Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 25. maja 1957 štev. 116. Leto SCI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman * upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA ieMva k škttfuik {Panika med francovci radi ji Ženeva, 25. maja. Ženevski krogi so zopet v težkem, zamotanem položaju. V škripcih. Nič čudnega, če se je na 97. zasedanju sveta Društva narodov zbrala prva garnitura evropskih politikov, diplomatov in državnikov od Edena in Delbosa pa do Litvino-va. Zdi se. kakor da ne more ženevski »bolnik« iz neprespanih zagat, zadreg, stisk in težav. Zopet so na dnevnem redu nerodna, razburljiva vprašanja: Alexan» drette, Španija, Abesinija, Madžarska. Od vseh teh štirih problemov je dejanski rešeno samo vprašanje sandžaka Alexan-drette, saj je jasno, da ravna francoska diplomacija previdno, da ne bo razburjala Turčije in vsega arabskega sveta v tre-notku, ko se iz Rima vršijo čudna koketiranja s polumesecem. Večje brige pa povzroča v ženevskem -vropagu zbranim politikom zahteva va-'encijske vlade, da se temeljito prouči Vprašanje vmešavanja v špansko državljansko vojno s posebnim ozirom na okol-lost, da sta Nemčija iti Italija odposlali v Spanjo oddelke redne vojske. Za diploma ki se radi zatekajo k diplomatičnim formulam, precej neapetitna zadeva. Gotovo tuhtajo ženevski diplomati, kako bi razvozlali ta čudno zamotani vozel. Že sedaj pa je jasno, da ne bo Ženeva spregovorila bogve kako jasne besede in da bo vešče potegnila svojo glavo iz nastav jiene zanke z odgoditvijo ali pa izročitvijo zadeve drugemu forumu, kakor je na °r. londonski nevmeševalni odbor. Tudi abesinsko vprašanje še vedno straši. Temna abesinska senca še vedno t>šči ženevsko ozračje in ne da tamkaj pranim diplomatom, d^ bi prosto in široko zadihali. Nezaupanje Italije napram društvu narodov so v zadnjem času po-večale londonske vesti, da se v Ženevi ]le bo obravnavalo abesinsko vprašanje sicer radi tega, ker ne bo neguš po-svojih delegatov v Ženevo. Ta negujva odločitev se smatra kot taktična po-toza, ki naj bi bila v skladu z mnenjem {'jegovih svetovalcev, da se prepreči, da Društvo narodov na kakršnikoli način ^Pravilo kakršnokoli koncesijo, ki bi mo ~*a izboljšati odnošaje Italije napram Že-l®vi- Anglija namreč ne smatra, da bi bi-a.situacija že tako zrela, da bi de jure j^nali italijanski imperij. Prav tako ni 1 nič kaj drugačni situaciji Francija, ki * vezana na nešteto strani. Italija bi si ^°rda želela, da bi se v Ženevi izrekla l^ttio enostavna čisto preprosta in krat-s? ,uSotovitev, da negušove vlade v Abe-•n'li več ni. Toda takšne možnosti po-j °i>nega reševanja abesinskega vprašaji so zbudile v londonskih, pa tudi v .1°Kili nebritanskih krogih veliko nego-j Vanje. Ravno ta moment negodovanja llaibrže spodbudil nekatere svetovalce bofSove, da v okviru danih možnosti še spremešajo :n vzkalijo ženevsko ^ušje. ^avno v tej točki poslabšanja ženev-atmosfere se stikajo neguševi inte- • i____. 1 __: „ ... • britanske akcije LONDON, 25. maja. Potrjuje se vest o misiji španskega milijonarja Juana Marcha in vojvode od Albe v Rimu, ki bosta na vsak način skušala pridobiti Italijo za to, da ne odpokliče svojih prostovoljcev iz Španije. GIBRALTAR, 25. maja. Po vesteh iz Burgosa in Salamance je zbudila britanska iniciativa za premirje in umik prostovoljcev pravcato paniko. General Franco si je v svesti, da bi pomenilo to zanj popoln vojaški zlom, če bi moral odpustiti prostovoljce iz svojih vojaških formacij ker je njegova vojska dejanski sestavljena samo od Marokancev, ki jih je vedno manj in ki se ne bedo mogli brez konca in kraja pritegovati iz Španskega Mareka, na drug] strani pa od mitičnih odredov, ki pa doslej sploh niso bili na fronti, ampak so svojo službo vršili samo v zaledju. Če bi namreč miličniki morali na fronto, potem je veliko vprašanje, kako bi se na fronti zadržali in kdo bi potem vršil v zaledin službo. Častniške formacije so preslabe, da bi lahko držale zaledje, kjer bi s? republikanci, zlasti delavci prav sotovo takoj dvignili k vstaji. V Burgosu polagajo vse svoje nade na Mussolinija, od katerega upajo, da ne bo odpoklicali italijanskih prostovoljcev oz, da se mu bo posrečilo, zadevo tako zavleči, da bi i francovci lahko izvojevali končno odločitev in bi prostovoljci potem ne b:l! več i potrebni. V širokih plasteh prebivalstva v francovskem zaledju je tudi nastala velika panika ob vesti, da bi utegnilo priti do odpoklica vojaških prostovoljcev in se že opaža beg bogatih Špancev v smeri proti Gibraltarju in Portugalski. Gibraltar je prepoln raznih bogatašev iz Francove Španije, tako da so vsi hoteli prenapolnjeni. Španski bogataši čakajo tukaj, da bi dobili vize za posamezne evropske države, kamor se nameravajo umakniti. Kako je sestavljena vlada Nevilla Chamberlaina 1 >n interesi valencijske vlade, ki je se .Vornn° hotela iti negušu na roko, ko jD ie odločila, da zahteva ventiliranje ega problema na 97. zasedanju it K ^iru^va narodov, saj je jasno, da leil ,pd° obtožbe, ki jih je pripravila va-t^ivlada proti Italiji in Nemčiji niti a"i rešile ali pospešile rešitev špan-da ^ vr)rašanja. pač pa zadošča vse to, vozel še bolj zamota in Itaiji. ,a ter da se ostrina, naperjena proti * pičilo pa se tudi doznava, da name-kredlaiiii Madžarska svoio zahtevo LONDON, 25. maja. Na vsak način je gotovo, da bo Stanley I3aldwin v petek popoldne odstopil. Ob tej priliki ga bo kralj imeoval za Eerla Baldvvina of Be-\vedleya, takoj zatem bo kralj poveril sestavo nove vlade finančnemu ministru Nevillu Chamberlainu, ki bo že v petek zvečer predložil angleškemu kralju listo svoje nove vlade, ki se pa ne bo mnogo razlikovala od sedanje. Chamberleina bo zamenjal kot finančnega ministra bivši vodja nacionalne liberalne stranke Sir John Simon, sedanji notranji minister. S Rokomet in politika v dunajsskih sifuetah ... tem želijo dokazati, da bo tudi nova vlada predstavnica nacionalne koalicije. Za novega ministra notranjih zadev bo naj-brže imenovan sedanji minister narodnega zdravja sir Klngsley Wood, razen tega pa bosta zamenjena tudi poljedelski in vojni minister. Ramsay Macdonald se umakne popolnoma iz političnega življenja, na njegovo mesto pa pride sedanji čuvar pečata lord Halifax. Ker so spremembe v vladi dobro premišljene, se ne pričakujejo nikakšni novi zapletljaji. DUNAJ, 25. maja. Tekma med avstrijsko in nemško reprezentanco v rokometu se je pretvorila v veliko politično manifestacijo. Ko so namreč ob pričetku tekme odsvirali nemško himno, je znatni del občinstva dvignil roke k hitlerjevskemu pozdravu, nakar so pristaši vlade pričeli žvižgati in protestirati. Za Časa, ko so svirali avstrijsko himno, pa je skupina hitlerjevcev razvila veliko zastavo s kiju kastim križem in so se od vseh strani slišali vzkliki: »Dn narod, ena država! Heil Hitler!« Med tekmo so nastali na mnogih mestih v stadionu spopadi, ven-‘ sprotniki. Rooseveltove socialne reforme dar se je policiji posrečilo, da je vzdržala red. Že v stadionu je bilo aretiranih okoli 50 oseb. Najhujše demonstracije pa so bile šele po tekmi, ko je množica krenila proti mestu, pojoč narodno socialistične pesmi in vzklikajoč Hitlerju. Policija je bila spričo ogromne množice demonstran tov, ki so krenili proti praterju, brez moči. Policija na konjih se je poslužila pri tem udarcev s sabljo in je pripisati naključju, da ni prišlo do žrtev. Ni pa mogla policija preprečiti nadaljnjih obračunavanj in spopadov med političnimi na- WASH1NGT0N. 25. maja. Roosevelt je predložil kongresu poslanico o novem delovnem času in novem zakonskem osnutku o mezdah. V smislu te reforme bi se naj v USA uvedel 40 urni delovni teden, najnižja mezda pa bi znašala vsaj 16 dolarjev tedensko. Vsepovsod: poplave, neurja, snežni zameti, človeške žrtve Zidovske množice v katastre fainem položaju Te dni je bilo na Dunaju prvo zasedanje upravnega odbora židovskega svetovnega kongresa, ki se je prvokrat sestal v Ženevi lani v avgustu. Zasedanja se je razen šestih rednih članov odbora udeležilo še 18 članov iz devetih dežel. V teku tega zasedanja se je ugotavljalo katastrofalno stanje židovskih množic v Srednji in Vzhodni Evropi. Podčrtavali so, da se niso še nikdar nahajali milijoni Židov v tako tragično gospodarski, politični ter socialni stiski. Protižidovska agi tacija v teh pokrajinah vsebolj narašča in povzroča zlasti v Poljski krvave izgrede ter velike pogrome. Na zasedanju so židovski delegati izrekli mnenje, da primanjkuje odločilnim činiteljem na dobri volji ter energiji v svrho potlačenja te nevarne agitacije, ki Žide tako nevarno in težko ogroža. Gospodarska politika raznih pokrajin potiska Žide iz raznih gospodarskih poklicev. Tudi so odobrili celo vrsto ukrepov v svrho obrambe ogrožene eksistence Židov v nekterih deželah ter njihovih mednarodno priznanih manjšinskih pravic.« Kakšni ukrepi so to in ali bodo kaj zalegli, nam trenutno ni znano. Slovenski socialistični sindikati so imeli v nedeljo svojo sejo * plenuma. Obravnavale so se aktualne zadeve iz področja naše socialne politike ter so se izrekle precej ostre in kritične opazke glede uredbe o minimalnih mezdah ter uvedbe starostnega in invalidnega zavarovanja delavcev. Za predsednika sindikatov je bil izvoljen bivši predsednik Delavske zbornice Lojze Sedej in je ta izvolitev precej zgovoren odgovor našega delavstva na nedavno razrešitev funkci^ /larjev Delavske zbornice. Papen Jemfp slovo ... Vesti, da naj bi von Paperi postal poslanik pri Vatikanu, ne odgovarjajo resnici. Dejstvo je, da je bil Papen v avdienci pri Hitlerju, ki mu je ob tej priliki podal svojo demisijo. Svojim prijateljem na Dunaju je von Papen dejal, da se naj-brže ne bo več vrnil na Dunaj in da se sploh umika iz političnega in javnega življenja. Iz ozadja pa se doznavajo zanimive podrobnosti, v smišlu katerih je razvidno, da so bili avstrijski hitlerjevci v tajnih zvezah z meniškimi uradnimi funkcionarji na Dunaju. Pravijo, da bo sledil na Papenovo mesto znani radikalni narodni socialist Kurbel, bivši nemški generalni konzul na Kitajskem. Vprašanje pa je, kaj poreče k temu avstrijska vlada. BEOGRAD, 25. maja. Nad Beogradom je zabesnelo strašno neurje, ki je povzročilo po mestu več milijonsko škodo. Nad Beogradom se je razlilo nad 12 in pol milijard litrov vode . Ulice so iz-gledale kakor narasli hudourniki. Zelo težko so prizadeti ljudje v kletnih stanovanjih. Toče je bilo po ulicah tohko, da se promet ni mogel redno vršiti. Škoda radi neurja se ceni nad 5 milijonov dinarjev. VARŠAVA, 25. maja. Strahovito neurje je divjalo v južni Poljski. Reke so prestopile bregove. V Kielechem se je utrgal doslej zahtevale tamkaj 31 človeških žrtev. Posebno hudo so prizadeta oblastva Mlehova, Pincova in Olkusza. Vse telegrafske in železniške zveze so prekinjene. Vojska pomaga ubogim ljudem. BUDIMPEŠTA, 25. maja. Radi preloma oblakov se je razlilo ogromno vodovje po mestu in uničilo celo vrsto hiš. Število človeških žrtev še ni znano. MOSKVA, 25. maja. Nova severna postaja poroča, da je tamkaj silnih snežnih zametov. Tri letala bi morala s Rudolfovega otoka na Severni tečaj, niso pa ino- oblak. Nastale so velike poplave, ki so gla radi neurja startati. za enakopravnost v oboroževanju. Čuje se namreč, da bo imel predsednik madžarske vlade Darany koncem maja oziroma začetkom junija v parlamentu ob priliki proračunske razprave velik govor, v katerem se bo med drugim dotaknil' vprašanja vpostavitve madžarske voine suverenosti... Istočasno pa bo Darany naglasil, da ne bo rešila Madžar ska tega vprašanja enostransko in samo lastno, ampak da bo ves problem predložila rešitvi Društva narodov, če se že ne bo zgodilo, da bi DN moralo že sedaj glodati ta precej trd oreh, potem mu bo to prav gotovo pridržano na o,S. zaseda nju sveta DN... Pomenki i V T >1 v' Ji > i I , I i i M i i (I , .. i i Q i r * v Ir ■ f'- r ’ i t 1 Y hi <1, J . 4 iJ.il Si It A „I . in I 1 J \ 1 i A* V. ifV M K i it.fl, , J 4^ , a * . , V ' ) f • 1 r-' ■ in . \\ X. ,f, j i x i k V * t \ y \ T (jr1 * W' J , i » . k A h , A ■> ' 'r i i •* ' f i r s K i A i & > /i H t ■. j* & i ^ ) r i i ’ VT * Y? (f i i; i' jr i 1' ii At t , i A ^ d i .4 l L i fl jul. i; 4, .» v i * t ? '* > t '•r' tj t »k :ai * -.11 A I i tii ; i ji J|{ littSU ■ f? a 1 v J *•'»'&■! n > t ra $ A A . i / l ,1 , rt £ ift ii "j r . r. r J U ,*u i ,<» jj/', .it m i . nji' n. m*. fU'lm a. !Vjf. (ji&mie 7HS v ifatommkm seeeu Poročali smo že o clofaro uspelih občni!, zborih krajevnih in občinskih organizacij JNS v ljutomerskem srezu, ki so jim sledili še 17. maja v Štrigovi, 23. maja pri Kapeli, in 24. maja v Veržeju. Na \ seli občnih zborih je podal splošno politično in gospodarsko paročilo domači narodni poslanec g. Lukačič, ki je bilo povsod po navzočih z navdušenjem sprejeto. Zborovalci so povsod pokazali veliko zanimanje za obnovitev strankinih edi nic. čeravno vrši Jugoslovenska nacionalna stranka svoje delo v izredno težkih prilikah. Oklevetana od vseh strani pa vrši svoje poslanstvo in je prepričana, da more voditi v boljšo bodočnost le dosledno izvajanje jugoslovanske politike. Ker je izvršena sedaj po vsem srezu reorganizacija stranke, sklicuje sreska organizacija svojo redno letno skupščino, ki bo na na praznik 27. maja ob 3. uri v Seršenovem hotelu. Vabila prijavljenim delegatom so razposlana. Če bi kdo od delegatov pomotoma ali pa na kak drug način ne prejel vabila, naj se pred občnim zborom prijavi poslujočemu tajniku. Na občnem zboru bosta podala poročila o gospodarskem in političnem položaju gg. senator Ivan Pucelj in poslanec ljutomerskega sreza g. Avgust Lukačič. J j&@muske fmde G as slovenskega trgovstva Na nedeljskem občnem zboru Zveze trg.' združenj za dravsko banovino je bila sprejeta sledeča resolucija: Slovensko trgovstvo, zbrano na redni letni skupščini Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino 23. maja 1937 v Slovenjgradcu, je na razne trditve z ofi-cialnega mesta o izboljšanju gospodarskega položaja ugotovilo, da se gospodar ske razmere v Sloveniji niso izboljšale, temveč so se v nekaterih gospodarskih panogah šc poslabšale zaradi zadnje slabe letine in novih visokih javnih dajatev, s katerimi je Slovenija zopet čez mere prizadeta. Zato odklanjamo vse časopisne in druge vesti o nekem izboljšanju gospodarskih razmer v Sloveniji, ker so te vesti brez stvarne podlage in tudi škodljive slovenskemu gospodarstvu. Naravnost kritičen pa je položaj slovenskega gospodarstva zaradi še vedno trajajoče denarne krize, pri čemer z ogorčenjem ugotavljamo, da sc za likvidnost naših denarnih zavodov doslej ni še ničesar učinkovitega storilo. Od 600 milijonov dinarjev, ki so predvideni za poživljenje denarništva, se mora dodeliti neposredno slovenskim denarnim zavodom oni delež, ki ustreza višini kmečkih dolgov pri teh zavodih. Slovensko trgovstvo ponovno poudarja, da je nemogoče vsako izboljšanje gospodarskih razmer brez decentralizacije uprave in financ. Zato odklanjamo vsak zakonski načrt,’ ki ni zgrajen v duhu samouprave. Tako odklanjamo zlasti zakon «ki načrt o cestnem fondu ter se v tem vprašanju popolnoma pridružujemo zahtevam Društva za ceste v Ljubljani. V nasprotju z ljudsko samoupravo ter ustavno zajamčenim pravicam slovenskega naroda je tudi, da se v Sloveniji uporabljajo neslovenske tiskovine. Enako zahtevamo, da se po načelu upravne decentralizacije oddajajo državne nabave in javna dela. Ponovno poudarjamo, da brez svobodne in smotreno usmerjene kritike ni mogoče doseči izboljšanja sedanjih upravnih in gospodarskih razmer. Zato zahtevamo svobodo kritike in svobodo tiska. Za omiljenje težkih gospodarskih razmer Slovenije zahtevamo: Po načelu davčne enakopravnosti naj se odpravijo vsi davčni in drugi privilegiji nabavljal-nih in konsumnih zadrug. Zato se glede načrta novega zadružnega zakona v celoti pridružujemo predlogom vseli gospodarskih zbornic v državi. Še bolj pa zahtevamo odpravo vseh privilegijev, ki so se dali in se še dajajo tujemu velekapitalu, tujim veleblagovnicam in prodajalni-cam tujih industrijskih podjetij. Zahtevamo najstrožjo kontrolo države nad poslo-valnim kartelom. Ugotavljamo popoln kaos v predpisih o krošnjarstvu in šušmairstvu ter zahtevamo, da se legalna trgovina že vendar zaščiti v smislu ponovno predloženih zahtev trgovstva. Zahtevamo čimprejšnjo revizijo določila paragrafa 19. obrtnega zakona glede trgovske usposobljenosti in takojšno izvedbo socijalnega zavarovanja za vse samostojne trgovce, katerega nosilec naj bo Zveza trgovskih združenj za dravsko banovino. Med tem, ko druge države na vse mogoče načine in tudi z izvoznimi premijami pospešujejo izvoz, se pri nas izvoz ovira in izvozniki oškodujejo z nepravilnim obračunavanjem izvoznih deviz po Narodni banki. Zahtevamo, da Narodna banka povrne izvoznikom razliko prema- lo izplačanih protivrednosti za italijanske lire in nemške marke ter s tem popravi storjeno milijonsko škodo. Opozarjamo na obupen položaj javnih nameščencev ter zahtevamo zboljšanje njihovih prejem kov. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika g. Stane Vidmar , medtem koso bili za podpredsednike izvoljeni Ferdo Pinter iz Maribora, Fran Čeh iz Murske Sobote in Fran Škrbec iz Ljubljane, četrto mesto podpredsednika pa je rezervirano za kandidata, ki ga določi celjsko združenje. h Hudega deogtada Iz Malega Beograda. V nedeljo dne 25. aprila se je vršil občni zbor Pevskega društva Ruše in sicer v veliki sobi pevske matere gdč. Špele Gorišek. Soba jc bila lepo dekorirana, s pomladanskim cvetjem. Občni zbor je ob nabito polni udeležbi otvoril dolgoletni predsednik g. Anton Požar, ki je pozdravil prof. Vas. Mirka kot zastopnika Ipavčeve župe, g. Janka Pirca kot zast. Zvezo kult. društev in Stanka Goloba kot zast. Glasbene Matice ter zastopnike vseh domačih društev. Predsednik je podal obširno poročilo o društvenem delovanju, ter se zahvalil vsem sodelujočim pevkam in pevcem, za njih neumorno delovanje. Sledilo je poročilo agilnega tajnika gosp. Sluge Adolfa, katero poročilo je bilo vestno in skrbno sestavljeno. Blagajnik tovariš Franjo Dokl je podal blagajniško poročilo ter je bil nagrajen z aplavzom. Revizor tov. Lampreht Franjo je predlagal odboru absolutorij. Nato se je zglasil k besedi zastopnik Ipavčeve župe prof. V. Mirk, ki jc v strokovnih izvajanjih dajal inavodila odboru, pevcem in pevkam za njih nadaljnje delovanje na pevskem polju v Rušah. V imenu Zveze kult. društev je spregovoril g. Janko Pirc ter v jedrnatih besedah spodbujal članstvo k nadaljnjemu delovanju. Nato je bil izvoljen z malimi spremembami dosedanji odbor pod vodstvom predesdnika g. Ant. Požarja, ki je obljubil, da bo deloval z vsemi močmi % a povzdig lepe pesmi ob severni meji ter nato zaključil občni zbor. mmee Nesreča nikoli ne počiva. Pri Sv. Treh kraljih je 13 letni Poročnik Ivan tako nesrečno padel, da sj ie zlomil ključnico. Prvo pomoč mu je nudil marenbersKi zdravnik. __________ Studenške mvke Karambol. V petek se je zgodila v Zg. Vižingi, težka kolesarska nesreča. V smeri proti Muti sta se proti večeru kolesarili Pcruš Micka in Paulič Marica. V smeri proti Marenbergu se je pripeljal na kolesu neki Haberman iz Trbonj, ki pa je vozil po levi strani. Haberman je s tako silo zavozil v kolesarki, da sta obe dobile težke poškodbe. Pavličeva si jc presekala koleno, da so jo morali odpremiti v slovenjgraško bolnišnico. Peruševa in Haberman pa sta dobila lažje poškodbe. Kolesa so popolnoma nerabna. Iz občinske pisarne. V sredo, 26. maja ob 'A4. uri je javna seja občinskega odbora. Med drugim bodo sklepali o popravi proračuna po nalogu banske uprava volitve 5 članov v Kmetijsko zbornico, volitve 5 članov v krajni šolski odbor. Na dnevnem redu so še .razpis voženj gra-mc.r.. n v s rr?sta pomo-nen tajnika in zadeva nabave škropilnega voza. Gasilska četa je dobila telefon. Te dni so montirali telefon za vso javnost in ie nameščen v pekarni Glas1 nasproti gas-doma. Telefon ima št. 22-08. Nočni požar. Okol H12. ure je začela goreti šupa g. Oniča na Pekrski cesti 78. Bilj so alarmirani domači gasilci, ki so pod vodstvom poveljnika Majheniča prihiteli na pomoč in ogenj pogasili, ter preprečili večjo požarno nevarnost. Vnel se je že tudi čebelnjak vendar so ga še obvarovali. Vsi znaki kažejo, da je bil ogenj podtaknjen. Domači pes je s svojini lajanjem zbudil domačine, ki so še pravočasno rešili domačo živino, vendar Pa sta zgorela dva voza. ___________ šlutuilmuft jkftvUf Morje vas vabi! Skupinska-pavšahia bivanja na Jadranu s Putnikom Maribor. Od 5.—20. junija: Podgora pri Makarski , Din 1.350.—, od 6.—20. junija: Novi D>n 1.450.—. Informacije pri Putniku Marihnf: - Celje. Zopet imate celo vrsto krasnih izletov z modernimi avtokarji Putnika Maribor 30.—31. maja: 2 dni v Trst in Postojno, popolen aranžman Din 470.—, 2. junij: 1 dan izlet v Graz za Din 100.—, 6. -9. junij: 4 dni na Dunaj, ob priliki slavnostnih tednov Din 250.—, 10.—11. junij: 2 dni v Mariazell za Din 200.—, 12.—13. junij: -dni v Graz za Din 110.—, 13.—15. junij- 3 dni na Dunaj, ob priliki slavnostnih tednov Din 240.—, 13.—27. junij: 15 dni svetovno razstavo v Parizu, preko It3'--in francoske Riviere, nazaj preko Švice in Dolomitov, popolen aranžman 3.900."' Din. Prijave: Putnik Maribor-Celje. Naiudobnejše uživate krasoto narav« ob priliki izletov, ki jih prireja Putnik Maribor z modernimi avtokari v tu-inozemstvo. Bogat spored, nizke cctfe; Prospekti, informacije in prijave Putin Maribor-Celje. Izlet v Trst in Postojno z modertih1’ avtokarom Putnika od 30. do 31. maj‘j; Vožnja in popolna preskrba, kakor tlH vizum le Din 470. Ogled vseh znamenitosti v Trstu in obisk Postojnske jame! Prijavite se takoj! Putnik Maribor-Celje- De. idvatd Bend, fteemdetd MR K 28. Ko je predlansko leto dne 18. decembra, ledaj dan po onem dnevu, ki je do nesrečnega 9. oktobra 1934. leta veljal kot rojstni dan Vit. kralja Mučenika vsej Jugoslaviji kot dan veselja in radosti, volil bratski nam narod češkoslovaški po svojih narodnih poslancih iit senatorjih svojega drugega državnega prezidenta, tedaj je zasedel mesto državnega glavarja, ki ga jc izpraznil po lastnem nagibu in lastni volji prezident - Osvoboditelj Masajk, dr. Beneš Edvard, od svojega pred maju. hodnika za to mesto predestinirani in zanj pač tudi najbolj sposobni državljan ČSR, saj bi menda ne našli lahko moža med Čehi in Slovaki, ki bi mogel poleg Ma-saryka pokazati na toliko z uspehi venčanega dela kakor baš dr. Edvard Beneš. Res je, da so za svoj narod žrtvovali več oni, ki so zanj dali svoje življenje; ali tudi dr. Beneš ga je stavil na kocko, hkratu pa jc pokazal, kako je treba za svoj narod živeti. Rodbina Bcnešev izhaja iz starega, svo bodnjaškega kmetskega rodu, ki ni hodil na roboto ter ni delal tlake iz vasi Šlovi-ce pri Rakovniku na Kfivoklatskem. Dne 28. maja 1. 1884. se je kot najmlajši Benešev otrok rodil sin, ki so ga doma imenovali Eda. Iz njegovega detinstva je znano, da je v osnovni šoli bil dober učenec in da je opravljal tudi »angelsko službo« - kot ministrant. V rodbini Benešev pa je obstajala jaka tradicija: bili so ljubitelji zgodovinskega čtiva, zlasti takšnega, ki se tiče kostniškega mučenika Jana Husa in njegove dobe. Tako jc Eda postal že kot deček goreč častivec Husov in Jana Žižke, vojskovodje husitskih »božjih bojevnikov«, pred katerimi se je treslo skoro pol Evrope. Jeseni 1. 1896. je stopil Eda na gimnazijo na Kral. Vinohradech; stanoval je pri svojem bratu Vaclavu, ki je bil tedaj učitelj na meščanski šoli v Vršovicah. Diiak mladi Beneš ni bil odličen. Bil je preveč samostojen, da bi se dal vkleniti v šolski kalup. Izhajal je sicer v vseli predmetih, zanimal pa se je predvsem za stvari, ki so se mu zdele potrebne za življenje, bodisi da so bili to obvezni ali neobvezni predmeti; najljubši pa sta mu bili francoščina in filozofija. Mnogo se je bavil tudi s športom in sodobniki trdijo, da se je izkazal kot »talentiran« spornik; kot še-v.tošolec si je zlomil celo nogo, kar je ime lo za posledico, da je moral delati razredni izpit, hkratu pa je dobil slabejšo oceno iz vedenja, ker gojenje športa v avstrijskih šolah ni bilo dovoljeno. Od tega športnega udejstvovanja pa mu je ostalo za vse življenje hitro spoznavanje položaja in nagla odločitev sposobnosti, ki sta ga že tedaj odlikovali. S svojim prostim časom jc ekonomiziral dobro ter si i-ra je že zgodaj znal razdeliti čim najbolj racijonalno. Na počitnicah je opravljal vsa kmetska dela in sicer po volji očetovi, češ, naj tudi njegovi študirani sinovi vedo, kako trdo jc delo, s katerim si mora kmet pridobivati svoj kruh. Tudi sc je že kot srednješolec odločil za abstinenco od alkohola tar je ostal — kakor Masa-ryk - abstinent do današnjega dne. V vsem se lahko reče, da je visoko in da-leko presezal obzorje povprečnega srednješolca, ki se ;e —- značilno — kot prvega svojega literarnega dela lotil prevajanja Zolajevega romana »L’ Assomoir« (Ubijač) in sicer radi njegove protialkoholne tendence. Leta 190-!. se je Beneš vpisal na praško vseučilišče in sicer na filozofsko fakulteto z namenom, da študira romanistiko in germanistiko; poslušal pa je tudi piV^' vanja Masaryka, s katerim se spočet^ ni povsem strinjal, nego mu je v svoji notranjosti poskušal oponirati, dokler končno ni udal v spoznanju, da Masa«'' kovi preprcčevalnosti ni mogoče postaviti nasproti tehtnih argumentov: saj v p‘ Masaryk tudi ni prepričeval svoihslusa ljcv s svojo avtoriteto, nego jih je sl,()t._ hujal k lastnemu, samostojnemu razi1 Sijanju ter jim pri tem samo kazal Pj j Tako jc postal tudi Beneš pravi in den učenec Masarytkov. Razumel & strc.,, Ijenja svojega učitelja ter se odločil, se bo pripravljal na delo v njegovem *n slu. Kakor je Masaryka zanimala s0C ;C, logija, tako je tudi Beneša vabila ta da o življenju družbe. Zato je skleni, ‘ odide — po Masarykovem zgledu ^ svet, da bi spoznal druge narode ter ^ na tak način pridobil izkušnje, ki b> j naj omogočale pravilnejše presojati J* • narod. Iti tako ga vidimo v poznem P „ tju 1. 1905. že v Parizu, kjer se je _ct ral v nemeblirani sobi, ki si jo je slČinstvo, da ostane Sirkova razstava ()tlprta samo še do inkl. četrtka. Izkori-j^te ta čas in obiščite to dobro uspelo in Jfasno razstavo. Odprtr od 9.—12. in od 18. ure. »Sokolska planinska koča« reg. zadru-K:1 z. o z. sklicuje II. redni občni zbor na ^tttek 3. junija 1937 ob 20. uri v restav-'aciji Narodnega doma. Na dnevnem re-1so poročila, čitanjc revizijskega poro-! '■**, sprememba pravil, volitev načelstva nadzorstva in sklepanje o gradnji. Z » '"oni na to se pozivajo člani k polno-'s,L'vilni udeležbi. — Načelstvo. ^hotovanje v Pariz. Rok za prijavo *a skupno potovanje francoskih krožkov '<> svetovno razstavo v Pariz jc podalj-do 15. junija. Potovanje bo trajalo od M ■. do 21. julija in stane 2600 Din, Tudi e^'ani se ga lahko udeležijo. Vsa pojas. ,lla> prospekti in tiskovine se dobijo v se je nekega dne ob času pranja nenadoma pojavil v pralnici. Tu se je vsedel na neko prevrnjeno korito in opazoval žene jih pa vpraša: »Ako vdevate sukanec vtPr*znal storilci odnesli 3500 dinarjev vreden pisalni stroj. Pod sumom, da je izvršil vlom, sO orožniki v Rušah aretirali komaj 17-letnega ključavničarskega vajenca Erne- ran obračun in pregled o uspeliu letošnje-sta j. iz Ruš, pri katerem so zares našli j jra protituberkuloznega tedna po posatne- zapora, pogojno za dobo 3 let. Sodba je biia izrečena radi tega, ker je Horvatova lani v avgustu v Pasovcih odpravila 'Karolini L, telesni plod. Zaključek protltuberkutoznega tedna. Da bo mogoče javnosti podati speciftci- lil ■UUd/.U V Ul j J , ..V • • II n 1« 1 * je molčal potem! ukradeni pisalni stroj. Pri zaslisanju je J - [ znih ustanovah, vljudno prosimo vsa sol-evntf snVaner y I priznal ter dejal, da je hotel priti do de- s^a vodstva osnovnih, meščanskih in pr: pranju. Nekaj časa je /ate sukanec v,. . D . „ šivanko, rabite li za to celo pest ali samo|naria> bl sa ra^‘ za P0CI nice- lz . je, da je nameraval pisalni stroj zastaviti v mariborski zastavljalnici, toda stroja ni- ob lll9oskem krožku. Gregorčičeva ul. 4 l, sredah od 17. do 19. ure . Čudak v pralnici. V malem mestu N. j^vel star samec, ki je bil v mestu znan ^udak. Cesto je presenečal ljudi z k _ kot ^/nutfi pripombami, ki so se zdele /l m.-i Pa na 15** \r * 1 ltu*h ko, da bi izgubil pamet. Če so nUntr,.a'° Premislili, so bile njegove besede W° '0ma lasne in zelo pametne. Radi sled dohil ilne čuclaka. Dogodil se je Qeu slučaj: čudak, ki sc je večkrat dva prsta?« Osupnjeno ga pogledajo žene, ker niso vedele, kaj naj bi odgovorile na to čudno vprašanje. Čudak pa nadaljuje: »Ako pa nosite težko vrečo, ali jo držite z dvema prstoma, ali z vso pestjo?« »No«, reče nato ena izmed, njih, »vsako stvar na svoj način!« »Popolnoma v redu,« pravi čudak, »vzemite torej to slabo milo za čiščenje tal, za moje perilo pa uporabljajte milo, ki ga varuje, a vendar temeljito opere, to pa je Schichtovo milo Jelen!« Ime tega mila Vam daje jamstvo, da bo izpolnilo, kar obljublja Schicli tovo milo Jelen varuje perilo! Iz mariborskega Aerokluba. Seja uprav nega odbora, ki je bila sklicana za sredo, 26. t. m., bo šele v petek, 28. t. m. Avto v obcestni kamen. Kje je šofer? Na banovinski cesti med Dravogradom in Prevaljami se jc pripetila avtomobilska nesreča, ki pa po golem naključju ni zahtevala človeških žrtev. Osebni avto z evidenčno štev. 1611-2, znamke »dpel«, ki je last nekega trgovskega potnika iz Murske Sobote in ki ga je šofiral neki F. H. iz Murske Sobote, je s hitrostjo 50 km na uro zavozil v obcestni kamen. Sunek je bil tako silovit, da jc vrglo avto 4 m visoko na železniški nasip, vštric katerega vodi banovinski cesta. Avto se je na železniškem nasipu prekucnil ter zgrmel zopet nazaj na cesto. Bil jc seveda skoro ves razbit, izpod razvalin pa se je izkopal šofer, ki je bil sam pod avtomobilom. Čisto po golem in srečnem naključju je ostal nepoškodovan ter se je takoj podal najbližje hiše, kjer jc sporočil nesrečo. Na kraj nesreče so kmalu prišli orožniki, ki pa niso mogli nikjer najti šoferja, ki je neznanokam izginil. Napram ljudem se je šofer razbitega avtomobila izrazil, da pojde v Dravo, ker ne inore nadoknaditi škode. Pozor pred peronosporo! Banovinska kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru opozarja vinogradnike, da začnejo škropiti v obrambne namene proti peronospori na vinski trti. Porablja naj se % % do 1%-na bordoška ali bur gundska brozga. Poškropi naj se pa trsje pravilno na spodnji listni strani in po kabmkih s čim finejšim prskišem. Ljudska univerza. Občni zbor Ljudske univerze bo v ponedeljek 31. maja 1937 ob 20. uri. so hoteli sprejeti brez potrdila. Mladeniča srednjih šol, vse občine in župnijske urade sreza Maribor levi in desni breg. kakor tudi državne in samoupravne urade tar njih edinice, dalje vsa podjetja in so izročili v zapore tukajšnjega okrožne- ;-4us iraško delavstvo, da zaključijo v ga sodišča. j svoiem delokrogu organizirane nabiralne Promovirala sta na ljubljanski um- ■ akcije. Nabrani denar naj se blagovoli tta-verzi Rudolf Pesdevšek iz Krčevine pnlfcazail na čekovni račun, številka 11—615 Mariboru in Stanko Jereb. Čestitamo! j_ protiiuberkulozna >iga Maribor. Šoi-Žrtvi materinstva. V porodišnici staj ska vodstva pa naj eventualni ostanek na umrli 24-letna soproga uradnika M. P. j birjlnih dinarskih listkov, pošljejo pristoj Terezija Kovač in 29-letna viničarjeva 1 nemu s rezkemu načelstvu na naslov žena Antonija Žižek. Žalujočim nase toplo sočutje. Tragična dečkova smrt v transmisiji. Pri Sv. Danielu pri Prevaljah je tamo-šnji cerkovnik Marina poslal svojega 10-letncga sinčka Ivana v žago Mihajla Kupreja, da bi tamkaj nabiral žagovino. Ko jc deček stikal po žagi, ga jc nenadoma zagrabila transmisija, ki jc dečka s tako silo pognala ob zid, da je nesrečni Ivan obležal z razbito lobanjo. Nesrečo so opazili šele tedaj, ko ni bilo dečka delj časa domov, pa ga je nato iskal nje gov 14-letni brat, ki je po daijšcm iskanju našel bratca mrtvega v žagi. Nočno lekarniško službo imata ta teden Vidmarjeva lekarna na Glavnem irgu in Savostova lekarna na Kralja Petra trgu. Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: pretežno jasno, toplo, lokalne nevihte niso izključene. Z Ljudske univerze. Drevi ob 20. se vrši operni baletni večer. Uvodno preda vanje ima prof. dr. Kralj. Arije iz oper »Čarobna piščalka«, »Traviata«, »Rigo-leto«, »Lakine« poje operna pevka ga. Vesel-Polla; plese po Rahmaninovem »Preludiju«, Delibes-ovem »Valčku« in »Moderni simfoniji« bo izvajal g. Boris Pilato. Spremlja na klavirju ga. dr. Kla-sinčeva. V petek, 28. filmska predstava: »Z aeroplanom čez Afriko« in »Čudoviti doživljaji bagdadskega kalifa«. Poceni meso. Dne 26. maja 1937 sc bo prodalo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici ob 7. uri 100 kg. telečjega mesa po Din 6. Bela kuga. V tajni razpravi je mali kazenski senat mariborskega okrožnega so dišča obsodil 20 letno posestniško hči Karolino L. na 2 meseca zapora, pogojno na 2 leti, ter 57 letno prevžitkarlco Rozalijo Horvatovo uta 6 mesecev strogega »Prosveta! razdelek«. Po n reje mu zaprošen'!: obračunov se bodo objavili rezultat posameznih akcij in končno celokupni uspeh PTL tedna. — Protituberkulozmi liga v Mariboru. NARODNO GLEDALIŠČE. Torek, 25. maja ob 20. uri: »Bela bolezen«. Red A. Sreda. 26. maja: Zaprto. Četrtek, 27. maja ob 20. uri: »Dolarska princesa«. Znižane cene. Zadnjič. Petek, 28. maja: Zaprto. Zadnja uprizoritev Fallove operete »Dolarska princesa« bo na praznik, v četrtek. 27. maja zvečer. Znižane cene. Zaključna dramska premiera bo Real-Fernerjeva imenitna kmečka veseloigra »Trije vaški svetniki« v irežiji J. Koviča. Zadnja popoldanska predstava in gosto vanje Pavle Udovičeve bo v nedeljo, ,1). im. ob 15. uri. UpTizore v Mariboru tako priljubljeno revijsko_ opereto »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«, kjer poje Udovičeva partijo Maruše. Opozarjamo vse občinstvo na zadnjo popoldansko predstavo in na to izredno zabavno opereto. Znižane cene. — Zadnja predstava »Svetega Antona« in gostovanje P. Udovičeve pa bo v torek. 1. junija. Kanibalska. Plemenski glavar: Odkod je ta belo-kožec doma? Divjaki: S Kranjskega. Plemenski' glavar: Potem bomo pa naredili iz njega — kranjske klobase. Težko verjetno. Sodnik: Pri oknu je torej tat vlomil v vaše stanovanje. Zakaj pa niste klicali na pomoč? Devica: Eli, mislila sem, da me je prišel snubit. pukaim tetatstoa kurtjeuslu spod Ob jadralno letalski razstavi v Ptuju Že na drugem rednem občnem zboru Jadralno letalske skupine 1. maja t. L smo slišali željo, da priredi jadralno letalska skupina v Ptuju letalsko razstavo. Za Binkošti so res vabili letaki v telovadnico deške mestne osnovne šole, kjer so mladi in idealizma polni ptujski jadralci aranžirali svojo prvo letalsko razstavo, ki je obenem tudi prva te vrste v Ptuju. Velika telovadnica je bilp polna razstavnega materijala, ki je bil smotreno in okusno razporejen. V kotu telovadnice je razpenjal svoja bela krila »Zdgling«, ki je krščen na ime »Pohorc« in vabil obiskovalce. Gotovo je bilo to letalo na razstavi največja zanimivost. Marsikdo ni botel na noben način verjeti, da more letalo brez motorja nositi pod sinje nebo mlade ljudi. Toda slike, ki so bile razstavljene v velikem številu in okusno razporejene po stenah telovadnice, so nam o tem zgovorno pričale. Krasne fotografije tečajev in poletov so nas prepričale, da je jadralno-letalski šport res kraljevski spori, da je to šport vitezov in silnih, idealizma in volje polnih ljudi. Mnogo občudovanja so tudi želi krasni modeli visokozmožnih jadralnih letal. Na razstavi so nam člani jadralno letalske skupine razlagali jadralno letalstvo in praktično prikazali gradnjo posameznih delov jadralnega letala. Z motornim letalstvom so nas seznanjale fotografije starejših motornih letal in krasni akvareli g. Toryja člana ptuj- ske jadralno letalske skupine, ki je razstavil slike najmodernejših vojaških aparatov. Razstava je nudila mladi jadralno letalski skupini v Ptuju veliko moralno pa tudi gmotno podporo. Obiskalo je gotovo razstavo nekaj tisoč ljudi, ki so z zanimanjem opazovali razstavljene predmete in pazljivo sledili razlagam posameznih jadralcev, ki so nas seznanjali s posameznimi razstavljenimi predmeti. Ugotoviti pa moramo posebno zanimivo dejstvo. Med obiskovalci razstave smo opazili večino okoliškega prebivalstva, ki je po večini kmetsko, medtem ko so ptujski meščani, ki jim je bila razstava takorekoč pri roki. ostali v veliki manj šini. Zdi se nam, da imajo okoličani več smisla za ta prekrasni šport, kakor ptujski meščani, ki bi bili prvi poklicani, da pokažejo nekaj zanimanja in nekaj smisla za jadralno letalstvo. Z razstavo je bil dosežen prvi del letnega načrta jadralno letalske skupine v Ptuju. Mnogo je še v načrtu, kar bo treba izvršiti. Prva takšna točka je ustanovitev mestnega odbora Aero-kluba »Naša krila«. Upamo, da ptujski meščani ne bodo ostali ob strani, kakor so ostajali vse doslej. Po smislu za delo in po delu, ki so ga pokazali ptujski jadralci s svojo .razstavo, — gotovo zaslužijo, da jim gre ptujsko meščanstvo mnogo bolj na roko in da bolj ceni njihovo požrtvovalno in tiho delo. If ktatjestuu ieue Ali smemo zaupati tajne in skrivnosti tudi ženam? Hlaii&ottke vesti Gori! V Ješinci na Dravskem polju je ogenj uničil gospodarsko poslopje posestnika Ivana Kampuša, ki trpi radii požara okoli 40.000 dinarjev škode. Pri požaru je pogorelo tudi gospodarsko orodje, ter 10 svinj in 15 kokoši. Skrivnostni strdi so odjeknili sinoči okoli 9. uro ob Tezenskem gozdu med Sv. Miklavžem in Teznem. Doslej še neznani storilec je oddal dva strela, da so krogle zažvižgale okoli glave mehanika Jurija Berganta, stanujočega na Teznem, Jurčičeva ulica 16, ki se je s svojo ženo vračal domov. Zadevo razčiščujejo sedaj orožniki. V veži odložena otroka. Brezsrčna mati je odložila v zgodnjih jutranjih urah v veži banovinskega Dečjega doma 61et-no hčerko Nado in 51etnega sinka Milana. Otroka sta imela pri sebi materino pismo, v katerem opisuje mati svoje gorje in kjer pravi, da je že svoječasno naprosila bansko upravo, da bi sprejela oba njena otroka v Dečji dom, ker ju sama ne more več vzdrževati, saj je že nad 8 mesecev brez vsakega zaslužka. Mati grozi v pismu, da bo prišla zvečer pogledat, ali so ju vzeli pod streho ali ne. V slučaju, da bi otroka našla še v veži, pojde z njimi vred v Dravo. Najdena nezakonska otroka je oblast oddala v tukajšnji Mladinski dom, medtem ko poizveduje za materjo, katere bivališče io trenutno še neznano. Splav brez posadke pluje po Dravi. Včeraj zjutraj okoli pol 4. ure sta opazila dva moška, ki sta ribarila na desnem bregu Drave v Studencih, splav, ki je plul po Dravj brez voditeljev. Moška sta se s čolnem peljala do splava ter ga z veliko mujo privedla do brega, kjer sta ga pod Doctorjevo tekstilno tvormico privezala. Okoli 10. ure dopoldne je prišel lastnik splava, neki trgovec iz Selnice, ter splav prevzel v svojo varstvo. Ko pa sta moška zahtevala za delo in pomoč nagrado, ni hotel posestnik o tem ničesar vedeti, radi česar sta moška naprosila stražnika, naj intervenira pri posestniku, ki jima je naposled odštel 150 dinarjev. Splav se je najbrže odtrgal. Enodnevni tečaj o zatiranju bolezni in škodljivcev vinsko trte in o poletnih delih v vinogradu se bo vršil na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v četrtek, dne 3. junija t. 1. Tečaj bo brezplačen, teoretičen in praktičen in bo trajal od 8.—12. in od 14,—18. ure. Sir, ročne torbice... Prodajalki Vait Barbari iz Ciglencev je izmaknil neznani zlikovec in tatun pleteno košaro, v kateri je bilo 40 hlebčkov sira. Istotam je odnesel še neizsledeni nepridiprav prodajalki Fekonji Mariji iz Tezna ročno torbico v vrednosti 2Q0 dinarjev. Za obema storilcema poizveduje policija. Medeni teden. »Veš kaj, Maks. Preseliva se raje kam v pritličje. Zdaj, ko stanujeva v tretjem nadstropju, traja vselej tako dolgo, pre-dno prideš domov!« Še danes prevladuje mnenje, da se ženi ne morejo in nesmejo zaupati prav nobene skrivnosti in to iz prav enostavnega razloga: ker ne znajo molčati. Ne čudite se pa če vam povemo, da so Angleži in Francozi baš nasprotnega mnenja. Angleški ministrski predsednik Stanley Baldwin je nekoč izjavil, da je prav žena tista, ki najmanj govori in najmanj izda. Kljub splošnemu slabemu mnenju, ki ga ima v tem pogledu moški svet o ženskah, trdi Baldvvin da je nemogoče, da bi ne smeli zaupati ženam katerihkoli skrivnosti ali tajnosti. Ravno žena je v mnogih primerih dokazala, da zna molčati. Bald-win trdi iz svojih bogatih izkušenj, kijih ima, da še ni doživel v vsem času svojega političnega udejstvovanja, da bi bila samo ena žena objavila ali izdala zaupane ji politične tajnosti, medtem ko o moških žal ne more tega trditi. Moški so premnogokrat izdali take stvari, o katerih so bili prav dobro poučeni, kolikšna važnost se polaga na to, da ta tajnost ne pride v javnost. Vedeli so prav dobro, da bi morali molčati in vendar... Takšno slabo mnenje imajo o moških, kakor smo že preje omenili, predvsem v Angliji in Ameriki, to je v deželah, kjer se je žena povzpela do najvišjih položajev. To mnenje je potrdila tudi neka odlična ameriška dama, ki igra zlasti v političnem življenju važno in pomembno vlogo. Bilo je to na neki seji, ki ji je predsedovala in kjer so bili navzoči izvzemši nje — izključno sami moški. Prvi predpogoj za sprejem v to društvo je bila 100% molčečnost. Kaj se je zgodilo? Že naslednjega dne je zagledal ves potek seje beli dan v dnevnem časopisju... Imamo pa še druge dokaze kjer je prišla ženska molčečnost zlasti v Ameriki do prav posebnega izraza. V Ameriki je izšel n. pr. zakon, po katerem so morale zapustiti svoje službe vse one poročene žene pri katerih se je ugotovilo, da njihovi možje zaslužijo dovelj za vzdrževanje družine in sebe. Veliko je bilo takrat zen, ki za nobeno ceno niso hotele izdati višine plače svojih mož in so se raje odpovedale svojim službam. Napravile so to v mnogih primerih samo radi tega, da ne bi izdale svojih mož, da niso v stanju vzdrževati sebe in svoje družine. Svoje može so ščitile s svojim molkom. PraV tako so dokazale mnoge filmske in glc' dališke igralke, da v molčanju daleč prekašajo moške, tembolj če gre za zadeve, ki sc tičejo njihovega stanu. Tako je n. pr. igrala pred nedavnim neka ameriška igralka glavno ulogo kraljice Viktorije i11 si je za to priliko izdelala tako popolno masko, da je zbudila z njo pozornost vse ameriške gledališke publike. Tajnosti, kako je masko izdelala, pa ni hotela izdati nikomur. Še celo Roosevelt sam se je za to zanimal, a je žal naletel na gluha ušesa. Končno so pa le prišli na to tajnost, ki jo je izsledil in izdal — moški. Kdor mnogo občuje z ženskami v javnem in zasebnem življenju in se mnogo kreta v njihovi družbi, se prav lahko prepriča o tem, kako znajo ženske trdovratno molčati in čuvati zaupane jim uradne tajnosti. Lahko rečemo: mnogo bolj nego moški. Vsesplošna sodba, da dame ne znajo molčati, ima svoj izvor v prejšnjih časih, ko se žen* še ni tako udejstvovala v javnem življenju kakor se danes, če pa žena ni tako molčeča kakor bi sicer morala biti, potem so nedvomno krivi moški, ki večkrat prav J>° nepotrebnem ovirajo polet in razmah žene, ki stremi za tem, da postane sood-ločujoč člen človeške družbe. Moški Pa večkrat zapirajo ženam pot navzgor iz samoljubja in ker si višje položaje kaJ radi pridržujejo za sebe.___MV ^ Spomnite se CMD* Razno Zamenjam PISALNI STROJ za motorno kolo. Naslov v upravi lista. 2783 ZA BIRMO ročno torbice raznobarvne od Din 8-— naprej. Za potovanje ročne kovčeke, torbice nahrbtnike itd. v veliki izberi in nizkih cenah priporoča Iv. Kravos, Aleksandrova c. 13-2508 Posest PRODAM LEP TRAVNIK črez dva orala, se tudi par-celira. Vprašati v gostilni Klug. Pesnica. 2790 Prodam SOLWAY-SODA. SALOIDIN, Suiikol. Solbar, Nosprazlt in kalcijev arzenjat se dobi pri Kmetijski družbi. Meliska cesta 12. 2792 SOLW A Y-SOD A namesto apna za škropljenje se dobi pri Kmetijski družbi. Meljska cesta 12. 2791 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen, na prodaj. Filipančič, Trije ribniki. 2782 Stanovanje Lepo, solnčno zaprto, DVOSOBNO STANOVANJE oddam s 1. julijem. Kettejeva ul. 29. 2787 LEPO STANOVANJE (Kidam s 1. julijem. Studenci, Ciril-Mctodova 17, nasproti pošte- 2780 STANOVANJE poceni takoj oddam. Gostilna Sande, Sv. Peter pri Mariboru. 2763 STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam največ 4 osebam. Vprašati hotel »Mariborski dvor«. 2797 lokal LOKAL na prometni točki, pripraven za bencinsko črpalko, mesarja ali za brivca oddani. Naslov v upravi »Vcčernika«. 2787 Službo dobi PO- IŠČEM BRIVSKEGA MOČNIKA dobrega delavca, veščega moški stroki, za takoj. Salo* Knez, Sodna ulica 9. -7S Ženitve _ GOSPODIČNA iz poštene hiše, z boljšo dot® se želi poročiti z državn111* uslužbencem. Dopise na uprj^ vo »Vcčernika« pod >0°sSS dična«.____________ 27°? Trajni kodri specijalno izdelani s kremo * oljem. Jamčim, da lasje ne rnefl jo barve. g j SALON K N Sodna ulica 9, Maribor. 2788 Kupujte svoje p®’ trebitlne pri nail* tnserentil*1 Sodoma in Ti ubogi, smešni pater Špinača« je govoril, kakor bi imel svoj'ega strahovalca prod seboj. »Kaj meniš, da me bodo ta-le vrata zadržala? Jaz stojim pred temi vratmi, kakor jc stal naš sedanji vladar presvetli cesar Napoleon pred zidovi Tu-lona, samo da se njemu ni bilo treba ob zid pritiskati. Kakor je bil on pred Tulo-nom tepen, tako sem bil jaz tukaj tepen, razloček jo le ta, da Napoleon pred Tu-lonom ni imel osebnih bolečin, jaz jih pa imam. Takrat je cesar sklenil, da začne novo življenje. »Le i>očakajto, kujoni, vi ničvredni kujoni« jo zaklical. In izpolnil je svojo obljubo. Res, daleč jc prišel, vsa čast, in nič mu ni reči. Jaz sicer no bom prišel tako daleč, in ne bom nikoli nosil cesarsko krone pa tudi kapucinske frizure ne bom več nosil. Novo življenje se mora začeti. Polenovke in zelja sem tako že zdavnaj sit. In zato ne rečem nič drugega, kakor: le počakajte, kujoni, vi nič vredni kujoni.« Zažugal je s pestjo proti vratom in začel kovati v svojem srcu črne naklepe. Kolikor bolj je Čutil praznoto v svojem želodcu in si v duhu predstavljal, kako so njegovi sobratje zadovoljno obedovali in sedaj po svojih oslicah prebavljajo, toliko hujši so postajali njegovi naklepi. »Ne pomaga nič, počakati moram, da se naredi noč, prej ne smem ničesar storiti« je godrnjal Angelik in sc zopet vlegel na slamo ter se udal svojim mislim, ki pa so bile najbolj posvečene, patru Špinači, ki v svoji zlobnosti kaznovanemu jetniku ni privoščil niti kruha, niti vode. Zakaj želodčno praznoto je pater Angelik veliko težje prenašal, kakOr pa vse telesne bolečine. V tem oziru jo imel rahel čut in njbolje razumevanje za vse take človeške slabosti in nikdar mj s tako resnično gorečnostjo izvrševal svojega ma-šniškega poklica, kakor če mu je bilo mo: liti: varuj nas lakote, žeje in takih nadlog. Počasi so tekle ure in Angeliku se je dozdevalo, da traja vsaka celo večnost. Prišel je mrak in nastala je tema, Angelik je bil že ves divji same lakote in žeje, a čakal je zaman, da bi mu kdo prinesel kak grižljaj ali vode. Ko jc slišal iz samostana zvonec, ki je menihe klical k počitku, jc vedel, da mu jc gvardijan poostril prisojeno kazen celo s postom in da se ta večer vrata njegove ječe ne bodo več odprla. »Zdaj pa na delo,« jc mrinljal, ko je samostanski zvonec utihnil in v hipu je pozabil na vse svoje telesne in duševne bolesti, saj je vedel, da bo Čez malo časa deležen sladke tolažbe. Izpod kamenito stopnice pri vratih svoje ječe je velik kuhinjski nož, ki ga je v modri lekovidnosti imel že dolgo časa za ^ slučaje tu spravljenega in je ž njim o tal ključavnice vijake tako spretno i glo, kakor da bi se bil že preje v ter dobra vežbal. »Tako pater Špinača,« je zadov^ J‘ šepetal, ko so sc vrata odprla-* .g tvoja ječa ni dosti zavarovana. lu: . ' zunaj in ga nikoli več ne bo sem n • Navzlic vsi, v skladišču oagronia^^ ropotiji se je Angelik tudi v tem* ‘ dc dobro spoznal, da je brez t;2zav li- -gornjega konca, ne da bi bil zaoei ■ ko stvar. Tam na koncu je slo 1 ikatj0 težje. Moral je plezati čez ce .- , v jjot. starih omar in stolov, da je J>ris ne!]