§trv. 26_CENA 20 DIN Ptuj, dne 14. julija 1961 Letnik XIV Naš E»tu.i je boflat s kulturn'O- zflodovinskimi spomeniki in je sam po sebi značilno sre'dn^eve- ško mesto ter ima okolico, ki je obdarjena z izrednimi lepotami in bogata po etncgrafskih značilno- stih. Vsak turist bo našel na tem delu slovenske zemlje v iz.obilju tisto, tolozeni temelji za hotel in so se zaičela gradbena de;a. Hotel bo zgraijen v letu 1961 in leta 1962 bo nudi; turistom pre- nočišča in hrano. Imei bo 56 le- žišč, 230 sedežev, restavracijo, kavaimo, bife in hailoško klet. V hotehi bo tudi konferenčn,» soba za 25 ljudi. Hoteil bo imel dve vrta: pred hotelom in za hoteom. Stall ^ na-prcmetni točki v bld- žind železniške postage. S tem bo končno rešeno vprašanje preno- čišč v Ptuju. V grajski restavraciji, ki spada med najlepše restavracije v se- verovzhod ni Sloveniji bo ipcdjet- .>e »Slovenske gorice«, ki je resta- vracijo zgradiiio, letos uredi'iio še Icikail za kmečko sobo tako, da bo y grajski restavraciji pcileg velike in lovske sobe še le»x> opremlje- na kmečka soba, ki .>e bile že od- prta 1. maja :et<5s. Ob tej priliki v imenu Turističnega društva najlepša hvala delavskemu knlek- tivu »Slovenske gorice« in agilne- mu direktorju podjetja tov. Fran- cu Krivcu. Skoraj \ise ptujske gostilne so v zadnjih letih svcje prostore in sanitarije lopo uredi «, n. pr. »Be- M_ križ«. Zupančič, Novi svet, Bra- čič, Gostilna pri sejmišču, Za- družna gostilna Breg in bife na ko!odv.-ru. Letos si ureja svoje pr-^tore in sanitarije gostilna »Pri Roziki« ki si je že pred le- ti uredia svoi lepi vrt. Tudi go- stilna Pri p-šti si bo v nekaj le- tih razširila in uredila svoje go- stinske prostore in sanitarije. Ta- ko bcjdo v petih letih vsa gosti- šča sodobno urejena in bodo lah- ko nudila turistom poleg lepih in zdravih prostrrov tudi pristna ha- :oška in slovenjegoriška vina ter Pfistra in okusna .jedila. Ponr^vno bo treba odpreti v letnem času tudi g^-^tišče »Švebo^^em« v Hra- stovcu. Pomožno gostišče bo tre- ba organizitati tudi v Podilehniku v bivši Ornikovi vili. Za razvoj turizma bo prav tako pcmembno letno kopali.šče, ki bo zqra.fen-. blizu n'.ve hidrocentra- le Hajdoše pri Ptuju. Ko.pališče bo uporab jalo teplo vrdo (ca. 25 C), ki bn prišla iz generator- jev hidrocentrale. Po'eq kooaiišča bo urejeno šp-irtno igrišče. Ker bo nacta'o z greditvijo hidrroentrale 3 km dolgo in 1 km .široko jeze- ro, bodo ustvarjeni vsi pogoji za čolnarjenje. Ob jezeru bo prstav- iT^n camping, bife in weekend hi- šice. / Let-višče Bori bo v petih letih p-nvečalo kapaciteto ležišč na 100. So'be boá< imele toplo in mrz-'o vodo, centralno kurjavo in kopal- nico. Uprava letovišča gradi sedaj knpadišče — bazen v veikosti 25 №=trov. Kopailišce bc primerno tu- di za p'avalne tekme. Turistično dirustTO Gomila v Slovenskih aoricah si je postavilo za nalogo urediti pri razg edniku 4o6tišče v obliki skvenjegoriške zidanice, ki bo imela 4 ležišča. Na Ptujski gori, ki je naš naj- pomembne.iši gotski spom.enik. bo potrebno sodobno gostišče in ustanoviti turist ircno društvo. Prav tako je potrebno gostišče v Domavi, kjer je pomemben kul- tuimozgod'civinski spomenik — ba- ročni grad. Še letos je treba cdipreti gosti- šče na Mestnem vrhu. ki je bilo pred leti ukinjeno. Tudi v Ljud- skem vrtu, ki je naj'eipša točka v Ptuju in kjer je sedaj urejeno otroško igrišče ter ribnik, je tu- di pTitrebno gostišče. Stara stavba bi se moraa podreti in zgraditi nova. ki naj bi bila v lovskem slogu. V nekaj letih mcramo do- seči, da bosta na'Stali na Okiču in na Dravinjskem -vrhu v Halozah prep>otrebni gostišči. Gostišči bi bili velikega pomena za razvoj turizma v najlepšem dellu Ha'oz. Pomagati bo treba tudi mest- nemu muzeju v Ptuju, da bo pre- nesel zbirko vinarskega muzeje iz stolpa ob Dravi v prostore г-в gradu. Stolp bi bil primeren za razne razstave ali pa bi ga bilo mogoče spremeniti v pcsebno cpremljen gostinski obrat. Ponov- no bo treba oživeti tudi ptujsko razstavo kot kmetijsko razstavo okraja Maribor, morda celo pod okri jem Mariboirskega tedna. Med ostai'e naitge za izboljšanje turizma v ptujski občini spada še ureditev cest v Slovenskih gori- cah in Halozah. Prav tako je treba še poživeti avtcbusni promet v ptujski občini in .jo povezati z avtobusnim prometom z drugimi sosednimi okra.jd in občinami. Organizirati je treba tudi pro- dajo spominčkov v restavTaci.ti na gradu. V šolah bo treba uvesti obveizen pouk o kultumozg^odo- vinskih spomenikih in prirodnih lepotah Ptuja in .ptujske cikolioe. Persi>ektivni program Turistič- nega društva v Ptuju .je precej obširen in ga bo moral izvajati Obč. LO Ptuj ob pomoči érustva več let. Vsekakor pa s€' bo na ta^k način po nekaj letih zunanje lice Ptuja precej spremenilo ter pri- vabilo še več domačih in tujih turistov. Le na ta način se bo lahko severovzhodna Slovenija, ki ima vse pogoje, turdsttično primer- no dvignila, njene prirodne lepo- te ter kulttirnc-zgodovinski spo- meniki pa bedo dostopni najšir- šemu krogu domačih in tujih tu- ristov. Jciže Maučec Praznik šoferjev Vsako leto 13. julija praznuje- jo šoferji svoj praznik. Letos je bila njihova proslava obenem tu- di ipočastitev 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Ta da- tum so šoferji izbrali zato, ker so 13. .julija 1943 prvič stopile v akcijo prve partizans'xe mobilne enote, ki so sodelovale pri zavzet- ju Žužemberka in jim je pripadel levji delež pri zmagi, ki jo je slavila partizanska vojska tistega dne. Ta dogodek in tudi poznej- še akcije mobilnih enot vzbujajo danes zavest pri slehernem šo- ferju, najsi je poklicni šofer ali šofer amater. Avtomoto zveza Slovenije je praznovala dan šoferjev po vsej Sloveniji v nedeljo 9. julija. V Ptuju je bila tega dne povorka motornih vozil z območja ptuj- ske občine. Kolona vozil je imela zbirališče na Bregu in je krenila preko novega mostu mimo nove lekarne, okrog gradu m po Pre- šernovi ulici na Trg mladinskih delovnih brigad, od tam pa na živilski trg, kjer so se vonla zbrala pred svečano tribuno. V sprevodu je sodelovalo preko 70 motornih vozil. Na čelu kolo- ne .so vozili pripadniki ljudske milice, za nj'mi pa .so se uvrstila v sprevod vozila podjetij in usta- nov: Rdpčeoa križa. Avtotrans- borta, Petovie. Slovenskih goric, Panonije. Avtomoto društva Ptuj, in drugih. Vozila so bila lepo okrašena tn letaki z napisi kot na primer: Vse sile za varnost v prometu!, Utrjujmo prometno disciplino!, V treznem vozaču zdrav duh!, Vsak šofer bodi član združenja! in podobna. Kolono je spremljala godba DPD Svobode Ptuj, ki je skrbela za dobro vo- ljo gledalcev in šoferjev v spre- vodu, Na živilskem trgu se je ko- lona ustavila pred okrašeno tri- buno. Na tej se .je zbrala skupi- na političnih in upravnih funk- cionarjev občine in okraja, kakor: predsednica ObLO Ptuj Lojzka Stropnikova, sekretar ObčK ZKS Ptuj Janko Vogrinec. predsednik ObO SZDL Ptuj Branko Gorjup in drugi. Prisotne je pozdravil pred- sednik ptujskega združenja šofer- jev m avtomehanikov Ivan Pšajd. Sledili so nagovori Branka Gor- jupa. Rudija Novaka, Toneta Igliča. Vsi so spregovorili o po- menu praznovanja ter o nalogah in problemih združenja-šoferjev tn avtomehanikov. Po slavnostnih govorih je Ivan Pšajd razdelil nagrade in pri- znanja šoferjem, ki so v desetih letih obstoja združenja največ prispevali za skupnost. Denarne nagrade pa so prejeli tudi šofer- ji, ki so jih določila podjetja za svoje šoferje za uspešno delo v podjetjih. Nagrajeni so bili: KOLONA AVTOMOBILOV PRED POVORKO НЛКО Dono POrOVALI Ш PROSLAVO V LJUBIJANO v L,jubljani bo, kakor je splošno znano in tudi v našem li- stu smo že pisali o tem, 21. julija 1.1. o-srednja republiška pro- slava 20-letnice revolucije. Iz ptujske občine se je prijavilo do 6. julija 1.1. že nad 2000 udeležencev proslave, ki bodo potovali v Ljubljano z avtobusi in tovornjaki, z osebnimi vozili in vla- kom. Z naslednjim želimo obvestiti udeležcnce proslave v Ljub- ljani s prireditvami, ki se jih bodo na dan proslave lahko ude- ležili v Ljubljani in z nekaterimi podrobnostmi v zvezi s poto- vanjem v Ljubljano. Prireditve na dan proslave Z izbranimi sporedi dobo na- stopili najpomiembnejši umetni- ški ansambli in športne skupi- ne. Opera, drama, mestno in lut- kovno gledališče za ta večer pri- pravljajo posebne prireditve. Nekatere na prostem, druge v Fsi v Ljubljano ! V petek, 21. julija 1961 na predvečer dneva vstaje bo v Tivoliju v Ljubljani osrednja repu- bliška proslava 20. obletnice vstaje naših narodov. Vsa Ljubljana bo eno zabavišče v luči bengalskega ognja. Pozivamo vse prebivalstvo občine Ptuj, vse gospodarske in druge organizacije k čim več|i udeležbi. Vozil bo tudi poseben vlak s 50 odst. popustom. Odbor za proslavljanje 20. obletnice vstaje pri obč. odboru SZDL Ptuj Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okrala Izdaja »Ptujski tedn^c«. zavod s samostojnim finansiranjem Odgovorni urednik: Antoo Bauman. Uredništvo in uprava Ptuj. Lackova 8. Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št 604-19-3-206 Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročil)m za tuzemstvo 1000 dto, га iswazeimstvo 1500 din. Naš komentar Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je v okt>iru svojih državnih obiskov odpoto- val konec prejšnjega tedna v Mo- skvo. 'Po sklepu sovjetske in ju- goslovanske vlade naj bi se zu- nanja ministra sestala od časa do časa in zamenjala nazore o med- narodnih vprašanjih in o medse- bojnih odnosih. Jugoslovanskega visokega go- sta je sprejel premier HruSČev, dvakrat se je uradno srečal s so- vjetskim zunanjijn ministrom Gromikom. Razen tega si je ogle- dal znamenitosti Moskve, Lenin- grada in se razgovarjal s prvim podpredsednikom sovjetske vlade Mikojanom. Že na svečanem spre- jemu v soboto je dejal, da razli- ke v nekaterih zadevah, ki so prišle do izraza v medsebojnih odnosih, ne bi smele predstœAja- ti ovire, temveč bi morale spod- bujati obe vladi, da krepita in poglabljata stične točke. Omenil je tudi dosedanje uspešno sode- lovanje, posebno na gospodar- skem in kulturnem področju, in dejstvo, da imata obe državi v mnogih mednarodnih vpra^njih iste ali podobne nazore. KUVAJTSKI VOZEL Kuvajtsko žarišče nemirov je razmeroma mimo. Vanostni svet, ki se je sestal na prošnjo kuvajt- ske vlade, ni sprejel nobene od- ločitve. Britbnci so predlagali, da na obeh straneh, t. j. na kuvajt- ski in iraški, ne bi uporabili sile, o četah, ki s6 j\h poslali na ira- ško-kuvajtsko mejo (gre za sko- raj 20.000 vojakov), pa so previd- no molčali. Delegacija ZAR je predložila, naj bi se britanske če- te takoj umaknile, vendar večina predloga ni sprejeta. In vendar je razprava pokaza- la, da nihče ne more mirnega sr- ca gledati tuje vojake v Kuvajtu, posebno še. ker je očitno, da se za izjavami o »zaščiti dežele pred tujim napadom« skrivajo britan- ski — petrolejski interesi. Na drugi strani pa si arabski svet ne želi, da bi Irak prisvojil po nafti bogato ozemlje in bi s tem po- stal največja petrolejska sila na Srednjem vzhodu. V Londonu sedaj pravijo, da bi kuvajtske interese lahko branile čete OZN, ki bi nadomestile bri, tanske, vendar gre bolj га pesek v oči javnosti, ki nikjer na svetu ne trpi tuje zasedbe. VREME '410 ALI ZASEDANJA NE BO? Petnajstega t. m. bi se morala v bližini LeopoMvilla sestati kon- goška skupščina, vendar kaže, da se le9poldvUska vhda boji more- bitnih njenih sklepov. Po izjavah nekaterih diplomatskih predstav- nikov zakonite Gizengove vlade bo vsaj 120 poslancev podprlo Lumumbovo Unijo, to pa pred- stavlja večino. V Leopoldvülu si prizadevajo, da bi dobili podporo poslancev iz Katange, toda tam- kajšnji predsednik čombe se od dne, ko so ga v Leopoldvillu iz- pustili iz ječe, vede svojevoljno in se ne namerava ravnati po do- ločbah sporazuma, ki ga je pred osvoboditvijo podpisal. Prav la- hko se zgodi, da bodo torej kon- ferenco »iz tehničnih razlogov« ponovno preložili. ZAOSTROVANJE ZDA-SZ Te dni je močno odjeknila vest v svetu, da SZ ne bo več znvanj- šala svojih oboroženih sil. Ta sklep opravičuje z zahodnimi oborožitvenimi prizadevanji, ki jih Zahod ne skriva, pa tudi s pospešenim oboroževanjem nek' danjega svetovnega napadalca — Zahodno Nemčijo. V Moskvi je bila te dni tudi velika letalska parada, v kateri so prikazali naj' novejše dosežke sovjetskegb vo- jaškega letalstva. Na drugi stra- ni v ZDA groze, da bodo spet pričeli z atomskimi eksplozijami in sicer najprej s podzemskimi Ni čudno, če svet zelo zaskrb- ljeno gleda гм priprave na razo- rožitvenn konferenco, ki jo jpri,- pravljata SZ in ZDA. Tudi na že- nevskih pogajanjih o prenehanju jedrskih poizkusov je slišati vse preveč ostrih besed in očitkov. K temu dodajamo še nbjnovejšo sovjetsko spomenico o Nemčiji in Berlinu, ki jo skušajo na zahodu sedaj prikazati kot ultimat, četu- di v bistvu ne postavlja nič no- veffa. I BEOGRAJSKA KONFERENCA Nič čudno ni, če pričakuje mi- roljubna svetovna javnost zelo mnogo od septembrskega sestan- ka šefov vlad neblokovskih detel v Beogradu. Razumljivo je, do tu ne bodo našli reSilne Aladmove svetilke, pač pa bodo skušali po najboljših močeh in željah najti pot, ki bo preprečila novo sve- tovno zaostritev. Dežele — pri- staši neblokovske politike — bo- do skušale na podlagi politike miroljubnega sožitja posredovati med blokovsko opredeljenim sve- tom. Zato so tudi nekateri za- hodni komentarji, češ, da bodo ustvarile »tretji blok«, nesmisel- ni in samo kažejo nerazumeva- nje resnične miroljubne politike. svojih hišah, kino podjetja pa bodo predvajali izbrane filme. OPERA: na odprtem odru ljubljansJtega festivala v Kri- žankah bo uprizorila skrajšano predstavo »Prodane neveste«. Nastopili bodo skupen orkester, zbor in balet Ljubljanske in Ma- riborske opere. DRAMA IN MESTNO GLE- DALIŠČE: pripravljata impro- vizirano predstavo na prostem »SNG na osvobojenem ozemlju«. LUTKOVNO GLEDALIŠČE bo pripravilo premiero »Volk in štirje kozliči«. Predstava bo na Resljevi cesti. Ta ansambel bo nastopil še z igrico »Babica«, ki jo je prikazal na različnih kra- jih. INVALIDSKI PEVSKI ZBOR, koroški in primorski pevski zbor bodo nastopali na gostiščih v mestu, kjer bodo izpopolnjevali odmore med plesom. Ta spored bodo dopolnjevali tudi humori- sti — Ježek in drugi. EKSPERIMENTALNO GLE- DALIŠČE pripravlja revijo »Kri v plamenih«, kar je pregled so- cialne pesmi v 20 letih. SPORT IN JAZZ: na novem stadionu ob muzeju NOB bo mednarodna košarkarska tekma Olympia — Akademik (Sofija). Nastop bo združen s koncertom lahke glasbe združenih orkestrov RTV. Nastopili bodo tudi pevci — solisti. Na tem prostoru pa bo plesišče za več tisoč parov. VSI MUZEJI, galerije in raz- stave bodo ta dan odprti do 24. ure. Zagotovljeno bo povsod strokovno vodstvo. V mali gale- riji bo razstava s tematiko osvo- bodilne borbe, v modemi galeri- ji pa bo na IV. mednarodni gra- fični razstavi podelitev nagrad za najboljšo grafiko (Človek in humanizem). Na osrednji republiški prosla- vi bodo sodelovale tudi mladin- ske delovne brigade. Z lokalnih delovnih akcij bo prispelo ta dan v Ljubljano 19 delovnih brigad, iz vrst šolske mladine, ki bo av- gusta šla na zvezno in lokalne akcije, pa bodo okrajni komiteji LMS ustanovili še 13 brigad. Ker predvidevajo, da bo pri- šlo na to vseljudsko zborovanje v Tivoliju veliko ljudi z osebni- mi in drugimi motornimi vozili, so že ukrenili vse potrebno, da bo zagotovljena varnost prome- ta. Navodila voznikom v kolonah bodo vozila vsa mo- toma vozila, razen motomih ko- les. Vsaka kolona bo imela vod- jo, ki bo skrbel za enakomerno hitrost in morebitne postanke. V Ljubljani bodo lahka vozila par- kirala na desni strani Tržaške ceste, težka pa na Mir ju. Vsako vozilo, razen motomih koles, bo (Nadaljevanje na 2. strani) Stí-an 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 14. JULIJA 19в1\ Glede na nove predpise o de- litvi dohi dka gospodarskih orga- nizacij, ki jih je sprejela Zvezna ljudaka skupsèina na spomladan- i-kem zasedanju, so pred gospo- darske oraanlzacije postavljene odjjavorne naloge, kako te pred- pise ajrovesti v življenje tako, da bodo ti odločilno vplivali na povečanje dohodka gospodarskih organizacij, kakor tudi osebnega dohodka delavcev, in kako sled- nje pritegniti k neposrednemu upravljanju podjetja. Novi predpi-i dajajo pobudo za ob'''Jlvenie [skoncmskih enot v gcspodar kih organizacijah. S te- rn' prerfl-ílsi se daje ekonomskim enotam materialna osnova, orga- nom ekon'jmskîh enot pa pravica odločetija o gospodarjenju zno- traj ekonomskih enot ter t d!,o- čanje o vp-ašanjih iz delovnih razmerij. Na osnovi take, višje notranje ofga-nizacije v podjetju, s preno^i^m materialne osnove in ki^mppt-^ric nepo^r?dne proizva- jalce, naj bi SP zagotovili osebni dohodki Do delu ter okrepilo upravljanje nt-oizva1aîcev in s tnm n3đa4nj3 urojevaM socialistični odnosi v kolektivih. Gospodarske organizacije so do'žne do kcnca leta 1981 spre- jeti pravilnike o delitvi čistega dohodka in pravilnika o delitvi osebnh drhodkov, v katerih naj bi uzakonile pcrtija načela. V zadrljih dvph letih sö mriogi delovni >r''C'4t!vi uvedli nfttranje razdeljevanje sre:l?tev za osebne dohodke po osnovnem načelu: »vsakemu po njegovem delu« ter so se s tem sprostile ustvarjalne 81 le. PrtrJviiem iie je povečala zainteresirar)o.4-t proizvajalcev za rezu'tate poslovanja in gospodar- jenja nasploh. S spreniembo razdeljevanja oseb- nih dohodkov po delu pa se ni spremenila aamo tehnika notra- nje delitve sredütev, amoak po- meni to tudi globljo družbeno spremembo notrnnjih odnosov med delavci v podjetju. V njih se namreč vedno bolj pojavlja zavest, da v-šina osebnih dohod- kov ni odvi.sna od raznih orga- nov izven podjetja, temveč v glavnem sarrio cd njihovega od- noca dò de'a in go'bodqrjenja. Teko delavci v p-djetjih nl';^ pestati satni IzvAja'ct sorejetili nalog, smogk tildi zavestni so- Upravljalcl. Podjetja, ki so uvedla nagra- jevanje in razdsljijvanie sred'ît'îv po delu, so do'íenla v pr'^t'^klih obdobjih pozitivne rezultate v orazvodnji z ustvarjanjem vpči^ količine d'^brin. 'n to-^h nlžl'h proizvodnih stroških. Za drpžbo seveda niso važni sam^ gosno- dar.lki rezultati, amoak je va?.na predvsem spremenjena zavest de- lavcev. da podjetje ni nekej tret- jega, ki mu plačujp za ni^novo delo plačo, amoak da predstav- ljajo to Podjetje vsi de'avci in da je sprn"^ njih-^vp-ig г-^т^^^ч do dola odvisna višina osebnih dohodkov. loški proces, organska sestava vloženih sredstev, stopnje orga- niziranosti podjetja, stopnja, raz- vitosti vzpodbudnih nb'tk razde- ljevanja dohodkov, zrelost kolek- tivov itd. To -se pravi, da. je eko- nomski položaj ekonomskih enot in njihova veliko.4t odvisna od tega, kako daleč hočejo in objek- tivno morajo v posamezni gospo- darski organizaciji razviti 'nepo- sredno upravljanje. Zato ni go- vora o ekonomskih enotah tam in v tistih primenh, ko ekonom- sko enoto predstavlja nekaj de- lavcev. ki v ao^oH^t-skl organi- zaciji ne preristavljfij-i niti do'o-^ č?na orozvaja'ne. niti dolo6i»ne gosn-d^rske skunn-^'tii Za go- sordarjenje v pk^nomski enoti m-^rajo «v mailfi+i« veljati vsa tl.sta лчсе'!а. ki veljajo za gospo* darjpnjö tn razoo'anpnjè s ei?:tim d-'hrdkom za celotno gcepodar- •sko organizacijo. 2. Kitere samoupravne pi-avice kaže prene'^t' pk^nnm'^ke enote? Tudi na to vprašanje m mogoče d3ti_ n^^keaa enotneoa reçentg. ki bi veljal za v^p g-sooda'fike or- ganizacije. Kot smo ugotovili, predstavljajo ekon"'msk9 en'>te eno i/^m'^d obVk razvoja delav- skega samoupravljanja v smeri nepri=;redneoa uoravijanja, zato jp Tibs^o pravic, ki bi se naj pre- nesle na pk-n-^mske епЧе, od- visen od strukture podjetja, stnp- njo organiziranost! podjetja, od ve'ikO'îti ekonomskih епч itd. P"i.stojnosti. ki pr nadajo -go- .cpodarsk^m organizacijam, lahko na spiošno razdelimo na tri osnovna področja: a) prvo področje so delovna razmerja, disciplinske zadeve in organizacija proizvodnje. S tega področja Se lahko pre- nese na ekonomske enote, če so te primerno velike v.se zadçyç- flle- de delovnih razmerij (sprejema-, .nje, odpovedi, nadurno delo, disciplinske zadeve, materialna odgovornost), razen tistih zadev, ki po veljavnih predoisih Spadajo v neposredno pri.stojnost ' "cen- tra'nega delavskega sveta. Prav tako se lahko prenese na eko- nomske eno< e pravica sprejema- nja proizvodno finančnoga nla- rta, ki pa mora biti v sklndu z fiosipodar.os'ovnih enotah, pa samo po sebi še ne izpo'ni funkcije ekonomskih «not, ker manjka družbeno bistvo: gospodarjenje z dohodkom v ekonomskih enotah. 1. Kako velike naj bodo ekonomske enote? Pri uvajanju ekonomskih enot se v praksi pojavlja vprašanje: kolikšne naj brdo ekonomske enote, koliko delavcev naj pred- stavlja kolektiv ekonomske eno- te. Povsem jasno je, da ni mo- goče dobiti na to did številnih činiteljev, ki na proces vplivajo, kot so tehno- Kako bomo potovali na proslavo v L {ubijano (Naidaljeonanje s 1. strani) moralo imeti parkirno tablico, ki jo bo vsak voznik brez Vsake odškodnine prevzel na ' postaji Ljudske milice. Brez tablice ne bo mogoče parkiranje v Ljublja- ni. Posebno naj vozniki pazijo, da bodo kamioni urejeni in oprem- ljeni za prevoz ljudi, zato naj vozila pregledajo občinske ko- misije za promet, ni pa potre- ben tehnični pregled. Kamioni morajo imeti stranice, visoke najmanj 1,25 m, s seboj pa naj imajo tudi platna in dobro na- meščene klopi, da bodo- potniki lahko sedeli. Na cestah bo zago- tovljena servisna služba, prav tako pa tudi prva pomoč. Praprave za potovanje Sindikalne podružnice in av- to-moto društva še vedno zbira- jo prijave za udeležbo na pro- slavi v Ljubljani. Da bi omogo-;; čili odhod vsem, ki si želijo ha to veličastno srečanje, naj de- lovni kolektivi za ta dan tako' določijo defovni čas, da ne bo delo oviralo udeležbo. Samo- upravni organi in sindikalne or- ganizacije v podjetjih pa naj v okviru svojih možnosti krijejo tudi stroške za prevoz svojih čla- nov v Ljubljano in nazaj. Kra- jevne organizacije SZDL in dru- ge organizacije pa naj bi zbrale prijave med svojimi člani ter se dogovorile za njihov prevoz z motornimi vozili ali vlaki. Na vseh železniških postajah bodo prodajali skupinske vozne karte s ."iO"/!) popustom. Ta popust ve- lja od 12. ure dne 20. julija do 22. julija, za povratek pa od 00.00 ure dne 22. do 24. ure dne 24. ju- lija. Da ne bi bilo zastoja pri od- hodu vlakov s postaj, je nujno, da vodje skupi-n kupijo že nekaj dni pred potovanjem skupinske vozne karte. Kratke vesti ČESTITKE 08 DNEVU VSTAJE ČRNOGORSKEGA LJUDSTVA Ob 13. juliju, dnevu vstaje črnogorskega ljudstva, je glavni odbor SZDL Slovenije poslal glav- nemu odboru SZDL Čme gore čestitke. V čestitkah je poudar- jeno, da nam enotnost in brat- stvo, skovano pod vodstvom KPJ v dneh vstaje, ter us^iehi v naši socialistični graditvi, ki s« ob praznovanju 20-letnice vstaje ju- goslovanskih narodov tako očitni, dajejo novih moči, da v naši socialistični domovini skupno ustvarjamo še lepše in srečnejše življen.je. Predsednik ljudske skupščine Crne gore Blažo Jovanovič je pri- redil včeraj v Titogradu sprejem ob prazniku vstaje črnogorskega ljuJstva. Gospodarska delegacija Jugoslavije odpotovala v Kambodžo in Indonezijo , Jugoslovanska gospodarska do- legacija, ki jo vodi član zveznega izvršnega sveta in predsednfk komiteja za zunanjo trgovino Sergej Kraigher, je odpotovala včeraj v Kambodžo in Indonezijo, kjer Se bo razgovarjala o trgo- vinski izmenjavi in širšem gospo- darskem sodelovanju. i K uredbi o uporabi | družbeniii sredstev za osebne avtomobile Uredba o uporabi družbenih sredstev za osebne avtomobile, ki jo je sprejel ZIS na zadnji seji, bo veljala od 1. avgusta. Držav- ljani, ki ima.tc» pravico do upora- be osebnih avtomobiloA' v družbe- ni lastnini proti pavšalni odškod- nini, lahko po dosedanjih predpi- sih uveljavlja.tD to svo.jo pravico do .11 decembra. Glavni namen te uredbe je, da lahko državni organi, ustsinov.e ter gospodarske in družbene organizacije uporab- Ua.'.-) sfužbene avtomobile samo za tiste posle, ki jih ni mogoče opra- viti z vozili javnega prometa. - • - — Britanski ohrambni minister Wat- "kinsott. ge.^.sirKM-očil-, .da bo v jesen), pri- 'šel VahodnonPtnSkl tankovski hataljon ni ипвп|е T Vi>liko Britanijo, bodo finale tudi druqe zahpdnoneraíke enote. (AP) — Predsednik finske vlade Кеккзп»п ie xaupal mandat sestavo nove vlade cfuverneriu tapiando Mietunenu. Prifn- kujejo, da bn skušal sestaviti nov kabi- net kot koalicijo kmečke stranke in ne- katerih strank sredine. (AP) Nasilno zaustavljena motorna iadja »FRANO ŠUPILO" Reka, 13. jul. (Tanjug). Po- morska obalna radijska posta- ja na Reki je včeraj popoldne sprejela radiogram z motorne- ladje »Frano Šupilo«, v kate- rem poveljnik sporoča, da je ladjo nasilno zaustavila fran- coska fregata »F'-772« — »Le Breton«. 35. milj od afriškega rtiča Cherchel. S francoske ladje so poslali motorni čoln z osmimi oboroženimi vojaki, ki .so se povzpeli na motorno ladjo in pregledali dokumente. Ladja je lahko nadaljevala pot ob 17.30. Ladja »Frano Šupilo« je lastništvo ladijskega podjetja Jugoslovanska linijska plovba na Reki. Trenutno je' na redni poti na progi Jadran—severna Evropa. MORDA 2E 16. ALI 17. RAZGOVORI V EVIANU? Kairo, 13. jul. (AP). Pod- predsednik začasne alžirske vlade in minister za zunanje zadeve Krim Belkasem je iz- javil, da je njegova vlada pri- pravljena nadaljevati razgovo- re s Francijo kadar koli, mor- da .16 ali 17. julija. Alžirska delegacija je pripravljena podpreti vsako prizadevanje, da bi odstranili ovire za uspešno nadaljevanje poga- janj. Dejal je, da predstavlja glavno oviro v razgovorih tO, da Francija noče priznati ozemeljske enotnosti in nedo- takljivosti Alžira. Izrazil je pripravljenost začasne alžir- ske vlade, da nudi francoske- mu prebivalstvu v Alžiru re- snična jamstva. LATINSKA AMERIKA NISO ZDA Neki latinskoameriški funkcionar je pred nedavnim izjavil: »Celo desetletje ^o se ZDA vedle do nas kakor hladnokrvni bančnik, ki ga zanima samo njegov dobiček.« Ta odnos pa se je v zadnjem času v precejšnji meri spremenil. Odkar Ameri- čani s severa čutijo tako imenovano »komunistično nevarnost«, so se pričeli temeljiteje poglabljati v razmere v latinskoame- riških državah. Med drugim o tem priča tudi nedavno »študij- sko« popotovanje posebnega odposlanca predsednika Kennedyja Stevensona. Tudi amerištJo in .sploh zahodno časopisje je po- svetilo problemom Latinske .Amerike veliko pozornost. Bri- tanski časopis »Tribune« je objavil daljši članek, iz katerega povzemamo najbolj značilne podatke. Če bi hoteli z nekaj besedami [>ovedati najbolj pereče proble- me latinskoameriških držav, bi dejali, da težijo ta del sveta monokulturno poljedelstvo, ne- pismenost, lakota in bolezni,»iz- redno nizek narodni dohodek' (večino premoženja ima v ro- kah peščica kapitalistov, ostali živi.io bedno ali sila skromno), odvi.snost od izvoza, politični nemiri itd. Ka'kih 80 odst. pre- bivalcev Latinske Amerike živi v revnih kolibah, povprečni let- ni dohodek prebivalca znaša od 55 do 100 dolarjev. Več kot po- lovica ljudi je nezadostno hra- njena, razširjene so najrazlič- nejše bolezni, več kot polovica ljudi ne spi v postelji. Pri vsem tem pa siromašne latinskoame- ri.ške države duše ogromni pro- računi za vojaške potrebe. Latinska Amerika je dob«la manj kot tri odstotke skupne pomoči, ki so .jo ZDA dale tuji- ni od julija 1945 do julija 1960. V tem času je Evropa prejela 41,1 odst. te pomoči. In kakšno je stanje v posa- meznih državah? KOLUMBIJA — Leta 1958 so т tej deželi zrušili diktaturo generala Pi- nilla. Konservativna in liberalna stran- ka sta tedaj ustanovili združeno fron- to. Na tej podlaRi je v senatu 40 li- beralcev in 40 konservativcev, v pred- stavniškem domu pa 76 liberalcev in 76 konservativcev. Ta rešitev naj bi zagotovila vladi trdnost, vendar tega niso dosegli. Proti temu »sporazumu« so skrajni konservativci in levo krilo liberalne stranke. Trdijo, da ta aranž- ma ni odraz javnega mišljenja. Toda obstoječe stanje lahko spremeni samo revolucija. Ustava velja namreč do leta 1972. venezuela — Venezuela je bil svoj čas najbolj korumpirana policijska država, kjer o svobodi sploh nismo mogli govoriti. ZDA so oborožile diktatorski režim pod izgovorom, da preti »komunistična« ne- varnost. Ljudska vstaja je vrgla re- žima diktatorja Jimeneza februarja 1. 1959. Pod predsedstvom Romulaj Be- tancourta vlada v deželi že dve leti parlamentarna vlada. Koalicija stranke demokratične akcije in socialnih krist- janov je teoretično obljubila, da bo izvedla agrarno reformo in ustanovila nacionalno petrolejsko družbo. Vene- zuela je drugi najmočnejši svetovni proizvajalec nafte. V opoziciji so desni republikanci, maloštevilna levičarska socialistična stranka in maloštevilna komunistična partija. Trenutni položaj je zelo negotov. Desnica, ki jo podpi- rajo ameriški poslovnj krogi, očita vla- di, da je komunistična. Delavsko gi- banje je tod najmočnejše, takoj za Mehiko. Cile Čilski državljani imajo desničar- skega predsednika Rodrigeza in koali- cijsko vlado levega centra. Vlado pod- pirajo predvsem radikali, najmočnejša stranka v obeh domovih kongresa. Opozicijo predstavljajo desničarska li- beralna stranka in konservativna stran- ka. panama — Ima milijon ljudi, ki so zelo si- romašni, in 50 ljudi, ki so zelo bo- gati, je izjavil neki ameriški senatorč Razmere so odraz velikega nasprotja med domačo revščino in 3000 bogatimi Američanov v ameriškem pasu prekopa. Predsednik je dr. Roberto Chiari, de- sničarski vodja vladajoče opozicijske stranke. kostarika — Tu so bili v prizadevanjih za de- mokracijo še najbolj uspešni. Pred- sednik vlade Jose Figueres je dejal, da so ZDA odlikovale diktatorje, med- tem ko so se prebivalci borili za svo- bodo. nikaragva — je policijska država brez prime- re. Oblast v deželi ima v rokah Luis Somoza Debeil. Šestdeset odst. ameriške pomoči porabijo za vojaške namene, da M preprečili »komunizem«. Edino opo- zicijsko stranko, neodvisno liberalno straoko, so proglasili za nezakonito. peru , .— 10 milijonöv prebivalcev je dve desetletji spremljalo vztrajni boj med zmernimi in desničarskimi silami in levičarskimi, protikomunističnimi sila- mi narodne stranke. Leta 1956 so bile v deželi relativno svobodne volitve. Zmagal je dr. Manuel Prado. Njegovo vlado sestavljajo predstavniki njegove zmerne demokratične stranke in le- vičarske demokratske fronte. argentina — Celo desetletje Je bila ta dežela pod diktaturo generala Perona, vse do leta 1955. Po začasni vojaški vladi si je »Union Civica Radical Intrasi- gente« dr; Frondiziia zagotovila vsa mesta v senatu, večino v predstavni- škem domu in nadzorstvo v vsaki po- krajinski vladi. Vendar je na volitvah za delno obnovitev predstavniškega doma lansko leto Frondizi izgubil pre- cej mest. gvatemala — Revolucija 20. oktobra leta 1944 je zrušila diktaturo in 3,7 milijona državljanov Gvatemale je dobilo .de- mokratično reformistično vlado, ki se Je čedalje bolj nagibala v levo. Leta 1951 so komunisti in socialisti uspeli, da je zmagal Jakob Arbenz. Eisenho- werjev režim se je zbal »komunizma« in pričel pripravljati invazijo. Polkov- nik Castilla, begunec v Hondurasu, Je je Izvedel in zrušil Arbenza. Castilla so ubili leta 1957, oblast Je prevzei sedanji diktator Miguel Idigoras, rruj, lïNE 14. JUUJA 19в1 PTUJSKI TEDNIK Stran S Ob 20-letnící vstaje Uporniki na Dravskem polju (nadalievanje) Od Korošca Martina pri Lot- jgacn 31 so skriTališče potreb- ^in za partizane prenesli т jeleni 1941 v Ivancičer mlin. \{lin je postal tudi shajališče opornih Slovencev. Sem so za- jjajali Tumpej Ivan-Xfisko, ^feznarič Ivan-Hrast, brata jvančiča, Maks in Mirko, Zoreč ¡van. Medved • Franc, Babošek j{udi in Korošec Martin. Od (jriigod pa so se tam javljali pebenak Slavko iz Cirkovec, Lovrec Franček iz Cirkovec, );urirja Pohorskega bataljona v letu 1942 Olstrak Tone-Zvonko јд Ksela Linka-Jasna, Sagadin 2ronko-Tine in njegova mama Tončka Sagadin-Zenka, Neu- bauer Maks in Osojnik. Pri Martinu Korošcu se je še oglasil drevesničar Čeh iz Ptuja in Iztok Cepič, ki je prišel vča- sih iz Pohorja. Po naročilu OF je moral Korošec prevzeti županstvo lov- renške občine, kar mu je po- nujal okupator. Od tedaj dalje je informiral osvobodilno gi- banje o raznih namerah oku- patorja in dajal potrebna po- trdila za OF. Na pripoi;c>čilo dr. Pečeja je Korošec name- stil na občini Ivana Zorca, ki je bil do takrat zaposlen* pri gradnji ceste v Hočah. Ivana so leta 1944 ustrelili med talci v Cezanjevcih. Na Dravskem polju imata za razmah OF velike zasluge ak- tivista-ilegalca Zvonko Saga- din ill Tončka Sagadin-Ženka. Zvonko ptujski dijak, ki je po izjavi lica Rudija prevzel oo odhodu Lacka in dr. Potrča r internacijo v Medjiirečje, funkcijo sekretarja okr. odbora KP za ptujski okraj, je po 22. juliju 1941 vodil tudi vojno re- volucionarni komite, do odho- da k partizanom na Pohorje okoli 1. septembra 1941. Do te- daj sta z mamo Tončko živela v ilegali nekaj časa pri Vido- vičevih v Jurovcih, nato pa pri drugih zavednih družinah na Dravskem polju in v Halozah. Povsod sta ustanavljala posto- janke OF. Leta 1941 je prišla 27. maja Tončka Sagadin-Zenka k Piše- kovini (Kočarjevim) v Lovrenc 27 in jih seznanila z OF. Naro- čila je, naj jo obišče Franc Medved, nekdanji aktivni na- rednik jugoslovanske vojske, zaročenec .\nice Pišek. Res jo je obiskal, ko je bila še y Ptu- ju in Zenka ga je pridobila za Osvobodilno fronto. li KLICEM »SMRT FAŠIZ- KU _ SVOBODO NARODU!« V PTUJU Med prvimi ptujskimi pobor- niki za svobodo vidimo let» 1941 Olgo Meglic, delavko ptuj- ske pletarne, ki stanuje na Vi- čavi v podstrešni sobici z mo- žem, članom KP in dvema otro- koma. Spr^»a je možu Albinu težko, ko vidi v kakšno smrt- no nevarnost se podaja njegova žena, ki zbira krušne karte, Jenarne in druge prispevke za partizane, ki sprejema na svoj dom komuniste-ilegalce, pri njej tudi prenočujejo, daje iim hrano, zatočišče. Zanje prena- ša pošto, orožje. Albin se kma- lu vdá in tudi sam pomaga Osvobodilni fronti. Druga postojanka OF je pri Krambergerjevih v hiši, ki sto- ji v Novi vasi, severnem ptuj- skem predmestju. Vsa Kram- bergerjeva družina dela za osvoboditev, oče Franc, zapos- len v železniških delavnicah, član KP od leta 1928, njegc^a žena Nežka in 18-letna hčerka Štefka. Pri Krambergerjevih se oglašajo, se hranijo in preno- čujejo ilegalci, kakor Rudi Finžgar, ki organizira v ptuj- skem okolišu mladino in nato odide k partizanom. Za njim ži- vi pri Krambereerievih lože V!arn iz Trbovelj, okupator ga decembra ujame na begu blizu tiiše in ga pozneje ustreli. Než- ka in Štefka opravljata kurir- ske poti za Osvobodilno fronto. Štefka prinaša iz Maribora za- voje ilegalnega tiska, Nežka ga v Ptuju razpečava med za- nesljive znance. V Rabeljčji vasi, drugem ptujskem predmestju stanuje Jakob Herceg, član KP in de- lavec T železniških delavnicah. Tudi on spremeni svoj dom v postojanko OF. Sem priha- jajo ilegalci, predvsem Osoj- nik in Lacko. Tudi haloški ko- munisti iz leskovške okolice se oglašajo pri Hercegu, kjer dobivajo ilegalni tisk in navo- dila za delo Osvobodilne fron- te. V Stukih v zahodnem ptuj- skem predmestju je bila posto- janka OF pri Hrenčičevih, ki jo je postavil zet Antonije Hrenčič, ^ proletarske matere. Domači sin Kari je skrival do- ma orožje, ga čistil in nato od- dajal naprej. Franc Person, mož domače hčerke Marije, je odšel na Pohorje k partizanom že julija 1941. Kari je s Ptu- jem povezoval hajdinske mla- ^lince. Kako so ga dobili ge- stapovci, smo že pisali, ko smo omenjali hajdinske upornike. Postojanka OF je bila tudi v krojaški delavnici Maksa Murka na Ormoški cesti, kjer je delal tudi Maksov brat Adolf. Vsi v delavnici so bili povezani z OF, pomočnika in vajenec. Sem so prinašali orož- je, municijo in ilegalni tisk OF. Leta 1942 je okupator tudi to postojanko odkril in sodelavce OF obsodil na smrt. V. R. (Dalje Drihodniič) ZA VEČJE PRIDELKE Na včerajšnjem posvetovanju v Mariboru so г zastopniki občinskih LO razpravljali o enoletnem akcijskem prcflramu v kmetijstvu, minimalnih agrotehničnih ukret>ih in o zemljiških zakupih. Posvetovanja sta se udeležifa še pomočnik sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo LRS inž Janez Perovšek in pred- sednik poil.iedelskega odbora pri republiški kmetijsko-gozdarski zbotmici Ifl.or Petemel. # V razpravi so poudaniJd, da 5o kmeti.jske organizacije pri se- stavljanju akcijskega programa uspešno sodelovale, da pa je se- daj opaiziti, da so izvajanje pre- pustile česu. Razen redkih izjem, zadruge in kmeti.jeka gospodar- stva še do danes c'.qc'ji — s proizvodnjo krme in žita. Zsdruae doslej za zakupna zem .jišća nis^ dobivale kreditov, zategadelj so bile v težavnem po- ložaju. Po izjavi pomočnika s«- k'-etaria za ''rnetüstvo in q: zidar- stvo LRS inž Janeza Perovška na včerajšnjem posvet.ovanHj, boda zadruge odslej v te nemen' dobi- vale potrebna sredstva. S tem se bo daí'iie zemljišč v zakxip íe po£D?šilo. -d- Ptujčanka v tiskarni Slovenskega poročevalca v LJubljani leta 1941 Ko je v Ptuju zagospodoval hitlerizem in so nas Slovence s prezirom pritisnili k tlom, sem se sredi maja poslovila od mame, bratov in sestre, sedla s kovčekom najnujnejšega na velik avtobus nemškega avto- busnega podjetja na Florjan- skem trgu v Ptuju in se zape- ljala v Maribor. V avtobusu so me obdajali naduti obrazi ptuj- skih hitlerjevcev, prešerni^ od zmage, sama pa sem skrušena sedela med njimi, užaloščena Slovenka nad usodo svojega naroda. Govoriti je bilo po- trebno nemško, sprevodnik in šofer nista odgovarjala na slo- venske besede. Vse se je upi- ralo v meni, a zavest, da odha- jam, 'da bom morda le dobila zaželeno propustnico za Ljub- ljano, je bila odrešilna. Zelja se mi je izpolnila. V Mariboru so mi na policiji dovolili, da odidem za tri dni v Ljubljano. Moj namen pa je bil, da bom tam ostala, da se več ne vrnem pod nemškega okupatorja. Z vlakom sem se odpeljala v Ljubljano. Srečanje z znancem komunistom Ljubljano sem pozdravila s posebnimi občutki, z zavestjo, da sem v slovenski metropoli, ki jo je začela glodati fašistič- na okupacija in v srcu je bilo bridko. Z balkona novega do- ma v četrtem nadstropju sem gledala na panoramo največ- jega slovenskega mesta in lju- bezen do domovine ni bila. ni- koli tako velika kakor v tistih trenutkih, ko je bila ranjena zaradi izgubljene svobode. Mi- sel na domači kraj, na starin- sko mestece ob Dravi, kjer je bil moj dom in so tam živeli še naši domači sredi nemškega nasilja, me je kar naprej te- žila. povezana z usodo vseh Slovencev in Jugoslovanov. Crna senca je ležala nad vso domovino človeštva, nad* Zem- ljo, kjer so baš tedaj reševali mednarodni spore s topovi, s streljanjem človeških bitji. Še nikoli v življenju nisem obču- tila tako globoko kakor tedaj in od tedaj dalje, da je komu- nistični svetovni nazor odreše- nik sveta, glasnik mirnega* so- žitja in enakopravnosti^ med narodi. V Ljubljanf sem kmalu po svojem prihodu srečala svofe- ga nekdanjega ptujskega znan- ca in komunista, pravnika 1. B. Na ljubljanskem gradu, od k^er sva nekega popoldneva uživala ob pogledu na mesto pod nama, mi je dejal: >Vče- raj smo ustanovili Glavno po- veljstvo slovenskih partizan- skih čet.c Tako vem, da je bilo tisto najino srečanje 23. junija 1941, dan za tem, ko je Nem- čija napadla Sovjetsko zvezo. Sprva sem ga osupla pogle- dala, zdelo se mi je nemogoče, da se bomo z orožjem uprli veliki okupacijski sili. I. B. pa mi je pojasnil način gveril- ske vojne, ki bo imela sprva le male uspehe, a se bodo stopnjevali z rastjo oborožene sile, s številom zaplenjenega orožja naših partizanskih enot. V tajni fiskarni Avgusta 1941 me je 1. B. pe- ljal k svojemu mlademu de- lavcu Danilu v proletarski dom v Zeleni jami. Danilovi starši so živeli v kletnem sta- novanju, v sobi in kuhinji menda s tremi otroki in celo s podnajemnikom. V sobi so bile postelje kakor v bolniš- nici druga ob drugi. Dom je bil skromen, a skrbno in č;sto urejen. Čeprav sem bila po prepričanju komunistka, sem prvič stopila v proletarski dom zavednih proletarcev, prežetih z idejo revolucije. V Ptuju sem z%radi konspiracije spo- znala le nekaj komunistov in se le z njimi po potrebi sesta- jala. Danilov proletarski dom je bil zame veliko doživetje, sto- pila sem v hišo prijateljev, saj nas je združeval komunistični svetovni nazor in v vojni smo se počutili kakor člani ene same velike družine. Čeprav sem prihajala v Danilov dom le sem pa tja, se mi je zdelo, da se z družino že izdavna po- znam. Nismo veliko govorili, tam sem ostajala le po deset ali dvajset minut; prisrčen stisk roko in topol pogled je pomenil in povedal veliko. Po prvem srečanju z Dani- lom me je 1. B. peljal v bližino Zal, v drugi proletarski doni dveh mladih zakoncev, v drugo kletno stanovanje. Pri njiju smo v največji tajnosti začeli avgusta 1941 tiskati Slovenske- ga poročevalca. Tiskarna pri Žalah je bila le ena izmed ci- klostilnih tehnik, ki so zalagale Ljubljano z narodnoosvoboili!- nim tiskom. Gospodinja v novi tehniki je imela kuhinjo v pritličju, v kleti pa dva prostora — spal- nico in še klet, če se prav spo- minjam. Da bi ne bilo sumlji- vo, sva oba tiskarja prihajala na delo pol ure Hrug za dru- gim. V hišo ni smel od članov ОГ nihče drug, kakor midva in Tonček iz centralne telmikc, ki je delo včasih natlziral. Go- spodinja je stra/ila, da bi naju obvestila, če nam preti nevar- nost. Z dolom sva pričela vsak po- tek okoli 7. ure zvečer. Pri prvem tiskanju je gospodinja opozorila, da v mirni noči od- mevajo enakomerni udarci ci- klostilnega okvira, s katerim sva udarjala ob tisku vsake ! strani. V enodružinski hišici jo stanoval še hišni lastnik, ki ni smel zaslutiti, kaj se v hiši do- gaja. Z Danilom sva stroj pod- ložila z mehko podlogo, menda z žaklji in se podala v drug prostor, pod gospodinjino ku- hinjo in delala še previdnejše, zato pa tudi počasneje. Ko sva spuščala okvir, sva ga počasi in previdno stisnila, nato pa z namočenim valjčkom, pogla- dila matrico. Zdelo se nam je, da še sama ne slišiva več svo- jih gibov. Spominjam se, da se je Da- nilo, čeprav je bil precej mlaj- ši od mene, hitreje utrudil, : omagal in zaspal na koci v kotu. Sama sem pri delu vzdr- žala vso noč. Od okoli ene po- noči do štirih zjutraj sem ti- skala sama, napravila do kon- ca vse. kar so nama naročili, nato sem Danila zbudila in začela sva urejevati izvode po straneh in jih spenjati. Okoli šeste ure sva z delom končala. Pred nama so bili zaviti trije ali štirje snopiči po okoli 400 izvodov^ Slovenskega poroče- valca. če se prav spominjam. .Včasih s-va tiskala tudi kak le- tak morda v tisoč izvodih. Naj- več kar sva vsaki petek na so- boto natisnila, je bilo 1500 iz- vodo\ Slovenskega poročeviqr?'fki železniški in av- tobusni po4taj< je v teh dneh Ve- lika aneča. V=f'{ d-n i'?r»J«ti g'av- no m»'to ptib'' no 40.000 l.Hidi, ki odhaiaiT na Htni oddih. Z ža- t) =t-l-> odij'lie Hn'T) 48 v fcov «; .>5 000 p itniki. 5 d-) 6000 o^'n'kov IÌ4 s« r-iq-ilj« z a' - tobusi 'n 'et^'i Vo^c'i-ic? ''•'č rez»--'-ptî vn'.-^' i vpfid^r гч od €2. do 3. 4VTnta ni i>-o5tih msst v 'etslih i-n spal- nikih. HUDA PROIIÜETKA NESREUA * v torek, 11. t. m., je prišlo v Ptuju na Zagrebški cesti do res- nejše promatne nesreče, ko se .ie kolesar Tomanič Rudolf iz Ptu- .ja. Jadranska c. 17, ne^da bi se prepričal, če je cesta prosta aH ne, zapeljal s kolesom od hiše št. 32 na Zagrebšlii cesii na ce- stišče in ko je v tem trenutku pripeljal po isti cesti neki osebni avtomobil. Kolesar se je «ape- Ijal naravnost pred avtomobil in šofer kljub vsemu svojemu pri- zadevanju ni mogel več prepre- čiti trčenja. Zavozil je sicer v skrajno levo stran cestišča in na travnik, vendar ,je pri tem dobil kolesar težko telesno po- škodbo. Krivda je v celoti na kolesar- jev! strani, ta je moral tudi od- dati svojo kri v preiskavo «lede na koncentracijo alkohola v njej. Šoferjeva sopotnica (bili sta *en» ¡n hčerka) sta bila lažje poško- dovana. iskovali plašč, so brezbrižno šli mimo lis tiskarskega čniiU. ker me ni nihče dolžil, da sem delala v tehniki. Matrice in tiskarsko črnilo som prinašala v tiskarno ve- dno jaz. medtem ko je papir prinesel najprej Danilo, po- zneje pa ne vom voč. kako }o bilo s papirjem. Našla sem ga že pripravi jenocra v tiskarni. Ko sem kupovala matrice, sem vedno dobila navcKÜla. v kateri papirnici in pri kateri proda- jalki naj se oglasim, ravno tako je bilo za črnilo. Osvobo- dilna fronta je imela povsod svoje zaveznike, zato je šib delo tako gladko oil rok. Praz- no matrico sem dala v delo neki tovarišici na nekerri ura- du in tja prihajala ponje. Spr- va pa jih je prinašal Tonček. Cas pa mi je zabrisal imena vseh, ki so nam pomagali т trgovinah in pisarnah, da je' v soboto zjutraj zagledal Sloven- ski poročevalec beli dan. Na koncu novembra 1941 sem zapustila tehniko in odšla na drugo delo. Moje prvo delo mi je ostalo od vseh nalog, ki mi jih je nalagala OF, v najlep- šem spominu, spremljalo ga je največje zadoščenje, saj sem s tiskano besedo pomaga- la širiti osvobodilno jiisel... ZINKA: v Žalostni spomini na Ripač pri Biliaču (Nadaljevanje) Iz sobe, kjer smo stanovali, je hil lep razgled na planino, po ka- teri se je vila cesta za Petrovec. Vedela sem. da so se na tej pla- nini zadrževali partizai, ker so z žarometi svetili s planin vsako noč. Vsako noč so na tej planini izruvali telefonske drogove in razkopali cesto. Podnevi so usta- ši popravljali, ponoči so parti- zani razkopavali. Ustaši so ve- deli. da se bo to ponavljalo. Skle- nili so. partizane iztrebiti s pla- nine. Pripeljali so deset tovornjakov. Na devet tovornjakov so se na- ložili oboroženi ustaši, na desete- ga pa so naložili strelivo. Šli so nad partizane. Opazovali smo jih skozi oko. Devet tovornjakov je odpeljalo eovirano v planine, le tovornjak s strelivom je sredi planine ubstal. »Menda je nevar- pa ne upa naprej,« sem re- kla. »Ta ima okvaro« me je v ^ipu prestregel izseljenec Potoč- f^k iz Maribora, ki je med dru- 9irni tudi opazoval v naši sobi Pohod te »hrabre« vojske. Cez pol ure se je začel kamion Počasi premi'xati. Prilezel je rav- na vrh, ko se je zaslišal mo- ^an pok in zagledali smo gost dim. »Počila je guma«, je v hipu Potočnik. Rekla sem: *'t>vomim, da bi se iz gume ska- vti tako čm dim.« »To je guma!« je zakričal osor- pogled pa mu je bil še bolj ^^fog kakor besede in ta pogled je vse povedal. Šele takrat se zavedla, da stoji med na- tudi nekaj ustašev in da ne ^emo gon-oriti kaj takega, 'каг ^ kvariio vigled ustaške vojske. Neradi ustašev smo se enoglasno ^razumeh, da je počila guma, ^öprav smo vsi vedeli, da je bilo ••^kaj drugega. jj^Ta dan so dobili ustaši v tem l^^ju prvo zasluženo plačilo, •»tiaaiij, so Pilotili «etfše v tía-- nine. Šoferju, ki je vozil strelivo pa so vrgli v kabino ročno bom- bo in tovornjak s strelivom je obstal. Od vseh ustašev sfti se vrnila le dva popraskana, ta, ki sta se vozila na tovornjaku, lii je vozil strelivo in še ta dva sta zgubila orožje. Vsi drugi so ostali v pla- nini. Ustaši si v planino niso upali več. Po strehah so se razvrstili in streljali v planine. Poklicali so na pomoč vojsko, ki je razposta- vila po ostrešjih svoje strojnice. Življenje v Ripču je bilo vsak dan bolj neznosno. Kruha ni bilo, tudi druge hrane je zmanjkalo. Nasto- pila je lakota. Ostali smo celo brez vode, ker studencev v Ripa- ču ni bilo. Une pa nismo smeli več piti, ker so ustaške zverine zmetale v Bosanskem Novem v Uno mnogo mrhčev. Po vodo smo hodili sedaj dvajset minut daleč. Tam je curljala iz planine. Hčer- ka, ki ji je bilo ta'krat osem let, me je prosila za mleko. Nisem ga imela, ker od takrat, ko se je na- polnil Ripač z ustaši in vojaki, nismo dobili mleka nikjer več. Otrok seveda tega ni verjel. Prosila je, naj ji dam denar, da bo sama dobila toliko mleka, da si bo vsaj malo potolažila glad. Bala sem se, da se ji ne bi kaj zgodilo, ker so strojnice na stre- hah ropotale noč in dan. Obljubi- la je, da bo hodila ob zidu. Dala sem ji denar. Odšla je. Strojnice so igrale svojo melodijo, toda glad je bil hujši od straha. Čez uro se .jie vrnila z denarjam v roki in brez mleka. Napotila sem se na trg, kjer je vrtnar tu in tam prodajal kako zelenjavo. Imela sem malo upanja, da bcrni kaj dobila, vendar sem šla poizkušat srečo. Mislila sem. da bom nMgoče le dobila vsaj pest zelenega fižola in otroku ne- kaj skuhala. Na klopi, kjer je po navadi vvtnar prodajal, j« sedel ka'^ dvajset let star mladenič. Vedela sem, da ni domačin in je imel potepuško zuanjost. Takšni so bili sicer vsi ustaši, kar sem jih ime- la priložnost videti v Ripču, take prikazni kot je bil ta, pa še ni- sem videla. »Jaz sem ustaš!« je govoril. »Mi ustaši smo bili pri Paveliču, mi vemo kako je treba. Pobijamo vse, kar je pravoslavnega. Tudi I žene in otroke. Ubil sem jih že I več, kakor imam las na glavi,« I Molče sem odšla in mislila, I gorje pravoslavnemu prebival- j stvu, ddkler bodo takšni izvajali ' nad njimi svojo dolžnost. stran 4 ^TOJSKI TEDNIK rrUJ, DNE 14. JULIJA 1961 Novi liiietiiiill ladri (Kunec pouka na kmetijski soli 1 Ui iliaCc^ Fl ed nekoj uiltv» so končali dvuiciiiu auAuiije Ud pv./'ijeaeLSKo- Zlv^UviiejoKl v lUilliaCU ZdCl- nji aosuiventi te soie. Sola ima rtuimec oiiüiej značaj sreunje so- le ili bo.ita V uoJoce tu prva dva lêtmka srednje kmetijsKe sole. bcdnci pa iniajo taai moznoist po dven lêan uccnja stopiti v pro- izvodnjo Xbt kinatijSKi proizva- jalci. Zaključne izpite za kvalificira- neja poijede.Cd ал kvalificirane- ga zivmoiejca je napravilo od 37 Vjj.samli uccnce^í oi, od tega štir- je ¿ odličnim uspehom. Licenci so v svojem šolanju pridobili poleg teoretičnega znanja tudi temeljito kmetijsko prakso, pri kateri so praktično spoznan uporabo naj- naprednejših dosežkov agro m zoUehnike V bodoče si ne mo- remo zamišljati uveljavljanja no- vih gospodarskih ukrepov, kot je delitev dohodka po delu in go- spodarjenje v okviru ekonomskih enct v kmetijstvu brez zadostne- ga števila kmetijskih strokovnja- kov. Po 5-letnem programu bi naj posestva in kooperacija dali 71% tržnih presežkov. Dohodek v kmatijstvu bi se naj povečal od 385 na 637 milijard dinarjev. S tem v zvezi potrebujemo 500 no- vih agronomov in obratnih inže- nirjev, 1300 tehnikov in več tisoč strokovno usposobljenih kmetij- skih proizvajalcev. Naše kmetij- stvo potrebuje delavce, toda ne teke, ki znajo le to, kar so se na- učili doma na kmetiji. Najbrž ni odveč, dotakniti se tudi zaposlovanja obstoječega kmetijskega kadra. Vse bolj po- staja perecê vprašanje, ali je kmetijski kader pravilno za.pK>- slen. Imamo veliko primerov, ko se absolventi raznih kmetijskih šol zaposlujejo na neustreznih delovnih mestih n. pr. v gostin- st\4i, v uradih itd. Uveljavljanje sodobnih tehnoloških [xistopkov v kmetijstvu brez zadostnega števila kvalitetnega kadra si ne moremo zamisliti. Pomanjkanje kadrov, z druge strani pa njih nepravilna razvrstitev .povzroča, da v praksi zaostajajo nekatera bistvena vpra.šanja realizacije na- še kmetijske politike. Lastna prrrzvodnja kmetijskih zadrug nastaja prepočasi. V kmetijskih zadrugah jp premalo sodobnih ljudi, ki bi jo organizirali «n asmerjali. Nestrokovno vodenje proizvodnih postopkov ali površ- no obdelovanje ustvarjajo tem organizacijam gospodarsko škodo in {>c-slovne izgube. Kvarijo se kmetijski stroji, pojavljajo se na- pake pri uporabi umetnih gnojil, strojev in podobno. Kam gredo absolventi kmetijske šole Turnišče? Od 31 učencev, ki so uspešno končali šolanje, jih bo osem nadaljevalo šolanje v III. letniku srednje kmetijske šole v Mariboru, ostali pa se bodo za- poskli na družbenih pKxsestvih (15) in v kmetijskih zadrugah (7). Eden absolvent bo najbrže ostal na domačiji. Službe so na- stopili kot kvalificirani poljedelci ali živinorejci. Njihovo uveljavlje- nje na delovnih mestih pa jih bo lahko pripeljalo tudi do mesta direktorja. Pri izbiri delovnega me.sta je slehernega vodila misel, da je mesto kmetijskega strokovnjaka v proizvodnji. Vzgoja učencev s strani učiteljskega zbora je takš- na, da pri slehernem učencu od- pade miselnost, da po končani šoli ne bo treba delati, ker je pač absolviral kmetijsko šolo. Kmetovalci, pošljite svoje sino- ve in hčere v kmetijsko šolo Tur- nišče pri Ptuju! Tu imajo mož- nost postati dobrt kvalificirani poljedelci in živinorejci ali pa nadaljevati šolanje v III. letniku srednje kmetijske šole in postati kmetijski têhniki in se končno vpisati tudi na višjo agronomsko šolo. Rok vpisa še ni zamujen. Kan- didati, ki bi se žfrleli vpisâti naj napišejo prošnjo in jo kolekujejo s 50 din. Priložijo naj zadjê šol- sko spričevalo, rojstni list, zdrav- niško spričevalo in priporočilo šole. Učencem iz oddaljenih kra- jev je omogočeno bivanje v do- mu, mesečna oskrbnina je 7000 din. V kolikor bi starši tega iz- datka ne zmogli, naj se obrnejo na področno zadrugo ali posestvo glede štipendije. Inž. Zoreč Egon Gimnazijska kronika Ptujski srednješolci uživajo vso svobodo poletnih počitnic: vreme je ugodno, in tudi drugi pogoji so dani, da jih čim prijet- neje preživijo in pridejo spočiti jeseni spet v šolo. Gimnazija pa se leno sonči, kajti sonce jo neusmiljeno žge. Z žalostnim obrazom (okni) se ozira proti kopališču, Birom, Orešju in sploh v vse smeri, kjer se izživljajo njeni obiskovalci. Klopi in stoli škripljejo, kajti naveličali so se že drgnjenja in pomivanja šolskih čistilcev in želijo biti spet poslikani in po- pisani, kakor med letom, ko eo se dijaki izpopolnjevali v risar- ski umetnosti. Šolski zvonec pa samo molči, nekaj pa kriči v njem: »Da bi jih koklja brcnila te pvočitnice, tako mi je dolgčas, med letom pa sem dijakom to- likokrat pomagal v sili, premno- gokrat sem katerega obsojenca pred tablo rešil eksekucije. V zahvalo se zame nihče niti ne zmeni več.« Vrata na tečajih ne- usmiljeno zaškripljejo, kadar jih kdo pomotoma odpre. Življenje v gimnaziji je popol- noma zamrlo, le čistilci neumor- na hitijo iz razreda v razred, ker uničujejo »velike stvaritve umetnikov«, ki slikajo namesto na platno ali na papir, na šolske klopi. Čistilci neusmiljeno rav- najo z »dragocenimi slikami« in zbri.šejo \'se, kar se zbrisati da. Tudi doktorskim podpisom ne prizanesejo, ki so jih umetniki pustili pod svojimi deli. da bi jih s tem ovekovečili. Po hod- nikih vladata red in mir, balkon, ki je bil med odmori glavna »iz- letniška točka« (čeprav so pri- stojni organi izdali dekret, s ka- terim so prepovedali obisk »ne- varnega področja«), se izpostav- lja neusmiljenim son6nim žar- kom. Straniščna vrata, ki so bila med šolo vedno odprta, so sedaj trdno zapahnjena. Tudi toliko priljubljena in obiskana telovad- nica s telovadnimi pKjtreb.^čina- mi trpi v brezdelju. Za »zapuščeno« stavbo se nihče (od dijakov!) ne zanima. Redko- kdaj zaide kdo (od dijakov!) va- njo po nujnih opravkih (naknad- ne prijave, izpisnice, potrdila o šolanju in drugo), kjer dobi po- trebne informacije. Toda pustimo gimnazijo dru- gim (snažilcem), mi pa poglejmo, kje se nahajajo in kaj počenjajo naši gimnazijci. Mnogi taborijo ob morju (med drugim tudi le- tošnji maturanti — na matu- rantskem izletu na Korčuli), drugi — ljubitelji gora osvajajo naše najvišje vrhove Alp, Kara- vank, Pohorja ... Toda razen teh »turistov« so še nekateri, ki so zaradi finančnih ali kakih drugih neprilik ostali doma. Ne- kateri od teh so zaposleni po podjetjih in ustanovah in ni skoraj podjetja, kjer ne bi imeli niti ene nove moči (z gimnazije). Največ »dela željnih« gimna* zijcev je sprejel »Kmetijski kom- binat«, kjer se gimnazijci udej- stvujejo v obiranju breskev. Gimnazijci breskve zelo marlji- vo obirajo in njihovi delodajalci «e o njih zelo pohvalno izražajo. Mnogi nabirajo moči za delov- no brigado, ki bo odšla iz Ptuja na delovmo akcijo na odsek Gr- delica—Skoplje 10. avgusta 1.1. Šolska reforma je letošnjim prvošolcem zelo ponagajala; saj so sprejemni izpiti, ki so bili pred dvema letoma, ukinjeni, spet obnovljeni, in vseh 63 no- vincev je moralo polagati spre- daljnjem šolanju na gimnaziji jemne izpite. 2elimo jim pri na- obilo uspeha. KF Končali smo letnik večerne šole Spominjam sp. kakor da M bilo včeraj, vendar je rù (epa minilo že nad pet mesecev. To je bilo T času, ko smo odrasli ljudje ponovno sedli т majhne šolske klopi. Sprva se nismo po- te nekaj l( članku: Če mladina nima drugega razvedrila v zadnji številki Ptujskega tednika, dne 7. julija 1961, se jê dotaknil pisêc zgoraj omenje- nega članka vprašanja razvedrila ptujske mladine, oziroma vpraša- nja prostega časa, ki ga mladina zapravlja neracionalno. Prav tako se jê dotaknil vzgojnega vpraša- nja. Zdi se mi, da je članek nepo- poln in krivičen, ker pade obsod- ba na celotno mladino. V kolikor je imel pisec omenjenega članka takšen namen in ima takšno sod- bo o ptujski mladini, potem mi- slim, da jo premalo pozna. Pozna pa tudi zelo ozko problematiko, s ketêro se je mladina spoprijela in za kaj se bori na področju društveno-zabavnega življenja. Ptujska mladina se že dalj časa pripravlja za ustanovitev mladin- skega kluba, za kar je vložila že precej truda. Imamo v Ptuju si- cer delavski klub, v katerem go- stuje tudi mladina, vendar ta ni bil ustanovljen izrecno za njo, ampak za člane sindikata. Ta klub je vsekakor pretesen. Zato so v teku vse priprave za ustano- vitev mladinskega kluba. Klubsko življenje mladine čedalje \>оЦ prodira po večjih krajih, pa tudi manjših po celi Sloveniji. Tu ne mislimo oblik klubskega življe- nja, kot jih poznajo na zapadu, ker takšne mladina odklanja in jih ne rabi. Od klubskega življe- nja pričakuje mnogo več. Svoj proeti čas hoče izkoristiti racio- nalno, V klubu bo lahko sprem- ljala televizijske in radijske od- daje. Nadalje želi imeti v svojem klubu dnevno časopisje, razne re- vije in ostalo literaturo, ki po- samezniku niso dosegljive. Ena skupina se bolj zanima za nio- demo glasbo in popevke, druga se bo bolj zanimala za notranjo politiko, zunanjo politiko, film- sko umetnost itd., skratka mož- nosti je na pretek, kjer bo mla- dina našla svoje mesto po inte- resih in strokovnih usmeritvah. Glavna ovira za ustanovitev mladinskega kluba niso material- ne sredstva za opremo, ampak primerni prostori. Vprašanje pror štorov bo letos ugodno rešeno in znali med seboj, danes pa smo dobri prijatelji. Vpisali smo se T večerno šolo, da bi nadokna- dili tisto, kar smo zamudili т mladih letih iz takih ali dru- gačnih razlogov. Tedensko smo po 20 ur pre- sedeli T šoli, po delovnem ča.sii seveda. Zato je bilo potrebno vložiti precej truda in časa, da .smo obvladali gradivo. Preda- vanja so bila dobra in oe voja- ško sodišče obsodilo' na smrt, ker je skupno z nekaterimi drugimi skušal kot častnik or- ganizirati v južnokorejski voj- ski komunistične celice. Tako vsaj se je glasila obtožnica. To- da, ker je izdal vse svoje tova- riše, so ga pomilostili. Kmalu se je »spreobrnil« in postal vnet protikomunist. S tem si je tudi odprl pot kvišku. Kc«-ejska voj- na mu je nudila priložnost, da se je spet lahko vključil v juž- nokorejsko armado. Kmalu je pKxstal ena vodilnih osebnosti v njej. Kolikor više se je povzpel, to- liko odločneje je zahteval, naj s silo združijo obe Koreji. Ven- dar so to zamisel po končani korejski vojni opustili celo Američani in delno celo brzdali nekdanjega predsednika-dlkta- torja Sing Man Rija, da se ne bi «puščal v take pustolovščine. Pak pa je še vedno gojil take načrte in samo čakal priložnost, da s svojimi somišljeniki načrt izvede. Sledil je znani prevrat po ogorčenih študentskih demcwi- stracijah, ki so terjale tudi krvave žrtve. Sing Man Ri jt moral oditi. Njegov naslednik, dr. Čang, je skušal omejiti moč armade in je celo dovolil delo- vanje onih sil, ki so želele zdru- žitev obeh Kore j na miroljuben način. In tedaj je 'nastopi/a »mandžurska skupina« in izve- dla majski prevrat. Pravijo, da je nekdanji po- veljnik ameriških Čet v Južni Koreji (ki so tu še nekako po odobritvi Združenih narodov kot enote OZN), general Carter Magruder spočetka podprl Can- ga, pozneje pa tudi Junga, če- tudi je spočetka obsodil sam prevrat, v strahu, da bi južno- korejski skrajneži zares ne pri- pravili s svojim dejanjem kak nov vojaški zaplet. Jung ga je znal nekako prepričati, da ni tako... Toda ko so konec junija ge- nerala Magrudera odpoklicali, se je »arhitekt v senci« Pak znebil »premalo odločnega« Canga m vneto izjavil: »Pc^rli smo mo- stove za seboj. Sedaj nam pre- ostane le še pohod naprej.« V Washingtonu pa se zaskrbljeno vprašujejo, ali ne pomeni ta pohod — kršitev premirja in poizkus napada na Severno Ko- rejo. Taka pot bi utegnila v času, ko svet znova pretresa berlinska kriza, zares pomeniti veliko nevarnost za svetovni mir. PROSLAVA V RIBNICI NA POHORJU PRIČAKUJEJO, DA SE BO SVEČANOSTI UDELEŽILO VEC KOT 30 TISOC LJUDI IZ MARIB0RSKEGA,MURSK0S0B0ŠKEGA IN CELJ- SKEGA OKRAJA # V počastitev 20-letmice ljud- ske vstaje bo 12. in 13. avgusta v Ribnici na Pohorju proslava, ki se je bo — kot predvidevajo — udeležil.0 več kot 30 tisoč ljudi iz mariborskega, celjskega in murskosotooškega okraja. 12. avgusta pred dvajsetimi leti je bil v Ribnici na Pohorju prvi spcpad s sovražnikom. Pozneje so partizani prav v tem kraju vodili z Nemci še večkrat ogorčene bor- be. Pripravljalni odbor za prosla- vo ¿0-letnice l.iudsike vstaje ' Ribnici na Pohorju >e že izdel«! podroben program. # Udeleženci proslave prišfi. kot računajo, v Ribnik največ z avtobusi, osebnimi avto- mobili in kamioni. Iz Maribora ^ Murske Sobote bodo vozili do Po^' velke tudi posebni vlaki, s katf rimi se bodo lahko pripetjali tisti, ki ne bodo imeli drugih voznih sredstev. REKORDEN IZVOZ V JUNIJU Vrednost našega izvoza je ma- sala v juniju kakih 17,2 milijarde dinsr.tev. V tem času sio naiša podjetja kupila v tujini približ- no za 21 milijard in 300 milijo- nov dinarjev blaga. Zunanjetrgovinska in proizvod- na pod.^tja SD prodala v juniju na tujih trgih v primerjavi z drugimi meseci v letrošnjem letu rekordno količino blaga. Vrednost izvoza v junij-u je bila za kake 3 milijarde dinarjev večja kakor v maju in približnio za milijardo 200 milijonov večja kakor lani v .ju- niju. Vrednost uvoza .je bila v ju- niju M blizu 4 milijarde mafiji kakor v maju. REORGANIZACIJA OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE Danes dopoldne so na of.cr«?^ zadružni zvezi v Mariboru r«^' pravljali o organizaciji ekono'"'' skih enot v kmetijskih zadrufl' in o reorganizaciji okrajne ^ družne ïveze. Iz programa RTV Ljubljana NEDELJA, 16. JULIJA S.00—6.30 Jutranji pozdrav — vmes eb 6.05—6.10 Pojopi;«, vremenska na- pov6d in dnevni koledar. 6.30 Reklame. 6.40 v vedrem ritmu z majhnimi an- sambli. 7.00 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved. 7.15 Franci Popy: Orientalska suita. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Godalni OTkestii in naši pevci zabavne glasbe. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.30 Iz albuma skladb z« otroke. 8.45 Četrt ure z orkestrom Norrie Paramar. 9.00 Poročila. 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden. 9.35 Marjan Kozina: Tri pomladne pesmi na besedila Lili N'ovy. 10.00 Se pomnite, tovar .ši . . . 10.30 Dvajset minut v domačem tonu. .10.50 Nedeljska matineja. 11.40 Silvo Mate- lič: Razcvete'« kosovski božur. 12.00 N«ši posluSelci čestitajo In pozdravlja- jo — I. 13.00 N'apoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestil« ored) — vmes oí* 5.05—5.10 Poroiilft. vremeneka napoved ie daevai koledar. 5.10—5.30 Množična glasba. 6.00—6.15 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremensko napoved in obvestila. 6.30—6.io Reklame. 7.00— 7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Po- ročila. 11.00 Ansambel Mojmirja šepeta izvaja ckladbe domačih avtorjev. 11.15 „V soflcu ill v senci." 11.40 Otroci po- zdravljajo. 12.00 Melodije za opoldne. .12.40 Pesmi delovnih brigad. 13.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Ob- vestila, prireditve dneva in zabavna glasba. 13.30 Orkestrski intermezzo. 14.00 Naši borci v tuiini. 19.00 Ob- vestila, 19.05 Novi posnetki domačih zabavnih ansamblov. 19.30 Radijski dnevnik. 20 00 Prenos centralne prosla- ve ob Dnevu vstaje. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved m pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA. 22. JULIJA 6.0—7.00 ,,Hej tovariši, pod orožje vsi.. (Partizanske in množične pesmi ter koračnice) — vmes ob 6,05—6,10 Poročila, vremenska iiapoved in dnevni koledar. 7.00 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved. 7.15 Fran Lhotka: Jugoslovanski capriccio (Orkester Zagrebške filharmonije dirigi- ra Milan Sachs). 7.30 Radiiski koledar in prireditve dneva. 7,35 „Le vkup, uboga gmajna!« Pesmi naših partizanov. 8.00 ..Diivjal je boj in v ognju mj smo rasli". 11.10 „Zapoi zdaj. srce partizan- sko". 12.00 Orkestralen spored jugo- slovanske zabavne glasbe za opoldne. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba.. 13.30 Združeni pevski zbori koroških Slovencev p. v. Pavla Kernjaka in Zdrav- ka Hartmana. 19.00 Obvestila. 19.05 Zbor Slovenske filharmonije dirigira Lovro Matatič. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Pol ure г jugoslovanskimi zabav- nimi orkestri. 20.30 Mihovil Lo^ar: ,,Lite enainštiridesete". Radijska prired- ba »pere. 22.00 N'apoved časa. poročil«, vremenska napoved m precled sporeda zt oaslednji dao. f PTUJ, DNE 14. JULIJA 1961 PTIIISKI TfONIK ^tron S Telefon bodočnosti Pred petnajstimi lieti je trajalo približno pćit minut, pr«den ste dobili zvezo pri telefonskih raž- flcivorih za večje razdailje, potem ko ste poklica l številko. Danes je za to že v mnogih deželah potreb- no i« pd minuté. V bližnji bc^ dočnoišti pe bo naipredek elektro- nike omogočil, da boste debili evezo z vsem svetom v petih, do deisetih sekundah. Še preden se bo prvi človek iz- krcal na Mesecu, bo črna ne- cikretna skatila sedanjega tèefo- na postala prav taiko nemogoče kakor lajna. Namesto starega tê- lefcna ixìimo dobiM kompakten zaipestnii tćLefon e kompletnim teilevizij&kim zaslonom, ki bo cmicgočail jasne •lik«. To ni samo »verjetno« a':! pa uitcipija, ki bi se «iiaj uresničila v naslednjih stoletjih. Izkušnje z ra)ketan>i so ne^veirjetno koristile éleiktror)skim raziskovanjem in dobljene rezultate ž« izkoriščajo tudi za telefon. Taiko je dobile skupine »taniDv«lcev v mestu Cc- lumbus v državi Ohio poskusne žepne signa.îie naprave, ki so ko- n>aj vččjt kot ckvlr za očala. Če kdo telefonira nekomu iz te sku- pine, ga njegove signalna naprava pòWdcè M teitfon. Podcibno poskušnjo so naredili v mestu AWentowi.i v državi Pennsyjvahli pri mitnici v New Jèrseyu. Nataikerice v teh resta- vracijah imsijo majhne zaipestne éipárate, tako da so v stalnem sti- ku s kuhinjo. Aparat jih opozori, kdaij Џ nairočena jèd pripravljena. Nedavno tega so strokovnjaki v labcratorijáh firme ВеЛ Telep- hone prišli na misett, da bi lahko sèianji ne,6in vrtenja številk na- doméetil s tipkami. Prišli so do zékljAJcke, da so se tipke dobro <Л>П€»1е in videti jé, da bo seda- nji način klicanja stevüke v dc- ôl^nêm času spremenjen. ko bodlo vsi ti poskusi dcizoneli, bodo njihovi rftzultffti postopo- ma pokaziali tudi v naših hišeh. Všacstailo resnica. Vse ostalo pa se bo kmalu — prej ali slej — uresničilo. Trenutnih težav se današnja tehnika ne boji. Vsa ta prizadevanja glede elek- fcrenski'h t'Jlefonov so v tesni zve- zi z raziskavenji raket, katerim današaji svet poklanja toliko po- zornosti. Tu kot tam igra elek- tronika glavno vlogo in tako upa- mo. da se bodo kmalu uresničile sanje o čudežnem teefcnu. Kriminalnost v Zahodni Nemčiji Po svetu mnogo pripovedujejo o zahcdnonemškem »goepcd-ar- skem čudežu«, zadnje čase pa je vse bolj pogosto slišati o žalost- nem »prvenstvu« Zahodne Nem- čije v kriminalnosti. Lani je bilo prijavljenih tam 2,500.000 raznih zločinov in prekrškov. Od konca druge svetovne vojne pa do kon- ca lanskega leta je bilo prijav- ljeno sodiščem 6,500.000 oseb za- radi zločinov in prekrškov; to pomeni, da je imel približno vsak 10. Nemec opravka š sodi- ščem. Večina protizakonitih de- janj odpade na vlome, tatvine, rope, prevare, poneverbe in ko- rupcijo. Tudi število perverznih dejanj (zapeljevanje mladolet- nih, posilstva, homoseksualni de- likti) je tolikšno, da takšni pri- meri sploh niso več »zanimivi«, čeprav so učitelji in profesorji pokvarili cele razrede. Ltnl je bilo prijavljenih policiji 85.000 seksualnin zločinov, pri katerih je »Siodelovalö« 17.000 dečkov in deklic v starosti pod 14. letom. Zanimivo je, da so četrtino vseh zločinov izvršile ženeke, dt ee pojavlja kriminalnost — starcev in huda korupcija, dva pojava, ki sta bila v prèdhitlerjôv$ki Nemčiji velika redkost. BOMBNIK NA ATOMSKI POGON v reviji ameriškega letalstva »Flying* trdijo, da so v ZSSR uspešno preizkusili bombno le- talo na atomski pogon, ki baje doseže hitrost 5600 km na uro ter lahko leti brez postanka kar 90 dni. V reviji trdijo, da je le- telo to letalo na prvem po.'kus- nem poletu 21 dni in da je do- seglo višino 26.000 metrov. 23 od 2S sovjetskih radarskih postaj sploh ni opazilo letala, ki je si- muliralo ntpad na 10 velikih so- vjetskih mest, je rečeno v reviji. Predsednik italijanske komisije za vesoljska raziskovanja prof. Broglio je rekel: Letalo, kakršno opisuje revija »Flying«, bi imelo enako, bržkone pa še večjo ofen- zivno sposobnost kot atomska podmornica. HUMOR Breda naprej Bataljon je na pohodu. Ko se približa neki cesti, zapove ko- mandant Iztok. »Sporoči nazaj: Breda naprej!« »Tukaj sem, tovariš koman- dant,« se je čez čas pojavila bolničarka Breda. »Vraga, jaz sem mislil na težko ,bredo', ne nate!« Praški Zjutraj je vprašal prileten mi- traljczec starega konjevodca Tilha: »Ali ti je danes spalni prašek, ki ti ga je dal včeraj bolničar, kaj pomagal?« »Vraga pomagal, vraga. Vse ležišče sem postlal z njim, pa kljub temu nisem vso noč za- tlsnil očesa,« se je jezil Tilh. Pa se tedaj vplete v njun po- govor še starejši partizan Jokl: »Res, praski, ki nam jih daje bolničar, niso vredni počenega groša. Včeraj mi je dal prašek zoper uši, požrl sem polno škatlo tega praška, pa še niti ena uš ni poloegnila.« Brez las V Bercetovi bolnici nad Iško vasjo je bila bolničarka Brigita. Po italijanski ofenzivi so bili za- radi neprestanih bojev in umi- kov borci polni mrčesa, ker se pač niso imeli časa in prilike čistiti. Tudi Briglia je bila pol- na drobnih živalic, zato je Ber- ce ukazal, naj se ostriže na »ba- lin«. Žalostno je gledala ne- srečna Brigita, kako ji pada z glave pramen za pramenom, okras njene glave. Po striženju si je nadela čepico in težko je bilo razlikovati ali je ženska ali fant. Kmalu nato jo je srečal ko- mandir čete Jaka Rihar in ji dokaj osorno rekel: »Čigav pa si fantiček? Kdaj si jo prima- hal v hosto, da te ne poznam? Takoj lupit krompir!« Še dolgo se je Jakovi zmoti smejal ves bataljon in pomilo- val ubogo Brigito. POŠTA Blizu Celja so partizani ujeli Nemko in jo odpeljali v svoje taborišče. Ker pa so kmalu spoznali, da ni zagrizena, so jo izpustili. No, to je .Nemko pri- jetno presenetilo, saj je nemška propaganda vedno govorila, da »banditi« ubijejo vsakega Nem- ca. Zato je rekla, da bi jim rada pisala, ko se bo vrnila domov. Ker ji naslova partizani niiso mogli dati, ji je partizan Savo takole svetoval: »Pismo, ki ga boste napisali za nas, oddajte kar v nemški avto- bus, ki vozi v Savinjsko dolino. Zanesljivo bomo dobili vaše pismo.« PRIJAZNOST Mladinca Rada in Ivan sta pravkar začela napisno akcijo na eni izmed bolj zakotnih ljub- ljanskih ulic, ko zagledata be- logardistično patruljo. Kaj zdâj? TEMNA NOC Mile je bil neranljiv. Pa se je čestokrat po nèpotrebnèm izfiö- stavljal sovražnikovim kroglam. — Mnogo borb je tako doiivél, nikoli ni bil ranjen. Nekoč pa ga je krogla lažje oplazila. In kako se jè »izgôvo- ril«? »Seveda, tema je bila, kro¿la pa se je najbrž izgubila! Pó- dnevi me gotovo ne bi našla.« V ŠOLI Ura zgodovine. Profesor rèzià- ga. »Angleži so iskali nékoga, da bi se lahko nanj zanesli in to... (tu je nehal, ker je opazil, da nekdo ne da miru, in je takole nadaljeval) ... nisi bil ti, ki de- laš nemir in te bom postavil pred vrata, ampak velika Bolga- Da bi nem oIaj§»l učenje kenfii- je, je profesor dejal, naj imajo dijaki vsako snov v svojèm pre- dalu. Dijakinja pa: »Ja tovariš, ampak meni je predalčkov že zmanjkalo!« Previdiosl Dri siičenlu NavadiiM sme» se, da vidimo po- leti sebe. svoje prijatelje in znance lepo zagorele. Ko odlo- žimo v prvih poletnih dneh to- plejše, zaprte obleke, žalostno ogledujemo bledo polt na rokah in na vratu, da o nogah sploh molčim! Kar takoj b« hoteli po- letno barvo! Ravno ta želja, da bi čimprej ogoreli. zapelje marsikoga, da se sonči m preži, ne vpraša pa se, če je sončenje zanj sploh korist- no. Sicer je res moderno, pona- šati se poleti z lepo zagorelo ko- žo, toda če sončenje škodi naše- mu zdravju, mora moda utihniti. Zdrav, pa čeprav ne zagorel člo- vek, je lepši kakor zagorel, a bo- lan. Kako pa naj vemo. komu bo sončenje koristilo m komu ne? Osebe, ki po zdravniških izkuš- njah slabo ali pa sploh ne prena- šajo sočenja. bi lahko razdelili na dve veliki skupini: 1. na osebe, ki jim je priro- jeno, ák ne prenesejo sonca; 2. na osebe, ki so zaradi bo- lezni ali oslabelega organizma bolj občutljive za sončne žarke in bi jim ж>псе že tako in tako šibko telo še bolj oslabilo. NAVODILA ZA PRVO SKUPINO Sončenja ne priporočamo rde- čelasim osebam. Po sončenju po- stanejo pegasti in pegasta koža je mnogo grša 'kot bela in neza- gorela. Med svetlolasci oziroma plavolasci sta dve grupi: prva prav dobro prenaša sončenje, le- po enakomerno ogori, a koža teh ljudi je po sončenju bolj zlato- rjave barve. Osebam druge grupe koža pod vplivom sončnih žarkov samo pordeči, se začne po dveh dneh luščiti, a ko se olušči, je bela, kot je bila pred sončenjem. Pogosto postane potem tudi pe- gasta. Temnolasi ljudje FK>vpreč- no zelo dobro prenašajo sončenje, vendar so tudi med njimi neka- teri, ki ne smejo na sonce. Na- vadno so to črnolasi zelo bele polti s sivimi ali modrimi očmi. Tudi njih koža postane po .sonče- nju pega.sta in pogosto temno li- sasta. Posebej naj omenimo, da spadajo v prvo skupino tudi vse tiste osebe, ki imajo mnogo pri- rojenih kožnih znamenj črnikaste barve. Te svarimo pred sonče- njem. 'кег se znamenja pod vpli- vom sončnih žarkov razvijejo lahko v rakave kožne tvorbe. NAVODILA ZA DRUGO SKUPINO V drugo veliko skupino ljudi, k; se ne smejo sončiti, spadajo vse nervozne slabokrvne in ma- lokrvne osebe, vsi bolniki s pljuč- no tuberkulozo (bolnikom s kož- no tuberkulozo pa senčenje celo priporočamo), dalje prav majhni, slabotni otroci In stari ljudje. kI imajo okvare srca rn ožilja. Še posebej pa o(r>ozar.jamn. da se ne smejo sončiti starejši ljudje z vi- sokim krvnim pritiskom in ljud- je z raka.st'-» tvorbo na kožt. Pre- heKino. vsaj dve teti. se ne smejo sončiti otroci, ki so preboleli meningitis. Majhna dežela Kuwait Majhna deželica Kuvait s pri- bližno 20.000 km"' površine in 200 tisoč prebivailoi je bi'o do 1. 1916 obsojena živeti samo od skro- mnega ribištva in iskanja biser- nih školjk, ker je vsa dežela ena shma gola puščava, V juniju 1946 pa je emir Ah- med »I Jabir- odori prvi vre'ec nafte !n s tem dnem se je začela nova zgodovina te majhne, hkrati pa razmeroma najbogatejše de- žele na svetu. Od 800.000 ton naf- te. ki so jo načrpali leta 1946. se je proizve>dnja sedaj povzpela že na 100 milijonov ton letno, tako da so po proizvodnji pred njo le ZDA, Venezuela in Sovjetska zveza. Zaloge tega »črnega zla- ta« cenijo na 7 milijard ton, kar je petina vseh zalog na svetu. Vsa ta bogastva pod peskom pa so v rokah petrolejske družbe »Kuvait Oil Company«, ki jo se- stavljata »British Oil Company« in ameriška »Gulf Oil Company«. Največ delnic ima ameriška druž- ba, obe družbi pa sta si izkori- ščanje kuvaitske nafte zagotovile vse do leta 2026 in to po načelu »pol-pol«, to se pravi: polovico dobička imajo Angleži in Ameri- čani, polovica pa gre kuvaitskemu emiru, torej njegovi druščini, po- sredno pa tudi Kuvaitu in njego- vemu prebivalstvu, ki je v krat- kem doseglo visoko življenjsko raven. Koliko je tega dobička. nam potrjuje podatek, da je družba »Kuvait Oil Company« iz- plačala leta 1960 tamkajšnjemu emiru 150 milijonov britanskih funtov šterlingov. 19. junija letos je prenehalo formalno bntansko varuštvo nad Kuvaitom in proglašena je bila neodvisnost, čemur se je uprl Irak, češ da je Kuvait sestavni del iraškega ozemlja in napove- dal skorajšnjo pripojitev te dr- žavice k svojemu ozemlju. Vse O'taile arabske držaive pa se za- vzemajo za neodvisnost Kuvait«. Tako je prišlo do krize in do pri- hoda britanskih čet v Kuvait, kar je še bolj poslabšalo zapletene politične odnose na Bližnjem vzhodu. Da ni kuvaitske nafte, tudi do krize ne bi prišlo in bi bila ta dežclica še danes pozab- ljena puščava ob Perzijskem za- livu. STRAŽARSKA Partizan Peter je bil na straži, ko zasliši hojo. Vajen, kakor je bil, hitro zavpije: »Stoj! Kdo je?« »Luka s tobakom,« odgovori vprašani. Peter nato: »Luka stoj, tobak naprej!« Franco, kultura in logika Španski diktator Franco je v intervjuju z ameriškim novinar- jem Hearstom nekajkrat omenjal kulturo. Ko je govoril o Sovjet- ski zvezi je f>oudanl, da obstaja- jo tam težave in slabosti in de- jal; »So nekateri činitelji, ki pri- spevajo k spremembam. Pred- vsem današnja stopnja kulture ruskega Jjudstva. Težavneje je vladati z deželo inteligentov, ka- kor z deželo analfabetov.« Na vprašanje, če je med španskim kmečkim ljudstvom kakšno poli- tično vretje, je Franco odgovoril: «Med kmeti v Španiji ni nobene- ga političnega vretja, ker je nji- hova kulturna raven preveč niz- ka, da bi moglo do tega priti. Zato ni nobene nevarnosti, da bi komunizem v Španiji lahko po- stal neka politična sila.« Franco torej upa. da bo kul- tura uničila Sovjetsko zvezo ozi- roma komunizem v tej veliki de- želi in da bo nasprotna nizka kulturna raven rešila špansko ljudstvo komunizma. Sedaj je jasno, zakaj Franco tako vneto zatira kulturo v Španiji. Koliko jezikov govorijo 1 judie Po podatkih objavljenih na harvardski univerzi, govorijo ljudje 2896 jezikov in nešteto dialektov. V Evropi je v rabi okrog 160 jezikov, v Avstraliji je razen angleščine v rabi več ko 100 jezikov domačinov, v Afriki več kot 750, vendar v primerjavi s 1200 jeziki, ki jih uporabljajo Indijanci v Severni in Južni Ame- riki, pravzaprav malo. Popisovalci jezikov trdijo, da žive v Novi Gvineji in v notranjosti pleme- na. o katerih ne vemo ničesar, kaj šele da bi |>oznali njihove je- zike. Okroa 2000 popisanih jezi- kov govori komaj po nekaj tisoč. da celo komaj po nekaj sto ljudi. Mnogi jeziki izumirajo. Od popi- sanih jezikov je komaj 100 »ve- likih jezikov«, ki jih uporablja po več kot milijon ljudi, takih pa. ki jih govori po več ko 50 milijonov ljudi, je komaj 13. Ki- tajščino govori 600 milijonov lju- di. angleščino okrog 390 milijo- nov, hindiistanščtno 200 milijo- nov, ruščino 200 milijonov (kot materinščino 130 milijonov), španščino 160 milijonov, nemšči- no, japonščino in indonezijščino govori povprečno po 100 milijo- nov, francoščino in Dortugalščino pa po 75 miIij<^nov ljudi. Od ži- vih ip7iko<' io naicharejša kitaj- ščina — 4000 let. PROIZVODNJA ZLATA V JUGOSLAVIJI Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko o poslovanju indu- strije v lanskem letu, je med drugim razvidno, da smo lani proizvedli v naši državi — v glavnem kot stranski proizvod b^-vaite mstalurqijs — 1990 kg zlata nasproti 1855 oz. 1690 kg v prejšnjih dveh letih. Tako smo dosegli letos največjo proizvod- njo zlata, ki se je do leta 1953 gibala na ravni približno 600 kg letno. V svetovnem merilu je pri nas pridobljena količina zlata še vedno razmeroma skromna, kljub temu pa zavzema Jugoslavija med evrop.skimi državami v proizvod- nji zlata drugo mesto, takoj гл Švedsko. Vrednost proizvodnje zlata pa je precejšnja, saj znaša okre>g 16èo milijonov dinarjev. SALK O CEPIVU PROTI VIRUSOM Jonas Salk, prvi iznajditelj ce- piva proti otroški paralizi. Je imel v ameriški televiziji preda- van.;® o ptrsDektivEh boija pr**! virusnim boleznim. Dejal je, da bo medicini v prihodnosti uspelo izdelati cepivo, ki bo člov6ka za- ščitilo proti vsem virusom. Koli- kor je znano doslej, bi lahko z enim takim cepivom zavarovali Človeški organizem proti 200 raz- ličnim virusom, povzročiteljem raznih bolezni. Po njegovem mnenju hI lahko druge mrtve viruse dodajali sedanjemu (Sal- kovemu) cepivu proti otroški pa- ralizi, skrajni cilj teh raziskav pa bi bila zaščita preti viruanim bo- leznim nasploh. PO SMRTI OŽIVEL V varšavski vojaški bolnišnici je kirurg dr. Zagurski neki žen- ski — 8 minut po njeni klinični smrti — odprl prsni koš kar na postelji in jo je z neposredno masaž« srca znova oživeJ. 10 ur po tej nenavadni operaciji $e Je bolnica počutila precej dobro. Stalin ni vedel... (Naidai jevanjs in konec) Jeremenku ni od več, da bi spre- govoril tudi o Stalinovih napakah in še enkrat dokazuje, kako od- več je domišljavost diktatorjev, kadar gre za tehnične vojaške zadeve. Tudi Stalin je trmoglavi! pri svojih sklepih, čeprav so bila dejstva nasprotna in čeprav so ga generali opozarjali. Ko so Nemci obrnili ost svoje ofenzive proti jugu. je bi! neomajno pre- pričan, da je ofenziva kljub v.se- mu obrnjena proti vzhodu, proti Moskvi. To dejstvo pojasnjuje Jeremenko v vsej preproščini: Stalin je namreč do najmanjših podrobnosti poznal Hitlerjeve na- črte za napad na SZ, imenovano črte za napad na SZ. Imenovane tudi »operacija Barbaro.ssa«. V prvi izvedbi so t^ načrti računali s takojšnjim napadom na Mo- skvo. Do načrtov »operacija Barba- rossa« se je dokopa' neki spre- ten agent In jih poslal Stalinu. Imenoval se je Rudolf Rössler in je bil po rodu Nemec. V Svici je vodil eno od podružnic »Rote Ka- pelle« (Rdeča orkester), sovjetske vohunske organizacije, za katero je med vojno delal tudi dr. John, vodja tajne informativne službe bonnske vlade, ki je pred leti pobegnil v Vzhodno Nemčijo ter nato spet v Zahodno, Jeremenko poroča, da Je Imel Rössler odlične zveze г Vrhovnim štabom Wehrmachta. Rössler, kl se je »poklicno« imenoval Lucy, ! je več mesecev pošiljal v Moskvo j tajne vojaške dokumente, ki so jih v berlinskih pisarnah fotogra- I firalj njegovi agenti, ne da bi na- ' cisti karkoli vedeli o tem. Stalin je slepo zaupal vsem obvestilom, ki jih je pošiljal Lucy. Tako je mogoče razložiti njegove povsem napačne strateške zamisli. Ker nj vedel, da je Hitler v tem času že spremenil svoje načrte, je razpo- redil svojo armado ckoli Moskve: nuspešno so ga njegovi generali, ki so Imeli novejša obvestila, opozarjali na napako »Misel, da bo treba braniti prestolnico veli- ke Sovjetske zveze,« piše Jere- menko, »pa je po drugI plati kar elektrizirala vojake Rdeče arma- de. V teh okoliščinah je njihova požrtvovalnost postala heroizem.« Med mnogimi dogodki opisuje maršal Jeremenko tudi zgodbo dveh sovjetskih letalcev, nared- nika Skovorodina in poročnika Vetluškega, ki sta, namesto da bi se rešila s padali, z gorečim dvo- motornim letalom strmoglavila na kolono nemških oklepnih vo- *ÌL Stran 6 PTUJSKI TEDNIK ' PTUJ. DNE Í4. JUUJA 1961 PROMETNA NESREČA BREZ TEŽIIH POSLEDIC Avgust Meško, voznik konj- ske vprege, je 7. julija 1.1. pe- ljal ob 11. uri po Pletarski ulici Toz, naložen s premogom. Ker so mu popustile zavore na vo- zilu. je vprega zdrknila po Ple- tarski ulici navzdol preko Bez- jakove ulice v cementno ograjo nad Živilskim trgom s tako silo. da je ograja popustila, konja pa je zaneslo preko ograje na Zivilski trg. Konj je bil le laže poškodo- van, škoda, ki je nastala i ograji, pa znaša le nekaj več od 5000 din. dočim na vpregi materialne škode ni bilo. Sreča je bila v tem. da v tre- nutku nesreče ni bilo ob ograji ljudi, ker bi v nasprotnem nri- meru bile tudi Človeške žrtve. Za vsakogar nekaj zanimivega Knjige in časopisi, radio in televizija Po podatkih v letni publika- ciji Organizacije Združenih na- rodov za prosveto, znanost in kulturo >Osnovna dejstva in številke< imajo največ knjig na razpolago sovjetski držav- ljani v knjižnicah, največ ra- dijskih in televizijskih spre- jemnikov imajo Amerikanci, medtem ko Britanci najbolj be- rejo liste ïn časopise in Av- stralci najčešće obiskujejo kino predstave. V Sovjetski zvezi je bilo leta 1958 T knjižnicah na razpolago bralcem 752.6 milijona knjig, v ZDA 200 milijonov in v Veliki Britaniji 71 milijonov knjig. V Sovjetski zvezi je tudi največ obiskovalcev muzejev (59.9 i- lijona), na drugem mestu je Britanija (10,9 milijona), sledi Japonska z 10,4 milijona, med- obiskovanju muzejev. Glede časopisov so ZDA z 1745 dnevniki na prvem mestu, toda te kupuje le 527 prebival- cev od vsakih tisoč. V Veliki tîritaniji kupuje dnevne liste 575 od tisr>č prebivalcev, na svedskem 464. v Lui\semburgu 429. na Finskem 420. Najobsež- nejši so listi v ZDA, da odpade na prebivalca 55,6 kg časopis- nega papirja letno, v .\.vstraliji 27.2 in v Novi Zelandiji 25,5 kg. Avstralci najpogosteje obi- skujejo kino predstave. Vsak prebivalec obišče kino letno 17.4-krat, na .Malti 17,5-krat, v Novi Zelandiji 16.7-krat in v Sovjetski zvezi 16.2-krat. V Ve- liki Britaniji obišče kino vsak prebivalec 14.5-krat in v ZDA 12.5-krat na leto. ZDA. dežela, kjer je tudi Hollvwood, ne proizvede naj- več dolgometražnih filmov. Le- ta 1953 je bila na prvem mestu Japonska s 516 filmi, sledile - a so ji Indija z 295, ZDA z 288, Hongkong z 240. Frfincija s 126 in Velika Britanija s 121 filmi. V ZDA je bilo koncem 1959. leta 52.6 milijona televizijskih sprejemnikov, kar pomeni na 1000 prebivalcev 290 televizor- jev. V Veliki Britaniji je bilo 10.1 milijona televizorjev ali 195 na 1000 prebivalcev. Ustrez- ne številke za Kanado so 5.4 milijona na 196, za Zaliodno Nemčijo 5.5 milijona in 61, za Japonsko 5,5 milijona in 55, /.a Sovjetsko zvezo 5,5 milijona in 17 na 1000 prebivalcev. Radioaparatov je največ v ZDA. Leta 1959 jih je bilo skupno 168 milijonov ali 941 aparatov na 100Ò prebivalcev. V Kanadi odpade na 1000 pre- bivalcev 574 aparatov, v So- vjetski zvezi pa 190, ZIDANA ŠTEDILNIKA, dobro ohranjena, prodamo. Ogled dopoldne. Lackova 8 (Nemec). POLOVICO HIŠE v bližini cen- ^ tra prodam. Naslov v upravi. IŠCEM DELO pri živini. Na- slov v upravi. Izjava Kumer Anglea. Runeč 49, ob- žalujem in preklicujem žaljiv- ke, ki sem jih izrekla napram Munda Mariji. Runeč štev. 47, ter si ji zahvaljujem, da je od- stopila od kazenskega pregona. dne 11. julija 1961 ' Povrtnine: čebula 70—80, fi- žol luščeni SO; fižol T stročju 80; grah 60; grah luščeni 120; krompir 25—50; kumare 80; ku- mare za vlaganje 100; korenje 80; peteršilj 100; rdeča pesa 50; česen 140 solata endivija 50 do 80; solata v glavah 50 -80; šni- uača 100; zelje v glavah 50; rdeče zelje 40; ohrovt 60. Sadje in sadeži: breskve 50 do 100; črnice 100; hruške 70 do 100; jabolka 50—70; jagode vrtne 300; kis domači 40; mare- lice 50—100; maline 150—200; ringlo.80—100; višnje 50; slive 40—60. Žitarice in inlevski izdelki: ječmen 40; koruza 50—40; proso 80; koruzni zdrob 60. Mleko in mlečni izdelki: su- rovo maslo 600—700; m.leko 40; smetana 200; sir komad 50 do 100. Perutnina in jajca: jajca 17 do 18; piščanci par 600—800; kokoši komad 500—600. Maščobe: zaseka 500. ià Občinski ljudski odbor Ptuj Obvestilo davčnim zavezancem zasebnih kmetijskih gospodarstev na območju občine Ptuj Obveščamo vse davčne zavezance zasebnih kmetijskih gospodarstev na območjih krajevnih uradov Ptuj, da bodo uradni davčni razporedi ugotovljenih davčnih osnov in odmere kmečke dohodnine ter občin^^ke doklade, ka- kor tudi odmere prispevkov za zdravstveno zavarovanje zasebnih kmetijskih proizvajalcev za leto 1961 glasom določil 51. člena Uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ štev. 22/61) liviio raztriiieii na vpogled vsem davčnim zavezancem v času od 19. ju- lija do vključno 31. julija 1961 ob delavnikih od 6. do 13. ure T prostorih krajevnih uradov. Pritožbeni rok zoper odmero davčnih obveznosti ocl kmetijstva teče do vključno 15. avgusta 1961. Po tem pri- tožbenem roku vložene pritožbe se bodo kot prepozno vložene zavrnile. Morebitne pritožbe zoper kmečko davčno odmero za leto 1961, kolkovano z 200 din državne takse, se vlagajo v določenem zakonitem pritožbenem roku na Občinski ljudski odbor — Uprava za dohodke, Ptuj. Vse davčne zavezance kmetijskih gospodarstev še p setej obveščamo, da lalJj:o dvignejo v času razgrnitve davčnih ra-zporedov pri "dvojem krajevnem uradu izvle- ček o davčni odmeri iz davčnega razporeda in da si mo- rebitne nepravilnosti odmere predhodno, preden vlagajo pritožbe, uredijo osebno pri pristojnem Katastrske i uradu v P*!-'". Sef пргате za do!iodke Frane Voda Obvestilo Uprava Ljudske in študijske knjižnice Ptuj sporoča: 1. Zaradi letnih dopustov bo v času od 17. do 26. ju- lija v oddelku ljudske knjižnice skrajšan delovni čas. Knjižnica bo odprta v ponedeljek, sredo in petek popol- dne od 16. do 18. ure. v torek, četrtek in soboto pa po- poldne od 7.50 do 9.50. 2. Zaradi čiščenja in beljenja prostorov bosta v času od 28. julija do 20. avgusta zaprta oddelka ljudske in mladinske knjižnice. 5. Zaradi letnih dopustov bo v času od 17. do 21, ju- lija čitalnica študijske knjižnice odprta samo dopoldne. Uprava Na podlagi 143. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ. štev, 17-298/61) komisija za delovna razmerja pri Kmetijski zadrugi >Ptujsko polje< Gorišnica razpisuje naslednja delovna mesta: 1. šefa splošnega oddelka, 2. računovodje, 3. šefa proizvodno operativnega oddelka, 4. šefa komerciale. Pogoji za razpisana delovna mesta so: pod 1. srednja strokovna izobrazba in 5 let admini- strativne prakse, ali nepopolna srednješolska izobrazba in 10 let prakse v administrativnem poslovanju zadruge, pod 2. ekonomska srednja šola in 5 let prakse ali ne- popolna srednješolska izobrazba in najmanj 10 let raču- novodske prakse v zadružništvu, pod 3. inženir agronomije ali kmetijski tehnik z naj- manj 5-letno prakso, pod 4. kvalificirani trgovski delavec s 5-letno prakso ali z nepopolno šolsko izobrazbo in najmanj 10-letno prakso v vodenju trgovskih poslov r zadrugi. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov za- druge. Prošnje s kratkim življenjepisom dostavite na иргато zadruge najpozneje do 20. julija 1961. Razpis oetane т veljavi do izpopolnitve razpisanih mest. Komisija ŠPORT Sindikalno prvenstvo v nogometu je končano Komisija za organizacijo šport- nih iger pri občinskem sindikal- nem svetu Ptuj je v počastitev 20. obletnice naše revolucije or- ganizirala veliko sindikalno tek- movanje v nogometu. Čeprav je na našem območju nogomet slabo razvit, se je ne- pričakovano prijavilo veliko šte- vilo sindikalnih ekip. Skupaj se je prijavilo 10 ekip, ki so se borile za čimboljši plas- man na tem tekmovanju. Ker je bilo tekmovanje v po- častitev 20. obletnice vstaje, se je vanj vključila tudi ekipa gar- nizona Ptuj in športni aktiv Gimnazije Ptuj. Tekmovanje je bilo zelo zani- mivo, saj je posamezne tekme gledalo večje število gledalcev. PO SVETU Eksplozija v tovarni tlinamifa Köln, 15. jul. (Tanjuq) ' V tovarnah dinamita družbe »Dinamit .A. G.« pri Kolnu je prišlo V ponedeljek v razmaku osem ur do več eksplozij. Več kot ste oseb je bilo ran.ienih. Dve skladišči sta porušeni do tal. Gozdni pozor v Kaniorniji Kalifornija, 13 , jul (AP), Veliki gozdni požari v Kali- forniji so povsem uničili neko majhno mesto, Preostalj sta samo šolska zgradba m ens hiša. Potopljeno vas Seul, 13. jul. (Reuter). Po spoiočihj radia Seul je popu- stil eden izmed nasipov veli- kega vodnega rezervoarja. Vodne gmote so povsem po- topile bližnjo vas Poročajo o sto smrtnih žrtvah 7adnjih 12 dnj v Južni Koreji močno dežuje. Gmotna škoda je iz- redno velika. Doslej je utonilo 164 oseb. Avtobus treščil v buldožer Lahore, 13. jul. (AP). Kakih deset milj od pakistanskega mesta Lahore je avtobus za- del v velik buldožer. Dvajset ljudi se je pri tem ubilo, več pa huje ranjenih ATLETI DRAVE V GORIŠNIGI Na atletskem tekmovanju v okviru športnega tedna v Goriš- nrci so sodelovali tudi nekateri atleti Drave, V te':