(I LETNICO ( obhaja letos "Amerikanski Slovenec" PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od hoja do zmage. GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V A MERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZV EZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIII DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN * SLOVENSKI I] LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. I J ŠTEV. (NO.) 9. CHICAGO, ILL., TOREK, 14. JANUARJA _ TUESDAY, JANUARY 14, 1941 LETNIK (VOL.) L. Predsednik izzval vihar v Kongresu-Bolgarija se ne poda Opozicija nasprotna "vojnemu predlogu" Predlog, po katerem bi imel dobiti predsednik neomejeno oblast nad produkcijo in izvozom vojnega blaga, zadel na ostre kritike v kongresu in v javnosti. Washington, D. C — Predlog, ki ga je stavil poslal predsednik Roosevelt kongresu zadnji petek, bo, kakor je soditi po znamenjih, izzval tak vih ar, kakoršnega zbornica še ni videla, in bo brez dvoma še prekašal znameniti boj, ki se je bil pred par leti o preured-bi vrhovnega sodišča. Povdar-,ia se namreč, da ni bila Amerika še nikdar tako na robu nevarnosti cliktatorstva, kakor bo ravno zdaj, ako bo ta predlog sprejet, kajti po njega določbah bi' v resnici dobil predsednik takorekoč neomejeno oblast nad ameriško industri-jalno produkcijo "v svrho pospeševanja obrambe Zed. držav in v druge namene," kakor se glasi naslov tega predloga. Določila predloga so v kratkem sledeča: Predsednik ima nravico od- VESTI 0 NOVI ZMAGIGRČUE Grška armada zavzela Tepe-leni, kot trdijo vesti. Belgrad, Jugoslavija.—Preko meje so prispela v nedeljo zVečer semkaj poročila, da so v Albaniji dosegle grške čete novo pomembno zmago, namreč, da so zavzele važno strategično mesto Tepelini. Kot se trdi, ni bilo pri zavzetju skoraj nobenega pravega odpora od strani Italijanov, kajti ti, da so pobegnili v gorovje na severozapadni strani mesta. Iz Aten samih ni bilo še ni-kakega potrdila o tem poročilu, dasi se je padec omenjenega mesta* pričakoval vsak čas. — Z zasedbo Tepelenija so napravili Grki velik korak proti svojemu cilju, namreč k prodiranju proti pristaniškemu mestu Valona, katero pride zdaj na vrsto. SODNIK SE ČUTIL KOT PILAT Philadelphia, Pa. — Federalni sodnik G. A. Welsh je zadnji "petek obsodil nekega protestantovskega pastorja, po imenu A. Brook, star 31 let, na leto in dan zapora, ker se ta ni registriral za nabor. Sodnik je pri tem pripomnil, da se ob izreku obsodbe čuti kakor Poncij Pilat, češ, da ve, da je pastorja vodila pri kršitvi zakona le vest, vendar pa, da se mora on sam pokoriti zakonu, neglede, kako ga pri tem boli. V svojem zagovoru je pastor povdaril, da se ne izogiba naboru, marveč, da mu je nasproten, češ. cla vidi v njem nevarnost, da tiranstvo izpodrine svobodo. "Ameriško ljudstvo," je dostavil, "je prevzeto od strahu pred invazijo. Tako smo moralno slabotni, da oblast enega moža lahko kontrolira 130 milijonov svobodnih ljudi." ZANIMIVO NAKLJUČJE Washington, D. C. — Za- Nacizem ni za Bolgarijo, dejal nje voditelj Niti nacizem, niti fašizem, niti komunizem se ne bo udomačil na bolgarskih tleh, povdaril Filov. — Opozoril ljudstvo, da utegne biti Bolgarija potegnjena v vojno. Iz Jugoslavije V Kranju, ki je danes največje središče industrije na Go-v renjskem, bodo zgradili poslopje Borze dela. — Ma-skirani roparji pri Velikih Laščah. — Smrtna kosa. — Še druge vesti iz stare domovine. PO K AT. SVETU rediti, da se v tovarnah in ladjedelnicah izdeluje tako obrambno orožje, v kakor se bo zdelo prav njegovi uvidevnosti, in, da to orožje nato lah ko ali proda, aU izmenja, ali pa posodi kateri drugi državi, "katere obramba se zdi predsedniku bistvena za obrambo Zed. držav." Dalje sme predsednik glasom predloga dovoliti tujim državam, da lahko dajo svoje orožje ali bojne ladje v popravilo v Zed. državah; da lahko izda tem državam vse obrambne informacije, in končno, da lahko izvozi v te države i obrambno blago vseh vrst. Dočim so v-kongresu v pre težni večini naklonjeni temu, se nudi Angliji in drugim državam, ki se bojujejo proti diktatorskim velesilam, pomoč v najširšem smislu, vendar pa je opozicija strogo proti temu, da bi se v to svrho razveljavil kak obstoječi zakon, zlasti ne-vtralnostni zakon in Johnso-nov zakon. In ravno to pa bi *e z omenjenim zakonom doseglo, kajti v njem stoji klavzula; da "neglede na določbe kakega drugega zakona" ima Predsednik omenjene pravice, »alje je nasprotstvo tudi proti temu, da bi se sploh dala predsedniku 'taka neomejena oblast, češ, d^ bi lahko pod krinko obrambe vzel kongresu ta korekoč vse "pravice. Tudi te tou se nasprotuje, da bi se Angliji orožje "posojalo," češ, da Wia ona še ogromne finančne vile, in torej ne obstoja nika-ka potreba, da bi morala Amerika financirati njeno voj no; ako bi ji končno teh virov zmanjkalo, ima, tako pravi opozicija, še vedno veliko število otokov ob ameriškem obrežju, ki bi jih lahko zamenja la za orožje z Zed. državami Dalje se nasprotniki tudi tam ne strinjajo, da bi sme predsednik izdati Angliji raz ne tajne iznajdbe, ki jih pose VELIK DAN ŽA REPUBLIKANCE V ILL. Springfield, 111. — Ta ponedeljek so republikanci v Illi-noisu proslavljali višek svojega triumfa, ki so ga dosegli ob zadnjih volitvah. Ta dan se je namreč vršila slovesna inavgu racija novega governerja, D. H. Greena. Poleg tega, da imajo republikanci v obeh zbornicah zakonodaje večino, je zdaj 'tudi na governerskem mestu njih pristaš. EDEN JO KAZNOVAL, DRUGI POHVALIL Chicago, 111. — Za neko 28 letno Mary Sullivan je bil zadnji petek zmeden dan. Od pro metnega sodišča je bila kaznovana na $6 globe, ker je se dela v avtomobilu za kolesom brez vozniške licence. Par mi nut pozneje pa je bila na drugem sodišču tega oproščena in povrhu pohvaljena, in sicer zato, ker je vzela avto v svoje roke, ko je bil njen spremljevalec pijan. -o- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! konski predlog, ki je bil stav-jen kongresu zadnji petek, po katerem bi imel dobiti ffredsednik neomejeno, oblast, da lahko razpolaga z ameriškim vojnim materijalom po svoji" lastni uvidenosti, je dobil v poslanski zbornici zaporedno številko 1776. To je številka leta, v katerem so Zed. države zadobile neodvisnost. Kakor pravijo kongresni uradniki, je le slučaj, da se obe številki ujemate, toda oglasili so se razni "preroki," ki skušajo videti, v tej slučajnosti globok pomen. Tako se izražajo, da utegne to pomeniti, da si bodo Zed. države na novo zasigurale neodvisnost, ko bodo z neomejeno pomočjo Angliji pomagale tej k zmagi. Enako pa zna to pomeniti tudi, pravijo, da ta dežela potom ocenjenega predloga zopet izgubi svojo neodvisnost, prvič, ker bo svojo usodo popolnoma zvezala z usodo Anglije, in drugič, ker utegne predlog značiti začetek dikta-torstva v Ameriki sami. — Prerokovanja pač, ki se lahko vzamejo od ene ali druge strani, ali pa od nobene. Pariz, Francija. — V kapeli St. Denis vojaškega taborišča se je vršila zadnji petek nenavadna slovesnost. V- duhovnike je bilo namreč posvečenih 14 vojnih ujetnikov, in sicer pet Kanadcev in devet drugih Britancev. V cerkev so prikorakali po vojaškem načinu, spremljani od nemških vo-akov. — Ženeva, Švica. —Glasom informacij, ki so prispele semkaj, morajo v bodoče v Nemčiji tisti, ki hočejo postati duhovniki ali nune, dobiti za to izrecno dovoljenje od nazij-skih oblasti. Ako jim ga te odklonijo, jim dovoljenja niti njih starši ne morejo dati. —, London, Anglija. — Neki angleški letalec pripoveduje, kako je bila uslišana njegova molitev. Iz pokvarjenega letala se je spustil s padalom na tla, toda to se mu je zamotalo, da se ni odprlo. Letalec je molil, da bi pristal kje na drevesu; v odgovor je dobil ne samo eno drevo, marveč celi gozd. _ Cincinnati, O. — Tukajšnji nadškof McNicholas se je pred kratkim v pridigi izrazil, da je v Ameriki 10 odstotkov takih ljudi, ki na tajen način skušajo spraviti deželo v vojno. Kapitalizem, je dejal, je tisti, ki hoče to doseči, ne, da bi se pri tem zavedal, da si koplje lastni grob. -o—— Ruse, Bolgarija. — Bolgarija ne bo nikoli postala nazij-ska, kakor se je izrazil nje min. predsednik Filov v svojem govoru, ki ga je imel v nedeljo zvečer v tukajšnjem, severnem obmejnem mestu. "Narodni socijalizem, fašizem in komunizem so lahko dobri za Nemčijo, Italijo in Rusijo, toda na bolgarska tla ne morejo biti presajeni." Tako je povdaril Filov, dočim se ni pri tem dotaknil poročil, da skuša Nemčija izvajati pritisk na Bolgarijo. Bolgarska zunanja politika, je dejal, je, da "varuje ljudstvo pred strahoto vojne in da v splošnem ohrani Bolgarijo in ves Balkan v miru. Istočasno pa je izrazil svarilo: "Ohranitev miru ne od-vk-1-od Bolgarije. Zavedati se moramo, da utegne priti dan, ko bomo morali stopiti v vojno. Ljudstvo mora biti pripravljeno, da brani svoje življenjske interese." Filov je omenil tudi, da se iz Rooseveltove poslanice kongresu lahko razvidi, da utegne vojna še dolgo trajati in se razširiti na druge dele sveta. -o- NA RAČUN DRUGIH SI OPOMOGLI Chicago, 111. —Kaker je objavila policija, so razni tatovi "prislužili" tekom leta 1940 v Chicagi nekaj nad dva in pol milijona dolarjev. To je bila skupna vrednost raznih tatvin, ki so bile prijavljene. TTini V ZNAMSTVTT MA SVOTF-M M~RSTU ITALIJANI. IZGUBILI ŠE ENO MESTO Atene, Grčija. — Z albanske fronte je zadnji petek prispelo poročilo, da so (tamkaj grške čete vzele Italijanom še eno važno mesto, namreč Kli-suro. Mesto, pravijo, je bilo opustošeno in požgano in večina civilnega prebivalstva se je umaknila iz njega. S padcem tega mesta je Grkom še bolj odprta pot proti Valoni, ki je zadnje važno pristanišče, ki ga imajo Italijani še v posesti v južni Albaniji. — Preko Jugoslavije pa je isti dan prišla vest, da so v nekem kraju ob Ohridskem jezeru Italijani postrelili 80 Albancev zaradi upora. -o- duje ameriška armada, in končno se protivijo temu, da bi se smele angleške bojne ladje popravljati v ameriških ladjedelnicah, kajti s tem bi se kr šil mednarodni zakon .in bi Amerika indirektno takorekoč stopila v vojno. Dočim se pričakuje, da bo poslanska zbornica odobrila zakon brez večjih izprememb in brez posebnega odlašanja bo pa nasprotno v senatu dol ga debata, ki obeta biti do skrajnosti ostra. Sestra Mary Jordan Carroll z Divi Thomae zavoda v Cincinnati, O., se je sicer posvetila verskemu življenju, vendar pa skuša istočasno tudi na znanstvenem polju služiti človeštvu. Gornja slika je bila vzeta na nekem znanstvenem zborovanju v Philadelphiji, kjer je nuna predvajala neki laborato-rični poizkus. Njen cilj je, da sestavi mazilo, ki bo pospeševalo zdravljenje ran in opeklin. ANGLEŽI PODVZELI SRDIT NAPAD London, Anglija. — Kakor se je objavilo v so'boto, so angleški aeroplani podvzeli nad ozemljem, zasedenim od Nem-•ije, dan prej tak srdit napad, da je ta prekašal vse njih dosedanje napade pri belem dnevu. V akciji je bilo, kakor se ugotavlja, 50 bombnih in okrog 500 bojnih aeroplanov in bombe so se metale preko tisoč kvadratnih milj ozemlja severozapadni Franciji. Tukajšnji avijatični krogi se iz ražajo, da je ta napad sličil po svoji kakovosti nemškim masnim napadom v septembru, vendar pa, da je bil še bolj učinkovit. ' —r°"— Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. Kranj dobi poslopje Borze dela Ljubljana, 19. okt. — Javna borza dela v Ljubljani je v zadnjih letih uspešno podpirala graditev Delavskih domov po večjih središčih Slovenije. S tem je bila v precejšnji meri razbremenjena centrala v Ljubljani, še bolj pa je bilo ustreženo delavstvu. Tako so bili zgrajeni Delavski do movi v Mariboru, Celju in Murski Soboti. S podporo Jav ne borze dela je bila zgraje na tudi stanovanjska hiša v Hrastniku, prav tako pa je Borza dela dala potrebna po Kojila za graditev delavskih hišic v Celju in Mariboru. Za zgradbo Delavskega doma Kranju je dala Borza dela podporo, odobreno pa je tudi že posojilo za graditev Delavskega doma na Jesenicah. Gorenjska, ki ima res precej tekstilne industrije, je u-pravičeno pogrešala v" zadnjih letih podružnico Javne borze dela kje na Gorenjskem. Po prizadevanjih šefa Borze dela v Ljubljani g. Josipa Vonči-r,e je padla odločitev, naj se zgradi podružnica Javne borze dela v Kranju, ki je na Gorenjskem danes že največje središče industrije. Kranjska občina je prizadevanjem Borze dela bila naklonjena in je borbi dala brezplačno lepo stavbišče^za podružnico. Za podružnico določeno stavbišče leži na levem bregu Save pod sejmiščem v Kranju in ob ba-novinski cesti, ki vodi v Smlednik. Po proračunih bo veljala zgraditev in ureditev stavbe okrog 800.0,00—900.000 /^din. Denar je že na razpolago in ko bodo dela oddana, bodo pohiteli in skušali spraviti stavbo še letos v surovem sta nju pod streho. Po načrtu mo ra biti podružnica popolnoma urejena že konec prihodnjega poletja, saj se bodo na jesen že vanjo selili. Tedaj bo tydi začela poslovati podružnica Javne borze dela v Kranju. Ne samo Kranj, ampak vsa Gorenjska bo hvaležna za to ustanovo Javni borzi dela, ki je že doslej tolikokrat pokazala veliko iniciativnost in smisel za delavske potrebe. obeh je bilo vsega 69 din. Razbojniki so vse premetali. Ko so videli, da jim preti nevarnost obkolitve, so pobegnili. Zunaj je- stal na straži s puško neki visok ropar, ki je tovariše pravočasno obvestil o nevarnosti. Eden napadalcev je bil srednje velik, drugi visok in vitek, oba s klobuki na glavi, tretji visok in vitek s športno čepico na glavi. Vsi trije so bili po obrazu s sajami namazani. -o- . "Denar, če ne vse pobijemo!" Kožarji so malo naselje pri Velikih Laščah^ Tam so krepki ljudje. Posestnik Matevž žužek, kakor to poroča orož-niška postaja v Velikih La ščah, je preživel 12. t. m. hudo noč. V hišo so vdrli trije maskirani razbojniki, oboro ženi s samokresi in puško. V hiši so domače ustrahovali in jim grozili: "Denar sem! Drugače vas vse pobijemo!" Mali služkinji Miciki se je posreči lo skrivaj iz hiše pobegniti, da bi poklicala sosede na pomoč. Posestnik jim je izročil dve denarnici, svojo in ženino. V Velika tatvina Neke* noči so vdrli neznani vlomilci v trgovino Franca An-žiča v Sneberju ob Savi, v ljubljanski okolici. Anžič, ki ima trgovino s kolesi, je bil oškodovan za nad 16.000 dinarjev. Vevški orožniki z največjo opreznostjo stikajo ž,a tatovi«*. -o- Smrtna kosa V Dragomlju pri Domžalah je umrl Jernej Grad, gostilničar, posestnik in trgovec star 80 let. — V Resi pri Vidmu je umrl Franc Kodela, posestnik star 52 let. — V Ljubljani je umrla Marija Škodlar, žena upokojenega orožnika. — V Celju je umrla Marija Grah, soproga višjega davčnega inšpektorja v Celju. Zastrupila se je N,a Pobrežju se je zastrupila z lizolom 22 letna natakarica Hedvikai Korošec. Odpeljali so jo v mariborsko bolnico da bi ji pomagali, a ker je bila količina strupa prevelik/i, je bil ves trud zdravnikov zaman. Nesrečen padec V Jedlovniku pri Sv. Juriju v Šio^enskih goricah se je nevarno poškodovala pri padcu 46 letna viničarka Ivana Bo-lenko in so jo morali odpeljati v mariborsko bolnico. -o- Obnova Ptujske gore V nedeljo 20. oktobra so imeli na Ptujski gori zahvalno slovesnost, da so srečno zaključili ogromna dela pri popravilu znamenitega . Marijinega svetišča, katera so trajala od pomladi skozi celo poletje, do jeseni. -o- V odsotnosti obsojen Na okrožnem sodišču v Celju se je vršila razprava proti Jožetu Koblerju iz Sela pri Dobovi. Kobler je na sejmu v Bajhenburgu prevaril nekega Radanoviča za 1200 dinarjev, češ, da bo kupil zanj kravo. Sodišče je Koblerja obsodilo na dva meseca zapora in 1.20 dinarjev kazni, in sicer v odsotnosti. -o- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-vroče! AMERIKANSKI SLOVENEC Vsak najde v svetu to kar išče. Tisti, ki sejejo vedno e veter, žanjejo vihar. Tako je vedno bilo in tako bo. Napisal: Edgar Rice Burroughs PRIJATELJ V POTREBI (117) ats wamr.sr.iK www* » )" FEATURE SYNDICATE, Ine. ■f 1 ! JN1TED' ZALIM runNEP TO HIS MEN. "IF TARZAM MAKES TKE SLIGHT' 2ST MOVE TO £ S CAPe, RON HIM THROUGH.'"_ BUT BECAUSE HE DID NOT ' UNDERSTAND, 01? BECAUSE HE REFUSEP 10 DESERT TARZAN, TOTO STOOP HIS 'GROUND. TARTAN CHANGEP TACTICS. PRETENDING ANGER HE KICKED TOTO violently. LIKE a SEATEM, agWUPeREP POC-.TOTO RAN AWAY. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto.......................................$5.00 Za pol leta ......................................... 2.50 Za četrt leta _______j...............-............ 1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto........................................$6-00 Za pol leta.......................................... 3.00 Za četrt leta ...................................... 1.75 Posamezna številka ........................ 3c The first and the Oldest Slovene •voudiuy ui jLddvdsoid^i Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year.....................................$5.00 For half a year.................................. 2.50 For three months ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ...................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ............................ 1.75 Single copy........................................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti ppslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Cerkvi svobodo To, kar je "Proletarec" z dne 8. januarja t. 1. zapisal med drugim, naj bi- si urednik "Prosvete" izrezal ali prepisal, si dal v okvir in si postavil na svojo pisalno mizo kot vodilo pri njegovem poslu ter naj bi se nanj oziral vsakokrat, kadar čita razne dopise obrekljivih dopisnikov. Proletarec piše med drugim: . . Marsikak dopisnik bi napravil veliko manj škode, če bi mu urednik njegovo zmerjanje prepisal in ublažil, pamesto, da se njegove čenče da v tisk kot so poslane .. . Zdaj naj g. Molek vzame v svoje pravične roke dopis M. Pogorelca, ki mu ga je on priobčil dne 27. dec. 1940 v "Prosveti" in naj razmišlja, če ima "Proletarec" prav ali ne?! G. Zaje v tem slučaju zasluži priznanje, da se ni bal zapisati resnice, ter s tem pokazal, da se ne strinja s svojim kolegom na isti ulici. Lyonski nadškof, kardinal Gerher, je podal izjavo o obnovi Francije, ki" jo je objavila "Republique clu sudest". Navajanro dobesedno* kar je povedal o potrebni nravstveni reformi: "Kdor se čimbolj poglobi v dogodke, ki smo jih z žalostjo v srcu doživeli, mora priznati, da o vpostavitvi Francije ne more biti govora, ako se ne bodo sprostile njene, dolga desetletja potlačene nravstvene sile, in sicer ne samo po lepih besedah in knjigah, ampak z dejanskimi napori javnega značaja. Ni zadosti zopet zgraditi našo domovino, kamen na kamen, preurejajoč njeno politično skladnjo in gospodarski sistem. Bolj važno je preroditi jo dušo za dušo, da jo osvobodimo tiste snovne miselnosti; ki 'se nam vedno bolj odkriva/v svoji pogubnosti. Strahotni polom je posledica oslabelosti naših nravstvenih energij, kar nas je -moralo pripeljati tja, kamor nas je pripeljalo. Danes seveda čuti vsak Francoz, da se mora narodna obnova nasloniti na vpostavitev naših nravstvenih vrednot. Razumljivo je, da pričakujejo od .Cerkve, da se bo v največji meri udeleževala dela, ki ga po pravici smetao imenovati odrešilno delo in Cerkev se temu delu seveda ne bo odtegnila. Ona nima nobene druge težnje in namena kakor tega, da ozdravi duše in jih vname za vse dobro. Treba je zbuditi speče vesti, okrepiti oslabele volje in navdušiti plemenita srca, da se ne bodo bala žrtev, in to delo more najbolje opraviti Cerkev, ki ima v tem dvatisočletno dragoceno skušnjo in posebno poslanstvo. Ne sme pa republika pozabiti, da bo to delo uspešno na vsej črti le, če se odstranijo ovire, ki so ve.č kot eno stoletje na poti prizadevanju za tako obnovo. Nespametno je bilo od države, da se je proti Cerkvi borila, in čisto naravno je, če zahtevamo, da jo zdaj podpira. Za preporod Francije ni nobena stvar bolj bistvenega pomena, kakor je duhovno in nravstveno oblikovanje mladine. Zato je treba čisto jasno in odločno rešiti šolsko vprašanje. Državna šola mora najskrbneje in naj-tankočutneje spoštovati dušo mladega bitja. Treba pa je tudi dovoliti in pustiti polnega razmaha svobodni šoli, ki jo vzdržujejo starši, ki pa tudi mora imeti zadostno po moč javne oblasti. Če zahtevamo enako pravico za vse, ne da bi si lastili kakšnih predpravic, ne zadostimo samo svojemu svetnemu poklicu, ampak se hkrati zavedamo, da s" tem služimo domovini, kateri bomo vzgajali najbolj zveste in poštene ter nravstveno disciplinirane državljane." ' "Proletarec" ga pa seveda tudi tu in tam polomi. Z dne 8. januarja 1.1. bahavo zapiše: ". .. Ako se v kaki naselbini klub JSZ "odcepi", pomeni to škodo, ne pa korist socialističnemu pokretu. Vzemimo za primero Milwaukee. Kar .je v slovenski naselbini naprednega, je delo slovenskih socialistov in drugih naprednjakov . . ." No, no, to je malo drzno zapisano, ker tako pa ni res, kakor tu trdi vsevedni "Proletarec". Rojaki v Milwaukee vedo dru- šli drugi delavci. • Mnogi delavci so bili tudi zamenjani s takim delavcem, ki nima rok ne nog, ne duše ne glave, pa napravi za deset in več delavcev. Tak delavec je nesrečni stroj, ki samo ropota in cvili, ki je pa odvzel zaslužek tisočim in tisočim pridnim delavskim rokam. Moram končati z dopisom, da ne bodo na uredništvu že takoj ob novem letu nejevoljni, da sem predolga z dopisom. Zato končam z željo, da bi Bog Ameriko obvaroval strašne vojne in da bi mirno preživljali svobodne čase, kot smo jih dosedaj, kakor tudi, da želim vsem čitateljem Araer. Slovenca srečno in zdravo ter blagoslovljeno novo leto. Vsi prosimo, da Bog blagoslovi Ameriko! Monro eška Slovenka -o- RAZNE VESTI IZ OGLESBY ha. —Slovencem po širni Ame-1 riki pa želim mirno, zdravo in veseio novo leto, da bi nas našlo leto 1941 vsaj tako, kot nas je pustilo leto 1940. Nihče pa ne ve, kaj nas čaka v prihodnosti. Časi se kaj hitro spreminjajo. — Pozdrav! Mary Meglich -o---- KAKO SE GIBLJE SLOVENSKO ŽIVLJENJE V STRA- gace! Kakor izvaja angleška katoliška revija "Tablet", ne vzbujajo skrbi samo dogodki, ki sp se odigrali na zapadu lansko leto na bojnih poljanah Francije, ampak tudi razvoj stvari na evropskem vzhodu. Vse ideologije, ki prevračajo moralne in socialne vredftote resnično krščanske kulture, so enako nesprejemljive in ne' morejo svetu prinesti pravega miru in reda. Za katoličane je in ostane dogma priznanje absolutne suverenitete Duha. Temu svojemu pojmovanju bodo ostali katoličani vsega sveta zvesti tudi v najhujših viharjih sedanjosti in bodočnosti. Oni vedo, da je dosedanji red bil samo navidezni red, ker je prihajal čedalje bolj v nasprotje z etičnim redom krščanstva. v Zato tudi oni stremijo za pravično razdelitvijo zemskih dobrin, socialnih dolžnosti, moralne odgovornosti med vsemi narodi in družabne pravice, brez katere ni ne političnega, ne gospodarskega reda, pa tudi ne pr^ve kulture. Nikakor pa se to ne da trajno uresničiti na podlagi zmotnih skrajnih ideologij in, čisto gotovo ne na pre-ziranju dostojanstva svobodne človeške osebe in njenega etičnega prepričanja. ' Pomnimo besede, ki jih je spregovori! sedanji papež Pij XII. pred nekaj dnevi: "To, česar je manjkalo in česar manjka svetu še danes, da bi srečno živel v mira, je evangelijski duh žrtve. Tega duha pa manjka zato, ker je za radi oslabitve vere. prevladal egoizem, ki uničuje in onemogoča občo srečo. Iz vere izhaja strah božji in pobož-nost, ki dela ljudi miroljubne. Iz nje izhaja ,tudi ljubezen do poštenega dela, ki ustvarja bogastvo, katero pa mora biti pravično razdeljeno. Iz nje izvira končno ljubezen, v Td popravlja neizogibne razpoke v vsakem socialnem je- MONROEŠKA i SLOVENKA SE OGLAŠA Monroe, Mich. Dragi čas hiti po svoji .od Stvarnika začrtani poti proti večnosti. N,am se zares nekako hitro vidi, kako mine mesec za mesecem, leto za letom. Tako je tudi sedaj prišel čas, ko smo morali zapustiti staro leto in nastopiti novega. Daj Bog, da bi bilo zdravo in srečno za nas zemljane, kot je bilo za mnoge prejšnje, ki je odšlo v večnost, iz katere se nikoli več ne povrne. Sicer za nas tukaj v Ameriki, je bilo staro leto še dokaj srečno in ste nimamo kdo ve kaj pritoževati in lahko rečemo hvala Bogu! — Za nami so lepi bo žični prazniki, katere smo obhajali v zdravju in zadovolj-nosti. Za tak praznik se cerkve ozaljšujejo z raznimi cvetlicami in zelefiimi dreyesi — smrekami, katere so oblo žene z neštevilnimi lučkami, vse ito na prelepi spomin rojstva Gospodpvega. Naše misli hitijo v daljno Jutroyo deželo na betlehemske planjave in se spominja onega svetega trenutka, ko je Božji Sin prišel na svet. Vse misli vernega ljudstva na celem svetu so ta večer v revnem hlevčku ob božjem Detetu, pa tudi tam daleč za morjem v domovini in slike naše mladosti se vrste pred nami, kakor premikajoče slike na platnu. — Tukaj feta bila božična dneva torek in sreda prav lepa. Sonce je sijalo z jasnega neba in kar lepo toplo je bilo, brez snega in brez vsake hladne sapice, da so še revne ptičke se veselile in živahno skakljale po drevesih ter veselo čivkale, kakor da snio v rani pomladi. Ne pomnim, da bi še imeli tako tople božične dneve. Mogoče da je bilo prav tako tam na be-tlehemskih poljanah, ko so pastirji pasli svoje črede in ko se je rodil božji Sin. Toda spomini nam gredo tudi tja v Evropo. Kako je danes tam v tej žalostno razdra-pani Evropi. Tam ne poznajo miru. Kri teče, ognji se vžiga-jo in dušeča sopara in dim morita in zastrupljata ozračje in ženeta uboge narode v obup. Smrtni ogenj mečejo eni in drugi in maščevalna strast se pri tem še veča, zemlja pa pije človeško kri in kriči po maščevanju gori v nebo vsem tistim, ki vodijo to gorje. — Mi tukaj v Ameriki smo dosedaj še srečni in upamo, da tudi bomo. Tudi draginje še ni in življenje je še kar dobro poceni. — V tretje smo dobili našega predsednika Roosevel-ta, da nam vlada in vodi ameriški narod. Veliko je bilo veselih, zlasti delavskih ljudi, saj ga lahko imenujemo da je oče delavstva, zato se otroci lahko vesele njegove ponovne izvolitve, kakor se deca veseli ob božičnih praznikih Miklavža. Človek se nehote domisli, kako je bilo poprej, ko je Roosevelt nastopil predsedniško mesto, koliko ljudi je izgubilo celo svoje domove in mnogi niso vedeli, kam bi se naj obrnili. Res je, da je še sedaj več milijonov ljudi brez dela, toda tega ni kriv predsednik, vendar je skoro pri vsaki hiši da nekdo dela in tako ni treba vsem trpeti pomanjkanja. Nekateri so pa tudi sami krivi, če nipo zaposleni. Kolikokrat se je slišalo: Če mi toliko in toliko ne plačajo, pa ne bom delal. In tako je prišlo, da so jih kompahije odslovile in na njih mesto so pri- Oglesby, 111. Vse prehitro hiti čas naprej. Kako je bilo vse veselo in zaposleno pred enim mesecem, ko smo se pripravljali za Božič in Novo leto. Tudi v naši naselbini smo obhajali praznike zelo lepo. Cerkvica, v katero zahajamo k službi božji ni naša last, ampak spada Litvi nom, je bila več let zapuščena, dokler nismo mi Slovenci dobili dovoljenje od Litvinov in škofa, da jo lahko rabimo za naše pogrebe in sploh za vse, kar potrebujemo. Da je pa cerkev danes 'tako prijazna in privabljiva, gre v prvi vrsti čast Mr. ( Avgusti,! K ob al u in njegovi soprogi, ki se zelo zanimata in skrbita za red in snago ter za kinčanje oltarjev. Zraven jima pa še pomaga Mrs. Frances Kožel. Pa kaj je še lepšega ki spada v cerkev, kot je lepo petje? Imamo dva mešana pevska z'bora. Starejši pevci so Mr. Lojze Knifter, Končnik, Mrs. Karolina Šenica, Mrs. Theresa Kodrič in Mrs. Theresa Dušak, ki nam pojejo lepe slovenske pesmi. Da so dobri pevci nam priča to, da se* še drugi narodi, ki hodijo v našo cerkev, izražajo, da ljubijo petje naših pevcev. Drugi je mlajši pevski zbor, ki nam pojejo lepe angleške pesmi in visoke latinske maše. Lepa hvala vsem skupaj. Bog vam bo poplačal za vse, kar storite v čast božjo. Kaj pa je novega v naši naselbini? — Od naše rojakinje Mrš. Mary Pryatel, šestletna hčerka Mary-Ane je bila na novega leta dan operirana zaradi slepiča. Srečno je presta-a operacijo in se bo kmalu pozdravila. Nikakor ne smemo pozabiti sobote 25. februarja. Ta dan ima tukajšnja podružnica Slovenske ženske zveze syojo ma-škeradno veselico s plesom. Takrat bo v Oglesby spet lušt-no. Kdor torej hoče biti ta dan vesel in imeti par ur dobre zabave, naj ne pozabi priti ob osjni (8:00) uri v Music Hall. Vstopnina je samo 2oc za osebo. Za izrazite maškore so določene tri nagrade. Kakor se sliši, jih bo veliko, kar po meni veliko špasa, smeha in zabave, -f- Uljudno vabimo rojake in rojakinje iz bližnjih naselbin, da se nam pridružite in nam s svojo navzočnostjo pripomorete do boljšega uspe- BANE? Strabane, Pa. V teh skromnih vrsticah se najprvo prav prisrčno zahva-im vsem mojim številnim prijateljem za poslana božična in novoletna voščila. Enako tudi jaz želim vsem vse najboljše v nastoplem letu 1941. — V začetku meseca decembra sem prejel iz uprave Araer. Slovenca stenske koledarje za leto 1941 in jih razdelil med vse tukajšnje naročnike, ki so jih' bili prav veseli in zadovoljni. Slika na koledarju predstavlja Združene države, farmarja na polju in delavca v ;tovarni. V resnici, pravi kras za vsako slovensko hišo. Božični prazniki so minuli, ki pa bodo marsikomu ostali za dolgo vspominu. Najstarejši naseljenci v naselbini ne pomnijo tako lepega dneva za božični dan, kot je bil sedaj. Vse je izgledalo tako, kakor da je najlepši pomladanski dan. Ljudje so ostali v gručah po vogalih in. modrovali; sedaj o božiču se grejemo zunaj na soncu, o veliki noči se bomo pa pri peči, kar se seveda prav lahko zgodi, kajti hrvaški pregovor pravi, kat Božič projde, zima dojde. Mrs. Mary Seničar, se že več mesecev nahaja v Mercy bolnišnici v 'Pittsburghu, Pa — Maks Senkinč, ki je uspešno prestal operacijo v Canons burški bolnišnici, se sedaj zdravi doma pod zdravniško oskrbo. — Mirko Krulc se pa nahaja v bolnišnici v Wash-ingtonu, D. C., ker je bil tam zaposlen pri delu na strehah in se tam pri tem delu ponesrečil. — Želimo bolnikom, da se kaj kmalu povrnejo domov k staršem in družinam. Tukajšnja Idruštva SNPJ namreč Postojnska jama in angleško poslujoče \ društvo Pionir sta sklenila skupno delovati, da se poleg dvorane Postojnska jama dozida še eno poslopje v velikosti 30X110 ki ga bodo porabili za kegljišče (Bowling Alleys). Pogodba je že sklenjena in novo poslopje bo stalo $15.000. Z delom se kmalu prične. To bo zopet velike važnosti za našo naselbino, ko je toliko mladih slovenskih fantov in deklet in druge narodnosti, ki se zanimajo za kegljaški šport, da jim ne 'bo treba hoditi drugam, ko bodo imeli doma moderno urejeno kegljišče. Tudi nam starejšim bo s tem dana priložnost, da bomo tudi mi šli poskusiti, kako prijetno je podirati lesene vojake. Naš cestni nadzornik (Road Supervisor) Mr. Ignac Tomšič gTadi novo hišo, katera bo kmalu /dogotoyljena. Želimo mu, da bi preživel mnogo srečnih, zdravih in zadovoljnih dni s svojo družino v novo zgrajenem domu. — Danes ko to pišem, je precej hud mraz. Sneg naletava in kakor izgle- Dogodki med Slovenci po Ameriki Kap ga je zadela Johnstown, Pa. — Tukaj je preminul zadet od kapi Frank M. Pressburg. Pokojni je bil dvanajst let tajnik društva št. 187, K. S. K. J. Bil je tudi naročnik Amer. Slovenca in Novega Sveta. — R. I. P. Na operacijo Milwaukee, Wis. — Mary Ivanič, vdova po pokojnem Johnu Ivaniču, se je morala podati v St. Mary bolnišnico zaradi operacije na prsih. Operacijo je srečno prestala. Želimo-ji skorajšnjega zdravja in da bi se skoraj povrnila na dom k svojim otrokom. —■ County bolnišnici se nahaja Frances Lenček. Ona že dolgo časa boloha na želodčni bolezni. Tudi njej želimo ljubega zdravja in da bi se skoro povrnila na clom k svoji družini. — Prijateljski obiski bodo obema dobrodošli. — R. D. Nov grob Cleveland, O. — Zadnji teden je tukaj preminula rojakinja Marija Godec, rojena Sadar, v starosti 57 let. Doma je bila iz vase Krka pri Stični na Dolenjskem in je prišla v Ameriko pred 34. leti. Zapušča moža, sina Mike Vidic, Lovrenc Peterlin, hčer Mary Granovski ter je bila druga mati Ani Rogel, Josephine Mauer, Louis, Angela, Anton, Jennie in Albina. Pokopana je bila zadnji petek iz cerkve sv. Lovrenca. Smrt rojaka v Milwaukee Milwaukee, Wis. — Po dolgoletnem bolehanju za^revma-tizmom'-'jt tfiWV'TCtalJo 5. januarja preminul rojak Nick Vrbnik. Doma je- bil iz Šoštanja na Štajerskem in je več let vodil tukaj čevljarsko obrt na K. K. Ave. Pogreb se je vršil iz Ermenčevega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Janeza Evangelista v sredo'8. januarja, s peto sv. mašo. Pokopan je bil na Holy Cross pokopališče. Zapušča žalujočo soprogo, eno hče,r poročeno Vrbič, zeta in dva vnuka. — Bodi mu lahka ameriška zemlja, žalujočim pa iskreno so-žalje! — R. D. da; se bo zima šele sedaj pričela. Predno končam, želim vsem naročnikom Amer. Slovenca in Novega Sveta mnogo zdravja, sreče in zadovoljnosti v letu 1911. — Pozdrav vsem. Anton Tomšič P. S. — Glavna letna seja Slovenskega Hranilnega in Posojilnega društva se vrši v soboto 18. januarja ob 7 uri zvečer v dvorani društva Postojnska jama v Strabane, Pa. Vsi delničarji in vlagatelji so vabljeni, da se iste udeležijo, ker bo volitev d/rektorjev in odbora za leto 1941 in bo podano poročilo o celoletnem poslovanju minulega leta. -o- "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" (Metropolitan Newspaper Service) TARZAN SHOUTED AT TOTO, TRYING TO MAKE HIM RUN rROM THE DEADLY SfEARS-___ Tarzan' jc'zavpil proti mlademu sio-rm. (ta bi go kratkem bolehanju nepričakovano za i, vedno poslovil od svojih dra-l gih g. Rafael Pnemru, posest- - nik v Vipavi. Vest o njegovi - smrti se je bliskovito raznesla , Iz Goriške, Krasa in Istre i Tržaška univerza i Do 1. 1938 v Trstu ni bilo 1 univerze. Bila je samo visoka 1 trgovska šola z značajem vse- 1 učilišča, ki se je bila razvila iz stare predvojne trgovske šole, 1 kjer je pod imenom "Revoltel- ; la ' bila priznano učilišče in je 1 uživala svetovni sloves. Ko je \ ' 1- 1938 obiskal Trst načelnik ' vlade, je obljubil Trstu celot-no univerzo. Ta obljuba se je ; takoj uresničila in nova visoka šola je začela že tisto je- ' sen poslovati. Tržačanom se .le tako izpolnila stara želja, ^a katero so se že v nekdanji Avstriji potegovali in borili. Popolna univerza se seveda ne Vodi in ustvari čez noč, tudi je ni mogoče postaviti v enem letu. Zrasti mora sama iz sebe. Zgraditi se mora iz lastnega razvoja in iz lastne notranje nioči. To dobo tržaška univerza sedaj doživlja in preživlja. Poleg te notranje tvorbe se. j vrši sedaj tudi zunanja izgraditev. Že več kot leto dni je v delu stavba vseučiliških prostorov. Ker hoče vlada, da bodi tržaška "alma mater" žarišče in semenišče znanosti za v«e obširno zaledje velikega Pomorskega mesta, in ker so zahteve modernega visokošolskega študija že itak zelo obsežne, zidajo na pobočju sv. Justa vrsto velikih stavb, ki so zidane po enotnem načrtu in bodo tvorile nekako samostojno enoto, posebno univerzitetno mesto. V nedeljo, dne JO. novembra so na tržaški univerzi slovesno odprli novo — tretje šolsko leto. Svečanost Sf3 ,je izvršila s posebnim bleskom, ker je bil ta dan izročen novi univerzi dragocen pra-Por, katerega ji jfe poklonila staroslavna univerza v Pado-v'i. Slavju je prisostvoval 'na-učni minister Bottai, ki je na-.lašč za to priliko prišel V Trst. -o- Vadijo se v varčevanju! Varčevanje je lastnost, ki je mnogim že prirojena, drugim Pa že od mladih let docela tuja in se je vse življenje otepa- po Vipavski dolini in je vzbu- ( dila obče sožalje. S pokojni- j kom je legla v grob krepka, i markantna osebnost, ki je dol- i ga desetletja tvorila središče j gospodarskega življenja v vi- i pavskem trgu in v zgornji Vi- i pavski dolini. Saj je bil rajnki ] preko 30 let predsednik Ljudske posojilnice v Vipavi in načelnik tamošnjega Kmetijske- ; ga društva z znano vzorno vin- ; sko kletjo. Bil je marljiv, uvi- < eleven in neutrudljijvo delaven mož. Vnet in podjeten zadru-gar je s svojim modrim ravnanjem močno razvil in dvignil obe zadrugi, ki dajeta vipavskemu kmetu zdrav življenjski sok in sta njegova opora in ponos. Njegove zasluge pri obeh zavodih so neprecenljive in ostane njegovo ime z obema trajno povezano. Uspešno delo pri vodstvu teh dveh važnih ustanov mu je priborilo splošen ugled, postal je upoštevana oseba v vsem našem zadružnem življenju in priznan gospodarstvenik, ki ga je spoštovala vsa Vipavska. -o-' KRATKE VESTI V lastnem stanovanju se je smrtno ponesrečil. Nekega petdesetletnega moža je nenadoma prijela fhočna slabost. Padel je na tla, pri padcu pa močno zadel z glavo ob steno. Udarec je bil tako nesrečen, da je mož dobil hude po škodbe in krvavenje v glavi. Kljub vsemu prizadevanju do-rnače družine je izdihnil, preden je prišla zdravniška pomoč. >is Gorica, 18. nov. Neprestani dež zadnjih dni je povzročil, da so vode močno narasle. V soboto 16. novembra so po vesteh z dežele, vse reke in njill pritoki dosegld izredno višino. Državna cesta med Kobaridom in Tolminom je bila deloma pod vodo. Pri Gorici je dosegla Soča višino kot le redko. Vipava je poplavila vse obrežje in je bilo mnogo polja pod vodo. : Branica je narasla kot ne pomnijo. K sreči so vode počasi rasle in ni bilo nevarnih poplav. < * Nove župnije. Dosedanje kuracije Vedrijan in Viplože v Brdih in Sv. Martin na Krasu so bile pred kratkim povišane v župnije. Dosedanji dušni pastirji v teh duhovni j ah so bili umeščeni kot župniki. ^ * Šempas na Vipavskem je dobil novega župnika. G. Iler-monegild Srebernič, ž u p n i upravitelj v Soči in Trenti pod Triglavom, je bil 14. nov. u-meščen za župnika v Sempasu na Vipavskem. Dosedanji šem-paski župnik g. Miha Kra-gelj je stopil v pokoj. VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE Pokrajinski namestnik je odredil prijavo psov, vrženih v času od 1. aprila 1935 pa do 1. novembra 1939, in to za sledeče pasme: nemški ovčar, dobermann, Airdale-terrier, nemški bokser, "Riesenschnau-zer" in "Rottweiler" ter križanci omenjenih pasem v velikosti 50 do 70 cm. Pse prijavijo lastniki orožništvu, ki jim izstavijo posebno potrdilo. Lastniki psov morajo biti hkratu pripravljeni na oddajo psov v vojaške namene. Notranji minister je za čas vojne odredil, da' se odpravijo postavni prazniki 1. novembra in 8. decembra. V hotelih, gostilnah in kavarnah smejo odslej oddajati pecivo in kruh samo proti na kaznicam za kruh. Gostilničarji, ki bi dajali gostom kruh ali žemlje brez nakaznic, bodo kaznovani z globo do 1000 mark. Cestni čevlji se lahko kupijo brez običajne nakaznice, če njihovi podplati in gornji del niso iz pravega usnja. Podplati so lahko leseni, iz starega gumija ali starega usnja, gornji del pa je lahko iz zajčje ali ribje kožice. v Na izletu skozi Čepo se je j smrtno ponesrečil fužinski de- s lavec Kristijan Graher iz Pod- j* ljubelja. Na koncu soteske je s padel z mosta v globino in de- r rečo vodo. Kakor kaže, ga je g v tem trenutku zadela tudi srčna kap. V Vrbi na jezeru je trčil osebni vlak v tovornega. Pri 1 tem je našla smrt 22 letna An- { gela Primožič, 10 potnikov in t 2" železničarja pa so zadobili lažje in težje poškodbe. Wirtova družina v Kosta-njah je v teku enega tedna izgubila očeta in mater. Ko je mati ležala na mrtvaškem odru, je oče pomotoma popil kisovo esenco. Jedka tekočina mu je prizadejala hude notranje opekline, katerim je na dan pogreba svoje žene. podlegel. 36 letna Adela Smole se je nahajala s svojima otrokoma na cesti, ko jo je dohitel neki osebni avto. Prisotnega duha je skočila mlada mati pred svoja dva otroka in ju potisnila vstran s ceste, sama pa je zadobila smrtne poškodbe. Nesreča se je zgodila v Trnji vasi pri Celovcu. Iz Dobrle vasi poročajo, da so v tem letu izgubili tri dobre slovenske gospodarje. Umrl je Jože Šajn, pd. Čemer v Lovankah, star 55 let. Mladi posestnik Kranjčičeve kmetije Janez Hotimec v Bukovju je umrl v 37. letu na jetiki in zapušča 5 malih, nepreskrbljenih otrok in mlado ženo. V Zgornjem Podgradu pa je umrl 55 letni gospodar Kranjc. Vsi so bili dobri gospodarji in zavedni Slovenci. Iz Železne' Kaple poročajo,- da se je pri spravljanju hlodov v dolino pripetila huda nesreča pri firmi Leitgeb, kjer je zaposlenih tudi več slovenskih drvarjev iz Jugoslavije. Hlod je zgrabil delavca Janeza Ste-giča v levo stegno in mu zlomil kost. Takoj nato je iztiril drugi hlod in zadel 56 letnega drvarja Milka Počrniča v prsa in mu zlomil več reber. Oba so prepeljali v celovško bolnišnico. Celovčanka Lausegger je porodila svojega 19. otroka, kateremu je botroval kancler Hitler. Mati z 19 otroki je stara komaj 38 let. Dragocena knjižna zbirka bivšega benediktinskega sa-niostana v St. Pavlu v Labud-slu dolini je bila pridružena celovški študijski knjižnici. 28. novembra t. ,1. je bil v prostorih Slovenske prosvetne zvezo v Celovcu tečaj osrednjega pevskega z'oora, ki se ga udeležili pevci iz vse slovenske Koroške." Pred celovškim izrednim sodiščem se je zagovarjal Janez Nasan iz Štajerske. Obtožnica je navajala več vlomov za ča-* sa zatemnitve. Izredno sodišče i ga je zato obsodilo na smrt. S 1. novembrom je stopil v veljavo zakon o enotnem na-3 jemninskem redu za kmetij-- ska posestva. Z istim dnem je ■ bila razveljavljena odredba o 3 zaščiti malih najemnikov in " najemnikov srednjih kmetij- 3 skih posestev. i Stran S 1 tran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 1-1. januarja 1941 ................................1"' |".............................................. 'I M MI 'M H' M Mt "Ml Ml [11 VMKtMTM V'M 111 UT [1IM '''HHIIIM^r MltM'H *' IMIMIHITH ^^tM Ml H' HM IJI'IH' I f 1' HITI1I lllllTIKill IUTI "HTHITl 'iftP tl"Winin* "Ljubezen, ki ubija" ROMAN P. Rourget: SrffrtmnntramTm^ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinr' Kadar je sedela pri klavirju, v tem svojem elegantnem pribežališču, ki si ga je uredila med pisanimi preprogami, zelenjem in med drobnim okrasjem, sem jo opazoval z neskončnim oboževanjem. Zaradi nje sem se silil, da bi pazil na svojo obleko, kljub temu, da sem bil že po rojstvu jako neroden. In vedno bolj in bolj je izginjala iz te sobe strašna podoba morilčeva. Vsa ta naša sreča je bila plačana z njegovim delom, z delom očetovim. A smo vsi kar nekam pozabljali na to. Kajti današnje moderno življenje je že tako, da ne prenese ne krvavih žaloiger, ne muk in rpljenja, tako, da se celo udom družine, ki so bili priča žalostnih dogodkov, vse skupaj brž, brž zdi kot nekake sanje, strašilo, o katerem sicer ni mogoče dvomiti, a kljub temu ne verjamemo vanj z vsem prepričanjem. Da, življenje je že teklo skoraj popolnoma po navadi, ko so mi naznanili, da se je mati poročila. Vsega se do minute natančno -spominjam. Bil sem na počitnicah pri edini svoji teti, sestri mojega očeta. Bila je stara devica petintridesetih let in je stanovala v Compiegneu. Njena hiša je bila na koncu mesta. Tam je živela s tremi služabnicami, od katerih je bila ena moja nekdanja pestunja Julija. Julija ni ugajala mami zaradi svojega posebnega značaja. Teta Luiza je bila majhna ženica s kmečkim obrazom. Ko je še živel moj oče, je na redke čase kdaj pa kdaj obiskala Pariz za kakih osem in štirideset ur. Njena obleka je bila za vratom in za pestmi vedno okrašena z belim trakom. Okrog vratu je teta nosila staro zlato verižico, tako dolgo, da je segala pod obleko do pasu, kjer je imela obešeno urico s starinskih zlatim obeskom. Kadar ni imela na glavi robca, ki je bil tudi Črn kakor obleka, je bilo na osivelih laseh videti trakove, s katerimi je imela lase zvezane. Lasje so ji obkrožali čelo in oči ter jim dajali tako sladek izraz, da je teta morala vsakomur na prvi pogled u-gajati, čeprav je imela zelo dolg nos, preširoka usta in preveč dolgo brado. Prav v tisti hiši, kjer je prebivala sama, je vzgojila mojega očeta. Dala mu je od svojega imetja vse, kar si je mogla pritr-gati od svojih tako skromnih življenjskih sredstev. Ko se je hotel poročiti z mojo materjo, mu je dala doto, da bi ga v m^ terni družini prijazneje sprejeli in ga ne bi postrani gledali. Koliko je teta v dveh letih po očetovi smrti trpela, sem lahko najbolje videl na razliki med sliko, ki sem jo hranil v svojem albumu in med njenim obrazom, ki sem ga zagledal, ko sem prišel k njej. Lasje so ji bili čisto zbledeli, lice so ji zarezale gube in njei;e trepalnice so bile vse ovenele. Vendar ni ves čas, ko sem bil pri njej, nikakor kazala svoje trpljenja. Jaz, mali opazovalec, kakršen sem bil, sem razlikoval materin značaj od tetinega po različnosti njunega trpljenja. Težko mi je bilo razumeti, zakaj se je stara žena kazala tako zaprto nedostopno in ni nikomur nič potožila, dasi sem na drugi strani dobro poznal, kako zna biti nežna. Moja mati je bila tudi nežna, tako nežna, da ni čutila v sebi moči, da bi mi bila odkrila svoje novo življenje. Teta je bila tista, ki se je zavzela za to. Teta ni hotela iti na drugo materino svatbo. Pozneje sem izvedel, da se je gospodu Termondu zdelo boljše, da tudi me- * ne ni bilo zraven. To je bilo nedvomno zato, da ne bi otrok iz prejšnjega zakona vzbujal njene občutljivosti, ker bi se ji ob pogledu nanj morda vrnili stari spomini. Kako je teta Luiza jokala, kljub temu, da se je tako znala obvladati, ko me je odpeljala na konec tistega vrta, kjer se je. igral včasih moj oče, ko je bil- še tak otrok kakor jaz. Klopca, na katero sva sedla, je stala v senci vinske trte. Jagode na trti so bile že rumene in so vabile nase roj brenčečih os. Teta je vzela moje roke v .svoje in je začela takole: Andre, moram ti povedati veliko važno novico." Boječe sem jo pogledal. Od pretresa, ki mi ga povzročil očetov umor, je ostala v meni neka bolestna občutljivost. Za vsako najmanjše presenečenje mi je srce tako silovito utripalo, da mi je kar slabo bilo. "Tvoja mati se bo spet poročila," je preprosto rekla stara ženica, ki moje vznemirjenje ni mogol uiti njenemu malenkostnemu očesu. Čudno, ta nepričakovana novica ni naredila name takega vtisa, kakor bi bil pričakoval. Sklepajoč po tetinem glasu sem mislil, da mi bo povedal, da je mati bolna ali pa da je umrla. V svoji domišljiji sem videl take in podobne strahove. Vendar sem teto še kolikor toliko hladnokrvno vprašal: , "S kom pa?" "Ne uganeš sam?" je dejala teta. "Z gospodom Termondom?" sem vprašal osorno. Še danes si ne morem priti na jasno, zakaj mi je ušlo to ime iz zraka. Gospod Termond je res velikokrat prihajal-k nam, odkar je bila moja mati vdova. Ampak to ni moglo nič pomeniti, saj je hodil prej tudi in še bolj pogosto, kakor po očetovi smrti. Res, da se je navadno zvesto bavil in ukvarjal z našimi najmanjšimi zadevami. To se mi je zdelo nekaj redkega in posebnega. Zakaj, za Boga, se mi je novica, da se bo mati poročila z njim, zazdela tako žalostna, bolj, kakor če bi vzela ne vem katerega moškega na svetu. Zdelo se mi je, da se je zgodilo nekaj nenavadnega, nekaj čisto nasprotnega, kakor pa bi bil človek pričakoval. Tako dolgo sem že poznal tega človeka! Vedno me je razvajal, tudi takrat, ko sem bil v šolO v ' ' Saj sem dobival od njega najlepše igrače in najlepše knjige. Podaril mi je lesenega konja, ki se je premikal na kolesih in kaj vem še vse. Vendar sem v njegovi navzočnosti čutil, da ne morem biti tako odkrit kot drugače. Nisem mogel strpeti v njegovi bližini. Ali se je zdaj začelo isto, kar sem prej le temno slutil? Ne mogel bi reči. (Dalje prih.) Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. POŽUR1TE SE, DA NE BOTE PREPOZNI! Stenski koledarji "Am. Slovenca" gredo letos hitro izpod rok. Le še komaj 2(}0 jih je na roki. Takoj ga naročite zase, ali svojim domačim, dokler ga ne zmanjka. Letošnji stenski koledar "A. S." je pravi kras za vsako hišo. Stane s poštnino za tu in stari kraj le samo: 20 centov Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, -:- -:- Chicago, Illinois. TO IN ONO IZ DOMOVINE Huda žival Hud merjasec je ogrizel svojo gospodinjo, 63 letno po-sestnico Marijo Muršič iz Gra-diške. Zadal ji je tako hude rane, da so jo morali odpeljati v mariborsko bolnico na zdravljenje. Bučne pečke zbirajo Da bi se dvignila proizvodnja olja v Jugoslaviji in bi ga ne bilo treba uvažati iz tujine, sb začeli zbirati zlasti bučne pečke, ki jih potem plačujejo 4 dinarje za kilogram. Računajo, da'bodo tako zbrali do 1000 vagonov tega semena, iz katerega se dobi 25'< očiščenega olja. Doslej so bučno olje proizvajali in porabljali večinoma v Sloveniji, zlasti na Štajerskem. Poslej ga bodo poskušali posplošiti tudi po drugih delih države. -o—— Lepa starost V Gerečji vasi pri Ptuju j« nedavno slavil 90 letnico roj-1 stva daleč okolu znani Mihael I^oren, po domače "oče Koren." Rojen je bil pri Sv. Vidu pri Ptuju, pa se je 21 lel star priženil k Filipovi Miciki v Gerečjo vas, na takrat majhno posestvo, ki sfta ga z ženo kaj kmalu dvignila v lepo kmetijo in si pridobila med vaščani ugled. Oče Koren je bil 24 let občinski odbornik, delj časa v šolskem svetu in več let cerkveni ključar farne cerkve na Hajdini. -o- Nevarne poškodbe Na Keblju je napadel v ta-mošnji gostilni nepoznan človek 28' letnega hlapca Petra Slatineka. Prerezal mu je z nožem trebuh, tako da mu je izstopil drob in na več mestih tudi črevesje. -Slatineka so pripeljali v' mariborsko bolnico. —r—o- Nesreče Tovorni voz je padel na n> go 26 letnemu Avgustu Lesja-ku v Levcu ;pri Celju in mu jo močno poškodoval'. — V Spodnjih Zrečah pri Konjicah je cirkularka odrezala 63 letne- mu delavcu Francu Lamutu štiri prste na roki. — V roki 26 letnega posestnikovega sina Maksa Kneza na Ostrož-nem pri Celju je eksplodirala patrona in mu razmesarila prste ter mu obenem poškodovala stegno. — Vse so spravili v celjsko bolnico. Otrok ustavil vlak Trinajstletni Slavko, dijak meščanske šole, je pasel krave v bližini železniškega tira v Sotelskem pri Rajhenburgu. Nekje je našel košček verige, ki jo je vtaknil med vreteno in verigo uvoznega signala ob progi. To je bilo vzrok, da signalna naprava ni delovala in je brzovlak imel nekaj minut zamude. Le srečnemu slučaju je pripisovati, da ni prišlo do hujše nesreče. Fante je skesano priznal svojo nepremišljenost. -o- Jazbeci delajo škodo Iz Prekmurja sporočajo, da so tam jazbeci v zadnji jeseni napravili kmetom silno veliko škode na koruzi. Zlasti je prizadeto po poljih po Goriškem. -o-- Drago plačano spremstvo Francu Kranjcu iz Radva-nja so se pridružili na potu iz Studencev v Radvanje trije dečki. Ljubeznivo so se spremljevalci pogovarjali z njim. Ko je prišel Kranjc -domov, je u-gotovil, da mu je spotoma izginila iz žepa žepna ura. -o- Odlikovan Z redom sv. Save V. stopinje je bil nedavno odlikovan Ivan Hlebec, dolgoletni šolski uprayitelj pri Sv. Križu nad Mariborom, zdaj ravnatelj ba-novinskega dečjega doma v Mariboru. J. M. Trunk, POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. NOVE SLOVENSKE Victor plošče RCA VIKTOR družba je izdala te dni nekaj novih slovenskih plošč, med temi je tudi nekaj prejšnjih. Dobijo se za enkrat samo plošče, ki so navedene v tem seznamu. Viktor plošče stanejo še vedno 75c vsaka. Manj, kakor tri plošče po pošti ne pošiljamo. Sledeče Viktor plošče se dobijo: V-23001— POSKOČNA POLKA, LJUBLJANSKI VALČEK, Hojer Trio ............................................75c V-23002—LEPA JOSEFA, valček, TEREZINKA, Pevei Adrija in Hojer Trio........................................75c V-23007—SAMO DA 'BO LIKOF, EMPAJRIS, Pcvci Adrija in Ilojer Trio ............................................75c V-23013—KAR IMAM TO TI DAM, NE POZABI ME, polka. Hojer Trio....................................................75c V-23017—NE POZABI ME, polka, PO VALOVIH, valček. Hojer Trio....................'................................75c V-23021—NOVOMEŠKI PURGARJI, koračnica, TRBOVELJSKA POLKA, Hojer Trio ............................................75c V-23029—DRUŠTVO KASTROLA, I. in II. del, Adrija pcvci in pcichman brata........................................................75c V-23030—JOLIETSKE DEKLICE, polka, - LOVEC MAZURKA. Deichnian brata ............................................75c V-23031—TONE S HRIBA, trumplan, KOROŠKA KORAČNICA, Deichinan brata ....................................75c V-23032—ZELENI JURIJ, ŠT.UDENTOVSKA, Adrija in Hojer Trio..........................................75c V-23033—DOMAČE VESELJE, VESELA POLKA, Adrija in Hojer Trio............................................75c V-23034—MILKA MOJA, valček, VIPAVSKA POLKA. Hojer Trio ........................................................75c V-23035—NAŠA NOČ, polka, KOKOŠJI PLES. Rudy Deichman in njegov orkester....................75c V-23036—RUDI ANNA, trumplan, IGRAČKA POLKA. Rudy Deichman in njegov orkester..............75c K naročilu je pridjati potrebni znesek v Money odru, ali čeku in nasloviti na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, ' Chicago, Illinois Večkrat sem že omenil, da nemški krogi naravnost nervozno poprimejo za vsako slamo, ki bi služila v neko opra-vičenje za njih sedanjega po-čenjanja. In tako delajo taki krogi, ki sedanjih korakov vsaj na zunaj ne odobravajo, kakor trdijo, dasi bo pri tem dosti hinavščine, ko je treba malo poskrbeti za jutri, ako nemška roba spodleti. Za vsako slamo primejo, pravim. Winston Churchill vo di zdaj Angleže in ne vodi jih dozdaj ravno slabo, ko so bili po porazu Francije skoroda že na tleh. Nekoč pa je bil Churchill v opoziciji in vsak opo-zieionalec ima velike oči, da more oponeretu kako zabrusiti v obraz. Šlo ,fe tedaj za dolg, ki ga dolguje Anglija Ameriki od zadnje vojske. Churchill je rekel, da je ta dolg sicer zakonit, ker ga je Anglija naredi, la, ampak ni moralen, ker A-merika bi bila 1. 1917 nekako silila v vojsko, in če bi ne bila silila in ne bi bila prišla, bi bilo prišlo že 1. 1917 do miru, in mir bi bil za vedno, ker bi bil baje tisti mir pravičen in bi ne bilo treba nobenega Hitera, da bi mir popravil itd. itd. Vsega je torej le Amerika kriva in kriva tudi sedanje borbe. Da so silili tedaj mnogi a-merikanski "žaklarji" radi nenasitnega žaklja v vojsko, o tem 4ii dvoma. Vsaj državni žakelj p a j e ostal prazen, ker Angleži niso ničesar plačali. Drugo je, da bi bilo prišlo tedaj brez Amerikancev do miru. Do kakšnega miru? Ni ti kak Churchill ne more vide ti v bodočnost. Gotovo bi bili Nemci dobili vse. Ali bi bili res za vedno zadovoljni? Dalje je gotovo, da bi tedaj 1. 1917 gotovo ne bilo nobenih novih slovanskih držav, ne Ce-hoslovakije, Poljske, Jugoslavije. O teh naj kdo misli, kar hoče. Cehoslovakija je izginila, enako Poljska, le Jugoslavija 'je še. Vsaj jaz sodim, da ni bilo ravno slabo, da so Cehi i in Poljaki dvoje desetletij vsa.] okusili malo svobode. Malo je je bilo, klaverna je bila, ampak nekaj je bilo svobode, in prošlih dni spomin ne izgine tako hitro, in ni še vseh dni konec. Seve bi bilo vsakemu razumnemu Nemcu prav, ako bi bili Nemci 1. 1917 vse dobili, ^ofaj zmagali, ker zdaj morda zmagajo še vse več, ampak tudi pri sedanjih zmagah bodo o-pipani, da nič kaj, in težko da bi jih svet prijazno gledal, ko bo svet pri zmagah le v okovih. Je vse le bolj prazen ki- , k,enkoken. Mir mora priti od vse druge strani, ampak vsaj ta ideja je danes še prava halucinacija. Sedanja "svobodna" Slovaki ja vidi le nevarnost — komunizma. Ampak prav komunisti ruvajo baje po vseh slovaških vaseh. Da prikaže "vlada," kakšni zlodeji so ti komunisti, so si od prijateljske (?) Nemčije izposodili neki muzej, s katerim je sam Hitler ropotal po Nemčiji, ko je ropotal zoper komuniste, pa ga je shranil nekje v Norim-bergu, ko je prišlo do — prijateljstva. Ta muzej so privlekli na dan in ga dali na razpolago slovaški "vladi." Pa je zašumelo v Moskvi, in Berlin še vedno gleda v Moskvo in zavija oči radi — hleba in še radi marsikaj drugega, in tako je moral iti Berlin gasit radi tega muzeja, in Slovaki ;so morali muzej spraviti v skedenj in so izjavili, da so prišli z muzejem le radi Ju-, dov. Tokrat so pa res vsaj pri muzeju Judje morali nedolžno držati hrbet, da je padalo na nje, ne na komuniste, ker v Moskvi so komunisti še vedno na konju. Ne zamerim Slovakom, da so hudi na komunizem,..ampj&k vsaj Slovanom gre zdaj bolj za življenje, in če to gre, bo šlo vse tudi brez nečednega komunizma. BR JOH J. SMETANA | OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala gj 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 ■ Uradne ure: vsak dan • od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. H ■................................................ 300 SVETIH MAŠ LETNO v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, St. Louis, Mo. 35 MICHAEL TR1NK0 IN SINOV! PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji in popravijači ometa in sten) 2114 West 23rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 3090 j Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vriimo točno in za iste jamčimo. E33 Društvo sv. Jožefa ŠT. 160, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) OHIO Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Frank Matoh, predsednik, Loijus Šimenc, blagajnik, John Pezdirtz, tajnik, 14904 Pepper Ave. Tel. Glenville 7120 Lovrend Leskovec, boln. tajnik, 19516 Shawnee Ave., Tel. £enmore 6429-W Zdravniki: Dr. Skur, dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaikar.