Svbtcrlptlon MM mur r"- I IsSSjS V5*i je vod!! boj prof!-J*Vnnna-pravnim družbam, "pozabila" pa je omeniti, da je bil Wilkerson, predno je postal sodnik, v službi Insullovih interesov. On je pozneje kot član državne trgovske komisije največ pripomogel, da je bila vozaina na cestni železnici zvišana od pet na secfcm centov. Tribuni pomaga v kampanji za promocijo tudi Frank Knox, izdajatelj lista "Daily News." Knox se je pred nekaj meseci zelo trudil, da bi republikanska stranka v IUlnoisu sprejela Wil-kersona za governerskega kandidata, kar pa so republikanski voditelji odklonili in s tem ignorirali celo Hooverjevo sugestijo. zbornica od-glasovala proti davku na pivo Sedaj bo morala iskati nove vire dohodkov sa kritje deficita. Hoover apelira na ljudstvo, naj podpira kongres, ki ae trudi, da zniža isdatke in svifta davke Kitajci odklanjajo japonske zahteve DISKRIMINACIJA PROTI UNUSKIM DELAVCEM MiMčfciska organizacija obtožena, da zanika pomoč unioni-stom Ctevetand, O. — (FP) — Organizacija Cleveland ^ssoclated Charities je obtožena, da zanika pomoč brezposelnim unijskim delavcem pod pretvezo, da ne marajo delati za nižje plače kot jih določa unijska lestvica. Zadeva je prišla na dan na seji Cle-velandske delavske federacije po zastopnikih pleskarjev. Izročena je bila posebnemu odboru v preiskavo. Ta miloščlnska organizacija je bila zavzela slično stališče v stavki oblačilnih delavcev leta 1930, ko je stavkarje nagovarjala, naj se vrnejo na delo — skebst. ■ v ____________ Drža vin poslanec in tiskar po obravnavi, mu Je bila 1/ poklicu Joseph Csssldy Je ns se- "-'vzeta odvetniška pravi- ^ ....... ---- c* 'kllok vrhovnega državnega > a ki je potrdilo izključitev »"»tha iz odvetniške organiza-J1*' J" "pisal sodnik Maekin-** katerega je nedavno Hoo-" imenoval za zveznega sod-ZIU V njem Je tudi pohvalil »tnot:/,.m- barbarskih nasil- Waahington, D. C., 26. marca. — Medtem, ko je spodnja kongresna zbornica včeraj popoldne zavrgla načrt v davčni predlogi glede davka na pivo, ki naj bi prinesel vladi 450 milijonov do, larjev letnih dohodkov, je bil i-menovan nov pododsek, ki bo iskal vire, kateri bi prinesli vladi pol milijarde letnega davka ter tako nadomestili izgubo, ki jo je povzročil poraz načrta glede davka na blago. , Načrt, da se naloži na v vsako steklenico piva, ki vsebuje 2.76 odst. alkohola, tri cente davka, je bil poražen s.216 proti 132 glasovom, Mokrači niso pri tem glasovanju prejeli toliko glasov kot pri zadnjem, ko je bilo vpra-šanje glede restavriranja državne kontrole nad prodajo alkoholnih pijač dano na glasovanje. Glasovanje je takrat izpadlo 137 za in 227 proti. Ko je bila bitka o davku na pivo Izgubljena, je prišel pred zbornico načrt kongresnika John W. McCormacka. Ta načrt predvideva povišanje davka na im-portirani gasolln in surovo olje, en cent na galon. Podporniki tega načrta so trdili, da bi ta davek prinesel vladi 60 milijonov letnih dohodkov. ^redseJ/i i k Hoover Je večkrat podal izjavo, v kateri poudarja, da bo kongres moral najti sredstva za kritje deficita in urav-novešenje budžeta. Dejal je, da je to neobhodno potrebno, kajti v obratnem slučaju ne vidi konca ekonomske depresije. Deficit se mora kriti z višjimi davki in nižjimi Izdatki. Dve milijardi dolarjev, ki Ju uključuje budžet za 1. 1988, Je "dedščina svetov-ne vojne," je rekel Hoover. V Izjavi apelira na ameriško ljudstvo, naj podpira, ne pa nasprotuje kongresu, ki skuša zvišati davke in znižati izdatke. Kongresnik T. H. Cullen, sponsor načrta glede davka na pivo, je po končanem glasovanju izjavil, da je bila napravljena velika napaka, ker Je zbornica ubila načrt, ki bi prinesel vladi pol milijarde letnih dohodkov. Ta denar, Je dejal, bo šel sedaj v žepe b&tlegarjev. Velika zaplembe opojnih pijač Stanford, Conn.. 26. marca.— Prohlbieijskl agentje so včeraj zaplenili ladjo, ki je bila namenjena v New York ln je nosila Žganje in drugo opojno pijačo, katera je predstavljala vrednost četrt milijona dolarjev. Moštvo 46 oseb je bilo aretirano. Ameriški diplomat preprečil po-lom mirovne konference v Sangaju. Veliko število kitajskega prebivalstva zapustilo šangajsld dhstrikt v zadnjih tednih ftangaj, 26. marca.—Centralne vlada je prejela številna svarila z vseh strani Kitajske, naj ne pristane na nlkake koncesije v pogajanjih z Japonci, ki bi bile poniževalne za Kitajsko. Eksekutivni komitej kanton-ške frankcije je e telegramu ur-giral centralno vlado, da se mora z oboroženo silo upirati japonskim zahtevam glede ustanovitve nevtralne »Cone v San ga ju, ukinjenja bojkota ln prisna-nja posebnih jaipdnskih Interesov v Mandžuriji in Mongoliji. Kantonški voditelji, naglašajo, da ne nasprotujejo vzpostavitvi miru na bazi časlnlh pogojev, toda upirali se bodo koncesijam, ki jih zahteva Japonska. Nelson D. Johnson, smeriški minister na Kitajskem, je preprečil polom japonsko-kitajsk$ konference, kjer se vrše pogajanja za likvidacijo konflikta. Kitajska delegacija se je pritožila, da Kenklči Uyeda, načelnik japonske delegacije, ni hotel ni-česar slišati o odpoklicu čet Iz zasedenega ozemlja. V smislu resolucije, ki je hiU sprejeta na zasedanju Lige n»rodov, bi morali Japonci umakniti svojo oboroženo silo v bližino meje mednarodne kolonije ? Sangaju. Da pomiri Kitajce, je japonski minister na Kitajskem Ms-moru Sigemltsu, izjavil, da bo skušal pregovoriti milltaristlčne avtoritete, .da bi zavzele bolj spravljivo staJliče napram Kitajski. Kitajska mestna uprava v Sangaju je včeraj nasnanila* da Je več kot 800,000 Kitajcev ln krog 10,000 inozemcev zapustilo šangajski distrikt ln se umaknilo v notranjost dežele, odkar so pričele sovražnosti, ko je japonsko vojaštvo lnvadlralo Sangaj. Zatiranja ravol?a v Mand- žiriji newy0r$ki študenti izgnani iz kentuckvja Voditelj ineurgentov pripravljen na kapitulacijo. — Vlada pre-vzela kontrolo nad coInlasM-ml uradi Harbin, Mandžurija, 26. mar-ca. — Japonska časopisna agencija Rengo danes poroča, da je general Ting čao, voditelj In-surgentov proti novemu man-dšurskemu režimu, obvestil poveljnika japonske armade, ki je bila poslana proti rebelom, da Je pripravljen na kapitulacijo. Poslal je že svojo delegacijo v glavni stan japonske armade in obljubil, da bo odredil razorožitev in ragpustitev svojih čet. Neko drugo poročilo iz istega vira se glasi, da je skupina japonskih letalcev vrgla večje število bomb na mesto Tongklng Ceng ob progi južnomandžurske Oblasti so Jim povedale, da nI majo ničesar iskati na premo govnem polju, kamor so bIN namenjeni, da preiščejo namere med rudarji Mtddlesboro, Ky„ 26. marca. — Grupa petdesetih študentov in študentk, ki je dospela is New Yorka s namenom, da preiMe razmere med rudarji, je Mla u-stavljena, ko je dospela v Curn-berland Gap, na kcntuklški-ten-neaiškl meji. Tam jih je čakal šerif okraja Claiborne in njegovi deputiji. Posadili so jih na avtomobile in odpeljali v urad okrajnega pravdnika Waltcr B. Smitha, da jih zasliši. Smith je zahteval, da vsak študent položi tisoč dolarjev poroštva, da se bodo mirno obnašali. Študenti so protestirali, toda pomagalo ni nič. Naložili ao jih spet na avtomobile |n Jim zagrozili, naj se takoj vrnejo, od koder so prišli. Študenti so trdili, da repre-zentirajo newyorške kolegije. Dva od njih, Citfford Sing ln John Jennlngs, sta zastopala Na-Cional Miners unijo. Okrajni pravdnik je isjavlf, da je prejel informacije, da so študente po> slali v Kentucky komunisti, da bi tukaj Širili prevratno propagando. "Smatramo vaa za vsiljivce, da je vaš namen netiti nasilja in razdor med rudarji, vsled tega je najbolje, da takoj Izgi nite od tukaj," je dejal Smith. Opozoril Jih Je. da imajo ljudje v sekciji, kjer so Študenti name-rftvali uvesti preiskavo, evpJe cerkve, svoje Šole ln domove m da odklanjajo vsako gunanjo propagando, ki bi lahko poveča-la njihove probleme in ogražala mir. Ko so študenti protestirali ter Izjavili, da Je postopanje o-kraj nega pravdnika kršenje nji hovih pravic, je Smith odgovoril, .da jih bo poslal v zapor, ako se takoj ne vrnejo v Neer Vork. V Kentuckyju niso tla ugodja za komunistično propagando, Je dejal okrajni pravdnik. Protlklerikalne dcmonrttrsrl.lr v Clleju Bantlago, Cils, 26. marca. Protlklerikalne društva ao organizirala dsmonstraelje proti cerkvenim avtoritetam. - Demonstracij se je udeležilo več tisoč ljudi in so bile v teku po vsej republiki. mmmmmmm~-rnmmmm—mmmmm—m železnice. To mesto so pred par dnevi zasedle rebelne čete. Dalrsn, Mandžurija, 26. marca. — Nova mandžurska vlada se Je danes odločila, da privzame kontrolo nad kitajskimi eol-nlnskimi uradi. Vsi dohodki ls tega vira, ki so prej Šli na Kitajsko, bodo izročeni novemu ražlmu. Ti colninski uradi ao v mestih Delran, Antungv Kew-6wang. Harbin, Aigun in Lung-člangsan. M« ji federacije izjavil, da bo na prihodnjem izrednem zasedanju nasprotoval temu, ds bi predvidevana državna pomoč prišla v roke mlloščinskim orgsnlzacl-jam v svrho delitve. Pomožna sredstvs v tem me-stu so domalega pošls In postaja situacija kritična, ako v bližnji bodočnosti ne priskoči ns pomoč z večjimi dovolitvami država ali fedsrslns vlada. no prenočeval kjerkoli in m borno preživljal, samo da ee znižajo obrambni stroški Bori Ise Je tudi za restavracijo svojih odvetniških pravic. Ijsr In vodje mflMsristlšsie In fsMstlfee alf js vtietl (glej pelttee), keks gre v spremstva atraže na rjNftle. gala pri voMvafc. Hbe na ji Njegove rssgs js Konvencija rudarske unije Njene raaprave in zaključki Kaj nudi rudarjem? Pittaburgt), Pa. — (FP) —Te dni se je vršila v Pittaburghu konvencija komunistične National Miners unije. Navsočih Je bilo 400 delegatov. Tajnik Bo-rieh je poročal, da ima unija 20,000 članov v 200 premogovnikih, od teh jih dela krog polovico. Te številke .so bazirane na "ooeni," ker je sistem Članstva ohlapen in površen. Razprave so se v glavnem vršile o preteklih demonstracijah ln o akciji zs zrevolucionizlranje rudarjev. Tudi samokritike bilo veliko, Med drugim se poudarjalo napake pri zadnj stavki v zapadni Pennsylvanlji ko je vodetvo Mv strateglčnem umiku" prepustilo rudarje njihovi usodK Da kampanja "enotne fronte" vseh elementov ni do* volj energična. Da se ne vodi dovolj živafye|a boja proti pro-greslvoent(I) ln UMW. Da je premalo demokracije v organizaciji. Da Ji premalo opreznost napram novemu elementu v u nt JI. Konvenoija je tudi spremenila sistem plačevanja aseementa, k bo v bodoče od 6c do 60c na mesec—odvisno od zaslužka. Borlch prlčakujs, da bo po tem sistemu plačevalo prispevke okrog 10,000 članov. la konvenčnlh razprav Je razvidno, da National Miners unija hodi po istih potih kot Je nekdaj hodila IWW, Njen karakter Je prej revolucionaren kot strokov ne unije. Koliko bo a to taktiko dosegla, je veliko vprašanje posebno aa rudarje, ki potrebujejo bolj kot Maj prej močne mili-tantne in progrealvne unije, katera bi jkn nudila protekelje pri-delu. Značilno Je poudarjanje "enotni fronti" ln potrebi boja proti nekomunistom, kar sk ni med ameriškimi levičarji nič novega, ampak s tako taktiko ee ne zgradi organisadje. Posebno se Je ne bo zgradilo med rudarji. . ■■; Pošla Maklra Hoovarjava LJlIL. VITIM Ustavila je dve tsdaj! "F na," ker je razgaljal Hoovro-vo prsJeMeet. Redni naročniki iimti priMurii Glrard, Knna,—FP)MiakU-man-Julius Je bil te dni obveščen od poštnega departmenta, da ns sme vsč pošiljati po pošti dveh Izrednih izdaj "American Free-mana," v katerih so odlomki Hooverjeve zgodovine. Naslov prve izdaje Je "Hoover Racket-nering Bdition," ki Je izšla 26 decembra, in Je bilo že razpečane 816,000 izvodov, "Hoover Alave-Trsde KdjUon" z dne 27. februarja pa J# bilo razposlana po pošti 106,060 Izvodov. Odlok poštnega departmenta se ne tiče rednih naročnikov, ki so omenjeni izdaji Itak prsjsli. Nanaša se le na posebna naročila teh izdaj, ki Še vedno prihajajo. Department Je pred nekaj tedni zavzel slično postopanje iz enakih razlogov proti "Organizmi Farmer" iz Red Wing. Mlnn. Izdajatelj "American Freenta-na" Je rekel, da se bo boril proti postopanju poštnega departmeh. ts Pomoč mu Je nudil tudi Nat'! Council for Freedom from Cen-norship iz Neer Torka. Obenem Je nsznsnil, ds ta odlok ne bo i n i t-ill razpošiljanja tsh dveh izdsj, ki bodo zenaprej šle potom eksprssne pošlljatvs. To možnost Js uvidels tudi administracija, ksr Je ssdevo Izročila zvezni obrtni komisiji najbrž z namenom, da se ustavi razpošiljanje administraciji neljubega <*tlva tudi potom eks-l>re«oe službe. Klgin, saižal plače ITI.. 26. marca. — Sol-M skl odbor Js včeraj odredil rs-dukcljo plač za deset odstotkov I sa vse učiteljice, kstere 1 majo več kot f1,400 na leto. (Jrvdfttlk! ta sprs?atškl ZW7 S. lavadals An. Offles of Publtostloai zeST South Lawndale An. ■i.Uphon«. Roekirsll 4904 STEV.—NUMBER 74 brookhait za priznanje sovjetske unije V debati a kongrmnlkom Fi »hem je izjavil, da je večina senatorjev naklonjena prlana- nju Chicago. — (FP) — V debati s kungresnikom Fishem je senstor Brookhart omenil glavne argumente nasprotnikov priznanja sovjetske vlade in jih temeljito pobil, OmenU je. da Združene države odklanjajo priznanje dobro organizirane države, ki ima zaslombo pri ljudstvu, kot je vlada carske Rusije odklanjala priznanje revolucionarni ameriški vladi, ki jo bila ustanovljena I. 1776, m let. "Zakaj je naša vlada priznala fašistično diktaturo v Italiji, ki Je diktatura poeebnega razreda, dočim noče nič zllšati o priznanju sovjetske diktature, ki sestope ves ruski narod?", je vprašal Brookhart. Na to vprašanje Je sam odgovoril. Dejal Je, da Združene države nočejo priznati sovjetske vlade, ker ee temu protivijo interesi Wall Streeta. Omenil je sistem javnega šolstva v Ameriki, cest ln pošte ln izjavil, da je to neke vrste komunizem. Smešil je predsednika Hooverja, ki je pred leti izjavil, da Je Rusija ekonom-ski vakuum. Milijoni brezdelnih delavcev (n zadolženih farmarjev se bolj zavedajo ekonomskega vakuuma kot zaposleni ru. skl delavci ln kmetje, je dejal BrooMhart. Dolgovi, katere i Je napravila carska vlada v Združenih dr* lavah in katere Mejo ameriški kapitalisti komaj polovico dolžne vsote v primeri s škodo, katero je povaročila a-meriška armada, ko je invadlra-la Rusijo. Poleg tega Je podpirala tudi InvaaiJe kontrarevolu-cionarnih armad, Je rekel senator. Flah je argumentiral, da bi Sovjetska unija rabila svoja dl-plometičns zastopstva v tej deželi, ako bi Jo Amerika priznala, širjenje revolucionarne propagande, Ta argument Je opiral na Izjavo Rlihu Roota In na resolucijo, ki Ja je sprejela Ameriška delavska federacija. Izjavil ja, da priznava pravico do revolucije, ki pa mora bazirati na "ljubezni in božjem kraljestvu," ne pa na razrednem boju In sovraštvu do Boga. Brookhart Je tudi Izjavil, da Je krog 70 aenatorjev naklonjenih priznanju sovjetske vlade. Raarednega sovraštva ne bi bilo, Je rekel Brouahart, ako ne bi en razred zatiral drugega. Sovjetsko diktaturo podpira rusko ljudstvo z večjo izkrenostjo In požrtvovalnostjo kot Američani svojo vlado. Tokio, 26. marca. — Preteča vladna kriza Je bila odvmjena, ko je bila včeraj Izvedene rekonstrukcija kabineta. Kisabum Suzuki, Justični minister, Je prevzel mesto notranjega ministra, ki je bilo izpraznjeno, ker Je bil f prejšnji minister prisiljen na o-stavko. Pozicijo Justičnega ministra Je dobil Takeji Kawamu-ra, bivši govšrnsr province For-rnosa. k*e»truk< ijMka dela ee znižala sa šasilnko Albeny. N, V,—Državna ko-misarks miss Perklns poroča, da so se konstrukcijska dela zniža-v januarju sa 16.IVt. Konstrukcijska dela na cestah so padla za 67 odtsotkov. V zapor radi demonstracij Boston. — Radi demonstracij februarje Je bilo pet brezposelnih obsojenih v se por od 60 dni do enega lata. Nemire Je bi-povzrViia policija, ko je navalila na demonstrante. Prlslvno UAče Je kazen potrdilo, ezlro-me Jo zvišalo na eno lete. PROSVRTA FROSVETA TKE ENL1GHTBSVMEHT Morgan proti za reveže! Yes, tudi to m j« zgodilo. John Pierpont Morgan, kralj ameriških in mednarodnih bankirjev. Je pred nekaj dnevi prvič v svojem življenju »topil pred mikrofon v New Torku ln apeliral na radio-poslušalce, naj vsi oni. ki imajo malo več v iepu, prepevajo za one, 1*1 »mai0 m»Jo *u ni£ ~ in uko bomo vsi zadovoljni! Zadovoljni bodo oni, ki bodo dali kakor oni, ki bode prejeli, in vse bo lepo na božjem svetu. Kralj Morgan Je res dobra stara dula, ker tako lepo prosi Američane, naj si pomagajo med seboj, dokler se ne vrne prosperiteta izza ogla. Dušni pastirji, ki ga imajo v čislih. ga bodo nedvomno krstili za modernega usmiljenega Samaritana in dobrega kristjana, ki skrbi za dobra telesna dela. Oseba Morgan nas ne briga. Oseba Morgan ima lahko volovake rogove na glavi, konjski rep na koncu hrbtenice in kosje parklje na nogah, ali pa angelske peroti in svetniški sij okoli glave — prvo ali drugo Ima za naa enako vrednost Oseba J. P. Morgan sploh ne bi nikdar pledirala v radio za reveže in nihče v Ameriki ne bi vedel, da kje eksistira, če ne bi ta mož reprezentiral velikega števila milijonov, ako ni milijarda, dolarjev, ki so bili sistematično isseseni iz onih Američanov, za katere zdaj moleduje prispevkov. Ta Morgan nas pa zanima. Finančni kralj Morgan, oziroma njegova tvrdka ali korporaclja, prodaja Američanom tujezemske bonde. Prodal Jih je že za stotine milijonov dolsrjev ln spravil je na desetine milijonov dolarjev provizije. Med vojno je financiral zaveznike in te je bilo krivo, da Je Wilson porinil Ameriko v vojno. Morganovl mUljoni so morali biti invarovani! In da ostanejo zdvarovani tudi po vojni, je morala Amerika "Aenkati" čez polovico svojih posojil zavezniškim deželam. Ameriško ljudstvo je plačalo milijarde in Ae danes jih plačuje, sraven pa trpi pomanjkanje, samo zato, da Morganu tečejo nepretrgane obresti iz Evrope. Ce bi Morgan poklonil vse svoje premoŽenje amerUklm revežem, ne bi povrnil niti etotinke krivic, k) jih je prisadjal ameriškemu ljudstvu njegov roparski finančni ustroj; sploh nI mogoče poplačati vseh krivic in vsega dolga. Vzllc temu ima Ae toliko predrtnosti, da osebno prosi malo manjie reveže, naj pomagajo večjim revežem — žrtvam njegovega sistema. Morski roparji ali piratje se niso toliko norčevali is svojih žrtev, ki so jih ujeli na morju. Pometali so jih v morje. Morgan pa apelira na one, ki znajo plavati, naj pomagajo onim, ki ne znajo, da bodo iahko vsi skupaj malo več čaaa živeli in trpeli . . . Glasovi iz naselbin V Londonu se igrajo Zadnji teden je bil sa verne ljudi velikonočni teden (ponavljsnje starodavnih paganakth običajev praznovanja vstajenja prirode) ln v Londonu imajo star, častitljiv običaj, da kralj na veliki četrtek na slovesen način obdari is-branc siromake. Vse se izvrši Jako slovesno in glnljivo. Kralj ln kraljica greata z vsem avojim dvornim oaob-jem, našemljenim v kostumih, v procesiji v katedralo VVestminater Abbey; Um Ju sprejmejo cerkveni dostojanstveniki in poaade na določena sedeža. Poleg kralja stoji "visoki lord mlloščinar" s tradicionalnim prtom v rokah. Dolga vrsU drugih lordov in vsi so našemljeni Nato pripeljejo v cerkev toliko Izbranih revnih moških In toliko žensk, kolikor let Ima kralj (letos je bilo 67 parov). Te reveže potom paradirajo pred kraljevo dvojico In kralj izroči vaakemu rdečo mošnjo, v kateri je petdeset šilingov. S to dvorno komfcdijo Je zadoščeno sto ln stoletnemu običaju in — aeveda — beda na Angleškem Je sa leto dni odpravljena. Nato pa aolsavo kisanje v hlapčevakem časopisju. g kom ln s čim bi sa človeški visoki trotje — ki nimejo nobenega dela. toda dovolj denarja In dosti čaaa — igrali, če bi ne bilo reveža v? — Nelogično vprašanje! Kolikor čaaa bodo trotje, toliko čaaa bodo reveži na a vetu. Prvi tras drugih ln drugI brez prvih, vsak ns svojem ekstremnem koncu, ne morajo biti. Oboji morajo Iti. če itočemo, da bo človeška družba res človeška! Dva velika kapitalleU aU izvršila samomor. To pa še ne pomeni, da bodo val kapiUliatl to storili. Ne ša danea! Nikar ae ne varajte. Vsi niso enako strahopetni! Vabilo na predavanje C*ttiawood, O. — Opozarjam slovensko javnost, da Se ja pred kratkim organiziral v Coilinwoo-du nov soc. klub naše tukaj rojene mladine, ln sicer s pomočjo kluba št. 40 JS Z Kakor izgleda, bo U klub tudi uspteal, kajti njega sedsnji člsni so precej aktivni in upam, da boAa v kratkem času podvojili svoje članstvo. Slovenskim staršem, ki imajo odrasle sinove in hče*e svetujem, da Jih pošljejo, da se vpišejo kot člani kluba, katerega ime je "82nd Ward Socialist Club." Oba tukajšnja soc. kluba sU sklenila, da bosta sodelovala eden z drugim za pojačanje socialističnega gibanja v naši naaelbihi. Prvi Uk skupni naatop bosU imela dne 30. marca v Slov. del. domu na 16835 VVaterloo Road. Sa programu je prvo predavan-s. Predava stari in dobro poznani veteran mestne zbornice in na zadnjih volitvah kandidat za župana mesU Cleveland na neodvisnem tiketu, dr. Walz. Predmet njegovega predavanja bo: 'Mestna administracija" več, ne bom vaa tolažil, da je deiireaije konec ter vam obljubljal "proe-perlteto". Samo opozarjati vas hočem, da bodite previdni v bodoče. Rtavblnska In poeojilna druš tva so eedaj bolj kot kdaj prew pokazala, da stoje na trdni pod lagi. Spekulatlvnih ln\ ostidj pr teh društvih ni, ker i>oaejujeJo le članom proti zadoKtnlm varstvom. Poslovanje se vrši potom člsnstvs In tudi dobiček se deli med vse člane enako. Dobro plačanih "učenih glav" U društva ne vtdrlujejo. ne unirormtraalb Čuvajev, kakor tudi nimajo ne |M>trobnih izdatkov za stebre, žarnice, marmor itd. Zato je mogoče. da ta druAlva plačujejo večje obresll na vaše vloge, po- leg tega pa je vaš denar bolj varno naložen kot v kateremkoli drugem finančnem podjetju, liflrfoelovansko aUvbinako in posojilno društvo v Chicagu bo odprlo novo serijo delnic v petek* 1. aprila. Bojaki, ki še niste člani te gospodarake organizacije, pristopile in si zavarujte svojo bodoč nor t na gospodarskem polju. Vpišete se lahko od tega dne naprej. Ako vam pa razmere še ne dopuščajo, pridite vseeno v naš urad. Seznanite se z našim delom, kar vam bo gotovo v korist. Ako vam Čas ne dopu-« a, pišite na naslov: Jugo-slav Building and Loen Assocl-ation, 2562 So. Central Park ave., Chlcago, III. Telefon Craw-ford 8200. Za Jug. sUv. in pos. društvo, John Ollp. Detroltaki paberkf Detroit, Mlch. — Uprizoritev burleske "On in njegova sestra je vsled obširnega ensambla težke in komplicirane snovi ter raznih vzrokov preložiU Iz prvotno določenega dne 10. aprila na 8. maja. Vodstvo želi namreč podati javnosti to kolosalno produkcijo v čimbolj tehnično dovršeni obliki, kar pa zahteva mnogo vaj. Ta burleska vam bo predoči-la na odru zakulisno in intimno življenje profesionalnih igralcev ter druge elite z vsemi svojimi intrigami. Skrajno napeto situacijo pa ustvari pismonoša Lipče, ki s svojo sestro Mlci u prizori pravcati škandal ter po-sUvi na glavo celo gledališče. Muzikalne točke so v spretnih rokah g. John Berilsga, dočim se plesalke vežbajo pod vod stvom gdč ne. Helen Kraintz. Predstava ae vrši pod avsplcijt dramskegs odseka soc. klubov. a a a Detroitska reakcija skuša od sUvitl Walter Bergmpna. projfcr sorja ekonomije na Detroit Col-cge. vsled njegovega protimtti-taristlčnega sUllšča. Vsled tega je prof. Bergman organiziral v Detroitu radikalno postojanko bivših vojakov, koja naj bi tyo-rila protiutež Ameriški legiji in njeni šovinistični tendenci. Bergman apelira na bivše jugoslovanske vojaHe v ameriški armadi, da se pridružijo tej postojanki in mu s tem dajo moralno pomoč. On je tudi aktiven član soclallatlčne stranke. vaa pojasnila pišite na 69 Ers-kine st a a a Masaker štirih gladnih delavcev pred Fordovo tovarno je bil najbrutalnejši čin v moderni delavski zgodovini Amerike. U-mor je izzval nešteto protestov štrom dežele. Socialistična stranka države Mlchigan je tudi sprejela zadevno resolucijo In jo poslala na pristojno mesto. Cujš tudi, da Ford odslovi slehernega delavca, o katerem sumi, da je bil v zvezi s demonstracijami, se udeležil pogreba žrtev, ali pa izrazil simpatije nJim v prilog. Moderni "kralj na Betaj-novem" se pač čuti še varnega ¥ avojem kraljestvu. • a a Akcija za Slovenski narodni dom v Detroitu je v polnem teku. Odborniki poročajo, da bo zadevni sklad kmalu prekoračil določeno vsoto. Zavedni rojaki so Ujub ekonomski krizi poeegli globoko v žepe, za kar jim gre vse priznanje. Po načrtih bo SND prostorna in moderna sUvba, Id bo odgovarjala vsem zahtevam detroiUkifi Slovencev. Mnogoletne sanje ae bodo končno uresničil«. Naša talija in pe-»erii; ki je životarila po tujih o-drih. bo dobila svoj dom, kjer se bo bohotno razcvetela in širila svoj vonj v sleherno slovensko hišo. Pozni rodovi bodo pa s ponosom kazali na spomenik in sjmbol malega, toda zavednega in kulturnega naroda. Zato nam bodi iskreno pozdravljen— SND! a a a U Proslava 61-letnice pariške komune od strani soc. stranke v Wayne okraju 19. marca je dosegla triumf. Prostorna Mc-Allister dvorana je bila nabito polna. Program se je izvajal precizno. Nastopili sU tudi Slovenki U. SemroV in J. Spendal v duetu, zakar sU želi buren aplavz. Stranka je pa tem potom dobila 48 novih člapov. Pač znamenje časa. Stranka ima na vidiku tudi gigantlčno majsko proslavo v Danceland dvorani s pohodom po mestu., Frank Cenen. Milnrauški drobiž Milaraukee. — Mirna vest je prva dobroto naprednjakov. A-ko v kakem ociru nima človek mirne vesti, tedaj je podlaga šibka. Tako se je zgodilo, da imamo veliko število nervoznih mestnih očetov, posebno še poraženi; oni sedaj računajo no notranjo silo. Primarne volitve so bile nekako presenečenje, ne v Mflwau-kee. pač pa v West Allisu. Nastavljeni so bili delavski zastopniki, v velikem številu. Želeti bi bilo, da zmagajo tudi pri glavnih volitvah. Pustimo stranke za enkrat pri miru; ozrimo se na dejstva. Videli bomo, da sedanji župan Miller ni bil v vseh ozirih naklonjen ljudstvu, oziroma Slovencem, kakor to trdijo nekateri. Njegovo geslo je: "kdor bo ma-zal, bo tudi vozil". Kje pa pride siromak v poštev pri tem? Ka drugi Htranf je dr. Baxter, o katerem menijo, da je trdnega prepričanja, priporočljiv. Nomini-ran je tudi naš rojak Loula Bren-kus kot mestni blagajnik. Mar mislite da bi bilo slabše za vas, če on zasede to mesto? I Dokaj pester radio program je oddal soc. pev. zbor "Nfcprej" 20. marca. Cas se nam bliža za skupno delovanje; če se ga nepoelu-žlmo. tedaj tudi ne bomo slišali več slovenskih radio proirsmov iz Mihvaufteeja. Z veliko naglico se nam bliža dan, kateri bo osUl v milem spominu marsikomu, dan 6. junija. Pevski in glaabeni dan je to v Paul ven lllndeehurg. M-tetni aprila pano v no Izvoljen sa M to 1« centralnem zepadu, pa si bo mislil nekdo, "saj to ni nič". Vabljeni ste, dragi rojaki in rojakinje, na naš dgn. Niste še doživeli ksj sličnega. Vsi tisti pa, ki želijo sodelovati ali tekmovati in se še niso prijavili, naj blagovolijo to storiti takoj, ker na zadnji teden ali uro se ne bomo mogli ozirati. Pevske in glasbene skupine, kakor tudi posamezni solisti, pridite, da vidimo in slišimo kdo je kdo. Ko to pišem, divja zunaj silen vihar, sneg se viša, mladina ae veseli, odgovoren oše in mati pa vsa potrta $ledaU v kruto i>o-dočnost, brez vsakdanjih sredstev. . .. , * Spet smo izgubili enega pionirja naše naselbine, John Pod-lesnika, v noči 18. marca. Bil je Jako marljiv. Pri eni družbi je delal celih 26 let, neprestano, seveda, kadar je bilo doeti dela, sedaj je pa bil tudi na počitnicah zraven drugih revežev. On je rešen, peč pa se moramo mi bojevati naprej. Ravno čiUm v Prosveti, da je skladba, katero priredi soc. pev. zbor "Naprej" 27. marca delo naših domačih sotrudnikov. To je hvslevredno. Sedaj, ko imamo vsi dovolj časa, naj bi se zbrali in sestavili kakšno večje delo v obliki operete? Taka tvorba, če bi se posrečila, bi imeU za nas veUk pomen, ker ravno v Ukfti skladbah smo mi nekoliko zaostali. Človek prav rad čiU dopise v Prosveti — saj so brez male izjeme vsi prav podučni. Pred več leti se je nsšlo število ostrih, o-sebnih napadov. Na tem mestu je danes, pametno tfradivo, zdravi nasveti. Časi se spreminjajo in z njimi tudi ml. . John Pa ulic h. —~~ Slovenski delavci in trgovci Cleveland, Ohlo_Ko grt človek na agitacijo bodisi za eno ali drugo stvar, sliši marsikaj zanimivega. Tako sem šel na agitacijo tudi jaz in sicer nabirat ogia-se za program slovenskega av skega društva "DeUvec." To društvo namreč priredi svoj prvi koncert v nedeljo, dne 8. aprila, ob 8. popoldne, del sem v večino slov. trgovin. . Vstopim ter povem, na kakšni poti sem ter vpraftam, ali bodo mogoče dali mal oglas v naš program, pa dobim odgovor: "Kaj, oglas? Slišite, rojak, nikakor se ne splača." "Zakaj ne," ga vprašam. "Hm, ali ne veste kam jadramo T "No, kam vendar? "Veate, naši ljudje fie upoštevajo nas; vam moram povedati resnice. Pri meni je na primer neka družina jemala na knjižico tali ko čaaa, kolikor časa sem hotel ali mogel dati, seveda ne d* bi kaj plačali, medtem časom je e-den od dotlčne družine dobil delo in kakor hitro je prejel plačo, so pozabili na našo trgovino ter šli k verižniku in jih cel teden nI bilo na spregled, ko pa jim je zmanjkalo denarja, pa pridejo in zahtevsjo zopet na puf." In takih se sliši mnogo. ' Torej, Slovenci v Clevelandu, kakor tudi po ostalih naselbinah širne Amerike, podpirajte — ne bom rekel samo alov., temveč male trgovce sploh, kajti pomisliti je trebs to, ds verižne trgovine so v rokah naših največjih nasprotnikov in iskoriščevalcev, tO je kapitalistov. L Delavci, pomislite, kam pridemo s tem. Priznati moram, da dobita, pri verižnikih nekatere stvari par centov ceneje, aH na drugtfg&rani plačate to, ne da bi vi to vedeli in koncem konca ste lshko prepričani, da kapiUllstl-čna verižna metla atremi in deluje ia to, da čim več denarja spravi Skupsj in pošlje svojim bosomunWall street. S Um uniči male trgovce. Danes na primer so verižne trgovine gosfe. Seveda je ugodno gospodinjam, ali kolflto časa ostanejo same kS-pitalistlčne trgovine, potem bo ns vaako miljo ali več ena trgovina nfc vaa kam vogalu, tedaj hočeš nočeš moraš priti, bodo rekli gospodje, ln bodo že poskrbeli, da bost« plačali s visokimi obrestmi tistot kar danes dopfte par centov ceneje, ako se sme Uko imenovati. Mislim, da ne. ker človek misli na primer, da škatljo konservlranegs sadja dobi ceneje kot pri domačem trgovcu, dočim je v resnici dražje plačana. kajti prvič Je manjša mara. drugič je pa ta stvar preizkušena, da je za 50 prbcentov.manj okusna kot pa ona, katero kupite pri domačeVt trgovcu. Torej Ae enkrat: Delevd. podpirajte svoja Mklh de lav- PONDELJEK, 28. MARCa -rmraTamrn-m-i i m ' Električni tok proti smrti S ^^^^rnmmmmmmmrnm a Avstralski profesor dr. Gould je napravil zanimive poakuae, da bi a tokom visoke tosti obudil navidezno mrtve k Življenju. Njegova metoda obstoji v tem, da zabotk Unko iglo, skozi katero teče tok, za de^t s kund pacientu v srce. V treh primerih jfc drugem geslu učenjaki še vedno prepirajo ai> Je kajenje aploh škodljivo? Prekomerno kar nje vaekakor. So morda ljudje, ki ga P1*1^ jo ln jih celo duševno poživlja, drugim pa utegne ailno škodovati. Omeniti je trebs i živčne motnje, bolezni dihalnih organov in <*» ter rak na jeziku. Lewin pripoveduje, da Je neki kadilec om^ ki Je pokadil v 24 urah 40 cigaret in 14 Dveleten otrok je umrl po nekoliko urah ssm-. »nto, ker je nekoiikokrat potegnil d,m očetovo pipo. Raziekovanja zadnjih I* < ' ^ da pride tem več nikotina < organizem. 1 hitreje kadiš. Pri salo hitrem kajenju gr« &2 odstotkov nikotina v dim. pri počesal do 4 odstotke. Zato kadi počasi! PONDEIJEK. 28. MARCA. Vesti iz Jugoslavije j (Izvirna poroti b U Juzo«Uvijc.) Ljubljana, 2. marca 1902. Znižanje plač državnih name-Vencev V skupščini ae začela razprava glede budžeta. Finančni minister je 29. t m. začel to debata a svojim referatom o državnem proračunu. Med drugim Jt? govoril tudi o znižanju plač državnim uradnikom in nameščencem. Minister je govoril, da so pri sestavljanju proračuna u-jrotovili, da manjka za dosego ravnovesja še 500 milijonov dinarjev. ki jih je bilo treba dobiti z znižanjem oeebnih izdatkov. Stali so pred dvema možatima: da odpustijo kakih 30,- 000 državnih uradnikov, ki bi jim pa morala država plačevati pokojnine, a bi pridobili s tem 500 milijonov, ali pa da ne odpustijo nikogar, pač pa vsem državnim nameščencem znižajo plače za nekoliko odstotkov. In finančni minister se je odločil za zadnje: vsem državnim nameščencem se bodo plače znižale za 5 do 11%. Finančni minister je še pripomnil, da bodo zniževali plače po razredih: višjim uradnikom bodo odtrgali več kot nižjim in onim v majhnih mestih, kjer so živila cenejša, več kot o-nim v mestih, ki So z živili draga. Novi proračun bo torej spet lepo presenečenje za one, ki imar jo državo za delodajalca. Ta delodajalec trga zadnje čase mesec za mesecem plače svojim nameščencem ter daje s tem zgled pristnim podjetnikom: da je rešitev krize v—znižanju delavskih plač. Sodniki in profesorji, učitelji in glavarji, železničarji in finan-carji — za veliko noč vam bodo vzeli 5 do 11% plače. Za pirhe. Novo ministrstvo, novi »trafiki.—Z novim proračunom, ki bo znižal državnim nameščencem zaradi varčevanja plače za 500 milijonov, pa se bo ustanovilo novo ministrstvo in z njim novi stroski. To je ministrstvo za fizično vzgojo naroda (za civilni militarizem). V to ministrstvo spada Sokol, gasilci, športna društva itd. Vse mora biti u-smcrjeno v čim ožjo spojitev športnih organizacij., Vse pod Sokola ali vsaj pod njegov vpliv. Za Sokola samega je v budžetu predvidenih 80 milijonov Din. Poleg ministra bo ministrstvo plačevalo Še krog 20 oseb za svojo pisarno. Vse zargdi varčevanja: državnim uslužbencem odtrgamo 500 milijonov zaradi varčevanja, in zaradi varčevanja bomo dali Sokolu 80 milijonov Din. Zakaj ustavijo obrata na Jesenicah? Kranjska industrijska družim, lastnica tovaren železa na Gorenjskem (Javornik, Dobrava, Sava), je 1. marca odpovedala službo vsem svojim delavcem in nameščencem. Odpovedni rok znaša 14 dni, kar pomeni, da postanejo vsi delavci teh tovaren s 15. marcem brezposelni. Zakaj je tovarna odpovedala delavcem? Ker namerava a 15. rnau-em ukiniti vsako obrstovs-".!<•• /akaj ustavi obratovanje? Z Jesenic so prihajale zadnje čase i><»gostoma take vesti o redukcijah in o popolni ustsvutvi obratov. Kranjska industrijska družba, poleg Trboveljske premogovne družbe največje podpri nas, trdi, da Ji je finančno nemogoče dalje voditi '"varne. Predaja železnih pro-v je alaba, zadnje Čase »o e" neznanec delom. 2e tedaj pa je družba pripomnila: če ne dobimo posojila in se stanje ne zboljša, bomo morali obratovanje spet ustaviti. In zdaj je tisti čaa prišel: družba posojila ni dobila. Treba je novega manevra. Pa je spet odpovedala vsemu delavstvu in s 15. marcem bo tovarniške peči pogasila, delavci pa ostanejo na cesti. Dvoje bi družba rada doaegla a tem: dobiti posojilo in prisiliti vlado, da prepove uvažanje železnih produktov is inozemstva. Kapital družbe bi ae povišal in povišal bi se konzum. Tistih 10,000 življenj na Dobravi* Savi in Javorniku pa naj pomaga s svojim obupom gospodom delničarjem do novega bogastva. Delavčev plačilni lisi j Neki, ljubljanski dnevnik poroča o tem, kakšen je plačilni list delavca. Neki železničar je prejel takle mesečni plačilni list: plača znaša 1144 Din, premija 253 Din, skupno torej 1397 Din. Družina ima € članov in bi se ta družina s to plačo lahko še nekako preživljala — Če bi delavec res dobil ta denar v roke. Toda k tem prejemkom pridejo Še odtegljaji: 147 Din novega 5'/« odtegljaja, 77 Din stanarine za stanovanje v koloniji, 33 Din bolniški fond, 130 Din za starostno zavarovanje, 20 Din neposredni davek, 30 Din kuluk in 700 Din predujem-^skupsj 986 Din. Tako je dobil delavec, hrani tel j 6-Članske družine dne 1. marca na roko le 216 Din. S tem naj živi družina do konca marca! Konja za tri kovale, kravo sa stotak Pri St. Jerneju ns Dolenjskem je te dni nekdo prodal svojega konja za pet kovačev, za 50 Din. Ker pa je moral dati 10 Din me-Šetarine in za liter vina, je dobil za konja prav zg. prav le 32 Din — malo več kot pot dolarja. Da pa mnogi kmetje v stiski prodajajo svoje krave tudi za 100 do 200 Din, je tudi zna.no. Mesarji pa govorijo stalno, da delajo z izgubo . . - Procesi li požari sa MAplabAin Obsodba treh goriških Staven-cev—Epilog dvojnega umora pred 11 leti—Požsr v šoli— Fsšlstična vaba za slovensko deeo Gorica, 11. marca 1982. Pred tukajšnjim sodiščem ao se te dni znova vršili trije procesi proti slovenskim mladeničem, ki so zbežali čez mejo. V kontumacu sta bila obsojena 21-letni Ciril Prižon in 18-letni Bo-gumlr Širok na kazen po 5 mesecev zapora in 240 Ur globe. Anton Msrtinuzzl iz Renč je prav tako brez potnega lists zbežal čez mejo in se na ts nsčin odtegnil vojsškim dolžnostim, ker bi morsl k nsboru. Goriški pre-tor gs je obsodil ns mesec dpi zapora in na globo 2000 lir, toda pogojno. Ivan Berlot iz Movske-ga pa je bil lani v Jugoslaviji. Tudi on Je potoval brez potnega lista. Sodnik v Kanalu ga je zaradi tega v kontumacu obsodil na leto dni zapora. Pred kratkim pa so v Kanalu zvedeli, da je Berlot v Zadru. Obvestili so za-darsko policijo, kl ga Je aretirala in je bil sedaj prignan v Kanal. Pred 11 leti se je ¥ Rihenber-gu izvršil roparski napad v Ml-heljevi gostilni. Pred hišo je bil ustreljen kmet Martin Birsa, ko je bežal pred roparjL Roparji so odnesli is gostilne neksj densr-Js in dragocenosti. Bdi so to štirje mladi mošje, ki ao jih na-slednjega dne opazili, ko ao pili pri 2ivcu v Skopem. Tam jib je Iztaknil brigadir Picchi. Se preden ps jih Je nsgovoril ao tudi Ajegs ustrelili. Ko je prlhitel neki drugi oroftnlk brfgsdirju ns pomoč, bo oddali še nanj neksj strelov, nato pa sbetsll. Neksj mesecev pozneje so kgrsblnjer-ji aretirali tri osumljence. Eden je umri v zsporu, dvs ps sts blls pred poroto oproščena, ker jim niso mogli ničeasr doksssti. Sodišče je iskalo šs četrtega osumljence Lovrence Vovks is Oaps v Istri, kl je imel takrat 19 let. Vovk ps ae Js do L IfM klatil po inosemstvu. Bil je na Češko-slovaškem, v Avstriji in drugod. Na Češkoslovaškem so ga 1. 1928 aretirali. Pred goriško poroto je bil kmalu potem obaojen na 2& let ječe. Na njegov priziv je sledila sedaj druga porotna obravnava v Trstu. Vovka ao obsodili te dni na 12 let zapora. Gaspare Tel lan iz Paaiana je bil poštni upravitelj v Grahovem. Lani je poneveril 4700 lir in pobegnil. V Gorici so imeli te dni proces in so Tellana v kontumacu obsodili na 14 mesecev zapora. V Gornjem Lokovcu je zgorelo poslopje, v katerem je bila nastanjena osnovna Šola. Streha je bila slamnata, pod njo pa spravljeno seno. Požar je nastal bržkone po neprevidnosti udeležencev nekega večernega tečaja, ki se je vršil v šoli. Poslopje je bilo last Antona Mraka. Preiskava še traja. V balilsko organizacijo vabijo slovenske otroke na vse načine. V sadnjem čšsu jih celoza-varujejo za primer nezgode. Pred dnevi pa se je neki deček, ki je bU v goriški balilski organizaciji in tudi zavarovan, močno ponesrečil. Starši so pričako-vsli, da bodo dobili zavarovalnino in da bo tako njjhov otrok do smrti preskrbljen. Stvar se je vlekla na dolgo, te dni pa je do-šel iz Rima staršem dekret, da je dovoljena njihovemu ponesrečenemu sinu enkratna izredna podpora v znesku 3800 lir. Poglavitno o dohodninskem davku Kar je najbolj važno zapomniti si glede dohodninskega dav-ks (ineonu- tax), je sledeče: | 1. Vsak samec (oziroma mož ne živeč z ženo), ki je v 1. 1031 zaslužil $1500 ali več, mora prijaviti svoj dohodek (file a re-turn). 2. Vsaka poročena oseba, ki je zaslužila 1. HKU $8600 ali vsč, mora prijaviti stoj dohodek. 3. Dsn 15. marca je zadnji dan za prijavo dohodka. Da ae izračuna, koliko davka je treba plačati, naj samec odbija $1600 in poročena oseba $9500 ima tudi takozvani "hesd of s family" (vdovec z otroki, brat z m'ajšimi sestricami itd.), ne pa mož, katerega družina živi v starem kraju. Nadslje naj vsakdo odbije po $400 (credit for dependents) ss vaško osebo, ki je odvisna od njegovega zaslužka), na pr. otroke — brez razlike na to, kjer naj živijo. Ni dovoljeno odbiti $400 za ženo. Od ostanka ss {zrsčuns dolžni dsvek po gotovem odstotku. Odstotek sedsj znaša eden in pol odsto zs prvih $4000 dohodks čes odbitke. Za večje dohodke znaša odstotek 3 oziroma 5. Zs nsjvišjc dohodke je treba plačati še dodstsn odstotek (surtax), kl znaša do 20'J za dohodke čez $100,000. Za manjše dohodke naj se na koncu še odbije 26%, U odbitek veljs za vas zaslužke v pravem zmialu besede (esmed income). Ti predpis) veljsjo zs amerlš-ke državljane In ta tukaj nastanjene Inozemce. Kar ae tiče začasno bivajoči h inozemcev (non p k o s v e t a resident aliens) mora delodajalec takoj odbiti znesek, ki naj služi za plačilo dohodarine. Ali malo je takih začasno pripušče-nih inosemcev, ki smejo zaslužiti; večinoma gre za umetnike. Kdorkoli se nahaja v Združenih državah ln tukaj dela brez oaira na to, dali namerava povrniti se v stari kraj, se smatra kot nastanjen inasemec in ima iste davčne dolžnosti in pravice kot ameriški državljan.—Flia. jecar prepovedal citanje -nevarnih- knjig Na delavske kaanjence pszijo z bistrim očenom PHtsburgh, Pa. — (FP)—Ani hi Šteli Rasefskyjevi, ki sta zaprti v prisilni delavnici okraja Allegheny radi lanskih izgredov v stavki rudarjev pri Wildwoo-du, je glavni ječar Broun prepovedal Čitanje dveh knjig: "La-bor and Coal*' in "Labor and Au-tomobiles," kateri je izdala La-bor Research asociacija. V knjigah so opisane razmere in pred-nešeni problemi teh dveh industrij z objektivnega delavskega vidika in sta priznani kot prvo« vrstni študiji. Ječar Broun pa je po zapleni-tvi izjavil, da ne more dopustiti, da bi jetnici čltali "te radi-kslne knjige o komunizmu." Prsvi, da bi dobil ukor od sodnika, ako bi to dovolil. Štela Rasefsky je stara 10 let, hči rudarja in po poklicu bolničarka. Obsojena je bila na dve leti zapora s svojo sestro vred, ker se je pridružile rudarjem na piketnl atražl, kjer je prišlo do spopada a policijo in do uboja Mike Zlgarlca. Namesto da bi bili poslani v zapor kompanijski pobojniki, ki so povzročili nemire in uboj, pa je aodišče obsodilo večje število rudarjev. Razna zanimivosti J »m1 "' ! Konzerviranje jajc s oljem j Jajca ae ohranijo delj časa nepokvarjena le, če so hermetič-no zaprta do okoliee. Zaradi tega se po nsjnovejlem postopku pomsksjo v olje, In sicer v zaprti posodi in pod znižsnim Irsčnim tlakom. Ko je jajce v olju, se spusti v posodo ogljikova kislina, ki vtisne drobno plaat olja v vae drobne pore jajčne lupine in na ta način vsebino ne-produšno zapre. Poslsj ss ns morejo v jajcu razvijsti niti gljivice plesni niti bskterije, prav tako ps se jajce tudi ne more izsušiti. Po tem postopku konssvlrans jajca izguba v desetih mesecih komaj tisočinko svoje teže, okus ps ostsne popolnoma nsspremenjen. v Ceškt brssposebil pojdejo v Afriko Češko ministrstvo sa socialno politiko js dovršilo nsčrt, ki predvidevs emigracijo brezposelnih Cehoslovskov v Maroko in ns Korziko, Tudi Francijs bo sprejela neksj ljudi, vsndsr bo trsba večji del bresposelnih, ki Jih je .zdaj že blisu 600,000, odriniti v francoske kolonije. (Nadaljevanje • 8 t atranl.) cem naklonjena podjetja, s tem boate atorili kos svoje delavske dolžnosti napram svojim sodelavcem trpinom. Proč s kapitaliatič-nim volkom, ki vam kaže oatre zobe v namenu, da pogoltne vas, kar je delavskega. Rojaki v Ctevelandu, ne posa-bite, da je dne 3. aprila dan delavcev, koncert "Delavca" v SD dvorani na K. 100 Prince ave. To je slovenski pevski zbor, odsek aoc. kluba št. 28 JHF. ki priredi svoj prvi koncert omenjenega dne ob 3. uri popoldne. Naši pevci ao pridno ua delu in obeta se mnogo razvedrila. Moški in mešan zbor se marljivo učita, nič msnj pa tudi naAi okteti, kvarteti, duetl in solisti, pa tudi ženski zbor veselo prepeva. Po koncertu bo uprizorjena igra "Rudarji," ki js zelo primerne sedsnjim razmeram. Videli boste tudi kranjskega Janeza, kako se bo postavil ta junak, ko se naje ln okrepča, na-meato da bi plsčal avoj račun, pa kar po kranjsko zagrabi postreš-čka, ga vrte na mizo ter gs še natepe, potem tpa jo odkuri, ne da bi rekel niti good*bye. Po končanem programu bo prosta zabava In ples. K obširnemu programu je vstopnina le 50c. Ne pozabite! Anton Zeleznlk, Tudi o združenju Hpringfieid. 111___Mnogo se piše o združenju aoc. in kom, stranke. Prišlo bo do združitve, ko pride do večjega preobrata in večjih potreb po združitvi, saj sta socialist in komunist brsts. Se malo naj mllltarlstl zarožljajo, pa se bodo delavci naveličali ubijati drug drugega in bodo zahtevali svoje. Tako občutna depresije v pro-ftlih 32 letih gotovo ša ni bilo, vsaj- ksr jsz pomnim. Sls pa bo še tako daleč naprej, da je ne bo nihče drugi mogel rešiti kot aoc. in kom. akupno. Stari in mladi ljudje morajo umirati od glada, pa imamo povsod vsega dovolj. Ali je to mogoče v civilizirani državi? Je, ksr tsko hočajo kapitalisti ln njihov sistem. Tega Je treba odpraviti, pa bodo odpravljene vae krivice. Nadomestiti ga je treba s pravičnim sistemom, tako da bodo ljudje živeli kot ljudje. Demokratje in rspubllksncl so si brstje; med njimi nI rsslike. Delsvcl bodo morali pomggtl s temi zsjedslci pri volltvsh. A, G oran z. Nsš prvi koncert Cleveland. O. — Zima Js fte akoro minila Ui spomladanski dnevi so vssk dsn bliža. Že dolgo Čsss ni bilo v nsši nssslbini nobene prireditve, zdsj, ko se bliža aesons raznih zsbsv ln koncertov, ae je psviki zbor "Delsvec", odsek aoc. kluba št. 28 JSZ zsvzel, ds priredi koncert dns 3, aprila v Slovenski delavski dvorani na E. 109 in Prince ave. Pevski zbor "Delgvss" se js orgsnizirsl po klubu št. 28 JSZ pred neksko petimi meseci. Zbor se je ustsnovil Iz samih moških, po številu 10 sli 18, ksr je gotove premalo ta pevski zbor. Pevovodja je g. John Gom-bač, ki se sa zbor dobro zanima in skrbno uči. Dokaz temu je, da je sedaj zbor zmožen zapeti Še več pesmi kot se jih potrebuje za en koncert. ' Kakor omenjeno, tbor je bil ustanovljen is skoro premalo skupine, toda navtoči niso nameravali ostati pri tem, ampak ao imeli v načrtu organisirati in u-stanoviti tudi mešan zbor. Izrabili ao prHlko in šli na delo, ob-činstvo pa tudi 'njim na roke. Kmalu po ustanovitvi moškega zbora je že bil mešan tbor in število se je podvojilo. Sedaj bo število kmalu potrojeno. Zbor šteje sedaj 33 pevcev in pevk. To bo njegov prvi koncert in prvi nastop. Občinstvo se bo gotovo udeležilo tega koncerta in napolnilo dvorano. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina bo samo 50c. Izvajane bodo razne točke. Mešani zbori, moški zbori, okteti, kvarteti, dvoapavi ln solisti. Poleg tega nastopi tbor "Zarja", odsek soc. kluba Št 27 JSZ. Pevski tbor "Zarja" je tnan kot eden najboljših slovenskih pevskih aborov v Ameriki. Zelo zanimiv bo tudi nastop češkega soc. pev. tbora "Vojsn", Po koncertu igra "Rudsrjr in >ki. ]»rila bodo pa po polovični ceni, Stregle bodo brhke člsnlcs, Kandidatke v mestni svet, katerim smo pri primarnih volit« vah dsll največ glssov, so obljubili, ds nss ns tem ssbavnem večeru posetijo In nsm rasloše svoje politične dlje. Kot sem sUšo-Is, nss bo prišsl tudi župsn D. Hoan pozdravit. < 2ellm, ds bi nobeden člsn sil Člsnlcs ts večer ostsl doms In ds privedejo seboj vss prljstelje in prljsteljice nsšegs društvs in ss tsko bolj podrobno setnsnlmo pri vesslju tsr dossšemo vas J moralen uspeh, ksjtl ns finsnč-nl uspeh itak ne moremo misliti. Mary Veronlch, člsnlcs. "Delavec js rss revež" Akron, O. — Zsdnjs čsse čl« tsm dopiss o združenju socitll-stične stranks s komunistično. Rszvidno ps Je, ds so voditelji o-boh proti združenju, ksr Je logično. Kajti, čs se to stori, potem ni treba vsč toliko voditeljev; bil* bi Jih msnj in atroškl bi tu-di bili manjši. Ako ps bi bilo tem IJudsm v resnici zs delsvsko izobrazbo, bi delovali ta združenje, ne ps šs proti. SsJ vendar ta« mi pojejo, da v združenju je moč, čudno ae ml tdi, ker imata obe atranki Isti cilj. Delavec Je ras revež. Vssk gs posna — za denar, a kadar ga nima, ga tudi tako zvanl prijatelji sovražijo. Toliko za danes. J*hs Mesojedec. Razveseljivo poročilo Fsrrell, Ps. — Po treh mese-elh brez dels pri American ftheet and Tin Piate Co., bo zopet ta-čslo t delom t 4. aprilom. Itmed 30 peči Jih bo zaobretovaio 20 ali 66'-. Več kot 2,000 delavcev bo Imelo topat svoj taalužek. Naročilo so dobili za 2.320,000 "ba-ae-boses tln plates" pri Ameri-san Csn Co. To nsročllo zadostuje zs 6 mesecev dala. H tem pa nI rečeno, da bo kdo Žagar. . jtilflOL . .. PM08V "Iz Zavetišča ao rae spodili četrti večer, M. da je proti predpisom dati prenočišče eni osebi več kot trikrat zaporedoma. Tisto noč —'" 'Tredptst. . r je spet aegel v besedo MusU-fa. "Svinje! Uh, če bi mogel napraviti tako, da bi tinti jetični hudič in tista vampasU baba prišla na cesto po zimi za par tednov — prav nič bi ne odlašal. Potem bi pozabila na tiste umazane predpise." s Sicer pa je vae skupaj ena aama velika evi-njarija in tisto zavetišče bi brez Skrbi lahko podrli — mi bi ne bili dosti na slabšem. Saj so si oavojUi celo poslopje zase, samo eno edino sobo so pustili nam, ki nam je bilo vae poslopje ns-menjeno. Tsksle dobrodelnost! Hudič jo vzemi! Nu, kje si potem spsir "Pri Levu. Dokler sem imel denar, sem tja hodil spat. Potem sem spal v neki iupi na ži-vinskem sejmu — prve dni je bilo notri malo slame, zdaj je nI več ln se ne da spati Um. Po trije, štirje se stiskamo akupaj in prezebamo do jutra. Da bi spali, je premraz." "Hmm." MusUfa se je zamislil. "Čakaj, jaz poznam nekega hlapca, mogoče te bo pustil spati pri sebi v hlevu. Jutri grevs ps skupsj za delom, mislim ds bovs doblls kaj, nekaj sem .danes že izvohal. Da se le skozi zimo prerineš, spomladi, ko začno zidati, boš že dobil kakšno delo pri zidanju. Potem boš na konju. Obleko si boš lahko spet napravil in človek boš spet In i>otem boš lahko dobil kakšno boljšo službo. Korajža velja, Albert, obupovati ne smeš." , "Bova šla spomladi skupaj k zidarjem?" "Skupaj ?" Mustafa se je cinično zasmejal. "Nak, AlMrt, stalnemu delu aem ae bil že zdavnaj odvadil. Dokler aem bil pri volji delati, ml niso dali dela, zdaj ga pa ne maram. Cemu bi delal, ko pa Uko lahko živim? Ne rečem, eem-petja kak dan — ampak da bi delal dan za dnevom, vedno eno In isto, nak, to ni več zame. Takole sem bolj proet. S Uboj je druga, Ube *e ni opijsnils takale prostost vsgsbundskegs življenja, barabskega življenja, zato še lahko 1* sUneš zopet človek in kdo ve, če ne boš nekoč še apoštoven človek, ha, ha. Ampak kdorkoli osune med nami malo dalj časa, pol leU, eno leto, to ja naš za zmerom. Tebe ae ml zdi škoda (tudi mene ao nekoč pomilovall: Skoda fanta!), mlad ai še . . . Eh, pa kaj bi toliko govoril — rajši epijva vaak ša po enegi ... Lažje nama bo potem .. ." Večerni mrak je našel AlberU in Muatafo — pijana. V kotu beznice sU se tiščala in tako mehko jima je bilo v prsih, da sU ae v objemu zjokala. V MuSUfl se je zbudil očetoekemu podobe* občutek in v mislih In ns glas je zatrjeval. da ne bo dopustil, da bi ss Albsrt izgubil v blstu velemeeU, da mu bo pomagsl, celo delal zsnj, če bo treba, Albert pa je venomer ponavljal: "MusUfa, ti nisi baraba, ti al dober, zelo dober človek!" "Kakšen človek!" ae je jezil oni. "živina. Baraba eem. Nepridiprav in prldanič. Smrdljiva uš." "Reci, kar hočeš," ga je objel Albert, "dober človek si pa le." Tisto noč sU oba spala v hlevu pri hlapcu Matevžu in konjsko hrianje jim je bila sladka uspavanka. vat Kakor kamnu, ki ee odtrga od pečine vleoko v gori ter se nevzdržema vali po strmini proti močvirni dolini, Uko je bilo Albertu. In kakor se kamen poUm, ko ee njegove pot končs v m ič vir ju pod strmino, polagoma bolj ln bolj pogreza v spolzko blsto, Uko ee je godilo tudi Albertu. Vsak dsn je bil Albert bolj Izgubljen. Tisti ponos kmečkega proteUrca, ki ga Je bil prinesel s seboj s kmetov in ki Je v njem budil ogorčen odpor proti miloščini, je bil izginil; srsm, ki mu je bil branil prosjačiti, ga je bil zapustil. Nikjer sapisana resnica, da glad ne (»osna ponosa in eramu, se je pri Albertu popolnoma uveljavila. * NI moglo biti drugače. Albert je bil v velemestu sam, brez opore; nihče mu ni hotel pomagati iz močvirja na trdna tU. Prav za prav to ne velja za vse, ker nekateri (Boasnec Mustafa na primer) bi mu bili radi pomagali, toda to so bili. izgubljenci, ki niti sami sebi niso mogli pomagati. Tisti, ki bi bili lahko pomagali izgubljenemu fantu s kmetov, pa ga niso niti hoteli videti. Vsled tega je bilo Albertu usojeno, da konča prav na dnu. Prve tedne v mestu se je Albertu mnogokrat vrinilo v možgane vprašanje, kako to, da imajo nekateri ljudje vsega preveč, drugi pa morajo Uko rekoč počasi:od lakote crkavati. Odgovora U sebe ni dobil, ker gs je preje popadla mračna topost sestradanega psa, ki lačno voha po smetiščih za koščkom zavrženega kruha ali oglodano koetjo, za vse drugo okrog sebe pa ae prav nič ne zanima. Kruh! Za delom Albert ni več gledal, ni utegnil misliti na to, ker Je vedno prevevala vse njegovo sestradano bitje samo edina misel : Kje dobiti hrane za prazni želodec. K Židovki že ni več hodil. Saj bi mu to tako ali tako ne koristilo. Tja so prihajali gospodarji iskst le hlspce in služsbnike, in njegs gotovo nihče ne bi maral vzeti, ker je bil ves rszcapan in zanemarjen. Takemu človeku pač nihče ne more zaupati , . . Albertu je Uko prfcosUlo samo dvoje: ali se preživljati s prosjačenjem ali pa si s silo in zvijsčo preskrbeti potrebna sredstva za življenje. Toda, da bi poeegel po tujem bUgu, na to ni bil še mialll; preoeUlo Je beračenje. Ljudska kuhinja, kjer je dvakrat, včasih trikrat ns teden dobil skodelico redke, skoro nezabeljene plaže za kosilo; kuhlnjs očetov k* pucinov ali frančiškanov, ki so se z loncem fi-žolove Juhe ali ričeU za siromake darežljivim vernikom in svojemu Bogu obdolžili za dane -darove; sempatja se Je našel celo kak meščan, ki se Je usmilil reveža ter mu privoščil dinar ali dva; in nekatere kmečke mamice, ki so v mestu vsak dan prodajale maslo, jajca, kureti-no in kruh, so tudi imele košček srca za mladega Izgubljenca. Tako ae js Živelo. Grenko, ponižujoče je sicer bilo to življenje, toda živelo se je. In to je bilo glsvno. Spomladi se obrne na bolje, je včasih zazvenelo rahlo v Albertu. Toda dotlej Je treba živeti. Kakorkoli . . . Z MueUfo nisU bila dolgo časa skupaj. Drugi dan sU skupaj delala ln zaslužila nekaj de-seUkov, ki sU jih zvečer pustila v zakotni gostilni. Jedla sU in — pila. Kakor prejšnji dan. "Vlš, Albert," je dejal MusUfa, "Ukole, z žganjem, se potolažiš, in če ga spiješ dovolj, ee ozračje okrog Ube vsaj malce razjasni in U prokleU godla, ki gazimo po nji, se ti vidi prijaznejša. Kadar se jaz naarjcam U zelene tolažbe, se zdim sam eebi nekam lažji in Uko mi je pri duši, ko da plavam vieoko v zraku in gledam s prezirom na to močvirje, ki mu pravijo svet In v takih trenutkih si celo domišljam, da eem človek, vsi tisti Uko imenovani spoštovani ljudje, ki na nas s viška gledajo ln nosove tlhajo nad nsml, pa so tedaj v mojih očeh ogabna živina. Nu, saj to tudi so. Drugi dan Imam seveda glavobol ln pred rszbolenlmi očmi mi lebdi tems, ki je ne razsvetljuje nobena lučka ln ki jo spet rszžene sa nekaj ur — žganje. Se, neka j kozsrčkov žganja, Albert, ln spet bom človek kakor sem bil nekoč, evet se ml bo vtjdel lepši — kskor nekdaj, ko eem bil Še epoštovsn Človek in sem pričakoval od žlv-Ijnja vee, samo lega ne, kar ml je podelilo —• in — o, pa saj me boš videl in slišal... Jutri pa težka glava ln ozmerjal se bom z neumno šivlno, golaznijo, umazana uš si bom rekel. Je pač Uko in nič drugače. Lahko bi bilo drugače, pa al in takile črvi smo bres moči, sami tega ne moremo spremeniti. Hudič!" (Daljo prthodajtU MOGOČNI JUPITER Ozrimo se ob jasni zimski noči na nebesni a vod, ko ja prižgal \se svoje lestence. Nad južno- v* hodni m obzorjem opazimo v o-zveidju l*va poeebno močno se lcskeUjočo zvezdo: to je planet Jupiter, ki je v naših zimskih nočeh eden najlepših okraakov neba. Sedaj ga Je videti posebno lopo, ker vzhaja kmalu po »<;ftčnem zahodu; to pa le nekaj mncetfv. V avgustu, ko bo prevalil komaj pet in dvajsetInko svoja poti bo prišel obenem s našo Zemljo, ki bo ukrat imela že dobro polovico poti za seboj, v isto smer s Srnicam. Sijaj U zve* /de bo stopnjema ugašal in nekaj m < secev J« jpaše »čl ne bodo vn mogle najti mod tisoči zvezd, ki jih vidijo na nebe«u. ta cd nekdaj je prva naloga svrodjn 0**a v tem, da določi le-gn, rrzdeljo in kretanje nebes-rtih teles, /v- / . * • 1 Vaa pojaaniU daje vodatvo tiskarne Cene zmerne, unij ako delo prva vrste PišJU po informacije na naetov: S. N. P. J. PRINTERY 2657-69 So. Lanrodale A veno« CHICAGO^JLL. TAM SE DOBE NA ŽELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA