pognala prve kali in sedaj bo delala, bodisi v takšnih ali drugačnih razmerah. Sklenili smo, da ne bomo poslušali kritik tistih, ki ne delajo ali preprosto povedano — lenuharijo. Seve- da takih ne potrebuje ne Polenšak niti naša samo- upravna družba kot celota. ZATOREJ, MLADINCI — V AKCIJE! Predsedstvo OOZSMS Polenšak Cilji in želje mladih v Zabovcih v tem prvem obdobju leta, sprejemajo vse organi- zacije, društva in aktivi svoje načrte za celo leto. Tako kot v drugih organizacijah, smo si mladi OO ZSMS Zabovci zadali program dela in aktivnosti za celoletno obdobje po posameznih mesecih. Verjetno je po- trebno poudariti, da si želimo, čimvečje aktivnosti vseh članov, ne samo odgovornih, zato smo na začet- ku uvedli kadrovske spremembe v samem vodstvu, saj je od tega odvisna aktivnost ostalih članov. Sedaj v teh težkih časih, pa je pomembno uspešno delovanje vsa- kega posameznika. Zato je prav zdaj, zadnji čas, da sprejmemo konkretne naloge, ter jih v skupnimi moč- mi uresničujemo. Tako smo si zadali naloge po posa- meznih mesecih in jih pričeli še uresničevati. V februarju imamo v načrtu priprave na 8. marec, kier naj bi izvedli krajši kulturni program. Za marec je glavna naloga izvedba kulturnega programa, ob dnevu žensk. Nameravamo tudi obiskati ostarele in osamlje- ne matere, ki se ne bodo mogle udeležiti programa, ter jim izreči čestitke ob prazniku, tudi kakšna cvetlica bo dobrodošla. Po izvedbi tega pa še nameravamo pričeti z deli pri gradnji mladinske sobe, saj seje pokazalo ob odprtju gasilskega doma, da bo tam tudi prostor za nas mlade, le nekoliko lastnega dela bo potrebno vlo- žiti. V aprilu pričakujemo sprejem lokalne in zvezne štafete, ob tem se želimo vključiti tudi v kulturni pro- gram. Kasneje je tu pohod v Mostje, ki se ga prav ta- ko, kot vsa leta, udeležujemo polnoštevilno. Ob 27. aprilu pa želimo sodelpvati na centralni proslavi v Markovcih. V maju imamo v načrtu izvedbo kresovanja, na katerem naj bi bil tudi kulturni in zabavni program,' skupaj s tovariškim srečanjem sosednjih organizacij mladih. Ob 25. maju imamo v načrtu sodelovati na centralni proslavi, želeli pa bi, da bi se kateri izmed nas udeležil proslave v Beogradu. Čakajo nas tudi sprejem pionirjev v vrste mladih. Junija želimo orga- nizirati ali pa sodelovati na športnih prireditvah, kijih v tem času prav gotovo ne bo manjkalo. Tesneje pa že- limo navezati stike, s katero izmed bližnjih osnovnih organizacij mladih. Julija in avgusta želimo sodelovati na delovnih akcijah, ki bodo omogočene prek OK ZSMS Ptuj in pa na udarnih akcijah v Dornavi, pa tudi znotraj na- šega kraja bo dela dovoli. Oktobra se želimo udeležiti pospravljanja poljskih pridelkov, posebej tistim ostarelim ljudem, ki tega ne bodo zmogli pravočasno. Novembra pa želimo sodelovati na komemoraciji ob 1. novembru in dnevu republike s kulturnim pro- gramom. Na koncu leta še sledi letna konferenca z ocenitvijo minulega dela. V tem okvirnem programu, ki smo si ga zadali, so le glavne točke po katerih bomo delovali. V delo pa že- limo vpeljati čimveč mladih, že od tistih iz osnovnih šol, do najizkušenejših. V ta namen se sestajamo vsaj dvakrat mesečno po potrebi tudi vsak teden, to je ob petkih, kjer razpavljamo o neposrednih perečih pro- blemih, ki se pojavljajo znotraj organizacije ah pa širše družbe. Razreševanje in uresničevanje zadanih nalog in ciljev pa je odvisno od dela vsakega posamez- nika, saj če se bo vsak zavedal odgovornosti in pome- na svojega dela, bomo skupno uresničevali naloge, ki smo si jih zadali lani na republiškem in zveznem kon- gresu mladih. Jože Voglar Malomaren odnos gostincev Ptuj kot malo mesto ima prav gotovo za svoje raz- mere veliko število gostinskih obratov. Med po- membnejše obrate v središču mesta verjetno spada tudi gostišče Beli križ, ki je eno najbolj obiskanih v Ptuju. Vendar pozorni obiskovalec lahko opazi, da tu ni vse tako v redu kot izgleda. Res lokal je dokaj dobro urejen, vendar pa postrežba ni taka, kot bi človek pričakoval od takega lokala. Tako se večkrat dnevno zgodi, da pridejo gostje v. lokal, se posedajo k mizam, strežno osebje pa kot, da jih ne opazi se mirno vrti okrog šanka, ter se veselo zabava s svojimi bolj poznanimi gosti. Gosti pa čaka- jo in upajo na skorajšnjo postrežbo. Tisti malo manj vztrajni kaj kmalu zapuste lokal in si poiščejo boljšo postrežbo, v katerem drugem obratu, vendar Se s tem ni vsega konec, kajti podobna slika se ponavlja iz dneva v dan. Prav gotovo se bo gost, ki to doživi večkrat, izogi- bal takega lokala, saj iz izkušenj nima dobrega vtisa o postrežbi, še huje pa je, če se zgodi to turistu, ki si želi hitro in dobro postrežbo, takšno ravnanje pa kvari celoten naš ugled. Gostišče je v družbeni lasti, tu so odgovorni ljudje, oziroma sami delavci tega obrala, saj je navsezadnje glavni del odgovornosti na njihovih razmenih. Mi pa si v teh stabilizacijskih razmerah želimo, da skupno dosežemo čim boljše delovne uspehe, vendar ne s takim načinom dela kot je primer omenjenih gostincev. j y Luščenje bučnic Iz zgodovine naših prednikov poznamo mnogo ljudskih običajev, ki danes čedalje bolj tonejo v pozabo. Ti običaji so povezani z borbo kmečkega človeka za ohranjanje rodu, za rodnost zemlje, v borbi za življe- nje. Veliko se jih je kljub vsemu ohranilo do danes. Mnogo običajev in navad je ohranjenih tudi na Ptujskem in Dravskem polju. Ena izmed takih navad je tudi luščenje bučnic, iz katerih pridobivamo bučno olje. To delo so kmetje opravljali v zimskem času. Kmečke družine so bile še prejšnja desetletja mnogoštevilne z dosti otrok. Otroci ali pa gospodinja so nekaj dni pred luščenjem šli po vasi in naprosili vaščane za to delo. Po vsakodnevnih opravilih v hlevu in v hiši, so se zvečer vaščani zbrali in pričeli z luščenjem. Med delom so se pogovarjali o vsakodnevnem življenju, o novicah na vasi. Delo so popestrili z različnimi šalami in z domačo slovensko pesmijo. Na topli krušni peči so vse dogajanje opazovali otroci, katerim pri veseli družbi ni bilo do spanja. Po končanem delu je gospodinja postregla s kolačem domačega kruha, gospodar pa je poskrbel za pijačo. Kljub poznim večernim uram, veselje ni pojenjalo. Ob poskočnih melodijah vaškega muzikanta se je druščina zavrtela po prostorni kmečki izbi. Pogosto so plesali ,,pujštertanc" in stavili so ,,rihterja". Zabavali so se dolgo v noč in zjutraj odšli vsak na svoj dom. Misel stare slovenske pesmi ,,včasih je lušno blo, zdaj pa ni več tako . . ." potrjuje, da je tempo našega življenja prehiter, saj danes na vasi najdemo čedalje manj časa za take običaje in navade, kateri so bili nekdaj zelo priljubljeni in družabni. Nekatere navade in običaje še lahko vsako leto vidimo na kmetijsko- živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Prikaz luščenja bučnic na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Ob zvokih harmonike so se mladi pari veselo zavrteli. Besedilo in posnetka: Ignac J. Nenavaden potnik Odločil sem se, da vam napišem nenavadni dogodek, ki se je pripetil prejšnji četrtek na avtobusu. Vsak dan se vozim z avtobusom na relaciji Ptuj—Maribor—Ptuj. Vožnje so večkrat dolgočasne, tale v četrtek pa je bila povsem drugačna. Po navadi se odpeljem rano zjutraj. Ta dan sem vstopil na avtobus, ki je odpeljal iz postaje ob 9.05 proti Mariboru. Med drugim je šofer ustavil tudi na postajališču v Sp. Hajdini. Potniki so vstopili. Med njimi je bil eden čisto nekaj posebnega: velik je bil, kosmat z dolgo rjavo dlako, košatim repom — bilj^bravi pes ov£ar. Potniki so se na začetku malo preplašili, vefidai je bil dobro razpoložen in nikomur ni nič storil, le p>eljati seje nameraval v Maribor in to kar z avtobusom. Najprej je počakal pri šoferju. Šofer si je prizadeval, da bi ga spravil iz avtobusa. Pomagali so mu tudi drugi potniki, vendar brez uspeha. Tako smo pot nadaljevali še z majhno zamudo. Pes se je sprehajal po avtobusu. Izgledalo je, kot da je igral vlogo sprevodnika, saj se je skoraj pri vsakem sedežu za čas ustavil. Potniki so se mu privadili in ga božali po gosti dlaki. Sprva smo bili mnenja, da bo izstopil že na naslednjem postajališču. Vendar mu je bilo prijetneje v avtobusu. Sedel sem s tremi študenti na zadnjem sedežu in tako sem imel dober pregled nad potekom celotnega dogajanja. Prav so bili posebno veseli otroci, pa tudi stare ženice so se mu privadile Večkrat je prišel tudi do zadnjih vrat in opazoval skozi okno. Med potniki je postal zelo priljubljen in vzdušje na avtobusu je bilo čudovito. Cez nekaj časa se je vsedel na tla. Verjetno mu tam ni bilo najbolj udobno, zato se je začel ozirati po praznih sedežih. Naposled je prišel do zadnjega sedeža, kjer sem tusvp^ svo- prosti ča^ Od "»s. otrok pričakuje, da bi zrasli v dobre in poštene ljudi. Moj cilj je uresničiti njena pričakovanja. . .: r a Žarko'ič, 3. b OS pi-anc 0«jnik Ptuj ."NAM-. ftMMICL Učili smo se o Francetu Prešer- nu. Napi,sal je lepe pesmi o domovi- ni. Tudi mi smo napisali pesmice. Mihela Zupanič Zunaj zima kima, moj muci Miki, v kuhinji dremlje in kima. Renata Murko Žogica Marogica, to sem jaz, sem pa tja, pa sem ie doma. Simona Ceh Moja muca mala, sama je doma ostala. Bila je žalostna, pred hišo je mijavkala, pridno mene čakala. Drago Zupanič To nas veseli, če zunaj sneži, hitimo po sani in po smuči. Mateja Muzek Počitnice sem preživel doma, a brez snega. Ko šolska vrata se odpro, sneg pobeli vso zemljo. Ven vesel zbežim, si snežaka naredim. Damijan Cebek Ko zapustil si svoja starša, sta žalostna bila. Mamica se je spomnila in po njega šla, vsa družina je srečna spet bila. Iztok Dobnik Pionirji in pionirke 1/b, OŠ Ivan Spolenjak, Ptuj POČITNICE Med počitnicami sem se igrala in učila. Pričakovala sem sneg, a ga ni bilo. Citala sem za bralno značko. Sli smo k stari mami in k staremu ateku. Mislili smo iti v Slovensko Bistrico, pa so sorodniki odšli na Pohorje. Ostali smo doma. Počitnice so hitro minile. Barbara Šalamun, 2/a, Ptuj, OS Tone 2nidarič PRESENETIL NAS JE SNEG V nedeljo ob 10. uri dopoldan je začelo snežiti in še vso noč je padal sneg. V ponedeljek zjutraj sem šla po snegu v šolo. Ko sem šla iz šole, so me fantje kepali in ribali. Lidija Zivič, 2/b, OS Tone Znidarič, Ptuj MAMA PRIPOVEDUJE Mamica me je rodila 19. febru- arja 1974. Vsi so bili zelo veseli, ko so me prinesli domov. Najbolj me je imel rad moj bratec. Ko sem bila dojenček, sem zelo rada spala. Najraje sem jedla sadje. Bila sem zelo posrečena, ko me je mamica kopala. Pljuskala sem vodo na vse strani. Imela sem rdeča lička, modre oči in lepe nakodrane laske. Nikoli nisem zaspala brez polne steklenice. Za prvi rojstni dan sem začela hoditi. Zgodaj so me nava- dili na kahlico. Ker sem se najraje valjala po tleh, me je morala ma- mica dostikrat preobleči. Ko gledam svojo sliko, si želim, da bi imeli še enega dojenčka pri hiši. Frančka Stoklas, 3. r, OS Leskovec ŽIVALI POZIMI Tako kot vse živali in ljudje se tudi jež pripravlja na zimo. Ze v jeseni, ko je veliko sadja in do- brot, jih gre jež v sadovnjak iskat. Povalja se po tleh, na katerih leži sadje in že ima polne bodice hrušk ali jabolk. Pripravi si tudi svoj brlog. Izkoplje ga pod kakim drevesom globoko med kore- ninami. Postelje si z listjem. V brlog si znosi zaloge hrane, da ne bo lačen, ko bo med zimo spal. če ne bi imel zaloge, bi si moral po- zimi, ko je visok sneg, iskati hrano. Ko bo prišla zelena pomlad, se bo jež prebudil in zlezel iz svojega brloga. Takrat bo po dolgem zim- skem spanju zopet malo raztegnil svoje ude. Sonja Pernek, 5/r, OS eskovec SPOZNAJTE JO ŠE VI! Želim, da bi spoznali mojo prijateljico, ki je doma v Cirkula- nah in obiskuje osmi razred osnovne šole. Spoznali sva se v brigadi. Ime ji je Mirka. Mirka je visoke in vitke postave, saj trenira rokomet, športniki pa imajo tako vitko postavo. Svetli, kratko ostri- ženi lasje ji padajo spredaj na oči. Zelo rada nosi hlače in brezrokav- nik. Okrog vratu pa mora imeti zmeraj kakšno ruto ali šal. Po srcu je dobra. Ko sem morala v brigadi napisati spis za glasilo, nii je pomagala. Kadar sva šli v trgo- vino, me je vedno vprašala, kaj želim. Bila je velikodušna. Všeč mi je tudi zato, ker se ne hvali in zato, ker je tako skromna. Zelo rada posluša novejšo glasbo. Tudi meni je večkrat govorila o njej. Ko smo odhajali iz brigade, sva si oblju- bili, da si bova dopisovali. In res. Zdaj si dopisujeva in vesela sem, ker je res moja prijateljica. Upam, da sem vam jo vsaj malo opisala. Nataša Zagoranski, 7/r, OS Leskovec SNEŽENI MOŽ Zima je prinesla sneg. Za nas otroke je zdaj pravo veselje. Na domačem dvorišču je bilo veliko snega. Sklenil sem, da bom naredil sneženega moža. Sneženo kepico sem kotalil po snegu in kmalu sem imel tako velik sprimek snega, da ga skoraj z rokami obseči nisem mogel. ,,To bo spodnji del trupa." sem rekel. Nato sem oblikoval nekoliko manjšo kepo in dejal: ,,Ta bo za zgornji del telesa," in jo posadil na prvo veliko kepo. Iz tretje kepe sem naredil glavo. Snežak je bil narejen. Na glavo sem mu nataknil star lonec. ,,To je njegov klobuk," sem se veselil. Iz hiše je pritekla sestra in vpra- šala: ,,Ali tvoj snežak nima oči, nosu in ust?" Hitro sem poiskal koščke oglja in dolg rdeč korenček. Iz oglja sem naredil oči, mednje pa vtaknil korenček, da možak ni bil brez no- su. Z žico sem potegnil pod no- som, da so se snežaku raztegnila usta. „Kaj pa roke?" se je smejala sestra. Iz snega sem snežaku naredil ro- ke. V eno roko sem mu stisnil sta- ro obrabljeno metlo. Snežak je bil nared. Ponosno je stal na dvorišču, dok- ler ga ni odpihala odjuga. Takrat je snežak jokal in tudi meni je bilo hudo. Vlado Muhič, 2. b 0§ Gorišnica MAMICA, BRATEC IN JAZ Svojo mamico imam zelo rada. Skušam ustreči njenim željam. Zgodi pa se, da jo včasih razjezim. Velikokrat je skoraj kriv samo bratec, samo mamica me ne po- sluša, češ, da sem že velika ,,štork- lja" in da bi lahko malo popustila. Takrat sem zelo jezna na mlajšega bratca. Zdi se mi, kot da je mamin ,,cartljivček". Brata bi najraje zaprla v kopalnico. Izpustila bi ga takrat, ko bi se mi opravičil. Helga Mihelač, 5/c, OS Tone Znidarič. Ptuj MAMIf A V BOLNIŠNICI Med zimskimi počitnicami je mamica morala v bolnišnico na Pohorje. Doma smo ostali jaz, očka in bratec. Čeprav je očka lepo skrbel za nas, .sem mamico zelo pogrešala. Vesela sem bila, ko se je vrnila. Nataša Brodnjak, 2/b, OS Tone Znidarič, Ptuj OCENJUJEMO ČISTOČO RAZREDA Nekega dne, ko se je tovarišica vrnila v razred, smo ji povedali, da smo za čistočo dobili tri. Tova- rišica se je takoj razžalostila in nam rekla, da bi lahko bili boljši. Vsi smo bili tiho in se muzali. Ko je tovarišica pogledala v zvezek, smo se vsi hkrati zasmejali. Tova- rišica je bila vesela, saj je bila ocena odlična mi pa tudi zato, ker smo jo ukanili. Petra Vidovič, 4/a, OS Tone Znidarič, Ptuj SOLA V NARAVI V šolo v naravi smo prišli, da bi se nasmučali. Na smučišču je bilo veselo, vse od padcev je bolelo. Za pust smo se namaskirali, skupaj disko zaplesali. Bil je to zares, enkraten pustni ples. Mojca Dolinar, 5/a, OS Olga Meglič, Ptuj ZUNAJ SNEŽI Zunaj sneži, štejem snežinke, en, dva, tri. . . Otroci hitijo na breg. Že po bregu drvijo, padajo, jočejo, se smejijo. Mame iz .služb prihitijo, sliši se že: ,,Otroci, kosilo! Nina, kosilo!" Že prazen je breg, še vedno sneži, štejem snežinke, en. dva, tri. . . Mojca Dolinar, 5/a, OS' Olga Meglič, Ptui KONČNO SNEG Med počitnicami sem se zastonj obračal v nebo. Snega ni in ni ho- telo biti. Spet se je začel pouk. Tedaj je zima le začela stresati ssneg. Vsake snežinke sem se raz- veselil. Skoda, da imam f)Ouk po- poldne, in zato se ne morem smu- čati. Upam, da se bo sneg zadržal do sobote in takrat se bom smučal cel dan. Boris Topolnmk, 4/a, OS Tone Znidarič, Ptuj KAKO SEM PREŽIVEL POClT- NICE Zimske počitnice sem preživel doma in v Makedoniji. Tja sva se odpeljala z mamico z letalom. Na letališču sta naju čakala dedek in babica. Potem smo odšli domov, kjer sem se umil in preoblekel. Sel sem pozdravit prijatelje. Bili so me zelo veseli, ko .so me videli. Počit- nice so bile zelo zanimive in mi- slim, da sem jih zelo dobro izkori- stil. Filip Stojčevi^.ki, 3/a, Olga Meglič, Ptuj OSMI MAREC DAN ŽENA Kmalo bodo mamice praznovale svoj praznik. Otroci se pripravlja- mo, da bomo razveselili mamice, in prav vse ženske, ki jih pozna- mo. Pri dramskem krožku se uči- mo pesmico. Naslov pesmice je Kam vse mamice hitijo. Nastopam tudi jaz. Vesela sem, da jaz na- stopam. Mateja Safranko, 2/a, OS Tone Znidarič. Ptuj ZIMSKI ŠPORTNI DAN V sredo, 16. februarja smo imeli zimski športni dan. Ob 8. uri smo se zbrali na šolskem dvorišču. Kmalu smo šli na Panoramo. Ko smo prispeli, smo prvo poteptali sneg za progo. Potem smo se pa veselo smučali in sankali. Smuča- nje in sankanje je hitro minilo. Vsi smo šli domov zmučeni. Domov sem prišla vsa mokra ker sem pad- la v sneg. Maja Rozman, 2/a, OS Tone Znidarič, Ptuj V PLAVALNEM TEČAJU Tovarišica nam je povedala, da se gremo 16. februarja 1983 kopat. Bili smo veseli in se pogovarjali, kateri še ne znajo plavati. V sredo smo si prinesli kopalke, brisačo in plavalno kapo. Pričakali smo avtobus in se odpeljali v toplice. Ko je prišel tovariš, nas je razdelil v skupine. Kopat se je bilo lepo. Cez dve uri smo se oblekli in šli jest v restavracijo. Tovarišica nas je preštela in smo se odpeljali pred šolo. Takoj smo šli v razred po torbe in šli domov. Med potjo smo se pogovarjali, kako je bilo v top- licah. Bojg^ Topoljnak, OS Tone Znidarič PTICE POZIMI Ko je zapadel sneg, so ptice postale uboge. V snegu si ne more- jo iskati hrane, zato jim mi otroci nastavljamo hrano. Pri nas doma jim nastavljamo na okno. Na okno priletijo najrazličnejši ptiči. Zanimivo jih je opazovati. Zjutraj me zbudijo vrabci. Prepirajo in gnetejo se na oknu ta- ko, da sinice ne morejo zraven. Ves dopoldan so na oknu le vrabci. Pozno popoldne si upajo na okno tudi drugi ptiči: sinice, kalini in pogorelčki. Pozimi skrbimo za ptice, da nam bodo spomladi in poleti prepevale in uničevale škodljivce. Ptice so naše prijateljice — imam jih rada. Valerija Ilešič, OS Vitomarci NA GORAH NAM JE LEPO! V ponedeljek, 14. februarja 1983, smo se zbrali na železniški postaji Ptuj. Bili smo zelo nestrp- ni. Ko je vlak pripeljal, smo se poslovili od domačih in veselo odhiteli na vlak. Peljali smo se do Celja. V Celju smo šli na avtobus. Z avtobusom smo se peljali do Šmarnega nato smo šli peš. Hodili smo uro in pol. Takoj, ko smo prišli do koče, smo dobili najprej čaj in nato kosilo. Po kosilu smo se šli smučat. Smučišče je lepo urejeno. Smučali smo se do 17. ure. Nato smo imeli večerjo. Hra- na je zelo dobra. Zraven nas so 5e tu razredničarki 5/a in b razreda, tovarišica Segula, tovariš Samo Gorjup in tovariš Marjan Bezjak. Zvečer je prišel za nekaj dni še to- variš ravnatelj. Vsi skrbijo za nas od jutra do večera in tudi ponoči nas hodijo pokrivat, če se raz- brcamo. Po večerji imamo prosti čas. V prostem času se igramo razne igre. Nato se gremo umivat in spat. Ob 9. uri mora biti tišina. Brez discipline ne gre! Zjutraj vstanemo ob 7. uri. Umiiemo se, oblečemo in pospravimo. Ko to opravimo, gremo k zajtrku, tovariši in dežur- ni pa pregledajo sobe. Po zajtrku imamo pouk do 11. ure. Ob 12. uri je kosilo. Tovarišici sta nam oblju- bili, da bomo v petek lahko gledali televizijo — Arabelo. V toek smo imeli pustni ples. Pred plesom smo sebe in tovarišice lepo namazali. Namazala sem to- varišico Leio, tovarišico Segulovo in Korparjevo. Pomagale so mi sošolke. Nato smo šli na pustni ples. Tovariši so imeli na obrazu srčke. Tovarišica Leja je imela dva ščipa. Med plesom smo dobili ja- bolka, ker smo bili žejni. Bili smo zelo utrujeni. Po plesu smo šli ta- koj spat, ni nas bilo treba miriti. Imeli smo tudi dve prireditvi, prvič smo nastopali pred pustnim plesom, drugič pa na zaključni prireditvi, ko je bila slavnostna podelitev diplom za veleslalom. Želim, si da bi še mnogokrat šli v šolo v naravi in da bi bilo zmeraj tako lepo. Zelo sem vesela, da imamo tako lepo smučišče in tako prijetno življenje. Vse to nam omogočajo naši dobri starši, naša šola in naša socialistična družba. Duška Junger, 5/a, - OS Olga Meglič, Ptuj Z mamo — Sonja Nikolič, 12 let, OS Tone Žnidarič Ptuj TEDNIK ' niarec 1983 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 Olon Velunšek in Sonja Pajcnk /a prijclcn nvod jc poskrlH-la ritmična skupina, /a ples pa Ptujski inslru« menlaliii ansambel PROGLASITEV NAJBOUŠIH, PODELITEV BLOUDKOVIH ZNAČK Sonja Pajenk in Oton Velunšek ' v prejšnjih letih dobro tradicijo spet nadalju- jemo. Gre za proglasitev najboljših športnic, športnikov in ekip ptujske občine. Posebna pri- reditev, ki so jo pripravili atletski klub Ptuj. ZTKO, TKS in TOZD Haloški biser, je bila v soboto zvečer v prostorih Rdeče vrtnice ptuj- skega hotela Poetovio. Po uvodnem pozdravu predsednika atletskega kluba Ptuj Marjana Ostroška in predsednika lO ZTKO Lojzeta Arka se je s krajšim nastopom predstavila ritmična skupina OŠ Boris Kidrič iz Kidričevega. Za tem pa so proglasili najboljše v letu 1982, ki sta jim pokale in priznanja podeli- la Lojze Arko in sekretar ZTKO Ivo Klarič. Najboljše šolsko športno društvo na osnovnih šolah je SSD 0§ Tone Znidarič, drugo je S§D 0§ Franc Osojnik, tretja je 0§ Kidričevo, četr- ta OS Olga Meglič in peta OS Juršinci. Med srednješolskimi društvi je najboljša TOZD Gimnazija Dušan Kveder, druga je Gospodar- sko upravna šola in tretja Kovinarska-metalur- ška-kmetijska šola Veljko Vlahovič. ČLANICE: 5. mesto: Sonja Marinkovič — NTK Petovia 4. mesto: Marija Vindiš — AK Ptuj 3. mesto: Albina Pšajd — OSZ Ptuj 2. Msto: Marija Šešerko — AK Ptuj 1. mesto — NAJBOLJŠA ŠPORTNICA OB- ČINE PTUJ za leto 1982: Sonja Pajenk — atletski klub Ptuj. Člani : 5. mesto: Dušan Koren — AK Ptuj 4. mesto: Olivcr Sirec — AK Ptuj 3. mesto: Karel Krepil — aeroklub Ptuj 2. mesto: Mirko Vindiš — AK Ptuj 1. mesto: NAJBOLJSl ŠPORTNIK V LETU 1982: Oton Velunšek — aeroklub Ptuj. NAJBOLJŠA ŽENSKA EKIPA — ekipa čla- nic občinske strelske zveze NA.IBOLJSA MOSKA ekipa — letalski modelarji acrokluba Ptuj Za tem so na predlog OTKO podelili posebna priznanja najboljšim športnicam, športnikom, ekipam in strokovnim delavcem v posameznih športnih panogah: — atletika: Mirko Vindiš, Sonja Pajenk, čla- nice, Ljubo Cuček; — strclstvo: Tonči Planine, Albina Pšjad, čla- nice, Ludvik Pšajd; — letalstvo: Oton Velunšek, Milena Cestnik, modelarji, Jože Borolin; —namizni tenis: Sonja Marinkovič, pionirke, Tomo Džankič; — košarka: Matjaž Damiš, Simona Komik, člani, Aco Kravina; — rokomet: Luka Terbuc, Darja Sitsenfraj, članice, Boris Pergcr; — nogomet: Dušan Ceh, mladinci NK Alumi- nij; — šah: Samo Bezjak, Tatjana Vaupotič, člani, Janez Podkrajšek; — judo: Mitja Vidovič, Franc Nasko; — boks: Anton Novak, Slavko Doki; — plavanje: Odon Planinšek, Ljubo Gajzer; — tenis: Drago Vobner; — invalidski šport: Andrej Furjan, Marija Si- bila, Jože Sibila. Predsednik skupščine TKS Valter Pliberšek in vodja skupnih služb SIS družbenih dejavnosti občine Ptuj Oto Polič sta nato zaslužnih dolgo- letnih tclesnokulturnih delavcem podelila Bloudkovc značke. Zlato značko sta prejela Pe- ter Scgula in Franc Hojnik, srebrno Janko Stre- har, Janez Horvat in Ludvik Pšajd, bronasto pa Slavko Doki, Anton Hrenko, Tomo Džankič, Franc Brodnjak, Martin Podpadec, Matevž Ce- stnik, Franc Ivančič, Ludvik Kotar in Boris Pergcr. Bronasta značka se podeljuje za deset-, srebrna za dvajset in zlata za trideset let aktiv- nega dela. To pa nikakor ne pomeni, da so leto- šnji prejemniki značk toliko let v telesni kulturi in športu — so namreč veliko več, vendar je šte- vilo značk omejeno. Po podelitvi in med plesom, ki sta ga začela Oton Velunšek in Sonja Pajenk, so se udeležen- cem prireditve (bilo jih je manj kot smo priča- kovali) predstavili člani TEKVONDO kluba iz Zagreba (prikazali so to zanimivo borilno vešči- no), odlični atlet Rok Kopitar, nekdanji član Zlate košarkarske generacije Vinko Jelovac in predsednik strokovnega sveta Košarkarske zve- ze Jugoslavije Boris Kristančič. Prireditev jc dosegla namen, zato jo velja obdržati kot tradicionalno. Tekst in foto: I. kotar Podelitev priznanj za najboljše v posameznih panogah /lata Bloiidkova značka za Franca Hojnika SMUK IN SKOKI NA MAJSKEM VRHU v nedeljo so mladi z Majskega vrha pripravili srečanje mladih na belih poljanah. Kljub temu, da je v soboto nastala močna odjuga, so uspeli izvesti tekmovanje v smuku in smučarskih sko- kih. Najprej so skakalci preizkusili skakalnico, na- to pa so se po strmini spustili smučarji. Proga je bila dolga nad 500 m, dokaj strma in zahteva- na, zato je le malo tekmovalcev prispelo na cilj. V smuku so največ znanja in spretnosti pokazali Jože Potočnik, Zvonko Polanec in Zlatko Strucl. Prvo uvrščeni so prejeli diplome in ko- lajne. V smuku so nam na pomoč priskočili čla- ni smučarskega kluba iz Ptuja. Ker jc bila proga dokaj dolga in zahtevna, bi bilo bolj težko me- riti čas, zato so prinesli s seboj elektronsko uro, tako da so organizatorja rešili skrbi kako meriti čas. Ogledali so si tudi progo in bili z njo zado- voljni, organizatorju pa so ponudili pomoč pri podobnih tovrstnih prireditvah. V skokih je sodelovalo prccej več tckmoval- ccv, kot v smuku, zato je bil boj za najboljšo uvrstitev kar oster. Največ znanja v skokih je pokazal Rižnar iz Juršinc, drugi je bil Novak, prav tako iz Juršinc, tretje mesto pa sta si delila Drevenšek iz Leskovca in Strucl iz Vidma. Sodelovalo je tudi veliko mlajših tekmovalcev, tako v smuku kol v skokih. Tekmovalci in gle- dalci so prišli iz vseh krajev ptujske občine. Do- bro jc bilo poskrbljeno tudi za tople napitke in prehrano. Ob koncu tekmovanja smo spoznali, da tak- šne prireditve privlačijo ljudi, saj si jih radi ogledajo, haloški griči pa so kot ustvarjeni za prirejanje podobnih tekmovanj. Vsekakor pa smo se razveselili najbolj množičnega obiska in pomoči Smučarskega kluba Ptuj in se nadeja- mo njihove pomoči pri bodočih tekmovanjih in organiziranju. Jana Hvaleč Deseta zaporedna zmaga Člani KK Ptuj so v Dravogradu dosegli deseto zaporedno zmago ter si z novimi točkami in odlično koš razliko zagotovili najboljši izhodiščni p<->ložaj za končnico prvenstva. Do konca prvenstva je še šest kol, tri sre- čanja pa bodo Ptujčani odigrali na domačem igrišču. V začetku sobotnega srečanja so povcdli Ptujčani, vendar so jih doma- čini v nadaljevanju ujeli in prešli v vodstvo. Sest minut pred koncem prvega polčasa je bilo 31:24 za domačine. Trener Kravina je po minuti odmora v igro poslal centra Bedrača in z dobro igro v obrambi so Ptuj- čani do konca polčasa domačine ujeli. Drugi polčas so v celoti dobili Ptujčani. Prednost je priigrala peterka Volmajer, Beranič, Robert Kotnik, Dobrijevič in Bedrač. V šesti minuti so-že vodili z 11 koši prednosti (58:48), kljub zmanjšanju razlike obdržali svoj ritem igre in ob koncu zanesljivo slavili. V tem delu je ptujska ekipa prikazala zelo kvalitetno igro ter prekinila večletno tradicijo porazov v Dravogradu. Pomembna zmaga jim je tako odprla vrata do naslova prva- ka. PTUJ: Volmajer 8, Bedrač 8, Marčič 6, Beranič 20. Cobelj 11, Miran Kotnik 2, Robert Kotnik 14, Dobrijevič 10, Erbus, Damiš. Reš in Vučinič. V soboto popoldan pa bo v dvorani Mladika znova zelo zanimivo. Ptujčanke čaka novi derbi, srečanje z drugouvrščenim Zlatorogom iz l.a- škcga. Srečanje se bo pričelo ob 16. uri, torej dve uri prej kot običajno! Plačevanje komunalnih storitev po položnicah Temeljna organizacija Vodovod in kanalizacija'ter temeljna organiza- cija Komunalni servisi pri KGP Ptuj sta se odločili, da v letu 1983 uvede- ta sodobni način pobiranja vodarine, kanalščine, in odvoza smeti. Z let- nim obiačunoin pomeni občasno plačevanje ocenjene porabe vode, ki se i/računa na osnovi porabljene vode v letu 1982. T;iko bodo indi\idualiii norabmki vode v bodoče plačevali ocenjeno porabo vode po položnice v petih obrokih. V mcscai novembru bodo delavci lOZD Vodovod in kanalizacija od- čiia\ali štc\cc porabnikov vode in na osnovi tega se bo do konca leta 1983 i/dclal obračun porabljene vode za tekoče leto. Posame/ni porabniki sprejmejo položnice v 5 i/vodih, iz katerih je Ki/\icliio, da se občasno plačuje vodarina, kanalščina in odvoz smeti za tiste uporabnike, ki koristijo komunalno storitev v celoti. Nekateri porab- niki bodo plačevali samo porabljeno vodo, nekateri skupaj porabljeno vo- do in kanalščino in to tisti, ki so priključeni na javno kanalizacijo, dočim na mcsinem področju, kjer je uveden ulični sistem, bodo individualni po- rabniki še plačevali odvoz smeti. Pri/nana cena /a porabljeno vodo je izračunana na osnovi stroškov in potrjena po Skupnosti za cene občine Ptuj ter znaša po kub. m porablje- ne \(h1c 7.fi5 din, 0.80 vodni prispevek, 1,00 prispevek za izgradnjo ko- munalnih objektov ter 1.50 števmna, tako znaša celotna cena porabljene vode po kub. m 10.95 din. Za kaiuilščino jc pri/nana ccna 4.35 din in 1,(K) za prispevek za i/gra- dnjo komunalnih objektov, skupaj po kub. m 5,35 din. Zaradi ptmianjkanja prostora v tej številki, bomo popolnejšo in po- i.lrobiieišo informacijo objavili prihodnjič. • ROKOMET Kadeti in kadeti nje RK Drava so v soboto nastopili na polfinalnih tur- niriih /a republiško prvenstvo. Kadetinje so bile v Titovem Velenju med petimi ekipami druge (za domačinkami), kadeti pa v Slovenj Gradcu tretji (/a Šoštanjem in domačini ter pred Fužinarjem in Ormožem). V finale sta se uvrstile samo prvouvrščene ekipe, torej Titovo Velenje in Šoštanj. | ^ Državno prvenstvo v namiznem tenisu V Beogradu jc bilo letošnhitite s prijavami! N. D. ŠAHOVSKO PRVENSTVO KS GORIŠNICA Prvenstvo je bilo odigrano v dveh skupinah in sicer je v prvi skupini igralq 10 šahistov in šahistk, v drugi skupini pa 16. V močnejši skupini je po pričakovanju zmagal Janez Vrbančič s 7,5 točkami, sledijo Dragan Stefanovič in Franc Vrbančič 6,5 ter Ivan Voršič in Miloš Ličina 6 točk . . . Druga skupina je odigrala 6 kol po švicarskem sistemu. Zmagal je Andrej Kolarič 5 točk, sledijo pa Andrej Toplak, Metka Grm, Anita Voršič in Darinka Vesenjak 4 točke ... j y 14 - ZA RAZVEDRILO 3. marec 1983 - TEDNIK TEDNIK - 3. marec 1983 OGLASI IN OBJAVE - 15 ,,Smo dežela, ki ima posebni značaj zaradi več narodnosti in ki je značilna po hitrem razvoju. Za- to je krepitev bratstva in enotno- sti posebej pomembna. Se toliko bolj v sedanjih težjih gospodar- skih pogojih. To pomembno po- slanstvo pa uresničuje program bratskih občin SRH in SRS. Razvijajte te humane vezi še na- prej in jih tretirajte kot da sodelu- jeta dve republiki, ne-le enajst občin teh republik" je poudaril predsednik sveta občin Sabora Hrvatske Ivo Vrhovee, na koordi- nacijskem sestanku pobratenih občin, ki je bil organiziran v brat- ski občini Pregrada. Na tem sestanku so sodelovali koordinacijski odbor bratskih ob- čin, ki je tokrat usklajeval in spre- jel obsežen in bogat program ak- tivnosti koordinacijski odbor mla- dinskih organizacij, ki jc načrtoval in sprejel program dela mladih in koordinacijski odbor za informi- ranje in dokumentacijo, ki je obravnaval pripravo in izdajo bil- tena ,,Bratstvo in prijateljstvo IMS.V. Začeli so tudi z zbiranjem gradiv za i/dajo jubilejne publikacije ,,25 let sodelovanja bratskih občin SRH in SRS". S tem pa ta odbor že uiesničuje program dela, ki je bil sprejet decembra 1982 na pr- vem sestanku. Program prireditev in aktivnosti. ki jih usklajuje koordinacijski od- bor bo v kratkem v celoti obja- vljen, tokrat naj povem le to, da bodo poleg že ustaljenih aktivnosti iniioga nova srečanja, tako inva- lidov, športnikov, kulturnih delav- cev, delovnih kolektivov in drugo. O vseh aktivnostih pa bodo sproti poročala sredstva obveščanja vseh smlehijočih občin. Tudi sredstva obveščanja v organizacijah združe- nega dela se vključujejo v obvešča- nje dclavcev o teh aktivnostih. Naj p^iveni še, da bodo v vseh manife- stacijah sodelovali tudi mladinci. Na skupnem sestanku je delegate vseh treh odborov seznanil z obči- no Pregrada in njenim gospodar- stvom predsednik SO Pregrada Vlatlo Podboj. Za bralce Tednika jo bomo predstavili v eni nasle- dnjih številk. Direktor tovarne stekla in plastičnih proizvodov ,,Straža" , Alojz Malogorski je za tem predstavil to delovno organi- zacijo, ki je vsekakor najpomem- bnejša v občini Pregrada. Z delom tega prizadevnega 2I(X) -član- skeua kolektiva in proizvodnim prc.cesom v tcj tovarni pa so se go- stje seznanili preko lepega filma, ki prikazuje poleg same tovarne tudi prijetno okolico, pomen to- varne za razvoj kraja in razvoj le- tela v zadnjem obdobju. Besedilo in posnetek: Lojze Cajnko Zbranim delegatom je spregovoril Ivo Vrhovee, predsednik sveta občin S;il)orii "»K UTilske. MLADI KRfTiCNO O SEBI IN SVOJEM DELU Konec brezbrižju v domu .lugoslovanske ljudske armade, so šc v četrtek, 24. februarja sestali na razširjeni seji člani občinske konference ZSMS Ptuj. Skupaj s predsedniki osnov- nih organizacij mladih iz krajevnih skupnosti, šol in združenega dela, -so razpravljali o aktualnih nalogah mladih, ki izhajajo iz zaključkov kongresnih dokumentov slovenske in jugoslovanske mladine. Sekretar občinske konference mladih Milan Kuri, je poudaril predvsem vlogo mladih pri utrje- vanju delegatskega . sistema in uveljavljanju naših socialističnih samoupravnih načel v zdi uženem delu. Konce brezbrižju in čim doslednejše uresničevanje zastav- ljenih nalog sta v tem trenutku osnovni nalogi mladih v vseh sre- dinah. Družbeni problemi so tudi pro- blemi mladih in mimo tega ni mo- goče delovati v nobeni osnovni organizaciji. Boriti se jc treba za čim višjo pr(xiuktivnost in za od- pravo brezposelnosti. Vzroka za vse piobleme v katerih se naha- jamo jc treba iskati pri ljudeh, IcM cj pri nas samih in vsak naj naj- prej kritično oceni svoje obnašanje in sodelovanje v raznih aktivnostih in pri delu nasploh. V združenem delu mladi morajo sodelovati pri kreiranju kadrovske politike, z o/kimi krogi kadrov, ki se med seboj menjiijejo pa je treba enkrat /a vselej opraviti. Mladi se morajo še tesneje povezati z ostalimi družbeno političnimi organiza- cijami in v enotni fronti nastopiti proti vsem negativnim pojavom v siedinali kjer delujejo. V drugem delu četrtkove seje, lahko bi rekli tudi problemske konference, pa so predsedniki posameznih področnih konferenc mladih in komisij poročali o ostalih pomembnih nalogah mla- dih na področju mladinskega pro- stovoljnega dela, kmetijstva, sodelovanja v društvih na področju idejnega usposabljanja, obrambne aktivnosti in športa. M. Ozmec VEDNO HITRI IN UČINKOVITI v petek, 25. februarja so se zbrali člani ptujskega gasilskega društva na letni skupščini v gasil- skem domu Ptuj. Na skupščini so ugotovili, da so tudi v letu 1982 uspešno opravljali vse planirane naloge pri reševanju družbene in ztiscbne lastnine. Lani so njihova vozila morala izvoziti sedem- inpetdeset krat. Osem krat so bili v akciji na območju društva, sicer pa so reševali premoženje na območju občine Ptuj. To pomeni, da je ptujsko gasilsko društvo izredno pomembno za cclotno občino Ptuj. Razen akcij reševanja so se člani društva redno udeleževali vseh vaj v okviru društva in akcij civilne zaščite. tekmovanj v okviru ptujske zve/e in slovenske gasilske zveze. Na skupščini so člani društva opozorili tudi na določene probleme, ki jih še niso uspeli rešiti. Med njimi jc pereč problem bencinskih bonov /a uasiiee, ki se s svojimi vozilj pripeljejo na klic siicne na akciio. Vsekakor bi administrativni ukrep moral pred- videti izjeme za dejavnosti kot je gasilstvo. .^Kupseina gasilskega društva Ptuj je izvolila tudi novo vodstvo društva. Tlani so se /a dolgoletno in požrtvovalno delo zahvalili večkratnemu predsedniku Marjanu Brlieu in poveljniku društva Ivanu Ciiahlu. l/\olili so iu za častna člana društva. Za novega pred- sednika so izvolili Stjepana Cana- čiča. za poveljnika pa Alojza Korošca. Na skupščini so podelili tudi šte- vilna priznanja najbolj prizadev- nim članom društva. Med njimi jc L-asilska /vc/a Slovenije podelila diplomo za petdesetletno članstvo v (.'asilstvu I ipetu Izlakarju. Pred .sejo skupščine so imeti pred gasil- skim tlomom krajšo slovesnost, ko so svoja tehnična sredstva izpopol- nili z novim tipiziranim vozilom, sedemtisoe litrsko gasilsko eisiei no. Društvo želi nabaviti tudi vozilo z v isokoi lačno črpalko, /a kar se ie obiiiilo za pomoč na občinsko lio/aiuo skupnost in ptujske krajevne skupiiosii. Ptujski gasilci upajo, da bodo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih la/iimeli težnje društva /a posodobitev ptujskega gasilstva in iim bodo poinauaii. Novo gasilsko vozik), vredno 2,260.000 din Foto: J. Slodnjak y tednu od 22. februarja do vključno 1. marca so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredo\ali v štirih prometnih nesrečah. Hujših poškodb na srečo niso zabeležili, le dve osebi sta v nesrečah bili lažje poškodovani. Med vzroki nesreč je tudi tokrat na prvem mestu neprila- gojena hitrost glede na-stanje cestišča. Materialna škoda na vozilih pa je neznatna. _ NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI Do hujše prometne nesreče je prišlo na območju PM Ormož v torek. 22. februarja na magistralni cesti Ptuj—Ormož. Voznik oseb- nega avtomobila Vladimir Lilek (38) iz Čakovca je peljal iz, Ptuja proti Ormožu. V križišču s stran- sko cesto od Podgorcev mu je nenadoma pripeljal pred avto- mobil voznik kolesa z motorjem Slavko Erhatič (59) iz Osluševcev pri Ormožu. Prišlo je do trčenja v katerem je voznik kolesa z moto- rjem dobil hude telesne poškodbe in .sti ga prepeljali v ptujsko bol- nišnico. Gmotna škoda je oce- njena na okoli 48 tisočakov.. OM S FIČKOM V SMRT V sredo. 23. februarja ob 11.15 je prišlo na magistralni cesti med Vlikavžem in Teznim pri Mari- boru do hude prometne nesreče v katcrije izgubi, življenje 22-letni Rafko Lampret iz K S Stoperce v ptujski občini. Voznik fička Rafko Lamret je v vožnji proti Mariboru začel prehitevati tovornjak, tedaj pa mu je nasproti pripeljal s to- vornjakom zasebni avtoprevo- znik Ludvik Bedekovič iz Mari- bora. V čelnem trčenju je bil vo- znik fička takoj mrtev, vozilo pa pa popolnoma uničeno, lažje ra- njena pa sta bila tudi voznik to-• vornjakain njegov spotnik. - u POZOR PRED POLOŠČENO LONČENO POSODO! Republiški sanitarni in tržni inšpektorat sta ugotovila, da so na nekaterih sejmih v severovzhodni Sloveniji nekateri zasebni proizvajalci prodajali polo.ščene lončene izdelke, pri izdelavi katerih niso bila upoštevana določila pravilnika o minimalnih pogojih higienske neoporečnosti predmetov splošne rabe. ki se smejo dajati v promet. Uporaba takšnih lončenih predmetov je zdravju škodljiva. Ugotovljenih je bilo tudi nekaj primerov obolelosti. Za preprečitev zdravju škodljivih učinkov uporabe polo- ščenih lončarskih izdelkov — opravljata Inšpektorata strokovno analizo lončarske proizvodnje v smislu spoštovanja zahtev omenjenega pravilnika. Poostrila sla tudi kontrolo nad proiz- vodnjo in prometom pološčenih lončenih proizvodov. Inšpekcijske službe hkrati opozarjajo občane, naj nepreve- rjene pološčene lončarske izdelke uporabljajo predvsem kot okrasne predmete in ne kot po.sodo za pijačo-in hrano. Za.sebne proizvajalce lončene po.sode pa pozivata, da si pridobijo potrebne ateste (pismena dokazila), brez katerih proizvodnja in prodaja lake posode v bodoče ne bo več mogoča. PROGRAM MEDREPUBLIŠKEGA SODELOVANJA Prejšnjo sredo se je v Ptuju sestala komisija za kulturo in medrepubli- šl>o sodelovanje pri občinskem svetu ZSS Ptuj, ki jo vodi Maks Menoni. Na seii so obravnavali predvsem program medrepubliškega sodelovanja v okviru 22. DELAVSKIH SRECANJ BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA — PREGRADA '83. ( lani komisije so soglašali z obširnim programom zii vseh II sodelujočih občin. Program za občino Ptuj obsega kar 14 raz- nih srečanj, prireditev in manifestacij. Na seji pa so predlagali, da bi v program še vključili KS Hajdina in GD Ptuj, ki že tradicionalno sodeluje z gasilci iz Krapine. Program bomo objavili v eni od prihodnjih številk. V soboto. 26. februarja so na matičnem uradu v Ptuju spet opravili .svečanost dveh zlatih porok. Po pooblaščenem delegatu skupščine ob- čine Ptuj in matičarju sta bila svečano razglašena za zlatoporočenca naslednja para: JOŽEF in GENOVEFA DOLIŠKA iz Selške ceste 22 v KS Tur- nišče. Jožef se je rodil 20. 10. 1908 in je bil po poklicu tesar, Genovefa, roj. 12. 12. 1912 pa je delala doma in gospodinjila. V zakonu sta imela 11 otrok, danes pa se veselita tudi ob 17 vnukih. ALBERT in MARIJA JESIH iz Belšakove ul. 3 v KS Budi- na—Brstje. Albert seje rodil 3. 7. 1907. Marija pa 9.4. 1913, oba sta bila po poklicu trgovca. V zakonu sta imela 3 otroke, danes pasta ponosna na 7 vnukov in 1 pravnuka. Jožef in 6enovefa Doliška ob razglasitvi za zlatoporočenca. Foto: Langerholc Albert in Marija Jesih med svojimi najdražjimi v poročni dvorani ma- tičnega urada v Ptuju. Foto: Langerholc Rodile so: Ana Zidarič. Sakušak 79 — Jernejo; Nada Krajnc. Jurčičeva 11 — dečka; Ljudmila Jan, Maj- šperk 34 — deklico; Majda Fric. Moškanjci 18 — Tadejo; Mira Vučkovič. Prešernova 27 — Saša; Marija Perger, Majski vrh 23 — Ksenijo; Anica Cafuta. Tavčarje- va 6 — Marka; Jožica Nedeljko. Sakušak 31 — Polonco; Marija Pukšič. Ločki vrh 62 — Igora. Poroke: Dušan Hrnec. Sp. Gruškovje20 in Mirica Štrucl, Sp. Gruškovje 20; Mladen Mesarič, Gregorčičev dr. 7 in Marija Haladea. Gregor- čičev dr. 7; Bojan Zajko, Žetale 66 in Vilma Cafuta, Macelj Gornji 24. Umrli so: Barbara Zoreč, Zg. Hajdina 83, roj. 1908, umrla 18. februarja 1983: Justina Trop, Lešnički vrh 13. roj. 1933. umrla 22. februaria 1983; Ana Matjašič, Maribor, Veljka Vlahoviča 79, roj. 1910, umrla 23. februarja 1983; Marija Ježovnik, Rimska 13, roj. 1896, umrla 23. februarja 1983; Ana Benkič. Ul. heroja Lacka 10, roj. 1895, umrla 24. februarja 1983; Jakob Šoštarič, Hlaponci 57, roj. 1924, umrl 26. februarja 1983; Neža Jajek. Pobrežje, 133, roj. 1915. umrla 25. februarja 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt- ni predal 99.' Ureja uredniški ko- legij, ki ga sestavljajo vsi novi- narji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goz- nik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celo- letna" naročnina znaša 360 di- narjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603- 31023. Tiska ČGP Večer Mari- bor. Na podlagi zakona o ob- davčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.