Kamniški OBČAN St. 15/16 Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič v Kamniku Podjetje Meso v novih prostorih ob Korenovi cesti V ponedeljek, 25. julija, je Marija Lukačič, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, obiskala občino Kamnik. V prostorih občine so ji župan Tone Smolnikar, direktor občinske uprave Ivan Pristovnik in načelnik upravne enote Kamnik Miha Novak s sodelavci predstavili problematiko kmetijstva v naši občini in pri tem posebej poudarili potrebo po celovitejšem reševanju položaja kmetov v hribovitih predelih in večji vlogi kmetijske pospeševalne službe. V pogovoru je sodeloval tudi Rudi Veršnik, poslanec Državnega zbora. Ministrica Lukačičcva si je nato ogledala nove obrate klavnice Mesa 00 Korenovi cesti, kamor so v ponedeljek, 1. avgusta, Že preselili klavniš-ko dejavnost iz dosedanjih prostorov na Usnjarski ulici v Kamniku. Več na 3. strani Kmetijska ministrica Marija Lukačič s poslancem Rudijem Veršnikom na pogovor«* pri županu Tonetu Smolnikarju, načelniku upravne enote Mihu Novaku in njunih sodelavcih. FRANC SVETELJ KAMFEST - FESTIVAL Z RAZGLEDOM USPEL KLJUB SLABEMU VREMENU Veliko obiskovalk, pa tudi obiskovalcev (okrog tristo) je v soboto, 13. avgusta, privabil na Mali grad orientalsko plesni večer. Predstava z naslovom KASBAH je nastajala v okviru Kulturno-umetniškega orientalskega društva Bavani, ki v Kamniku kot plesna skupina deluje že drugo leto. V predstavi je poleg plesne skupine Bayani (Aysha, Amal, Sedna, Feiruz.), sodelovalo še osem plesalk tečajnic pod skupnim imenom (Jedida in gosti, ki so popestrili dogajanje na odru. Predstavili so različne zvrsti orientalskega plesa: egipčanski baladi, ghavvazee - ples egipčanskih cigank, ples s tačico, ples s palico - raks al assava, ameriški »tribal fusion«, indo-orinet Bollywood, ples na solo bobne in vse skupaj začinili s čarobnimi besedami arabske poezije Ibn Arabija. Prava rešitev zame in za mojo družino. DOL PR LJUBLJANI Pokličite oi 561 Raiffeisen LEA5ING Financiranje: L. Xjm Raiffeisen I A| KREKOVA BANKA , www. drtpodgora. coni M(ćO,ND Vodenje projekta: -J V teh dneh bodo na Malem gradu še zadnji glasbeni koncertni večeri zaokrožili pester program gledaliških, glasbenih, plesnih, etno in filmskih prireditev letošnjega poletnega kulturnega festivala Kamfest - festival z razgledom, ki ga že tretjič zapored organizira Kulturno društvo Priden možic. Če bo vreme v prihodnjih dneh festivalu naklonjeno, bo kljub velikemu številu deževnih dni, ki pa niso uspeli odvrniti obiskovalcev ali preprečiti kakšne od predstav, zabeležil vsaj toliko obiskovalcev kot v lanskem letu, ko so jih našteli 5500. Več na 5. strani Kamniška podietia: Povezava BPT-ja in Svilanita se je izkazala za pravilno potezo na 4. strani Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 8. septembra, pred Dnevi narodnih noš. Članke oddajte najpozneje do petka, 2. septembra; oglase in zahvale pa do ponedeljka, 5. septembra, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel: 01/83 91 311 in 041/662 450, faks: 01/83 19-860, e.na-slov: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva ob ponedeljkih od 8. do 75. ure, ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Dra om v , prm w imamo vedno ijaj za vasi V) a ♦» V) O O -t-> a 5 PE DOMŽALE Ljubljanska 73 1230 Domžale 031/555-333 PE HOMEC Bolkova 26. Homec 1235 Radomlje 041/988-988 PE KAMNIK Perovo 26 1241 Kamnik 031/555-222 44. leto Kamnik, 25. avgusta 2005 »Ganjen sem, da meje prišlo pozdravit toliko ljudi. Brez vseh teh prijateljev me danes ne bi bilo tukaj. Presrečen sem, da sem dobil priložnost za še eno življenje!« je vzneseno povedal Tomaž, ki ga je na Brniku pričakalo več sto ljudi. Tomaž in Aleš, pozdravljena doma! Tomaž Humar se je z odpravo, v kateri je bil tudi alpinist Aleš Koželj iz Zg. Stranj, 1. julija odpravil v Pakistan, da prepleza najvišjo steno na svetu, 4700 metrov visoko južno stran 8125 metrov visoke gore Nanga Parbat (deveta najvišja gora na svetu, alpinisti pa so jo zaradi visokega smrtnega davka poimenovali kar Ubijalska gora). Po neuspelem poskusu zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer, ki se je končal z dramatično "bitko" za življenje in uspešnim reševanjem, se je Tomaž z odpravo v sredo, 17. avgusta, srečno vrnil domov. Na Brniku so bili deležni toplega sprejema. Več na 9. strani. Arboretum Volčji Potok v znamenju Kitajske Do konca septembra je v našem najlepšem parku na ogled zanimiva razstava miniaturnih (petnajstkrat pomanjšanih) stavb, templjev, palač z naslovom Kitajska v malem, ki so jo v Arboretumu postavili v sodelovanju z Minimundu-som iz Celovca. Obiskovalci z zanimanjem občudujejo deset različnih miniaturnih sklopov, ki so na ogled prvič v Evropi: z zlatimi strešniki prekrit tempelj znamenitega učenjaka Konfucija, spomin ski tempelj Zhuge Lianga ali tempelj vladarja Wll, Poletna palača, vodno naselje Shaoxing z juga Kitajske, Midairski tempelj - viseči samostan, stanovanjska hiša Bajev, naselbine iz kolov ljudstva Dong, mavzolej revolucionarja dr. Sun Yatsena, naselbina Dongov, ter Zahodno jezero in gozd pagod kot najlepše znamenitosti Kitajske. Znameniti kitajski Midairski tempelj v petnajstkrat pomanjšani izvedbi na razstavi v Arboretumu Volčji Potok. Park pa je tudi v znamenju kitaj- nas opozarjajo plakati in zemljevid, skih rastlin, kot so drevesa ginko bi-loba, metasekvoja, bambus, kitajski brin, plezalka glieinija na katere VSI KAMNIŠKI GIMNAZIJCI USPEŠNO MATURIRALI! Letošnja matura se je za dijake gimnazije in srednje ekonomske šole Šolskega centra Rudolfa Maistra končala nadvse uspešno. Na gimnaziji so redni dijaki opravili maturo z zavidljivo 100% uspešnostjo, med njimi pa je kar pet zlatih maturantov, ki so dosegli najvišje točke: SALON POHIŠTVA dabor Kamnik, Kranjska 3a ZA PRIJETEM D UGODNA PON od 20. 8. do 30. 9. - otroške, mladinske sobe.l 10% popust + gratis prel - velika izbira stolov vrtiljak - Alples spalnice, dnevne, mladinske sobe: 10% popust + brezplačna montaža - SVEA KUHINJE: 10% popust + brezplačna montaža - sedežne garniture: do 15% popust - prešite odeje, vzglavniki, posteljno perilo: 20% popust "C 051/399-577, 01/831-04-81 BREZPLAČNA DOSTAVA DO 20 KM. Kredit do 24 mesecev - ob predložitvi bančne kartice! ki ga dobimo pri vhodu v park. VERA MEJAĆ KATJA KADUNC iz Zgornjega Tuhinja, MATIJA LAVRINC iz Kamnika, ANJA LUKAN iz Mengša, URŠKA RUGELJ iz Kamnika in MONIKA VOMBER-GAR iz Nevelj. Na srednji ekonomski šoli so dijaki opravili poklicno maturo s 86% uspešnostjo, med njimi pa sta dve zlati maturantki z največjim številom točk: TEJA GRILC z Ambroža pod Krvavcem in KARMEN PANČUR iz Po-rebra.. Med odličnimi dijaki, ki so presegli prag, pa je na poklicni maturi poleg dveh zlatih maturantk še osem dijakov z odličnim uspehom. Tako odličen rezultat mature na kamniški gimnaziji in ekonomski šoli, ki močno presega slovensko povprečje, je prav gotovo najboljši pokazatelj strokovnega, kvalitetnega dela profesorjev, vodstva šole ter zagnanosti, znanja željnosti in ustrezne motiviranosti dijakov. Vsem iskrene čestitke! Odgovorna urednica SAŠA MEJAĆ 35. dnevi narodnih noš Drugi septembrski vikend bo v Kamniku spet živahno ... Čez 14 dni bo Kamnik spet v znamenju narodnih noš, tokrat se bodo folklorne, pevske in zabavne prireditve zvrstile že petintridesetič, odkar je takratno kamniško turistično društvo leta 1966 pripravilo prvi dan narodne noše. Z nekaj eno in dvoletnimi presledki bo torej prihodnje leto poteklo že štirideset let od začetka te največje kamniške turistične prireditve, ki se je kmalu po svojem nastanku vpisala v vsakoletni koledar tradicionalnih slovenskih turističnih prireditev, ki se v mestu pod kamniškimi planinami zvrstijo drugi vikend v septembru. O tem, kako potekajo priprave na letošnje dneve narodnih noš in katere bodo značilnosti letošnjega programa, smo se pogovarjali s predsednikom organizacijskega odbora Miranom Jerebom, v.d. direktorjem agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik. Po Jerebovih besedah bo poglavitna značilnost letošnje prireditve, da bo nedelja, kot je to vsakih pet let, v celoti namenjena prireditvam, katerih vsebina bo pregled noš, plesov in pesmi vseh slovenskih pokrajin ali kot pravimo nekakšen pregled oblačilne kulture na Slovenskem skozi čas. S sodelovanjem ministrstva /a kulturo in javnim skladom RS za kulturne dejavnosti že nekaj časa potekajo priprave tega dela programa. Osrednja prireditev, nedeljska povorka narodnih noš, bo zopet razdeljena v dva dela. V prvem etno delu bodo predstavljene narodne noše z območja celotne Slovenije. Predstavilo pa jih bo 121 folklornih skupin s po šestimi do desetimi pari noš. Noše iz Bele krajine, Primorske, Dolenjske, Štajerske, Koroške, Prekmurja, Notranjske in Gorenjske bo obiskovalcem predstavilo preko 330 članov folklornih skupin iz Vinice, Novega mesta, Maribora, Ve- lenja, Ptuja, Slovenj Gradca, Rakeka, Jesenic, Breznice, Medvod in člani AFS France Marolt iz Ljubljane. Nekatere od teh skupin bodo v nedeljo dopoldan, pred začetkom popoldanske povorke, ki bo ob 15. uri krenila od Matične knjižnice skozi Kamnik proti Domu kulture, zaplesale tudi na osrednjem prizorišču, na Glavnem trgu. Osrednji nedeljski program pa bodo po končani povorki zaokrožili Slovenski muzi- bela restavracija Potočka iz Snovika z ribjimi jedrni in Kavarna Veronika. Izkušnje gostincev z Velike planine namreč kažejo, da pri njih štruklji, žganci in kislo mleko ne gredo preveč v promet, zato morajo za preživetje prodati tudi kako porcijo čevapčičev... Na Šutni bo v soboto in nedeljo potekal sejem domače obrti. Letošnji dnevi narodne noše sovpadajo tudi s 3<)-letnico Območne obrtne zbornice Če bo vreme naklonjeno, bodo tudi letošnje prireditve ob 35. dnevih narodnih noš v Kamnik privabile množico obiskovalcev od blizu in daleč. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA KAMNIK Glavni trg 24,1240 Kamnik Tel: 8318-100, Fax: 8318-245 Na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list Republike Slovenije, št. 52/02) izdaja Upravna enota Kamnik RAZGLAS O RAZGRNITVI VOLILNIH IMENIKOV ZA VOLIŠČA V OBČINI KAMNIK IN OBČINI KOMENDA ZA IZVEDBO NAKNADNEGA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA (ZRTVS-1) DNE 25. 9. 2005 V VOLILNEM OKRAJU ŠT. 10, VOLILNA ENOTA ŠT. 1 Volilni imeniki so razgrnjeni na sedežu Upravne enote Kamnik. Glavni trg 24. Oddelku za upravne notranje zadeve, soba 4 od 26. 8. 2005 do vključno 9. 9. 2005. Občani imajo pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravke iz naslednjih razlogov: - če sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati; - če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega volišča; - če je vpisana oseba, ki je umrla; - če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva državljan RS ustno ali pisno na zapisnik pri Upravni enoti Kamnik, Oddelku za upravne notranje zadeve najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja. Mihael Novak, univ.dipl.ekon NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK Kamniiki (jBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. . Odgovorna urednica Saša Mejac, u ni v. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode mtormativne narave Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo KS. pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (davni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sa.sa.meJac(»siol.net t'radne ure uredništva: ponedeljek od 8. do IS. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., Ljubljana, dne 25. 8. 2005. kantje, ki letos praznujejo 40-letnico delovanja in v katerem sodelujeta tudi dva Kam-ničana. V tako imenovanem turističnem delu povorke bo letos sodelovalo preko šeststo udeležencev, ocenjujejo da bo celotna povorka štela blizu 1400 ljudi z okrog 20 vozovi s konjsko vprego in tremi godbami. Kot je povedal Jereb, je doslej 13 turističnih društev prijavilo že skoraj petsto udeležencev, prijave pa še prihajajo. Od zamejskih noš bodo sodelovale noše iz partnerskega avstrijskega mesta Trofaiach in folklorna skupina iz makedonskega mesta Kočani. Glede na omejene finančne možnosti si organizatorji več skupin iz zamejstva, kot pravijo, ne morejo privoščiti, saj bo samo povorka zahtevala preko 1,7 milijona SIT.. Petek in sobota, 9. in 10. septembra, bosta namenjena predvsem zabavnemu delu: v petek bo obiskovalce zabaval ansambel Mambo Kings, v soboto pa ansambel Viharnik. Sicer pa se bo program letošnjih prireditev začel že v četrtek z odprtjem razstave narodnih noš v galeriji Veronika. V petek dopoldan bodo odprli tudi prodajo na 15 stojnicah na Glavnem trgu in na 30 stojnicah v Maistrovi ulici, ki bodo tokrat razvrščene samo na eni strani ulice, saj so ugotovili, da lanska obojestranska razvrstitev zaradi gostote prometa ni ustrezala prodajalcem, še manj pa kupcem. Tudi število gostinskih stojnic bodo letos zmanjšali na šest. Na vprašanje, ali bodo gostinci letos ponudilo kakšno domačo jed, značilno za naše kraje, je šef organizatorjev dejal, da bosta za to delno poskr- Kamnik, ki bo ob tej priložnosti na Glavnem trgu na modni reviji predstavila tudi izdelke svoje tekstilne sekcije, v Domu kulture pa bodo odprli razstavo obrti in podjetništva Gorenjske. Med spremljajočimi prireditvami naj omenimo še 4. turnir občine Kamnik v golfu, odprtje kegljišča na Stadionu prijateljstva in že tradicionalno razstavo malih živali. Kot vsako leto, bo tudi letos prireditve spremljal zabaviščni park na Trgu talcev, medtem ko bosta Samostanski trg in Trg prijateljstva namenjena parkiranju. V dogovoru z lastniki zemljišč pa bodo verjetno zagotovljena tudi dodatna parkirišča na travniku Pod skalo. F.S. KAJ PRINAŠA NOVI ZAKON O RTV? Prepričan sem, da ste spremljali dogajanja v Državnem zboru v času sprejemanja Zakona o RTV. Glede na vse polemike v sredstvih javnega obveščanja se mi zdi prav, da vam v nadaljevanju predstavim bistvene razloge za spremembe in same spremembe novega Zakona o RTV. Zakon o RTV Slovenija, ki je nastal pred 11-imi leti, se je pokazal kot slab in neustrezen in kljub nenehni razpravi o njegovih pomanjkljivostih, ki niso omogočale uspešnega in preglednega poslovanja, ter celo s poskusom omejevanja novinarske avtonomnosti, vse do sedaj ni prišlo do bistvenih izboljšav in novega predloga zakona. Predlog zakona prinaša naslednje pomembne kakovostne spremembe. 1. Mesto generalnega direktorja RTV Slovenija bo po nazivu sicer enako kot doslej, vendar z bistveno drugačnimi pristojnostmi. Generalni direktor bo namreč združeval tako programsko strokovno vodenje kot tudi poslovanje zavoda, zato se z uveljavitvijo zakona ukinjajo mesta direktorjev programa, namesto sedanjih direktorjev radijskih in televizijskih programov pa se uvajata mesti direktorjev radia in televizije, katerih temeljni nalogi sta poleg strokovnega dela tudi organizacija in vodenje dela radia in televizije. Hkrati je posebej poudarjena odgovornost vseh, ki sodelujejo pri ustvarjanju programov RTV Slovenija. S tem se postavlja učinkovito organiziran sistem, katerega temelj je novinarska avtonomnost ter profesionalnost, njegov vrh pa ima vse tiste pristojnosti, ki so nujne za uspešnejše in bolj kvalitetno delovanje javnega zavoda. 2. Predlagani zakon predstavlja zaokroženo celoto in bo skladno z evropskimi smernicami tudi uzakonil načelo ločenosti poslovanja javne službe od tistih tržnih dejavnostih, ki jih zakon o RTV dopušča. 3. Zakon daje pravno podlago za bolj kvalitetno oblikovanje obstoječih programov in za razširjanje novega posebnega nacionalnega programa, namenjenega kvalitetnemu, stalnemu in sprotnemu informiranju javnosti o delovanju slovenskega parlamenta kot osrednje institucije večstrankarske parlamentarne demokracije pri uresničevanju njegovih ustavnih pristojnosti. 4. Zakon o RTV Slovenija smiselno spreminja sestavo in pristojnosti organov RTV Slovenija. Sedanji svet RTV in nadzorni odbor se ukinjata. Zakon predvideva organiziranje dveh drugače sestavljenih organov, z bistveno drugačnimi pristojnostmi. Programski svet RTV Slovenija bo imel pristojnosti s področja programov in bo zastopal predvsem interese javnosti oziroma uporabnikov. Nadzorni svet RTV Slovenija pa bo imel pristojnosti s področja organiziranja dela in poslovanja ter nadzora, zato je pri njem bolj poudarjena vloga vlade, kar je bil že trend zadnje spremembe sedanjega zakona o RTV Slovenija. Oblikovane rešitve omogočajo tudi določeno stopnjo medsebojnega vpliva obeh organov pri iskanju optimalnih rešitev, toda pristojnosti so porazdeljene tako, da en organ ne more blokirati drugega, izjema je le predvideno soglasje o statutu. Zakon izhaja iz načela, da je cilj javne službe prav to, kar pove že sam pojem, čim bolj kvalitetno opravljanje javne službe v korist uporabnikov. Zato pri sestavi organov RTV Slovenija zakon odstopa od nekaterih doslej uveljavljenih rešitev in pri možnih predlagateljih kandidatov za programski svet RTV Slovenija na prvo mesto postavlja prav uporabnike. S tem bo prvič dejansko dana možnost poslušalkam in poslušalcem ter gledalkam in gledalcem programov RTV Slovenija, da tudi oni neposredno predlagajo svoje kandidate za organe Radiotelevizije Slovenija. Z uveljavitvijo predlaganega zakona bodo dane podlage za bistveno bolj urejeno poslovanje ter organizirano delo v javnem zavodu, ki bo evropsko primerljiv. Dane bodo podlage za kakovostnejšo ustanovo oziroma za javni zavod z namenom, da bo deloval z boljšimi programi v javnemu interesu, ki odslikava družbeno pluralnost, da bo zagotovljena avtonomija in neodvisnost programskih delavcev in nenazadnje z namenom, da bo pregleden in poslovno uspešen. RUDI VERŠNIK, poslanec v DZ Calcit odpira vrata DO REŠITEV S SODELOVANJEM Da je tesnejše sodelovanje med krajani, ki živijo v bližini kamnoloma in separacije podjetja Calcit v Stahovici, krajevno skupnostjo, občino in podjetjem Calcit nujno za reševanje problemov in boljšo kakovost življenja je pokazal tudi majski zbor krajanov, ki je predlagal oživitev skupnega odbora Skupni odbor krajevnih skupnosti Kamniška Bistrica in Go-dič ter podjetja Calcit d.d. je med poletjem že pričel z delom, saj si je za naloge zastavil stalno informiranje o aktualni okoljski in razvojni problematiki, predlaganje in sprejemanje ukrepov za reševanje odprtih problemov s področja varstva okolja, predlaganje in sprejemanje ukrepov za izboljšanje pogojev bivanja v krajevnih skupnostih na področju infrastrukture, družabnih in športnih aktivnostih. Krajevni skupnosti sta v odbor imenovali vsaka po tri člane, predstavnike krajanov, ki živijo na območju, kjer deluje podjetje, štiri člane pa je imenoval Calcit. Ob začetku dela odbora so udeleženci izrazili zadovoljstvo, saj so prepričani, da je to pravi način za iskanje rešitev in utrjevanje medsebojnega poznavanja in zaupanja med podjetjem, zaposlenim in krajani. Odbor je na prvem sestanku jiregledal odprta vprašanja in se dogovoril za način in program dela. Med prvimi predlogi, ki jih je odbor sprejel, je pobuda podjetja Caldt, da septembra pripravi dan odprtih vrat ter na ta način krajanom, predstavnikom občine Kamnik in drugim zainteresiranim podrobneje predstavi podjetje, način eksploatacije in sanacije kamnoloma, tehnike transporta in predelave materiala ter ukrepe zmanjšanja vpliva emisij Ma okolje. Odbor obljublja, da bo svoje delo predstavljal tudi v medijih, še posebej v lokalnih, krajane pa pozval, da naj mu v pri hodnje posredujejo predloge in vprašanja v zvezi z zmanjšanjem emisij podjetja Calcit d.d. in izboljšanja kvalitete življenja na tem območju. »Prvi koraki dela odbora dokazujejo, da je za uspešno sodelovanje potrebna pozitivna naravnanost, ki sta jo pokazali obe strani. Calcit se je s tem še bolj zavezal, da bo tudi v prihodnje razvijal pozitivno povezanost z okoljem, v katerem deluje, pri tem pa bo poleg okoljskih upošteval tudi socialne, zaposlitvene in druge elemente dobrega sodelovanja s krajevno skupnostjo in občino Kamnik,« pojasnjuje Tomaž Avse-nik iz.Calcita. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič v Kamniku Podjetje Meso v novih prostorih ob Korenovi cesti V ponedeljek, 25. julija 2005, je Marija Lukačič, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, obiskala občino Kamnik. V prostorih občine so ji župan Tone Smolnikar, direktor občinske uprave Ivan Pristovnik in načelnik upravne enote Kamnik Miha Novak s sodelavci predstavili problematiko kmetijstva v naši občini in pri tem posebej poudarili potrebo po celovitejšem reševanju položaja kmetov v hribovitih predelih in večji vlogi kmetijske pospeševalne službe. V pogovoru je sodeloval tudi Rudi Ver-šnik, poslanec Državnega zbora. Ministrica Lukačičeva je spregovorila o prizadevanjih vlade in ministrstva za pospešen razvoj kmetijstva v novih pogojih, ki so posledica naše vključitve v evropsko unijo. Pri tem je poudarila sodelovanje ministrstva pri reševanju problematike našega podjetja Meso Kamnik, katerega rezultat je bilo tudi podaljšanje prehodnega obdobja za dosego pogojev za poslovanje brez. omejitev temu podjetju od lanskega decembra do 1. oktobra letos. »Upam, da bom zadovoljna s tem, kar so v Mesu doslej dosegli pri gradnji novih prostorov, saj smo pri evropski komisiji zastavili imena najvišjih predstavnikov države, da bomo v podaljšanem obdobju zadevo uskladili s predpisi evropske unije«, je dejala Lukačičeva. Poudarila je, da je morala Slovenija v skladu z evropskimi predpisi lani omejiti letni zakol na 1500 glav goveje živine in na 700 ton mesnih izdelkov na teden, na prizadevanja slovenske vlade je potem evropska komisija podaljšala prehodno obdobje do 1. 10. 2005. Pri reševanju problematike Mesa je posebej poudarila tudi prizadevanja našega poslanca Rudija Ver-šnika. S 84 zaposlenimi bo podjetje Meso prav gotovo eno perspektivnejših klavnic v evropskem prostoru, je dejala ministrica in pri tem dodala, da se boji, da pa se mlekarji ne bodo uspeli medsebojno povezati za uspešen nastop na evropskem tržišču. Pozdravila je tudi vključevanje občine Kamnik v projekte CRPOV, saj je razvoj podeželja postal glavni razvojni steber evropske kmetijske politike. V zvezi s sladkorno peso je omenila, da je v Sloveniji Ministrici sta nove obrate Mesa ob Korenovi cesti razkazala direktor Alojz Šuštar in veterinar Primož Vraničar, novih obratov pa je še posebej vesel tudi nas poslanec Rudi Ver-šnik, dolgoletni sodelavec v podjetju Meso Kamnik. 2500 kmetij eksistenčno odvisnih od prodaje tega kmetijskega pridelka in dodala, da se bo o usodi sladkorne proizvodnje v Bruslju odločalo v oktobru letos. Pričakuje, da bo takrat Slovenija vsaj tako uspešna, kot je bila pri sprejemanju razvojnih programov podeželja. Ministrica Lukačičeva si je nato ogledala nove obrate klavnice Mesa ob Korenovi cesti, kamor so v ponedeljek, 1. avgusta, že preselili klavniš-ko dejavnost iz dosedanjih prostorov na Usnjarski ulici v Kamniku. Do 1. oktobra pa bodo v nove prostore prenesli tudi mesno predelavo s Štu-de v Domžalah. Po besedah Alojza Šuštarja, direktorja podjetja Meso, bodo v novi klavnici na leto zaklali okrog 80.000 glav živine, največ govedi in prašičev, saj je zmogljivost sodobno urejenih klavniških obratov 25 glav goveje živine na uro. Novi obrati so opremljeni z najsodobnejšo popolnoma avtomatizirano tehnološko opremo. Mehansko kemična čistilna naprava pa bo omogočila prečiščevanje okrog 30.000 litrov klavniških odplak na uro. Klavniški del je popolnoma ločen od prostorov za predelavo. Upamo lahko, da bo okrog 2,5 milijarde SIT vredna klavnica s predelavo, pri čemer je za okrog 400 mio SIT evropskega prispevka, uspešno nadaljevala dosedanjo tradicijo izdelave kvalitetnih mesnih izdelkov, znanih širom Slovenije, in da bo s polno izkoriščenostjo tudi v gospodarskem smislu opravičila svoj obstoj in nadaljnji razvoj. F.S. Obvestilo! 10. avgusta se je začela rekonstrukcija križišča Ljubljanske in Kranjske ceste. Izvajalec in naročnik sta se dogovorila, da bodo vsa dela končana v najkrajšem možnem času. Po pogodbi je zaključek rekonstrukcije predviden do 16. septembra 2005, izvajalec pa je obljubil, da bo v primeru lepega vremena dela zaključil že prej. V prvi fa- zi rekonstrukcije se bo usposobila Ljubljanska cesta, nato pa še Kranjska. Rekonstrukcija dela zgornjega ustroja in javne razsvetljave izvaja Cestno podjetje Ljubljana, komunalno infrastrukturo pa je posodobilo Komunalno podjetje Kamnik, sicer koncesi-onar v Občini Kamnik na področju vodovoda in kanalizacije. Ker vemo, da bo v prvih šolskih dneh prihajalo do zastojev. Vas prosimo, da vsi tisti iz smeri Mengša, Kranja, Podgorja, Komende, ipd., raje uporabljajte cesto ob Korenovi ter obvozno cesto, ravno tako tisti, ki prihajate iz smeri Šmarca, uporabljajte obvozno cesto. V času popolne zapore Ljubljanske ceste bo urejen obvoz z Ljubljanske ceste preko Murnove na Kranjsko cesto. Izvajalec pa bo označil začasni avtobusni postajališči na Mur-novi, zato spremljajte obvestilno signalizacijo izvajalca. V času popolne zapore Kranjske ceste bo urejen obvoz s Kranjske ceste preko Murnove na Ljubljansko cesLO. Vi sprašujete, župan odgovarja Petra Robič sprašuje, kdaj se bodo v kamniški občini zagotovili dodatni prostori v vrtcu, saj je število nerešenih prošenj za sprejem v vrtec zelo veliko, stiske staršev, ki ne vedo, kako poskrbeli za varstvo otroka, pa zelo hude. Sjirašuje se, ali je takšno stanje sploh dopustno. Vloge za sprejem otrok' v vrtec zainteresirani straršipošljejo na sedež vrtca, kjer se evidentirajo. Vse nerešene vloge v mesecu maju za naslednje šolsko leto obravnava komisija za sprejem otrok v vrtec Aniona Medveda Kamnik, ki oblikuje prioritetni vrstni red na osnovi veljavnega pravilnika, kjer imajo, poleg dneva oddane vloge za sprejem v vrtec, pomembno težo tudi socialne, ekonomske in zdravstvene razmere prosilca. Število nerešenih prošenj že dalj čas niha okoli 300, vendar ta podatek ni realen, saj so v to število vključene tudi vloge staršev šele rojenih otrok, ki bodo lahko sprejeti v vrtec po enem letu, evidentirane pa so tudi vloge bodočih mamic, ki mi porod še čakajo. Če želimo realno primerjati stanje organizirane predšolske vzgoje v občini Kamnik, ga moramo primerjati z i 'ključenostjo otrok v predšolsko vzgojo tudi v dragih občinah oziroma v celi državi. Slovensko povprečje vključenosti otrok, v organizirano jrredZolsko vzgojo je j>o zadri jih jiodalkih 60,6% (šolsko leto 2003/2004). V občini Kamnik se povprečju zelo jrribližamo, saj dosegamo 5 7,59%. Iz/mdatka je razvidno, da je v občini Kamnik le 3% manj otrok, vključenih v vrtec kot je slovensko povprečje, V občini Kamnik, se zavedamo pomena organizirane predšolske vzgoje in varstva otrok, in jo skušamo v okvira finančnih zmožnosti tudi reševali. Od ustanovitve lokalne skupnosti 1095 smo zgradili vrtec za približno 130 otrok v Kamniku, za okrog 40 otrok, v Šmartnem, za okrog 12 otrok v Motniku, kupili smo stanovanje na Duplici in ga preuredili v vrtec. Vsako leto posodabljamo obstoječe enote. Dodatne prostore smo poskušali zagotovili s preureditvijo [rros-torov v samostana v Mekinjah in v OŠ 27. julija, Ker so študije pokazale, da je bolje načrtovati in zgraditi nov namensko projektiran objekt za potrebe vrtca, je občinska uprava v sodelovanju s člani občinskega sveta pričela z iskanjem najustreznejše lokacije. Projekti za nov vrtec v Kamniku, ki bo lahko vključil 130 otrok, so že narejeni. Vložena je tudi vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na jesenski seji bomo predlagali občinskemu svetu v rebalansu jrroračuna novo postavko za pričetek gradnje vrtca. Javni razpis za izbiro izvajalca bo objavljen takoj />o zagotovitvi sredstev. Računamo, da bomo z gradnjo pričeli še letošnje leto. ()d-ločilev občinski svet podpira, zato ni bojazni, da investicije ne bi tudi izpeljali. Z načrtovano investicijo bomo vključenost otrok v organizirano predšolsko vzgojo krepko presegli slovensko povprečje, Menim, da je potrebno povedati našim občanom, da smo prostorsko stisko /joskušali reševati tudi z razpisom za podelitev koncesije in z varstvenimi družinami. Zal ni bilo resnega interesa. Potencialne Investitorje so odbili zahtevni pogoji za gradnje privatnih vrtcev in tudi pogoji za varstvene družine, ki jih morajo potencialni izvajalci programov predšolske vzgoje izpolnjevali. Predpise pa seveda ne s/irejema lokalna skupnost, ampak Ministrstvo za šolstvo in šf)ort, Resnic no bi Inlo potrebno temeljito jrre-verili vso obstoječo zakonodajo. Nekaj več prožnosti bi lahko rešilo marsikateri problem. Kar nekaj rešitev je že bilo nakazanih tudi s strani Skupnosti slovenskih občin, pa resorno ministrstvo ni našlo dovolj moči za odločnejše ukrepanje. 7 udi jmmerna jioruba že zdavnaj ne zadošča več za pokrivanje stroškov organizirane predšolske vzgoje, zato bo moralo pristojno ministrstvo temeljito preračunati, kakšen strošek predstavlja za občino (in tudi za starše) predšolska vzgoja v okviru primerne />orabe. Naj poudarim, da so bili stroški za predšolsko vzgojo pri izračunu primerne porabe lokalnih skupnosti izračunani na osnovi podatkov iz leta 1990, koje bilo drugače urejeno financiranje občin, v okvirih tako imenovane zagotovljene porabe, vključenost otrok v vrtec pa je bila bistveno nižja, Stroški predšolske vzgoje so zaradi sistemskih ukrepat • na področju predšolske vzgoje sko ko vito naraščali, primerna j/o-rabujm tem ukrepom ni sledila. Zupani upravičeno opozarjamo, da sredstva primerne pora be komaj zadoščajo za skromno pokrivanje vseh zakonskih obvez, kijih morajo občine zagotovili svojim občanom. Za investicije, ki bi jih moralo sofinancirati tudi resorno min/str sivo, [>a sredstev zmanjkuje. V občni Kamnik že sedaj namenjamo za predšolsko vzgojo (brez investicij) 595 milijonov slovenskih tolarjev letno. Prav je, da se spomnimo, da bi moralo Ministrstvo za šolstvo in šport objaviti nov razpis za sofinanciranje investicij na področja predšolske vzgoje in šolstva, saj je zadnji razpis pote kelže teta 2004. Delež sofinanciranja je pomemben na jjod-ročju predšolske vzgoje in šolstva, saj je zadnji razfiis {»otekel že leta 2004. Sofinancirani delež je pomemben vir za zajrira-nje finančnih konstrukcij investicij novih šol in vrtcev za vse občine, ki dobijo finančno izravnavi), kamor občina Kamnik tudi sodi. Pa se nič ne zganejo. Vzrok je, kol povedo odgovorni na ministrstvu, v pomanjkanju proračunskih sredstev. Pa o tem javno niti ne želijo govorili. Morda ludi zato, ker so preveč odmaknjeni od občanov, ki upravičeno zahtevajo, kurjim omogočajo zakoni, ki so jih predlagala mi ni str siva, sprejel pa parlament. Ob čina zalo res ne more bili kriva za vse. ANTON TONE SMOLNIKAR Žujian Novo šolsko leto v preurejenih, lepših šolah Novo šolsko leto je pred vrati in kar nekaj šol v kamniški občini bo preurejenih, posodobljenih pričakalo učence na prvi šolski dan. Občino Kamnik je to olajšalo za okoli 40 milijonov tolarjev proračunskih sredstev, po šolah pa je bilo opravljenih tudi precej manjših investicijskih in vzdrževalnih del, kot so popravila, pleskarska dela in podobno. Podružnična osnovna šola na jetjem Graditelj. Tokrat je poslalo riPlovri r«tnMfl nodietia Ljubljana hitijo z rekonstrukcijo križišča Ljubljanske in Delavci Cestnega pofljejja^J ^ , jub,jansko cesto praVokoten. Kranjske ceste. Po novem I Občina Kamnik Vranji Peči, kjer so oh močnejšem deževju »lovili« vodo v učilnicah, je že pod novo streho, ki je zahtevala štiri milijone tolarjev. Na OŠ Toma Brejca so preuredili garderobe za potrebe telovadnice in sanitarije ter popravili del strehe, kar je zahtevalo 13 milijonov tolarjev iz občinskega proračuna. Preurejene so tudi sanitarije v št)Ii v Zg. Tuhinju, saj so bile dotrajane svinčene cevi potrebne zamenjave. V šoli v Šmartnem je bilo potrebno zaradi sanitarno-zdrav-stvenih zahtev preurediti del hišniške delavnice za potrebe grobe predpriprave zelenjave. Kot je povedal Anton Kamin, vodja oddelka z družbene dejavnosti na občini Kamin, sta v celoti prenovljena dva prostora v vrtcu Pestrna na Duplici, do začetka šolskega leta pa bo opremljeno tudi novo otroško igrišče pri OŠ Marije Vere na Duplici, ki bo služilo tako šolskim kot tudi iz-venšolskim dejavnostim. Največji zalogaj občine na področju šolstva pa je prav gotovo gradnja nove šole in telovadnice v Stranjah. Po dveh neuspelih razpisih zaradi nepopolnih vlog ponudnikov je občini Kamnik v tretje uspelo, da je v izredno kratkem času uspešno izpeljala razpis in 30. junija že podpisala pogodbo z najboljšim ponudnikom, kamniškim pod- ponudbo, ki je v celoti ustrezala razpisnim pogojem. Delavci Graditelja so takoj po podpisu pogodbe pričeli z rušitvenimi deli. Porušili so telovadnico in pritlični stari del letke, ki naj bi bila končana prihodnje poletje. V prvem nadstrop ju bodo sodobne učilnice z multimedijsko opremo, v pritličju pa garderobe, kuhinja, zbornica in potrebni poslovni prostori. Skupna vrednost investicije znaša kar okoli 700 milijonov tolarjev, ki jo bo občinski proračun pokril v dveh letih ob skromnem prispevku države v višini 70 milijonov letos in 7 milijonov prihodnje leto. V teh dneh delavci kamniškega Graditelja pospešeno gradijo novo telovadnico v Stranjah, v kratkem pa bodo začeli tudi z nadomestno gradnjo enonadstropne šolske zgradbe, ki bo ustrezala vsem zahtevam sodobne devetletke. šole ter kljub težavam zaradi slabe ga vremena takoj, ko je bilo to mogoče, začeli z gradnjo telovadnice, ki naj bi jo zaključili novembra letos. Njena predračunska vrednost znaša 260 milijonov tolarjev. V prihodnjih dneh se bo začela tudi nadomestna gradnja enonadstropne šolske zgradbe za potrebe devet- V letošnjem šolskem letu bodo tako stranjski osnovnošolci imeli dvoizmenski pouk v najstarejšem delu šole, ki so ga med počitnicami adaptirali, v delu šolskega objekta, ki se ne ruši in v dveh učil nicah, ki so jih uredili v gasilskem domu. SAŠA MEJAČ Kamniška podjetja: Svilanit d.d. Povezava BPT-ja in Svilanita se je izkazala za pravilno potezo Pred enim letom, ko je relativno majhno in »neznano« tržiško podjetje BPT napovedalo prevzem veliko večjega Svilanita, je bilo v naši občini slišati precej pomislekov o prihodnosti Svilanita. Mnogi so se namreč bali, da je Stojan Žibert, novi generalni direktor Svilanita, v Kamnik prišel zgolj »pospravit, ugasnit luč in dokončno zaklenit Svilanitova vrata«. Po enem letu je slika v podjetju povsem drugačna - Svilanitova letošnja bilanca bo, kot vse kaže, pozitivna, število zaposlenih se ne zmanjšuje, združitev pa je podjetjema prinesla tudi precejšnje sinergijske učinke, ki jima bodo v prihodnjih letih še v veliko korist. Tako Svilanitova delovna mesta (vsaj zaenkrat) niso ogrožena. Stojan Žibert: »Dolgoročnega ohranjanja Svilanitovih delovnih mest sicer ne morem zagotoviti, vendar zaenkrat večjega zmanjševanja števila zaposlenih ne načrtujemo. Število zaposlenih bomo zmanjševali samo tako, da naravne fluktuacije ne bomo nadomeščali z novimi sodelavci.« »Najprej želim poudariti, da podjetij kot pravnih oseb nismo združili, smo pa povezali in s tem racionalizirali nekatere njune funkcije. Tako smo od junija lani do maja letos iz Tržiča v Kamnik postopno preselili celotno proizvodnjo namiznega tekstila, tako da poleg Svilanitove sedaj tudi BPT-jeva proizvodnja v celoti poteka v Kamniku. Poleg tega smo v tem letu reorganizirali tudi vse podporne službe podjetja - od kadrovske službe pa vse do naba- ve, trženja in vseh ostalih,« poudarja direktor. »Ko smo povezavo podjetij načrtovali, smo seveda računali z določenimi sinergij-skimi učinki, predvsem na področju prostorske racionalizacije, trženja, maloprodaje, nabave in razvoja. Naša pričakovanja so sena vseh področjih izkazala za upravičena, ker pa izkušenj s tovrstnimi projekti še nismo imeli, so bila naša pričakovanja na nekaterih področjih malce previsoka, na drugih pa celo prenizka« h so odkupili delež dtem ko so občine i postale družbeni-i.o. bneje izvedeli, kdo nnik odgovoren za erbo živali in na kotlete, ko potrebuje-rinarja, smo za od-ili Demetra Sadni-•inarske medicine, ;rine d.o.o. i težavami se sre-zdravniki v kam dravstvenih prob-arji v Kamniku ni-tno nam največjo stavlja lastniška )osleni smo v fazi Po Žibertovih besedah je negativnih posledic povezave zelo malo, eno pa je vsekakor treba omeniti. Ob selitvi BPT-ja v Kamnik je namreč v Tržiču nekaj zaposlenih ostalo brez dela, vendar so z vsemi nekdanjimi sodelavci dosegli takšne dogovore, da podjetje za seboj ni pustilo nobenih socialnih problemov. »Za vse smo skušali najti optimalne rešitve,« poudarja direktor in dodaja, da selitvi podjetja na novo lokacijo tudi lokalno okolje ni naspro- privatizaeije pokupili vse deleže države, občine kot družbeniki pa ostale. Potem, ko so se občine razdelile na manjše, se je delilo tudi premoženje. Tako je iz prvotnih dveh občin ustanoviteljic nastalo sedem občin. Trenutno smo v fazi dogovarjanja z novo nastalimi občinami, da odkupimo tudi njihove deleže. Ker je to delo, ki ga nismo vajeni, nam to predstavlja kar velik problem, ki pa ga bomo, upam, rešili v splošno zadovoljstvo vseh in tako lahko več energije vložili v samo veterinarsko delo. Kolikšen delež lastništva imajo še občine v družbi Veterina d.o.o.? Danes je 20-odstotno lastništ- tovalo. »Vedeti je namreč treba, da je bilo podjetje BPT od sredine osemdesetih pa do konca devetdesetih let v izjemno velikih težavah, zato s svojim okoljem ni moglo tesneje sodelovati. Lokalno okolje je bilo zato precej presenečeno nad uspešnostjo sanacije podjetja in njegovimi dosežki v zadnjih štirih letih.« O tem, zakaj do povezave med podjetjema ni prišlo it prej, saj sta proizvodna programa Svilanita in BPT-ja sorodna in se med seboj tudi dopolnjujeta, Žibert pravi, da je to posledica slovenskega značaja oziroma dejstva, da se naša podjetja zelo težko odločajo za povezovanje in raje obdelujejo vsaka svoj vrtiček. »V našem primeru smo se za povezavo odločili zato. ker smo spoznali, da samo povezani lahko preživimo. Vseeno pa s povezavo BPT-ja in Svilanita še nismo dosegli kritične mase v obsegu proizvodnje, zato menim, da se bo naše povezovanje z drugimi podjetji nadaljevalo. Kdaj točno se bo ta proces nadaljeval in s katerimi podjetji pa zaenkrat še ni mogoče napovedati. Vsekakor moramo pred tem analizirati potek in rezultate našega prvega povezovanja in se tako pripraviti, da bodo naslednje povezave potekale še bolje in da bodo rezultati še boljši.« »EU je tekstilno industrijo žrtvovala za ohranitev svetovnega miru« Po Žibertovih besedah bodo vo družbe Veterina d.o.o. v lasti petih zaposlenih in enega bivšega zaposlenega. V občinski lasti je 80% družbe Veterina d.o.o.: občina Kamnik 27%, Komenda 12%, ostalo pa občine Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica. Na zadnji skupščini družbe Veterina d.o.o. je večina občin izrazila željo, da odprodajo svoje deleže. Kako je zasnovano delo veterinarske službe v občini Kamnik? Trenutno imamo status družbe z omejeno odgovornostjo in nas je 7 zaposlenih, od tega so mag. Alojz. Pele, mag. Boško Si-meunovič, Rok Špruk in Deme-ter Sadnikar doktorji veterinarske medicine, Dušan Repnik, Tomaž Globočnik in Tanja Martine pa veterinarski tehniki. Katere so najpomembnejše naloge veterinarske službe v Kamniku? Glavni namen je zdravljenje živali, umetno osemenjevanje in preventivni ukrepi, ki nam jih predpiše država, ker imamo koncesijo za opravljanje te dejavnosti. Kot preventivne ukrepe izvajamo cepljenje živali proti kužnim boleznim, ki se izvaja enkrat letno po krajevnih skupnostih. O dnevu cepljenja so krajani obveščeni v Kamniškem občanu. Finkrat letno pregledamo vse živali, ki so namenjene za proizvodnjo ali produkcijo hrane. Naša naloga je tudi zbiranje poginulih divjih živali in pošiljanje le teh na ustrezne preiskave. Opravljamo tudi nadzor nad zdravstvenim stanjem plemenskih živali (konji, žrebei, ovce, kozli) in nadzor nad prometom živali in sporočanje premikov v centralni register. Načrtujete kakšne spremembe, ki bi lahko vplivale na kvalitetnejše delo in boljši stik veterinarske službe z občani Kamnika? V prihodnosti nameravamo urediti manjšo trgovino s pripomočki za hišne ljubljenčke in povečati čakalnico v ambulanti. Naše storitve smo razširili s tem, da imamo dva aparata za ultrazvok, enega za ugotavljanje zgodnje brejosti in drugega za preglede trebušne votline. Imamo tudi rentgen, ki pa zaenkrat še nima prostora, da bi ga lahko uporabljali. V laboratoriju imamo aparat za pregled krvi za biokemične analize in za krvno sliko. Tako lahko sedaj veliko hitreje pridemo do pravilne diagnoze. Ali je v Kamniku poskrbljeno za izgubljene hišne ljubljenčke in kaj bi po vaši oceni bilo potrebno storiti na tem področju v naši občini? učinki omenjenih sinergij že v prvem letu tolikšni, da bo poslovanje Svilanita ob koncu letošnjega leta pozitivno, kar je glede na pretekle rezultate in trenutne tržne razmere dober rezultat. Še več koristi pa bodo imeli od povezave v naslednjih letih, saj se razmere na trgu iz dneva v dan zaostrujejo. Azijskega tekstila po nenormalno nizkih cenah je na evropskem trgu vedno več, zato je prihodnost slovenske tekstilne industrije vse prej kot rožnata. Žibert pravi, da so bile velike napake, ki so evropsko tekstilno industrijo pripeljale v današnji položaj, storjene že pred leti. »Po mojem mnenju je Lil to panogo namenoma žrtvovala, da bi ohranila svetovni mir. S to potezo je namreč velikemu številu ljudi zagotovila delo, azijskim državam pa vključitev v svetovne gospodarske tokove. Napaka, ki je bila pri tem storjena pa je v tem, da se je namerno dopustilo, da evropskim tekstilnim izdelkom konkurirajo izdelki, ki so narejeni ob veliko nižjih ali celo brez vsakršnih socialnih in okoljevarstvenih standardov. To je povzročilo, da so se tekmeci na trgu znašli v povsem neprimerljivih položajih. Lvropske uvozne kvote razmer na trgu ne bodo rešile, saj so uvedene prepozno pa tudi količine so neustrezne. Glede na svojo gospodarsko in politično moč bi se Evropa tega problema lahko Vsaka slovenska občina po novi zakonodaji potrebuje azil za izgubljene živali. V Kamniku bi morali imeti dve kletki za pse in dve kletki za mačke. Azil mora hiti registriran in mora pridobiti koncesijo s strani države. V kamniški občini azila za izgubljene živali trenutno nimamo, zanj pa bi morala poskrbeti občina. Zakonodaja nam prepoveduje sprejemanje izgubljenih /i vali, zato v takih primerih, kljub temu, da hi radi, ne moremo po magati. Občane napotimo na veterinarsko inšpekcijo ali direktno na občino Kamnik, ki bi morala poskrbeti za izgubljene živali. Upamo, da v bližnji prihodnosti uredijo azil za izgubljene živali. Kaj svetujete Kamniča-nom, da storijo, če se k njim zateče izgubljena žival? Občanom običajno svetujemo, naj objavijo najdbo izgubljene živali v javnih medijih. Največkrat ne gre za izgubljene živali, večinoma so to živali, ki se ob ženitvi za nekaj časa prisili jo na drugo lokacijo. Take živali lotila tudi drugače. Azijske tekstilne izdelke bi lahko, na primer, obremenila s posebnimi davki, ki bi jih potem vračali tem državam, vendar z zahtevo, da se ta sredstva porabijo za socialne in ekološke namene. S tem bi azijske države prisilili, da začnejo skrbeti za svoje okolje in socialno varnost svojih državljanov, njihova podjetja pa bi spoznala, da cena izdelka ni sestavljena zgolj iz materiala in cene dela ampak še česa,« je prepričan Stojan Žibert in dodaja, da naša tekstilna Industrija azijski lahko konkurira samo s hitro odzivnostjo na zahteve trga, pa tudi s fleksibilnostjo in kakovostjo servisnih storitev. Dolgoročno se bo morala tudi Svilanitova proizvodnja (vsaj delno) preseliti v države s cenejšim delom, saj je cena našega dela enostavno previsoka. »Zavedam se, da so plače zaposlenih v tekstilni industriji prenizke in da z njirrti težko živijo, toda ko je treba te iste plače vključiti v cene izdelkov, so še vedno prevelike. Dolgoročnega ohranjanja Svilanitovih delovnih mest sicer ne morem zagotoviti, vendar zaenkrat večjega zmanjševanja števila zaposlenih ne načrtujemo. Število zaposlenih bomo zmanjševali samo tako, da naravne fluktuacije (upokojevanje ...) ne bomo nadomeščali z novimi sodelavci,« pravi Žibert. ZORAN JEREB se ob koncu ženitve same vrnejo k svojemu lastniku. Ali vam poleg dela živino-zdravnika in dežurstev ostane še kaj prostega časa? Kako ga najraje izkoristite? (ilede na to, da dežurno službo opravljamo samo trije veterinarji, pomeni, da sem dežuren vsak tretji dan. Dežurstvo traja od 7. ure zjutraj do 14. ure naslednjega dne. V tem času težko razporejam svoj čas, saj je obiskov na domu kar veliko Vseeno pa najdem čas tudi za druge dejavnosti. Najraje ga prebijem kar doma in se zaposlim z urejanjem vrta. Že 16 let sem tudi predsednik Plavalnega kluba v Kamniku, ki je eden najštevilčnejših klubov v individualnih športih, pa Čeprav nimamo skoraj nikakršnih pogojev za vadbo. Ker Plavalni klub upravlja tudi kamniški bazen, mi to vzame kar veliko prostega časa. Sedaj sem tudi eden od ustanoviteljev Rotarv kluba v Kamniku. Od športov pa se ukvarjam s smučanjem, plavanjem in tenisom. ROBIN MAJNIK VETERINARSKA SLUŽBA V OBČINI KAMNIK Veterinarska medicina v Kamniku ima svoje začetke v letu 1889, ko je avgusta prišel iz Ljubljane v Kamnik službovat šestin-dvajsetletni Josip Nikolaj Sadnikar. Kot veterinar je bil v takratni Avstroogrski monarhiji višji uradnik z uniformo. Delo veterinarja se je tiste čase seveda precej razlikovalo od današnjega. Osnovne naloge veterinarja so bile nadzor nad živili živalskega izvora, nadzor nad prometom, zlasti nad sejmi, ki jih je bilo v tistem času veliko, ter nadzor nad živalskimi kužnimi boleznimi. Kurativo so do prve svetovne vojne opravljali te po velikih kmetijah in bližnjih gradovih. Direktor veterine d.o.o. Demeter Sadnikar Veterinarski zavod Kamnik se jc oblikoval leta 19S8; do takrat so veterinarski) službo opravljali privatno. Zavod ni imel uradnih prostorov. Te je dobil šele leta 1979 v Petkovi hiši na Titovem trgu v središču Kamnika, kjer je imel tri prostore: pisarno, priročni laboratorij in prostor za zdravila Leta 1980 je prišlo do združitve Veterinarskega zavoda Kamnik in Veterinarskega zavoda Domžale v novoustanovljeni Veterinarski zavod Kamnik - Domžale, ki seje naslednje leto vselil v novo stavbo na Perovem. Po novem Veterinarskem zakonu pa so se morali leta 1998 ponovno preoblikovati v družbo z omejeno odgovornostjo. Nekate- ri otl zaposleni od države, me s svojimi delež ki Veterine d.i Da hi podro je v občini Kai zdravniško osi ga se lahko obt te pomoč vete govore zapro.' karja, dr. vetei direktorja Veti S kakšnimi čujete živino triku? Posebnih z< lemov veterin mamo. Trenu težavo pred struktura. Za| 30 LET OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE KAMNIK Območna obrtna zbornica Kamnik praznuje 30 let obstoja in združevanja podjetnikov. Ob visokem jubileju organizira vrsto prireditev, ki bodo potekale v času narodnih noš v Kamniku, od 9. do 11. septembra. V petek, 9. septembra, se bodo odprla vrata gorenjske razstave obrti in podjetništva, na kateri bodo sodelovale vse Območne obrtne zbornice regije: Domžale, Jesenice, Kranj, Kamnik, Radovljica, Škofja Loka, Tržič. Člani zbornic bodo predstavili svoje izdelke in storitve v Kulturnem domu v Kamniku. Ob odprtju razstave bo podelitev zlatih, srebrnih in bronastih nagrad najboljšim razstavljalcem. Sodelovalo bo blizu 150 razstavljalcev, njihovi podatki bodo strnjeni v posebni brošuri, ki bo obiskovalcem na razpolago brezplačno. Ob 30-obletnici bo Območna obrtna zbornica Kamnik izdala tudi katalog obrti in podjetništva, v katerem bo zapis vseh članov (850) iz občine Kamnik in Komenda, ki opravljajo obrtno oz. obrti podobno dejavnost ali domačo in umetnostno obrt. Katalog, ki ga bo prejel vsak obiskovalec raz- stave, bo dobrodošel pripomoček za vsa gospodinjstva ali pa bo kot zbirnik informacij omogočal poslovno sodelovanje. V počastitev jubileja Območne obrtne zbornice Kamnik bo v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra potekal kulturni program, na katerega bodo vabljeni člani OOZ Kamnik in drugi gostje, podpisana bo pogodba o poslovnem sodelovanju z Obrtno zbornico Poreč in podeljena bodo priznanja za delovanje v obrti ali organih zbornice. V soboto, 10. septembra, bo poleg razstave zanimiv ogled frizerske delavnice, na kateri bodo sodelovali člani frizerske sekcije Območne obrtne zbornice Kamnik. Obiskovalci bodo deležni brezplačnih storitev barvanja, striženja, kozmetičarji bodo poskrbeli za primeren make-up. Tekstilna sekcija Območne obrtne zbornice Kamnik že nekaj mesecev intenzivno pripravlja svoje kreacije za modno revijo, ki bo prav tako v soboto, ob 20. uri na Glavnem trgu v Kamniku. IRENA TONIN ZAPOSLIM MONTERJA PREZRAČEVALNIH NAPRAV Stimulativen OI). GSM: 041/649-765 Srećko Radulovič, s.p., Linhartova c. 4, 1234 Mengeš Mesna industrija MESO KAMNIK, d.d., ki je preselila svojo dejavnost v nove, moderne poslovne prostore oziroma v novo klavnico, vabi k sodelovanju 4 delavce v razsekovalnici mesa Izobrazba, ki jo pričakujemo od kandidatov, je kvalificiran mesar ali kuhar, lahko pa tudi priučen mesar oziroma kuhar z. daljšo delovno prakso Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za določen čas 4 mesecev, kasneje pa bo možno sklenili pogodbo za nedoločen čas. Prijave naj kandidati pošljejo na naslov: Meso Kamnik, d.d., Korenova cesta 9, 1241 Kamnik. Ta razpis velja do konca avgusta 2005. Vsakogar, ki bo poslal prijavo, bomo poklicali na razgovor in mu predstavili delo ter druge pogoje, potrebne za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Plaća bo stimulativna. KAMFEST - FESTIVAL Z RAZGLEDOM USPEL KLJUB SLABEMU VREMENU V teh dneh bodo na Malem gradu še zadnji glasbeni koncertni večeri zaokrožili pester program gledaliških, glasbenih, plesnih, etno in filmskih prireditev letošnjega poletnega kulturnega festivala Kamfest - festival z razgledom, ki ga že tretjič zapored organizira Kulturno društvo Priden možic. Če bo vreme v prihodnjih dneh festivalu naklonjeno, bo kljub velikemu številu deževnih dni, ki pa niso uspeli odvrniti obiskovalcev ali preprečiti kakšne od predstav, zabeležil vsaj toliko obiskovalcev kot v lanskem letu, ko so jih našteli 5500. Geslo KatafestA festival 3! razgledom se navezuje tako na lokacijo kot tudi na program. Enaindvajset festivalskih večerov se od 7. do 27. avgusta odvija na razglednem prizorišču na Malem gradu, festivalu pa daje razgled tu- 11 Letošnji Kamfest-festival z razgledom je 7 avgusta odprla skupina Funtango. cli pester in kvaliteten program za ljubitelje različnih zvrsti kulture vseh generacij. Kot nam je povedal GoranZa-vršnik, programski in tehnični vodja Kamfesta, so program gram, vsebinsko dostopen čim širšemu krogu ljudi. Rok Kosec, direktor festivala, je poudaril, da so v Kulturnem društvu Priden možic kot organizatorji zelo veseli, da jim je s festivalom, ki je letos tudi organizacijsko dozorel, uspelo povezati vse, ki se v Kamniku ukvarjajo s kulturo ter narediti lep, uspešen festival. Tudi letos so namreč k sodelovanju povabili sopro-clueente Mladinski svet Kamnik, ki pri festivalu sodeluje tudi logistični), Študentski klub Kamnik in Javni sklad za kulturne dejavnosti, vsak pa poleg Priden možica prispeva svoj delež programa. Letošnji Kamfest, ki je skupaj s sopro-dueenti in sponzorji »težak« 6 milijonov tolarjev, je s 3,5 milijoni podprla tudi Občina Kamnik in s tem podprla brezplačen vstop prav na vse prireditve. Tako smo si pod nebom na vzpetini nad mestom v avgustovskih večerih, ki jih je pogosto motil dež ali nizke temperature, a obiskovalcev to ni uspelo odvrniti od obiska, lahko ogledali koncert skupin Fantango. Olivia, Tolovaj Mataj in Pižama, Versns, The Edge, Unbat, Hepa, Trije puhalci, Bobnars United, Loli ta, Stegn, Čompe, plesne in gledališke predstave, muzikal, dokumentarni film. Po besedah Ane Stanovnik festival ski večeri kljub kislemu vremenu, ki letos festivalu res ni- stoji ob strani, privabijo od sto pa tja do petsto obiskovalcev. Najbolj obiskan je bil koncert skupine Olivia 9. avgusta in orientalsko plesni večer s kamniško skupino Bavani 13. avgusta. Organizatorji pričakujejo številen obisk zadnjih popularnih koncertnih večerov, ki ga je včeraj napovedal koncert skupin Stegn in Čompe, danes, v petek in soboto, ko se bodo predstavile skupine Jean Pauls band, Srečna mladina, Panda, Lecloojama-is, Slon in Sadež ter Belfast Food. V času festivala je na Malem grailu stojnica, na kateri se s promocijskim materialom predstavljajo organizacije, ki se v Kamniku ukvarjajo s turizmom in kulturo. Oh tem velja omeniti večer z naslovom Kamnik pleše tja med Kamfest v idiličnem okolju Malega gradu z 21 festivalskimi večeri, ki prepletajo prireditve za vse generacije in ljubitelje vseh zvrsti kulture (glasba, gledališče, ples, film), se v prihodnjih dneh zaključuje. zvezde, ko so se 20. avgusta po nastopu kamniške folklore te organizacije tudi predstavile - Terme Snovik, Zdravilni gaj iz. Tunjic, Velika planina, Turistično informacijski center Kamnik. V času Kamfesta je potekala tudi mednarodna mladinska izmenjava z naslovom MESTO DUHOV - VSTAJENJE, ki jo Priden možic organizira v sodelovanju z Zavodom za razvoj mobilnosti mladih Movitom, sodeluje pa tudi Mladinski svet Kamnik. Kot je povedala Ana Stanovnik Koncert skupine Olivia, doslej najbolj obiskana prireditev. Na sliki (Jal (; jurili, avtor besedil in glasbe pri Oliviji. Foto: Ana Stanovnik oblikovali tako, da obiskovalcem poleg znanih, popularnih ustvarjalcev predstavijo na prvi pogled manj znane, nekomercialne Izvajalce, ki pa so z zanimivimi in kvalitetnimi Izvedbami navdušili ljudi. Vedno več je redne publike Kamfesta, ki zaupa organizatorju, da na festival pripelje kvaliteten, nekomercialno naravnan pro- Mednarodna mladinska izmenjava je obrodila predstavo Mesto duhov - vstajenje. Foto: Bojan Težak. Spominska slovesnost pri Titanovi brvi V spomin na Mlakarja in Mik-lavčiča, padla pod streli okupatorja 27. julija 194 1, je bila v soboto, 23. julija, pri Titanovi brvi spominska slovesnost v organizaciji Zveze borcev Kamnik. I Idelež-ba ljudi je bila precej številčna, pred leti je ta dogodek kol prvi upor proli okupatorju določal občinski praznik. Kulturni program so oblikovali pevci Solidarnosti iz Kamni ka, in recitator Goran Peršin. Govornik je bil Zvone Cvek, predsednik Območnega združenja Veteranov vojne za Sloveniji), Kamnik-Domžale. Zbrane je spomnil na zgodovinsko pomembni dogodke osvobodilne vojne in uporništva slovenskega naroda, da se z vsemi sredstvi zo-pcrsiavi okupatorju in kolaboraciji. Tedaj je bil naš narod postavljen pred preizkušnjo, ali je sposoben odločati o svoji usodi. Med lake usodne odločitve šteje tudi leto 1991, ko smo se Slovenci skoraj soglasno odločili za samostojno državo. V nadaljevanju je Zvone Cvek spomnil tudi na aktualne dogodke, vstop Slovenije V El I in o sodelovanju v drugih medna rodnih povezavah. Danes Sloveni- ja enakopravno z drugimi narodi mir in medsebojno zaupanje, je ključku izrekel zahvalo vsem na soodloča in oblikuje nadaljni raz- poudaril Cvek. stopajočim, prisotnim in jih pova voj in napredek. Za uresničitev tega cilja pa potrebujemo strpnost. Predsednik Območnega z.dru-ženja ZB Matevž Košir je ob za- stopajočim, prisotnim in jih povabil na podobno srečanje v prihodnjem letu. STANE SIMŠIČ iz KD Priden možic, vodja mladinske izmenjave, so mladi iz Nemčije, Poljske, Češke in Slovenije pod mentorstvom Ane Duša, Maje Poljanec in Petra Kusa v pevski, igralski in instrumentalni delavnici ustvarili skupno predstavo, ki so jo minulo nedeljo predstavili na Kamfestu. Zadovoljni obiskovalci Kamfesta, ki pester festivalski festi- val spremljajo ob vsakem vremenu, saj jim niti debele dežne kaplje niso preprečile, da ne bi uživali ob kulturnih večerih na Malem gradu, pa so vsem, ki so primaknili svoj kamenček k poletnemu festivalskemu dogodku, najlepša pohvala in kažipot za podobno prireditev prihodnje leto. SAŠA MEJAČ DAN KAMNIŠKIH PLANIN Muhasto vreme ni preprečilo prijetnega srečanja na Kamniškem sedlu Planinsko srečanje ob DNEVU KAMNIŠKIH PLANIN je bilo v nedeljo, 17. julija, na Kamniškem sedlu. To tradicionalno srečanje vsako leto privabi lepo število ljubiteljev gora, letos jih je prišlo več kot tristo iz različnih krajev Slovenije, prišli pa so tudi gostje iz pobratenega avstrijskega mesta TROFAIACHA. V kulturnem programu srečanja so sodelovali pevci Lire iz Kamnika, Božo s harmoniko in Janez Majcenovič s planinskimi in narodnimi pesmimi. Nastopil je tudi Janez iz Tunjic in glasbeni ansambel Lire. Govor in pozdrav prisotnim sta namenila predsednik društva Ivan Resnik ter podžupanja Trofaiacha. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar, ki je prisotne pozdravil in izrazil veselje, da lahko sodeluje na taki planinski prireditvi. Pohvalil je delovanje kamniškega planinskega društva in vsem članom zaželel že veliko uspehov. Predsednik PZS Franci Ekar je pozdravil udeležence tradicionalnega srečanja na Kamniškem sedlu. Ozvočenje je zagotovil Božo, Marija Golobova pa je povezovala program in recitirala več planinskih verzov. Za dobro razpoloženje sta ob prihodu planincev na vrh poskrbela še Ivan in Marko, ki sta ponudila napitek, mlajšim pa tudi slaščice. Ivan Resnik, predsednik Planinskega društva Kamnik, se je ob zaključku zahvalil vsem ža sodelovanje, Ivani in Mariji voščil ob njuni 70-letnici in planince povabil na ponovno srečanje prihodnje leto na Kamniškem sedlu, ki bo združeno s praznovanjem lOO.obletnice koče na Kamniškem sedelu. STANE SIMŠIČ V Vzajemni želimo približati naše storitve našim zavarovancem, zato širimo našo prodajno mrežo tudi v vaše mesto Zavarovance in druge stranke Vzajemne zdravstvene zavarovalnice obveščamo, da smo odslej dosegljivi tudi v Kamniku, in sicer na Ljubljanski cesti 1. Na voljo smo vam vsak dan v ponedeljek, torek, četrtek od 8.00 do15.00 ure, v sredo od 08.00 do 16.30 ure, v petek pa od 08.00 do 14.00 ure. Pokličete pa nas lahko tudi na telefonsko številko 01/830-99-60. Vzajemna je največja slovenska zdravstvena zavarovalnica, ki ji zaupa že več kot 1.125.000 ljudi. Pri nas lahko sklenete dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Zdravje, s katerim se boste izognili plačevanju doplačil pri obisku zdravnika, pri zdravljenju v bolnišnici ali pri nakupu zdravil. Vzajemna nudi svojim zavarovancem posebno ugodnost: s sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja boste postali član mednarodnega sistema Drugo mnenje. To pomeni, da boste v primeru hujše bolezni ali diagnoze na hiter in enostaven način ter bo bistveno ugodnejši ceni pridobili drugo mnenje domačih ali tujih strokovnjakov. V Vzajemni poskrbimo tudi za vaše zdravstveno zavarovanje na oddihu ali drugih opravkih v tujini - povprašajte po zavarovanju VzajemnaTu/Vna. Vabimo pa vas tudi k sklenitvi nadstandardnih zavarovanj. Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Po Belem gradu iščejo dvojčka kamniškega usnjarja... Zdaj pa bodo končno naredili red na Groharjevi, če vsi redarji in policaji ne morejo, so si najbrž mislili nekateri, ki jim gre v nos divje parkiranje v južnem delu našega mesta, ko so sredi poletja opazovali oklopna vozila slovenske vojske. Ta so se namreč sredi poldneva pripodila po Groharjevi, vendar se niso ustavila, pač pa zapeljala proti Remčevi vili, kjer je takrat potekalo 24 ur Mavrične košarke, samo zato, da so popestrila program, ljubitelji reda pa so spet ostali dolgih nosov ... TT\ober scenarij za kriminal-MJ no zgodbo so nam v poletnih dneh ponudili tudi iskalci nekdanjega Utokovega usnarja, ki se zvezanih rok ležeč ob Kore-novi cesti lanskega julija ni mogel upirati tatovom, ki so ga odpeljali neznano kam. Sedaj pa zavzeti iskalci po samem Belem gradu iščejo njegovega brata oziroma dvojnika, hi baje stoji v nekem parku na Dedinja. Upajmo, da jim bo sreča mila in da bo dvojnikov dvojnik kmalu stopil na prazen podstavek spomenika sredi nove malograjske soseske... IS XV 'aže, da so se velikoplanin-ski pastirji začeli zgledova- ti po naši največji veselici, dnevih narodnih noš. Letos so se namreč odločili, da bodo imeli svoj pastirski praznik kar dva dni. Upali so namreč, da bo vsaj en dan brez dežja, ki ima tam gori mlade, da bo prizadevnim pastirjem vsaj kak tolarček padel v mošnjiček. Ker je na sam praznik Marije Snežne močno deževalo, so se odločili pastirski praznik ponoviti na Veliki Šmaren, vendar tudi tokrat ni bilo prave sreče. Pa se niso preveč hudovali, saj jim je obilica padavin omogočila boljšo pašo, ki je bila na začetku zaradi suše tako ogrožena, da so z vodo morali priskočiti na pomoč vrli gasilci ... Osrčje Kamnika je po zaprtju dveh mesarij, Pogor-škove in Mirotove, od srede julija revnejše še za delikateso. V starem mestnem jedru sedaj za mesni blagor skrbi edino še Nakup, če seveda izvzamemo trgovino Mesa, ki pa se bo verjetno skupaj s klavnico, ki že obratuje ob Korenovi cesti, kmalu preselila kam drugam. Starim kamniškim meščanom kmalu ne bo preostalo drugega, kot da se preklopijo na vegetarijansko prehrano ... C'e že kamniška komunala ne premore izgradnje nove širše ceste proti domu starejših ob Nevljici v skladu z načrtom M1 Pod skalco, niti ne nekaj tolarjev za normalno vzdrževanje cest in pločnika, ki ga krasijo nevarni škrbasti robniki, pa naj poskrbi vsaj za dve leseni tabli z napisom, kdo ima prednost na tej ozki cesti, ali tisti avto, ki prihaja ali oni, ki odhaja. Tako pa obojim na preostane drugega, kot da si vsak z enega konca mežikajo, kdo bo komu dal prednost... Ttfaže, da so se nepridipravi že XV naveličali kar naprej luknjati mrežasto ograjo okrog atletske steze pri OŠ Marije Vere. Zato so sredi šolskih počitnic v začetku avgusta podrli in odnesli t3 stebričkov in preko 100 metrov dva metra visoke zelene žične mreže. Za spomin je ostal le še en stebriček, pri železniški postaji. Postavitelj te ograje pa bo moral končno sprevideli, kaj je ceneje, ali cenena žična mreža, kije stalno na udaru vanda-lov, ali nekoliko dražja in odpornejša zadeva, kot so jo postavili sosedje okrog svojega centra... Krištofov Pepe II. Zakaj zavajati javnost, če temu ni tako pri vseh svetnikih? Na komentar in pobude Slovenske demokratske stranke, objavljene v Kamniškem občanu 14. julija 2005, sem v vlogi občinskega svetnika občine Kamnik, ki zastopa Zelene Kamnik, dolžan javnost seznaniti s sledečo vsebino: Res je, da je vodja svetniške skupine SDS na govornem odru sejne dvorane v prostorih občine Kamnik pohvalil strokovno izdelano prometne študijo, ne drži pa, da je na nazorni način predstavil simulacijo prometa na kritičnih mestih v mestu Kamnik. Očitno pisec članka ne loči simulacije prometa od pripomb, da kamniška obvoznica ne služi več temu namenu in da so v konicah zjutraj med 6. in 9. ter popoldan med 15. in 17. uro precejšni zastoji. Pravo simulacijo je predstavil izvajalec prometne študije, v kateri je razvidno, kako naj bo v bodoče urejen promet, da ne bo zastojev, sicer pa tudi ta študija v prvi fazi ne predstavlja popolne rešitve prometne zagate, ker ne predvideva morebitnih dolgoročnih rešitev. Ta študija je namenjena predvsem širšemu delu mesta Kamnik in ne celotnemu območju, ki ga pokriva občina Kamnik, zato smo posamezni svetniki predlagali razširitev študije na vse glavne prometne površine, po katerih se odvija cestni promet, kot npr.: čez Stahovico proti Gornjem gradu, po Tuhinjski dolini in proti Mengšu. Mnenje naše svetniške skupine, da se skozi Šutno odpre promet, je drugačno od mnenja SDS, ker ne podpiramo take rešitve. Odločitev izvajalca študije, ki predvideva sprostitev prometa čez stari del mesta Kamnik ali natančneje skozi Šutno, ni zrasla na njego vem zelniku, temveč se posamezni svetniki SDS za tako dejanje zavzemajo že nekaj časa. Taka poteze je nesmiselna, ker je ta del edini v Kamniku, po katerem se lahko mlade družine z otroci in drugi pešci nemoteno sprehajajo. Na obstoječem delu pločnika so predvideni parkirni prostori, ki bodo zavzeli precejšen del, za pešce pa bo zmanjkalo prostora, kar je opaziti že sedaj, ko posamezni nedisciplinirani vozniki motornih vozil parkirajo tako, da se mora pešec umakniti na vozni del, kar bo pri morebitnem odprtju za promet zelo nevarno. Morda je res, da pri odprtju prometa na Sutni ni bilo ničesar postorjeno za pravne osebe, ki imajo na tem delu razne trgovine, če pa bi anketirali stanovalce starega dela Šutne, pa bi dobili povsem nasprotno mnenje, ker imajo pravico v svojih stalnih prebivališčih dostojno živeti. To je pomembno poudariti predvsem zato, ker je Sutna zelo ozka, hrup, ki bi ga povzročala motorna vozila, zadane v zid stavbe in dviguje po zidu navzgor ter povzroča moteči hrup, ki škoduje zdravju. Da se pisec tako močno spreneveda, ko v članku svojevrstno predstavlja koalicijo, je zelo žalostno, vendar se v tem odgovoru ne bom spuščal v podrobnosti, ker bodo krajani Kamnika seznanjeni v članku POGLED S TRETJE STRANI, ki smo ga podpisali vodje petih svetniških skupin. Osebno sem močno presenečen, ko pisec med ostalim besedilom navaja, da so vsi svetniki zgoraj navedene koalicije z LDS na čelu podprli nesprejemljivo podražitev v kamniških vrtcih za 6 %, ki je bila preglasovana z izidom 12:111 Žalostno je tudi, da pisec ne zna prešteti koliko občinskih svetnikov zastopa stališče SDS in NSi. Torej SDS zastopa pet in NSi štirje svetniki ali natančneje skupaj devet svetnikov. Kje sta se izgubila dva glasova svetnikov? Vsi svetniki, ne glede na pripadnost, pa tudi občinska uprava, dobro vedo, da se nikoli nisem strinjal s podražitvami v WZ Antona Medveda, zato lahko mirno in zelo na glas občanom Kamnika pojasnim, da je med enajstimi glasovi proti podražitvi tudi moj glas. Pisca javno sprašujem, kdo je na 2. izredni seji občinskega sveta občine Kamnik, na kateri smo obravnavali Predlog sklepa o soglasju k Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest v WZ Antona Medveda, ki je bila 16. decembra leta 2003, podal natančen izračun koliko bo težji občinski proračun in za koliko bo tanjša denarnica staršev otrok, ki so v oddelkih WZ Kamnik? Na podan dokaj natančen izračun mi ni s strani uprave vrtca in občin ske uprave mogel nihče oporekati. Zakaj v članku pisec ni pojasnil, kateri svetniki so glasovali za tako visoko podražitev, kot je bila izglasovana na omenjeni izredni seji leta 2003? Dokler bom na sejah občinskega sveta predstavljal tiste krajane Kamnika, ki se iz meseca v mesec težko preživljajo zaradi prejemanja nizkih osebnih dohodkov, in tiste, ki so ostali brez zaposlitve, ne bom glasoval za nesmiselna povišanja cen, ne glede na podani predlog. Navedbe s strani Odbora za informacijo in medije SDS Kamnik so zavajajoče, zato bi bilo pri naslednjem obveščanju javnosti bolje, da v občinskem gradivu predhodno preverijo, kako so njihovi svetniki glasovali in kdo od drugih svetnikov se je zavzemal proti neustreznim odločitvam, za ustrezno strategijo prostorskega razvoja in turizem ter v prid pomembnih življenjskih odločitev. Ker je iz članka zgoraj omenjenega/)dbora razvidno, da je za vse kriva tako imenovana v njihovih glavah zamišljena koalicija, ki je odgovorna za vse, kar se je slabega zgodilo v Kamniku, moram navesti vsaj en primer za katerega so svetniki SDS mimo glasovali v prid podražitve v gospodinjstvih za 658 %. V amandmaju na Predlog sklepa o določitvi cen za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v občini Kamnik sem predlagal štiri različne izračune, na podlagi katerih se ne bi že v prvem letu zvišale cene opravljenih storitev za tolikšen odstotek, temveč bi jih svet občine vsako leto povišal za vsoto planiranega opravljenega dela. To pomeni, da bi se cene teh storitev počasi zviševale dvanajst let, kar bi gospodinjstva lažje prenesla. Tudi svetniška skupina NSi je v amandmaju predlagala nižje začetne cene, vendar take predloge predlagatelj občina Kamnik ni podprla, zato je bila predlagana podražitev sprejeta z večino glasov, vendar brez mojega. Da smo vsaj delno imeli prav, je razvidno iz odobritve cene s strani Ministrstva za okolje in prostor RS, ki je odobrilo povišanje za cea 460 odstotkov. V kolikor bi resnično svetniki SDS konstruktivno sodelovali le pri dobrih projektih, ki v pozitivni smeri vplivajo na kvaliteto življenja v kamniški občini, ne bi podprli izgradnjo industrije, ki je potencialni onesnaževalec okolja in občasni povzročitelj motečega hrupa. Ko sem se v imenu Zelenih Kamnika na seji sveta argumentirano upiral drastičnemu povečanju proizvodnih in skladiščnih kapacitet (ne da bi pri tem zvišali zaposlenost), mi je eden od svetnikov SDS na govornem odru pojasnil, da pozna človeka, ki je spil en liter White špirita, pa še vedno živi. Takem prepričevanju nisem verjel, ker dobro poznam sestavine omenjene kemične raztopine. Močno sem prepričan, da boste krajani Kamnika, ki ste prebrali komentar in pobude SDS in ta odgovor, vsaj delno spoznali, kdo se zavzema za človeka vredno življenje. Zeleni Slovenije - OO Kamnik Občinski svetnik Daniel Kovačlč Bralce obveščamo, da je dolžina pogledov, pisem, mnenj, odmevov omejena na največ 2 tipkani strani, kar pomeni 4000 znakov ali 60 vrstic. Če bodo pisma daljša, jih bomo morali zavračati. Nepodpisanih pisem in pisem v kopijah ne bomo objavljali. Odgovorna urednica POGLED S TRETJE STRANI Do lokalnih volitev je še dobro leto dni in v večini političnih strank je že zaznati živahno delovanje in pripravljanje nanje, kar pa se na žalost kaže tudi v poizkusih diskreditacije dela določenih strank preko naših lokalnih medijev. V vsebini svojih komentarjev je Slovenska demokratska stranka (SDS) v zadnji julijski številki Kamniškega Občana zavajala javnost s trditvami o sestavi koalicije, odnosih z županom in na drugi strani sestavi opozicije. Trditev, da v Kamniku obstaja koalicija, ki jo vodi LDS in deluje s »tiho« podporo strank SD, De-SUS-a, Zelenih in SMS-a, je navadno sprenevedanje s strani SDS, ki se očitno trudi popačiti dejansko stanje v občinskem svetu. Na sejah občinskega sveta občine Kamnik v tem mandatu ni opaziti, da bi obstajala koalicija strank v podpori županu. Res je, da smo na pobudo župana v letu 2003 delovali skupaj pri določenih projektih, vendar se je kasneje izkazalo, da nas zaradi majhne zastopanosti naših strank v občinskem svetu župan ni vzel resno in je stvar že pri sprejemanju proračuna za leto 2004 razpadla. Stranka LDS je sicer po končanih lokalnih volitvah napovedovala, da bo v »konstruktivni« opoziciji županu g. Smolnikarju, ki je zmagal kot neodvisni kandidat, čeprav je na volitvah dobila dobro tretjino svetniških sedežev v občinskem svetu in bi zlahka sestavila koalicijo. Zakaj ni sestavila koalicije, ki bi tvorila trdno večino, kot bi to po logiki proporci-alnega sistema veljalo storiti, nam ni znano. Možnost, pa čeprav malo manjšo, je za sestavo večinske koalicije imela po volilnem rezultatu iz leta 2002 tudi druga najmočnejša stranka SDS, pa se v ta projekt ni podala. Najsi bo to zaradi pomanjkanja politične spretnosti, volje ali pa zgolj zaradi medsebojnih zamer, ki jih v Kamniku ne manjka, (večinske) koalicije v tem mandatu NI in to na učinkovitost občinske politike ne vpliva dobro. Župan je pri vsakoletnem sprejemu proračuna prisiljen krmiliti med interesi največjih strank v občinskem svetu z željo, da bi si zagotovil potrebno večino za sprejetje le-tega. To posledično prinese več drobljenja finančnih sredstev občine in s tem investicij, to pa zmanjšuje napredek lokalne skupnosti. V mesecu marcu 2004 je bil med strankami SD (takrat še ZLSD), DeSUS, Zelenimi, SMS in Obrtno-podjetniško listo sprejet uradni dogovor o skupnem nastopu in zastopanju skupnih stališč na sejah občinskega sveta. Osnovni vzrok tega povezovanja je bila zaznava enakih pogledov na reševanje problemov v občini Kamnik na več področjih, ki pa jih največkrat zaradi preglasovanja večjih strank nismo mogli uresničiti. Poleg večje učinkovitosti se je s takšnim načinom dela med omenjenimi strankami povečala tudi kvaliteta pripravljenih predlogov, saj seje o določenih predlogih dodobra medsebojno predisku-tiralo in analiziralo, predno je prišlo do konsenza in s tem skupnega nastopa na sejah občinskega sveta. Svojo »tezo« o koaliciji omenjenih strank in LDS z županom stranka SDS v istem članku utemeljuje s primerom glasovanja o določitvi novih cen programov v vrtcih, kjer z golim populizmom loči »dobre fante« od »slabih fantov«, ki da zlahka višajo cene in se s tem ne ozirajo na starše majhnih otrok. Zakon o vrtcih in Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih določata pravice delavcev (tudi v zvezi z višanjem plač) in na ta del občinski svet nima prav nobenega vpliva. Vkolikor bi občinski svet zavrnil (po uzakonjeni metodolo giji) zvišane cene programov v vrtcu, bi bilo potrebno razliko v cenah kriti iz občinskega proračuna, ki že ta trenutek nosi več kot pol milijarde tolarjev težko breme stroškov za predšolsko vzgojo (vrtec) na leto. Dodatnih obremenitev proračun (vkolikor si želimo, da bi bil uravnotežen) ne more prenesti in navsezadnje kritje stroškov povišanja cen iz občinske blagajne ne bi spremenilo situacije, saj bi bil potem proračun okrnjen za enako vsoto denarja na kakšnem drugem področju (sociala, osnovno šolstvo, ipd...), tudi pomembnem za kvaliteto življenja naših občanov in občank. Odločitev glasovanja v prid podražitvi cen programov v vrtcih ni bila lahka, vendar je bila neizogibna, določena z zakonskimi predpisi, ki se jih je potrebno držati. Večina je bila pripravljena sprejeti odgovornost pred svojimi volivci in volilkami, da se ne dela potez na kratki rok, temveč razmišlja o dolgoročnih posledicah neupoštevanja zakonskih določil ter večanja stroškov na račun tega. Naj omenimo tudi, da se v naših svetniških skupinah glede tega vprašanja nismo mogli zediniti in končni dogovor o tem je bil, naj vsak svetnik oziroma svetnica o tem glasuje po svoji presoji in dva svetnika od dogovorjenih strank sta prav tako glasovala proti zvišanju cen. Na žalost so nekateri to perečo problematiko, ki je rešljiva le s spremembo zakonodaje na državni ravni, speljali na mlin populizma in od sebe odrivajo odgovornost za sprejetje ne preveč popularne, a nujne odločitve za občino Kamnik. Kasneje pa se skuša stvar prikazati kot namerno nižanje standardov občine, na katero se kljub prizadevanjem zaradi pomanjkanja zadostnega števila glasov ne da vplivati, saj so niti trdno v rokah neke »tihe« večinske koalicije. Spodaj podpisani vodje svetniških skupin si želimo, da v prihodnje rte bi bilo preveč napisanega ali izjavljenega s strani nekaterih strank o stvareh, ki nimajo realne osnove in da bi se na drugi strani pričelo razmišljati o projektih, ki bi Kamnik programsko obogatili na vseh področjih delovanja in ga tako popeljali v naslednja razvojna obdobja, vodja svetniške skupine Socialnih demokratov Borut Žagar vodja svetniške skupine Zelenih Daniel Kovačič vodja svetniške skupine DeSUS Gordan Ambrožič vodja svetniške skupine SMS Matjaž Pogačar vodja svetniške skupine Obrtno-podjetniške liste Mihael Resnik i ■ A ka samo še mrtvaška glava. Zanimivo je, daje »prepovedano« na znaku na Kavarni prečrtano, kar verjetno pomeni, da se po .[apljevi navzdol lahko sprehajamo in kolesarimo. Zakaj prepoved, pa seje izkazalo ob postavitvi zapore na parkirišču pri Sparu. Vrli izvajalci so namreč zelo učinkovito zaprli tudi pločnik, tik pred spuščenim robom za vozičkarje. Verjetno bi se Sparova inovacija drugje težko uveljavila, v Kamniku pa seje cepič prijel in utegne dobiti poganjke. NAROBE SVET?! Za pešce in kolesarje prepovedano, za avtomobile ne! Moralo hi biti ravno obratno. Znak, ki prepoveduje promet, dovoljuje pa ga za stanovalce, dostavo in do lokalov, je predaleč (ob nunskem hlevu), poleg tega ga skoraj nihče ne upošteva. BP B ,/fft. tfllimm,.......,.......;;......■ . ..........: 1 ' ' 1 Na Kavarni in začetku Trga svobode že dalj časa opažamo na drogu za prometni znak napis »Prepovedano za pešce in kolesarje«. Zloveščemu besedilu manj- PA ŠE O OKROGLIH ZNAKIH Na Ljubljanski je pred gradbiščem križišča pri Ko-robaču okrogel znak, ki označuje prednost vozil iz nasprotne smeri. Le da so ga vrli postavi jalci obrnili na glavo in ga sedaj stari šoferji (Kje je že tečaj CPP!) obravnavajo po domače kot »prednost pred vozili iz nasprotne smeri«, kar je sicer moder pravokoten znak. Ne gre za naključje: enako je postavljen znak na Cankarjevi. Morda pa so »okrogli« postavi jalci. I)S 7745 Kamniški OBČAN KULTURA Razstava v spomin na kamniškega slikarja Sklad Dušana Lipovca za pomoč mladim umetnikom Minuli petek, 19. avgusta, je bila v galeriji Veronika odprta razstava likovnih del, nastalih na srečanju slikarjev v spomin na Na slikarski koloniji »Pod Skalo« v juniju Je 35 slikarjev iz vse Slovenije s čopičem obeležilo spomin na prijatelja in velikega slikarja Dušana Lipovca. nedavno umrlega velikega kamniškega umetnika Dušana Lipovca. Petintrideset slikarjev iz vse Slovenije se je v juniju udeležilo slikarske kolonije pod naslovom Srečanje slikarjev iz vse Slovenije, ki sta jo po zamisli, ki se je porodila že pred leti, pripravljala kamniški slikar Dušan Lipovec in Miha Resnik. A sredi priprav se je nenadoma končala bogata ustvarjalna pot Dušana Lipovca. Kljub pomislekom, da bi srečanje odpovedali, so slikarji prav s čopičem obeležili spomin na prijatelja in velikega akademskega slikarja. Razstavo ustvarjenih del, ki je na ogled v galeriji Veronika, bo zaokrožila dražba razstavljenih del v petek, 2. septembra, ob 19. uri. Zbrana sredstva bodo namenjena Skladu Dušana Lipovca za pomoč mladim umetnikom, katerega ustanovitev so kot nadgradnjo junijskega likovnega srečanja predlagali slikarji skupaj z organizatorjem Mihom Resnikom. Po besedah dr. Mirka Juterška, bo Sklad poleg ohranjanja spomina na vsestranskega slovenskega ustvarjalca v kulturi, slikarja Dušana Lipovca, z omogočanjem umetniških srečevanj nadaljeval umetniško dogajanje v Kamniku. SAŠAM^JAČ Ogenj, ki so ga zanetili predniki, ne sme ugasniti V soboto, 18. junija, je na povabilo KD Dediščina in Bud-narjeve muzejske hiše v Zgornjih Palovčah v Kamnik prispela skupina dvaindvajsetih zamejskih Slovencev, članov KD Kraški dom iz Repenlabo-ra pri Trstu. Z zanimanjem so si ogledali srednjeveški Kamnik, kapelo na Malem gradu, Plečnikovo kapelo Božjega groba v frančiškanskem samostanu in cerkev sv. Jakoba, Potem so se skozi Tuhinjsko dolino zapeljali do Motnika, kjer so jim pokazali sramotilni steber ■ pranger, cerkev sv. Jurija in sv. Magdalene in druge motniške zanimivosti. Preko Kamnika in Motnika je že v rimskih časih in v srednjem veku vodila najpomembnejša tovorna pot od Jadrana do Donave. Motnih je z gradom in mitnico nadzoroval pot na vzhodu, Kamnik pa na zahodu Tuhinjske doline. Gostje iz Repentabora so se z odličnim kosilom okrepčali v pravi domači gostilni pri Plegarju. Potem so se napotili nazaj v Kamnik, si ogledati Sadnikarjevo zasebno muzejsko zbirko, kjerjih je najbolj presenetil dr. Niko Sadnikar, ki še vedno z neverjetno energijo sam vodi po zbirki, ki jo je zasnoval njegov oče. Zapeli so mu Prešernovo Zdravljico - ne himno, pač pa v Vrabcev! priredbi. Isto priredbo Zdravljice so kasneje zapeli tudi ob Budnarjevi lii-ši, dodali soji še nekaj veselih in žalostnih pesmi v različnih priredbah. V očeh pevcev so se lesketale solze. Gospa Iva Šubelj Kramar pravi, daje opazila, koliko jim pomeni tO sodelovanje, možnost, da so peli, strmeli v dolino pod seboj in čutili, da so na svoji zemlji. Pod gankom Budnarce jih je s kruhom in soljo v gorenjski narodni noši sprejela Angela Jagodic, Jože pa je raztegnil meh. Poleg gostiteljice jih je pozdravil in prijazno nagovoril tudi Anton Kamin iz Občine Kamnik. Prisotni so bili tudi dr. Peter Fister z Univerze v Ljubljani, predstavnik Ministrstva za kulturo mag. Dušan Kramberger, zaslužni člani KD Dediščina in drugi prijatelji Budnarjeve hiše. Gostje iz Rejientabora so ZgOSpo Vesno Guštin, glasbenico, zborovodki-njo in organizatorko prave kraške kmečke ohceti, etnografsko-folklorne manifestacije, ki jo jm-pravljajo že od leta /%# dalje, le to predstavili z videoposnetkom. Predstavili so se tudi v dveh nošah, kijih je gospa Vesna podrobno opisala, hkrati pa predstavila svoje tri knjige: Kraška hiša v Repnu, Ogenj na kamnu in Je več dnevou ku klobas. Sanje o obnovi kraške hiše v Re/mu so se uresničile, zaživela je stara hiša, ki je sčasoma postala prava etnološka turistična zanimivost, tako kot l>rava kraška ohcet, ki bo letos v zadnjih dneh avgusta. CJoru. Zanimivo je, da je kljub prosti tematiki ustvarjanja večina likovnikov na svojih platnih v najrazličnejših tehnikah upodobila vselej privlačne in večne kamniške vedute. SAŠAM^JAČ Prvo nagrado ex-tempore Kamnik 2005 je žirija podelila Agati Pavlovec za sliko »Pod gradom«. Sožitje Mavrice in Goldinarja Ko so nekateri že uživali zaslužen dopust, je MS Feniks iz Šmartne-ga v Tuhinju v sodelovanju s KD Priden možic iz Kamnika pošteno zavihala rokave, da je bilo 2. julija ob 20. uri v Domu kulture v Kamniku vse nared. Tedaj se je namreč zgodil dobrodelni koncert, na katerem so nastopili Mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi, kantav-torica Tina Knafelc in Pevska skupina Goldinar iz Postojne. Sami dobri pevci in enkratne interpretacije slovenskih ljudskih, črnskih duhovnih in dalmatinskih pesmi! Zelo prijetno in sproščeno vzdušje v lepo zasedeni kamniški dvorani pa je nadgradil in počastil sam predsednik Republike Slovenije in še vrsta slovenskih političnih in drugih javnih osebnosti - vsi v eni osebi z imenom Marjan Sarec! Gospod predsednik, hvala za obisk! Prav na koncu pa je občinstvo pozdravila še gospa predsednica Društva Sožitje Kamnik - ves izkupiček koncerta sta namreč organizatorja namenila v pomoč pri nakupu peči za žganje gline v VDC Sožitje z Lok v Tuhinju.' Da bi bilo več takih prijetnih dogodkov na kamniškem, je bila misel, ki jo je bilo večkrat slišati med nastopajočimi, organizatorji in nekaterimi obiskovalci, ki so se ob klepetu in pesmi zadržali v avli Doma kulture... MS Feniks Agencija za razvoj turizma in podjetništva 1 v občini Kamnik - javni zavod Jm Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: intocenter. kamnik@siol. net http://turizem.kamnik.si KamniK KOLEDAR PRIREDITEV Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti • Območna izpostava KAMNIK Japljeva 2, tel.: 01/831 98 30, e-mail: oi.kamnik@jskd.si 19. avgust - 2. september 2005. Galerija Veronika v Kamniku Razstava del Likovne kolonije »Pod Skalo«, posvečene spominu na Dušana Lipovca. Dražba razstavljenih del bo v petek, 2. septembra 2005, ob 19. uri v Galeriji Veronika v Kamniku. Zbrana sredstva bodo namenjena Skladu Dušana Lipovca za pomoč mladim likovnikom. Galerija Veronika je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Vstopnine ni. Dom kulture Kamnik Fužine 10, Kamnik www.domkulture.org. info@domkulture ora 01/839-76-06 (uradne ure med 9. in 14. uro) kam; I V#TlI¥ II festival z razgledom vsak veter na Malem gradu Kulturno društvo Priden možic Glavni trg 1, 1240 Kamnik inlo@domkulture.org. tel.: 041/360-399 PROGRAM KAMFESTA 7.8. nedelja: FUNTANG0, koncert, koncert je omogočila SKB Banka d.d. 8. 8. ponedeljek: KLIC GORA KAMNIŠKIH ALPINISTOV, YIDAKI, alpinistični video in koncert, prireditev je omogočil Grafin d.o.o. 9.8. torek: OLIVIA, koncert, koncert je omogočil Calcit d.d. 10.8 sreda: TOLOVAJ MATAJ IN PIŽAMA, koncert 11.8. četrtek: VIS ZLATI KASTRIOTI: Z/af7Ves, nemi film v živo 12.8. petek: VERSUS, koncert 13.8. sobota: BAYANI, orientalski plesni večer 14.8. nedelja: DST vs MSG: FASCIKLISTI, predstava 15. 8. ponedeljek: L. Matek, D. Moravec: HARMONIKARJI, dokumentarni film 16.8. torek: TRIJE PUHALCI, BOBNARS UNITED - BU, koncert 17.8. sreda: Teater Torpedo: ŽIVLJENJE PROFESORJEV, predstava, predstavo je omogočil Mercator 18.8. četrtek: THE EDGE, UNBATT, HEPA, koncert 19.8. petek: GS Rudolfi: IGRA S PARI 20.8. sobota: KAMNIK PLEŠE TJA MED ZVEZDE, večer kamniške folklore, turizma, povezovanja in prijateljstva, prireditev so omogočile Terme Snovik 21. 8. nedelja: Mednarodna mladinska izmenjava: MESTO DUHOV - VSTAJENJE, predstava 22. 8. ponedeljek: Fićo balet: CONFI-DANCE, plesna predstava 23. 8. torek: 24. 8. sreda: 25. 8. četrtek: 26. 8. petek: 27. 8. sobota: 27. 8. sobota ob 18.uri: SPONZORJI: LOLITA, koncert, koncert je omogočil e-študentski servis STEGN, ČOMPE, koncert, koncert je omogočila NLB d.o.o. JEAN PAULS BAND, SREČNA MLADINA, koncert PANDA, LEELOOJAMAIS, koncert, koncert je omogočil študentski klub Kamnik SLON IN SADEŽ, BELFAST FOOD, koncert, koncert je omogočil študentski klub Kamnik OKO KAMNIKA, razstava Foto kluba Kamnik, Glavni trg M tudentski ervis RADIO u V T generalni sponzor "d Mercator TERME SNOVIK 1t\ >M:'*»>i*» tank* (M SKBBMMftM. GRAFIN d.o.o. 5INTAL d.d. DOM KULTURE KAMNIK DOM KULTURE KAMNIK VPIS ABONMAJEV OD 5. SEPTEMBRA DALJE Maistrov abonma - predstave za odrasle abonma Rudolf - dijaški abonma abonma Kam'nček - otroški abonma Informacije: Dom kulture Kamnik, Fužine 1 C, Kamnik (uradne ure od 9. do 14. ure) 01/839-76-06 ali 041/360-399, info@ddomkulture.org A* MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 8317 647,8317 662 zora.torkar@ouest.arnes.si MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK in DRUŠTVO GLASBENIKOV SLOVENIJE Grad Zaorice. petek. 16.9. 2005 ob 20.00 JazzZaprice 2005: Trio Primoža Grašiča z vokalistko Kristino Oberžan MLADINSKI CENTER ■ KLUB STARŠEV Šutna 38, KAMNIK, info: 041957 609 Od ponedeljka. 22.8. do petka. 26.8.2005. od 16,00-18.00: ŠUTNA Teden ustvarjalnosti za male in velike - MALA ŠUTNA 2005 (»Žehta«, počitniški spomini, oder je vaš) V soboto, 27.8 od 10.00 -18.00 na Šutni 38 Prodajna RAZSTAVA unikatnih izdelkov, ki so nastali na Mali Šutni. V PRIMERU DEŽJA PRIREDITVE ODPADEJO. SODELOVANJE BREZPLAČNO. Vabljeni! V soboto. 24. septembra, od 9.00 -18.00: ŠUTNA Bučarijada (delavnice, sprevod vozičkov, tekmovanje za naj buče, aranžiranje, dobrote itd). INFO: 041 631 868 ali 041 957 609 Vpis od 15. do 28. septembra 2005 Turisti in domačini se morajo umikati avtomobilom. Anarhija prometa na Veliki planini se nadaljuje. Ker v Mučkinem kotu ni prometnega znaka, ki bi prepovedoval vožnjo z motornimi vozili naprej po lepi cesti, »zaide« na planino vse več avtomobilov. Pri tem nekateri, vendar so ti zelo redki, povsem nenamerno. Ti nato sredi pastirskega naselja sprašujejo, kje se gre v Luče. Občasno sicer policija poskrbi, da ni na planini več avtomobilov kot krav, vendar je neupravičenih voženj še vedno veliko preveč. Tudi na ostalih pašnih planinah je neupravičenih avtomobilskih voženj in parkiranih avtomobilov odločno preveč. Pašna skupnost Velika planina misli tudi na izboljšanje življenjskih pogojev na planini. Tako bosta nova, skupaj več kot 200 kubičnih metrov prostorna vodna rezervoarja, eden za pastirje, drugi za živino, za prihodnja leta precej zmanjšala nevarnost pomanjkanja vode. Na sliki je rezervoar za vodo za pastirje pod Vetrnicama, ki ho, ko bo do konca zgrajen, povsem pokrit z zemljo in rušo in tako praktično neopazen. Podrebernikovo bajto obnavljajo na tradicionalen način, kar je zelo pohvalno. Če bodo tudi ostale, trenutno še »oglate« bajte postopno obnovili tradicionalno, bo Veliki stan spet dobil svojo, v svetu edinstveno, zanj tipično in avtohtono slovensko podobo. Veseli zvoki harmonik na Homcu in na Veliki planini 21. tekmovanje harmonikarjev Po domače Pri Repanšku Letošnje 21. tekmovanje harmonikarjev Po domače Pri Repanšku je povsem uspelo, veseli zvoki diatoničnih harmonik pa so v oblačnem nedeljskem popoldnevu pridno odganjali dežne kaplje vse do konca zelo dobro obiskane prireditve. glasbenike, kot tudi tiste, ki se igranja na diatonično harmoniko v glavnem učijo kar sami. Prvo mesto je osvojil Jure Pestotnik in si prislužil zlat obesek v obliki harmonike. Na drugo mesto se je uvrstil Matej Mlakar, tretji pa je bil Klemen Maselj. V kategoriji ski nastop je opravil Milan Žibert, Teja Poljanšek je bila s šestimi leti najmlajša udeleženka tekmovanja, njena sestra Tina Poljanšek pa je bila najboljša med vsemi godčevkami. Tekmovanje harmonikarjev Po domače pri Repanšku na potrebno veliko dela in dobre volje, ves trud pa je poplačan s številnimi nastopi mladih in starejših ljubiteljev diatonične harmonike,« so povedali organizatorji. Vsa leta pri organizaciji in izvedbi tega tekmovanja harmonikarjev sodeluje vsa Re-panškova družina ob pomoči številnih prijateljev in sovašča-nov. Pomembno vlogo na samem tekmovanju je odigral Kondi Pižorn, ki je uspešno povezoval prireditev in znal v vsakem trenutku dodati primeren ščepec humorja. Matic Hribar iz Volčjega Potoka, absolutni zmagovalec tekmovanja Po domače Pri Repanšku, se uči igranja na diatonično harmoniko šesto leto v glasbeni šoli Kamnik pri učitelju Robiju Stoparju. Poleg tega zavidljivega uspeha pa je letos presenetil tudi s tretjim mestom na Gorenjskem prvenstvu harmonikarjev v Besnici, kjer takega rezultata ni pričakoval, ker je tekmoval že v drugi starostni skupini od 12 do 16 let. Naj, naj harmonikarji letošnjega tekmovanja Po domače Pri Repanšku z županom občine Kamnik Tonetom Smolnikarjem in podžupanom občine Domžale Tonetom Dra-garjem: zmagovalec v kategoriji do 15 let in absolutni zmagovalec Matic Hribar iz Volčjega Potoka, Jure Pestotnik (zmagovalec v kategoriji 15 do 50 let), Breda Horvat Gubler (najboljša v kategoriji nad 50 let), Tina Poljanšek (najboljša godčevka), Teja Poljanšek (s šestimi leti najmlajša godčevka), Ivan Lindič (s 75. leti najstarejši med godci), Milan Žibert (najboljši nastop). Sodelovalo je rekordnih 48 godcev iz občin Domžale, Kamnik, K< v menda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Strokovna komisija, ki jo je vodil Lojze Stražar, \ njen pa so bili še Matjaž Kokalj, Milan Resnik, Miro Capuder, Dejan Raj, Andrej Žalar in edina predstavnica nežnejšega spola Sonja Štibcrnik, ni imela lahkega dela, saj je bilo v pisani množici godcev in godcevk veliko samoukov, prav tako pa na tekmo vanje prihaja vse več mladih in šo-lanih harmonikarjev.Ti obiskujejo različne šole, med katerimi je največ takih, ki obiskujejo šolo za diatonično harmoniko preizkušenih mojstrov - Robija Stoparja, Martina Vodlana in drugih. Mladi harmonikarji so pokazali / iv idljivo raven igranja, starejši pa se v veliki meri še vedno spopadajo s tremo, ki zna ponagajati prav takrat, ko je najmanj treba, ali pa si za tekmovanje izberejo pretežke skladbe. V najmlajši kategoriji harmonikarjev do 15 let je letos slavil 12-letni Matic Hribar iz Volčjega Potoka, ki je z največjim številom osvojenih točk oziroma ker z vsemi možnimi 50 točkami postal tudi absolutni zmagovalec tekmovanja in prejel gorsko kolo, darilo občine Kamnik. Na drugo mesto se je le s točko manj uvrstil Uroš Hribar, tretji pa je bil Tomaž Pus-totnik. Srednja kategorija od 15 do 50 let je ponudila tako šolane godcev nad 50 let je prvo mesto pripadlo Bredi Horvat Gubler, na drugo stopničko je stopil Tone Habjanie, na tretje mesto pa se je uvrstil Marjan Rozman. Nagradili so ludi druge naj, naj harmonikarje: najstarejši godec je bil 75-letni Ivan Lindič, najboljši scen- Ilomeu uspeva tudi ob pomoči lavnega sklada za kulturne dejavnosti RS območnih izpostav Domžale in Kamnik ter podjetij, Tovota Avtocenter I.ovše, Rutar harmonika, Strojenje kož Grčar in mnogih drugih. »Za izpeljavo takega tekmovanja je Organizatorji so veseli, da je v zadnjih letih med tekmovalci vse več mladih, tudi tistih najmlajših. Med njimi je tudi nekaj izrednih talentov in takih, ki jih bomo verjetno kmalu videli že v kakšnem resnem ansamblu narodno zabavne glasbe. Zvoki harmonike odmevali po Veliki planini Srečanje harmonikarjev na Veliki planini že po tradiciji vsako leto privabi lepo število harmonikarjev iz širše okolice in vsako leto več obiskovalcev, ljubiteljev domače glasbe in lepe narave. Pred praznikom Marije Snežne so se pastirji (na Veliki planini rečejo tudi pastirici pastir, pa tudi dekleta v samem vznožju planin govorijo »na fanta«) zbrali pod streho na odru in spletli iz svežih macesnov ih vej venčke, s katerimi so okrasili kapelo. Zadnja sobota v juliju pa je že nekaj let rezervirana za srečanje harmonikarjev na Zelenem robu na Veliki planini. Tudi letos je bilo vreme naklonjeno tekmovalcem in številnim obiskovalcem, ki so na svežem planinskem zraku ob božanju toplih sončnih žarkov, ki so v letošnjem poletju že kar sila redki, spremljali in spodbujali predstavitve kar 66 harmonikarjev. Konkurenca je bila močna, še posebej med številnimi mladimi godci, ki so pokazali veliko znanja in talentov. Nadarjeni Matjaž Poljanšek lanskoletnega naslova absolutnega zmagovalca ni hotel spustiti iz. rok in ga je s prepričljivim nastopom tudi letos ponovil. V skupini do 15 let se je pomerilo kar 34 harmonikarjev, med katerimi je bil najboljši Jure Vučić, drugi Marko Volk in tretji Matic Hribar. V skupini Ičv25 let si je prvo mesto priigral Robert Osol-nik, drugojure Pestotnik in tretje Anže Ferme. V skupini 26-50 let je postal najboljši harmonikar Ivan Hribar, sledita mu Gotard Ferme in Alenka Šuštar. V skupini nad 50 let, ki je štela kar zavidljivih 19 harmonikarjev, je bil najboljši Franc Šktifca, drugi Sta ne Makovec in tretji |ože Dolenc. SASAM1UAČ Prijetno druženje: tekmovalci, komisija in obiskovalci Odprava Nanga Parbat 2005 zaključena Tonici lufAti, -p03.il Tomaž lliiiii.tr. ki se je letos ponovno odločil preplezati najvišjo steno na svetu, 4700 metrov visoko južno stran 8125 metrov visoke gore Nanga Parbat (deveta najvišja gora na svetu, alpinisti pa so jo zaradi visokega smrtnega davka poimenovali kar Ubijalska gora), se je po mesec in pol dolgem poskušanju v izjemno slabih vremenskih razmerah, ki se je končalo s pravo dramo in uspešnim reševanjem, pred dnevi srečno vrnil domov. Skupaj z drugimi člani odprave - soplezalcem Alešem Koželjem iz Zgornjih Stranj, dalmatinskim alpinistom in snemalcem ter starim prijateljem Stipetom Božičem, zdravnico Ando Pcrdan, bioenergeti-čarko Natašo Pergar ter novinarko Majo Roš se je Tomaž v Pakistan odpravil 1. julija. Po zahtevni aklimatizaciji, ki jima jo je z Alešem kljub slabemu vremenu uspelo opraviti po načrtih, se je Tomaž po dolgotrajnem čakanju na boljše vremenske razmere po vzpodbudni napovedi v steno odpravil 1. avgusta. Oči širše slovenske in tudi svetovne javnosti, ki je bila po zaslugi satelitske povezave ves čas tekoče seznanjena s Tomaž si je ob prihodu domov zaželel počitka, saj ga je podhladitev s pljučnico pošteno zdelala, kljub vsemu pa je potrpežljivo odgovarjal na mnoga novinarska vprašanja. »V Pakistanu so se zelo hitro odzvali na mojo prošnjo in organizirali reševanje. Se sam nisem verjel, da me bodo uspeli rešiti iz takega položaja, a človek v stiski vedno upa na najboljše. Ko sem čepel sam v tisti snežni luknji, nisem mogel verjeti, da se je toliko ljudi po vsem svetu zavzelo za enega samega človeka. Hvala vsem!« je opisal eno najtežjih izkušenj v svojem življenju. potekom odprave in Tomaževim plezanjem, so se v tem avgustovskem tednu uprle v našega alpinista, predvsem tedaj, ko se je zanj v steni začela prava drama. Tomaž, ki se je že drugi dao plezanja ujel v neprehoden labirint ledenih strmin in snežnih gob, je peti dan po radijski obveznosti pri vodilnih predstavnikih pakistanske vlade. Naša alpinista je na Brniku pričakala veestoglava množica prijateljev, sorodnikov in drugih, ki so jima prišli zaželet toplo dobrodošlico. Tomaža je med prvimi pozdravil tudi kamniški župan Ob prihodu odprave na Brnik so Tomaža in Aleša pozdravili tudi godci iz Stranj. . loto: Ales l.eben iiiiiiiij Velika planin A internet: www.velikaplanina.si GORSKI TEK »HITREJŠI OD SEDEŽNICE 2005« v soboto 27 avgusta, ob 11.00 pod dvosedežnico na Veliki planini ' ' Informacije: 01 8397 177 Prijetni jesenski enodnevni pohodniški in kolesarski izleti! VABUKNI! I j postaji prosil za pomoč, saj je sprevidel, da se iz položaja sam ne bo mogel rešiti. Po zaslugi alpinista Vikija Gro.šlja, pakistanskega alpinista Nazirja Sabirja, slovenskih in pakistanskih politikov ter ostalih članov odprave, so Tomaža po šestih dneh nemočnega čakanja v meter veliki snežni luknji, s pomočjo vojaškega helikopterja le uspeli rešiti. Dan rešitve, 10. avgust, si je presrečni Tomaž izbral za nov rojstni dan, pošteno pa si je oddahnilo tudi na tisoče tistih, ki so njegov vzpon in reševanje spremljali preko medijev. Tomaž Humar in Aleš Koželj sta se skupaj z drugimi člani odprave v Slovenijo vrnila 17. avgusta po tednu dni družabnih Tone Smolnikar, ki nam je malo pred tem zaupal, da mu je tudi sam poslal nekaj vzpodbudnih sporočil takrat, ko je bilo zanj v steni najtežje: »Vsi smo veseli, da se je stvar srečno iztekla, kljub vsemu pa sem prepričan, da Tomaževe roke in noge ne bodo kar tako obrni rova le« Med najbolj srečnimi sta bila ob Tomaževem prihodu tudi njegova starša, Maks in Rozi Humar (na sliki). »Občutki so prečudoviti!«, je bil na Brniku jedrnat njegov oče. Kako pa je bilo med reševanjem.51 »Res nam je bilo hudo, da se sploh ne da povedati. Bolj malo smo spali, ampak to niti ni bistveno. Kakor hitro sem pomislila, da gre za mojega otroka in da se mu ne da pomagati... Toliko bolj srečni smo bili zato v sredo, ko nas je poklicala Maja in napeto. Tega resda nisem pričakoval, vedel pa sem, da mi bo najtežje vse skupaj opazovati iz baznega tabora in res je bila ta nemoč najhujša. Vsi smo bili pod velikim pritiskom,« je svojo izkušnjo opisal Aleš. Kako pa so doživeli sprejem v Pakistanu? »Nikdar si nisem mislil, da bom imel priložnost srečati vse te ljudi. Ob tem bi rad poudaril, da se je Pakistan, še preden je sploh prišlo do reševanja, izkazal za zelo prijazno državo!«, je še dodal in nam zaupal, da si bo v naslednjih dneh privoščil nekaj počitka v Bohinju. Nič koliko sokra-janov, Kamničanov in drugih je Tomažu in Alešu želelo stisniti roko, med njimi pa so bili s pesmijo daleč najglasnejši godci iz Stranj, njuni prijatelji, ki so jima takoj ob prihodu na Brnik zaigrali Na Golici. Med prvimi je Tomaža na Brnik prišla čakat tudi Marinka Mošnik iz Golic v Tuhinjski dolini. »Tomaža dobro poznam, saj je moj sin Matej veliko plezal z njim. Bila sta dobra prijatelja, skupaj sta bila pod Nanga Parbatom pred dvema letoma. A nisem Slovenska odprava je bila deležna toplih sprejemov najvišjih pakistanskih državnikov. zavpita: Tomaž je rešen!' Takrat je bilo vse poplačano. Čeprav Tomaž pleza že 15 let, je bila ta preizkušnja za vso družino najhujša. Ko bi vsaj vsakemu tako pomagali, kot so najinemu sinu,« je težke in pozneje vesele trenutke opisala njegova mama. Pa si zdaj želi, da bi Tomaž opustil alpinizem? »Takrat, ko si je poškodoval noge, sem si rekla, da ga nikdar več ne bom skušala prejničati, naj ne pleza, da bi le ponovno shodil. Še veliko hujše je namreč videti svojega otroka na invalidskem vozičku.« Zanimalo nas je, kako je ključne trenutke med reševanjem Tomaža v baznem taboru preživljal njegov soplezalec Aleš Koželj. »Bilo je težko in prišla zato. Tomaža že ves čas spremljamo zato, ker je velik človek. V najtežjih trenutkih ne misli samo nase, ampak vedno tudi na druge. Vse to mi daje moč. Moj sin je namreč lansko leto za vedno ostal v gorah, ampak ko vidim s kakšnim veseljem, s kakšnim žarom gre Tomaž v gore, ga z veseljem podpiram. Veliko smo trepetali zanj in hvala bogu, da se je rešil. Hudo mi je. ko poslušam razne kritike na Tomažev račun. Sama se skušam vživeti v alpinistovo dušo, čeprav se zavedam, da je nikdar ne bom povsem razumela. Tomaž in vsi ostali alpinisti so pošteni in pogumni fantje, vredni vsega spoštovanja!« Tomaž, pa je vidno utrujen, a Tomaž in Aleš skupaj plezata dve leti. presrečen, da je spet doma, zbranim prijateljem in števil nim medijem znova opisal težke trenutke v steni in nevarno reševanje, ki se je za vselej zapisalo v zgodovino kot eno najtež jih doslej. Posedal je še da je zdaj čas za počitek in da o nadaljnjih alpinističnih podvigih še ne razmišlja »Najlepše je doma! Hvala lepa vsem, ki ste mislili name in kakorkoli pripomogli k srečnemu koncu.« JASNA PALADIN Nepremagljiva stena, s katero se je »boril« Tomaž na točki, ki je označena z rdečo piko. Tomaž s svojimi rešitelji, ki jim bo večno hvaležen za novo rojstvo. Aleš Koželj, 31-letnik iz Zgornjih Stranj, se je za alpinizem navdušil pred sedmimi leti, s Tomažem pa skupaj plezata dve leti. Že njun prvi skupni vzpon po prvenstveni smeri na Aconcaguo leta 2003 je bil deležen pozornosti svetovne alpinistične srenje, saj sta bila za ta podvig nominirana za zlati cepin, najvišjo mednarodno alpinistično pri- 1 znanje. Nanga Parbat, kjer je Aleš spremljal Tomaža kot soplezalec pri aklimatizaciji, pozneje pa mu pri plezanju in reševanju pomagal iz baznega tabora, je nanj naredila velik vtis. »Ta gora je res nekaj ogromnega. Slike ne prikažejo niti približne veličine in mogočnosti osrednje stene se sploh ne da opisati. Ko smo Tomaža opazovali iz baznega tabora, je bil le drobna pikica, celo helikopter, ki sem ga z daljnogledom opazoval iz baznega tabora, se je kar izgubil,« pravi Aleš, ki se je alpinistom v AO Kamnik pridružil šele pri 24-ih letih. »Že kot otrok sem z očetom vehko hodil po hribih, potem pa sem se tega 'preobje-del',« priznava, a so ga hribi znova potegnili medse. Alpinistom se je pridružil, da bi se naučil varne hoje po zasneženih terenih, za stene seje nato hitro navdušil in danes sodi med najperspektivnejše alpiniste pri nas. Nanga Parbat, gora z najvišjo steno na svetu, je pri njem vzbudila veliko strahospoštovanja. Razmere so bile zaradi slabega vremena napete že ves čas, zaostrilo pa se je po Tomaževem klicu na pomoč. Kako težko bo reševanje, je Aleš sprevidel že nekaj dni preden so Humarja uspeli rešiti, ko se je skupaj s pilotom v helikopterju dvignil proti steni: »Bilo je nemogoče storiti karkoli, Tomaža sva sicer videla, a veter je premetaval helikopter, izgubljal je višino in niti za trenutek nisva mogla obmirovati.« Ta na videz neuspeli poskus pa se je" izkazal za zelo koristnega, saj je Aleš posnel nekaj fotografij, ki so bile pozneje reševalcem v veliko pomoč. Aleš, ki je tudi gorski reševalec, se najraje poda v zasnežene kamniške planine in v bovški konec. Poleti se najraje zadržuje v senčnih severnih stenah, pozimi pa v zaledenelih slapovih. Osem-tisočaka sicer še ni osvojil, zaupal pa nam je, da ga bolj kot vrhovi privlačijo še nepreplezane smeri. Zaveda se nevarnosti svojega početja, a je hkrati prepričan, da zna kot alpinist bolje ceniti življenje kot 'navadni' ljudje. Zaradi svoje skromnosti ne daje slutiti, da ima že dobro leto in pol tudi mednarodni status vrhunskega športnika, ki pa mu v naši državi finančno ne koristi prav dosti. Alpinističnih želja in načrtov ima še mnogo in verjamem, da nas bo še velikokrat navdušil s svojimi uspehi. Nadškof dr. Alojzij Uran v Domu starejših občanov V soboto, 23. julija, je kamniški Dom starejših občanov na povabilo vodstva zavoda obiskal nadškof in slovenski metropolit g. dr. Alojzij Uran. Ob prihodu so ga toplo pozdravili predstavniki stanovalcev in direktorica doma Marija Rems. Kot je v pozdravnem nagovoru dejal pater Ernest iz frančiškanskega samostana, ki je skupaj s kanonikom Ocepkom somaševal na slovesni maši, je bila slovesnost namenjena počastitvi nedavne tridesetletnice delovanja Doma. Pri maši je sodeloval domski sem zbora stanovalcev pa je na pevski zbor pod vodstvom klavirju spremljal skladatelj in Ksenije Kozjek, zaključno pe- dirigent prof. Viktor Mihelčič, Nadškofa Urana je ob prihodu v Dom pozdravila direktorica Remsova s skupino narodnih noš. ki že nekaj časa prebiva v domu. V zahvalo za opravljen obred z zelo čustvenim nagovorom, v katerem je nadškof Uran opisal tudi svojo mladost in svojo odločitev za duhovniški poklic, so stanovalci nadškofu izročili lep gobelin, delo ene izmed stanovalk. Direktorica Remsova pa je nadškofu ob zahvali predstavila tudi dve letošnji stoletnici, ki jima nadškof še posebej čestital. Na koncu slovesnosti je nadškof Uran kot znan dober pevec še sam zapel pesem vsem navzočim mamam: Zvečer, ko na zemljo lega skrivnosten mrak, v hvaležnosti spomnim mamica se na te ... Ob poznejšem srečanju s stanovalci v avli doma se je na nad.škofovo pobudo kmalu oglasila znana zdravica Kolkor klapljie tolko let ...0, ki so ji z veseljem pritegnili vsi zbrani. Še posebej pa je bil nadškof vesel srečanja s svojimi nekdanjimi znanci iz vasi pod Šmarno goro. Slovesne maše ob tridesetletnici doma so se v velikem številu udeležili stanovalci doma s sorodniki in drugi gostje. Posebej za Kamniškega občana je nadškof povedal nekaj tudi o svojih srečanjih s Kamnikom in okolico. »Kamnik mi je kar poznan, že pri dvanajstih letih smo s kolesi iz Gameljn izpod Šmarne gore, od koder sem doma, prišli v Kamnik. Večkrat smo šli k svetemu Primožu in tudi na Veliko planino.'lam smo tudi prespali v kaki koči, da smo se srečali s tamkajšnjim planšarskim življenjem. Večkrat sem tudi maševal v kape- Srečanje petnajstih zlatih zakonskih parov Junijsko srečanje kar petnajstih zlatih zakonskih parov v organizaciji Društva upokojencev Kamnik je bilo nadvse prijetno. Po razpoložljivih podatkih je pred petdesetimi leti sklenilo zakonsko zvezo skoraj 50 parov, danes članic in članov DU Kamnik. Odločitev, da srečanje organiziramo za večje število zlatoporoeeneev, se je pokazala za uspešno. Tak način srečanja omogoča bolj prisrčno in prijateljsko druženje organizatorjev, jubilantov in omogoča tesnejše sodelovanje v društvenem življenju. V programu so sodelovali: društvena folklorna skupina s spletom različnih plesov, pevke Prediee so zapele kar nekaj praznovanju primernih pesmi in slavljencem poklonile »štmeo« dobrega kruha, Jože je na harmoniki zaigral več narodnih in poskočnih pesmi. Božo pa je iz svoje harmonike izvabljal nekaj deset let stare melodije. Vsem zakonskim parom si) predstavniki društva Stane, Marjana, Matevž in Iva izročili cvetje, diplome in darilca, jim čestitali in zaželeli še obilo zdravih let in osebnega zadovoljstva. Na koncu uradnega dela srečanja so zakonei-jubilanti skupaj s člani folklorne skupine zaplesali prvi ples. • Srečanja so se udeležili zakonski pari, ki so se odločili za skupno življenje v prvem polletju leta 1955, (na spodnjih fotografijah z leve): Zlatoporočenci družilo 7 vnukov in 3 pravnuki. Se danes se ukvarjata s kmetovanjem in se dobro počutita. - Komatar Frančiška (12.11. 1924) in Jožef (31.10. 1929) iz Krši ča 2 v Stahovici. Rodili so se jima 3 otroci in tudi 5 vnukov. Srečala sta se na vasi. S kmetovanjem pa kar z veseljem nadaljujeta. -HribernikKatarina (21.11.1933) inlvan(24.12.l928)izGolic 13 v fazah sta dobila 3 otroke, 7 vnukov, pa tudi že dva pravnuka. Z zdravjem kar gre, zato se rada ukvarjata z. vrtom. Z zadovoljstvom sta nam zaupala, da je bilo njuno prvo srečanje na vaškem plesu. -Hribar Pavla (6.12.1925)in Franc(19.9.1921) iz Parmove ul. 19 v Kamniku. Spoznala sta se že med vojno, zdravstveno se Pavla ne počuti najbolje, Franc pa odlično. Dobila sta 3 otroke in tudi 5 vnukov je že prišlo, še vedno z veseljem vrtnarita. - Hribar Ljudmila (13.9.1937) in Franc (15.3 1922) iz Buča 29/ a. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, tu pa je tudi 6 vnukov. Iskrivih oči sta nam zaupala, da sta se srečala na gasilski veselici v Šmartnem. Zdravje je starosti primerno, pa se nič ne pritožujeta. Z veseljem se ukvarjata z vrtnimi opravili. -Dolinšek Angela (2. I 1931) in Ivan (28. 1. 1932). Stanujeta v Ka-lišah 14 v Stahovici. Imata 3 otroke in 6 vnukov. Srečevala sta se v domači vasi kot soseda. Zdravstveno stanje ni najboljše, a kljub temu poklanjata polno ljubezen svojim vnukom. - Bajde Angela (3. 6. 1933) in Janez (ti. 10.1932) iz Laz 22. V zako mi sta dobila 3 otroke, razveseljuje ju 7 vnukov in že pravnuk. Zdravstveno se kar dobro počutita, z veseljem vrtnarita. - Repič Ivanka (3111937) in Branko (14.12.1927) iz Velike Lasne 23- Pohvalita se s tremi otroki in sedmimi vnuki. Zdravje jima kar dobro služi, seznanila pa sta se na morski plaži v Puli. Z veseljem se ukvarjata z ročnimi deli in vrtom. Na srečanju sta društvu poklonila lep ročno izdelan spo-minček - znak Kamnika -PančurIvanka (12.8.193l)inJože(8.4. 1929)izOševka spravita, da je zdravje kar v redu, z nasmehom pa nam povesta, da so se njune oči prvič srečale v Nevljah na igri »Miklova Zala«. Imata 2 otroka in 4 vnuke, posebno skrb in veselje pa poklanjata delu na vrtu. - (Kolnik Ivanka (17.5.1928) in Janez (9.9.1923) stanujeta v vasi Pod-breg 1, Laze. Njuno življenje so izpolnili 3 otroci in 3 vnuki. S kmetovanjem se še vedno ukvarjata, zdravja pa nista najboljšega, pravita, da gre, tako za silo. Spoznala sta se na plesu. - Potnik Marija-Cecilija (31.10.1930) in Bogdan (6.4.1927) iz Bevkove 8 v Kamniku. Rodile so se tri hčerke in že 9 vnukov. Sta vitalna, optimistična Bogdan se skoraj poklicno ukvarja s slikarstvom, Marija pa živi za petje in aktivno nastopa v pevskem zboru DU Kamnik. Vsem zakonskim parom sta poklonila lepo oblikovan spominek. -KodraPavla (6. 1. 1934) inFranc(5. K). 1932) iz Zg.Tuhinja53. V zakonu sta dobila 3 otroke, prišli pa so tudi že štirje vnuki. S kmetovanjem se z veseljem ukvarjata, zato sla zadovoljna tudi z zdravjem. - Kuhar Julijana (1.7.1934) in Ivan (6. 6.193D z Brezij nad Kamnikom, sia se spoznala na planini. Pridelala sta 5 otrok, tem pa se je pri- - Železnik Marija (12.1.19.35) in Jože (10. 7. 1924) stanujeta na Ne-veljski e. 16 v Kamniku. Imata dva otroka, 4 vnuke in pravnuka. Zdravstveno je Jože nekoliko šibkejši, Marija pa kar v redu, korajžno. Spoznala sta se na delovnem mestu pri frizerju. Vrt obdelujeta za veselje in sprostitev. -SlanovecRczka(3. 10.1934) in Milan (23. 1. 1929) iz.Tunjie 25. V zakonu so se rodili trije otroci, 6 vnukov ter pravnuka. Pravita, da sta se prvič srečala na vasi. Tudi zdravje je kar dobro, vsaj takega si še želita. Prosti čas namenjata delu na kmetiji in tudi pomoči v gostilni. - Sušnik Angelca (19. 3. 1932) in Janez (8. 12. 1928) stanujeta v vasi Ravne 9 vTuhinju. Zdravje Angelce ni najholjšejanez pa se kar pohvali. I )<>-bila sta dva otroka, štiri vnuke in prišel je tudi že prvi pravnuk. Srečala sta se v sosednji vasi na plesu. I Ikvarjata se s kmetijstvom in deli okrog hiše. V dntžabnem delu sta za prijetno razpoloženje skrbela Jože in Božo, saj sta iz svojih harmonik privabljala zelo čutne melodije. Jubilanti so tudi zaplesali, za spomin na ta dogodek pa so prišli na vrsto tudi fotografi. Slike jih bodo spominjale na to enkratno srečanje, ki je tudi dmštvu v ponos, ker ima med svojimi člani take ponosne ljudi. STANE SIMŠIČ lici Marije Snežne, mislim, da imamo tudi letos še eno takšno srečanje na Veliki planini. Kamnik pa še posebej poznam iz tistih časov, ko sem bil v Tunjicah novomašni tovariš novomašniku Štefanu Steletu. On je bil eno leto pred menoj posvečen in jaz sem takrat organiziral celotno slovesnost, v cerkvi in doma pri Bertu. Takrat smo se zelo povezali s Tunji-cami in vasmi, ki spadajo pod Tunjiško faro, pa tudi s Kamni- kom, kjer je nekaj žlahte. Tudi z dr. Francetom Steletom, umetnostnim zgodovinarjem, sem se večkrat srečal tako ob novi maši, kot na profesionalni ravni, ko smo razpravljali o različnih vprašanjih cerkvene umetnosti ...« Preden se je poslovil od zadovoljnih stanovalcev doma, si je nadškof ogledal tudi lani postavljeno in lepo urejeno kapelico v atriju doma. F.S.. Nove oblike pomoči starejšim Od 6. septembra dalje bodo v Društvu upokojencev Kamnik vsak prvi torek v mesecu začeli z meritvami krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov. Storitev bodo lahko deležni vsi starejši občani, vendar bodo člani DU Kamnik in člani Medobčinskega društva invalidov Kamnik, Komenda in Društva sladkornih bolnikov Kamnik za meritve plačevali nekoliko nižji prispevek kot ostali starejši občani. Prispevek za meritve krvnega tlaka in sladkorja bo znašal 200 oz. 300 SIT, za meritve holesterola in trigliceridov pa 500 oz. 700 SIT. Pri tem bo za brezplačno svetovanje na voljo tudi zdravnik prostovoljec. V septembru bodo začeli tudi z brezplačnim pravnim svetovanjem pri sestavi raznih pritožb, oporok itd. Veni prihodnjih Številk bomo objavili poglavitne spremembe na področju vdovskega dodatka, ki bodo začele veljati s 1. januarjem prihodnjega leta. Za vse podrobne informacije o pomoči starejšim občanom se interesenti lahko obrnejo na telefon 831 92 66. V DU in Centru za socialno delo je možno dobiti tudi pomoč pri čiščenju stanovanj, delu na vrtu in podobno. Prispevek naročnika za te storitve znaša 1000 SIT na uro. F.S. matična knjižnica kamnik OBISK/ POTUJOČE KNJIŽNICE september 2005 - junij 2005 GSM: 050 617 058 IVMDEUM SELA: pri gasilskem domu SKEDNJA VAS: pri gasilskem domu HRU.ŠEVKA: pri Korošcu BUČ: parkirišće pri Vrankarju EAZE: pred trgovino 15.00 do 16.30 16.45 do 17.15 17.30 d" 18.15 18.30 do I').00 19.15 do 20.00 12. in 26. september, 10. in 24. oktober, 7. in 21. november, 5. in 19. december, 16. in 30. .januar, 13. in 27. februar, 13. in 27. marec, 10. in 24. april, 8. in 22. maj, 5. junij TUREK ČE.ŠN.I IJICE: na igrišču 15.00 do 16.00 ŠPITALIČ: pri gasilskem domu 16.30 do 17.00 MOTNIK: pri gasilskem domu 17.15 do 18.30 ZG. TUHINJ: pri Kavsaiiu 19.00 do 19.30 13. in 27. september, 11. in 25. oktober, 8. in 22. november, 6. in 20. december, 3., 17. in 31. januar, 14. in 28. februar. 14. in 28. marec, 11. in 25. april, 9. in 23. maj, 6. junij SREDA KOMENDA: pred OŠ 16.00 do 17.00 MOSTE: pred KS 17.15 do 18.00 SUIIADOEE: Suhadole 13 (Bitcnc) 18.15 do 19.00 14. in 28. september, 12. in 26. oktober, 9. in 23. november, 7. in 21. december, 4. in 18. januar, I. in 15. februar, 1., 15. in 29. marec, 12. in 26. april, 10. in 24. maj, 7. junij ČETRTEK VRANJA PEČ: pred OS GODIČ: pri Hribarju STAHOVICA: parkirišče Calcit BISTRIČICA: pri znauieflju OKROGLO: pri mostu TUNJICE: pred OS 12.15 do 13.00 13.30 do 14.00 14.15 do 15.15 15.30 do 17.00 17.15 do 17.45 18.00 do 19.30 L, 15. in 29. september, 13. in 27. oktober, 10. in 24. november, 8. in 22. december, 5. in 19. januar, 2. in 16. februar, 2., 16. in 30. marec, 13. april, 11. in 25. maj, 8. junij PETEK ČRNA: med bloki ŽAGA: nekdanja trgovina pri 1'clku KRIVČKVO: pri Jurćku GOZD: pri gasilskem domu 15.00 do 16.00 16.15 do 16.45 17.00 do 18.30 18.45 do 19.15 2. in 16. in 30. september, 14. in 28. oktober, 11. in 25. november, 9. in 23. december, 6. in 20. januar, 3. in 17. februar, 3., in 17. in 31. marec, 14. in 28. april, 12. in 26. maj, 9. junij Praznovanje krajevnega praznika v Tunjicah 23. julija je ves dan kazalo, da s praznovanjem krajevnega praznika v Tunjicah ne bo nič. Vendarle so se pozno popoldne megle in oblaki razkadili, organizatorjem, članom Kulturnega društva dr. Franceta Steleta pod vodstvom prizadevne Ane Štele, pa so se razvedrili obrazi, saj jim je vreme povzročalo velike skrbi. Praznovanje tunjiškega krajevnega praznika se je začelo ob 16. uri z delavnicami za otroke, ki jih je vodila Helena Sterle, nadaljevalo ob 19. uri s kulturno prireditvijo, nato je bila veselica z bogatim srečelovom in zabavnimi skeči ter plesom. Glavni dobitek je prispevalo podjetje Media Dom, ostale pa dona-torji, ki jih je bilo tako veliko, da je vsaka srečka »zadela«. V programu (kulturnem in zabavnem) so sodelovali tunjiš-ki mladi glasbeniki pod vodstvom prof. Olge Štele, Tunjiški oktet, člani Kulturnega društva dr. Franceta Steleta in ansambel Sicer. Žal pa uveljavljenih tunjiških plesalk, ki letos praznujejo desetletnico obstoja, ni bilo, ker so se pomešali datumi tunjiškega krajevnega praznika in njihovih dopustniških rezervacij. ijjjlMUUiiiii ■" liihiti Do solz smo se nasmejali oh skeču in pripetijah, ko mlada policistka (Petra Zabavnik) ustavi veselega in opitega voznika (Matjaž Sedušak) s prav tako veselima sopotnikoma (Bogo Cimžar in Marjan Gregi). Društvo, ki si ob drugi dejavnosti prizadeva obujati nekdanje običaje, je želelo prenoviti tudi kulinarično ponudbo na t. i. veselicah. Ob tradicionalnih jedeh, ki se strežejo na javnih prireditvah, je ponudilo za Tunjice značilne kumare, golaž in pečena svinjska rebrca, slastne krofe in pehtranovo potico. Naj vam z nekaj besedami predstavimo delovanje Kulturnega društva dr. Franceta Steleta: Društvo resda uradno deluje šele od lani, vendar bogati kulturo v občini Kamnik že od leta 1990, odkar vsako leto v Kamniku na Glavnem trgu pripravi tradicionalno občinsko miklav-ževanje z nastopom angelov, parkljev, Miklavža in ognjemetom. Gostuje tudi po drugih krajevnih skupnostih in v Merca-torjevih poslovalnicah. Letos je ob pustu pripravilo zabavni program, ki so ga predstavili v Mercatorju in v športni hali v Kamniku. Sodelovali so na zabavnem Živ-žavu, ki ga je 28. maja priredil Mladinski center Kamnik. Izkupiček je bil namenjen projektu Rdeči noski (klovni zdravniki, ki obiskujejo zelo bolne otroke po slovenskih bolnišnicah). Kulturno društvo dr. Franceta Steleta ima še veliko načrtov. Izpolnili jih bodo ob podpori občine Kamnik, Krajevne skupnosti Tunjice, zlasti pa delovnih Tunjičanov, od gasilcev, pevcev, glasbenikov do igralcev, ter seveda Ane Štele, ki je duša in motor vsega delovanja. M. H. Moški pevski zbor Lek v mestu Ennigerloh Gostovanje Moškega pevskega /bora LEK v mestu Ennigerloh (Severna We.stfalija) V juniju je bil pravzaprav vrnjeno gostovanje moškemu tetnega središča Munster, v kmetijsko visoko razviti pokrajini, razvito imajo tudi cementno industrijo in svetovno poznano tovarno poljedel- pevskemu zboru EI.N-TRACI IT, ki se je mudil v Kamniku pred letom dni. I 100 km dolga pot nas je pripeljala v mesto Ennigcr-loh, ki je pred dvema letoma praznovalo srebrni jubilej. Sestavljajo ga deli Westkirchen, Knnigcr, Ostenfelde in Ennigerloh. Leži v bližini univerzi- skih strojev Claas. Pokrajina je ravna, prekrita Z rodovitnimi polji, delno listnatimi gozdovi. Na področju živinoreje prevladujeta prašičereja in govedoreja. Imajo enkratno mrežo kolesarskih poti, po katerih ne kolesarijo le rekreativni ljubitelji kolesarjenja, ampak vsi po vrsti (učenci, Konjerejsko društvo Tuhinj je razvilo svoj prapor: praporšak Rado Klemen, botra Franc Klemen, predsednik KD, in Vid Pirš ter Tone Hribar s spominskimi trakovi. Tuhinjski konjerejci razvili svoj prapor Nedelja, 3. julija, je bila za Konjerejsko društvo Tuhinj velik praznik, saj so slovesno razvili svoj prapor, ki je simbol in ponos vsakega društva. Prapor je botroma Francu Klemenu in Vidu Piršu, ki sta ga slovesno razvila, izročil član Tone Hribar, botra pa sta ga izročila praporščaku Radu Klemenu, ki je izrekel svojo zaobljubo, da bo prapor skrbno hranil, varoval in ga s spoštovanjem nosil ob vseh priložnostih. Prapor je blagoslovil domači župnik Jože Tomšič in konjerejci upajo, da bodo tako konji kot njihovi rejci pod blagoslovljenim praporom obvarovani nesreč in bolezni. Na praporu je na eni strani upodobljena farna cerkev in v desnem vogalu zgoraj cerkev sv. Vida. Pomenljiv je napis: ZGORNJI TUHINJ - V ZAVETJU MARIJE VNEBOVZETE. Na drugi strani je upodobljen konj in znak KOnjerejskega društva Tuhinj. Obe sliki zaključujejo manjše podobe konj, konj pa je tudi na konici droga. Na prapor je pripetih 7 spominskih trakov, drog pa krasi 60 zlatih in 3.3 srebrnih žebljičkov. Konjerejci so na prapor lahko upravičeno ponosni, saj je resnično lep. Razvitja in blagoslova prapora so se poleg domačih konje-rejcev udeležili tudi konjeniki Slavne Valvazorjeve konjenice iz Bogenšperka, Konjenice Veronika iz Kamnika, konjenice Zgornje Savinske doline ter člani drugih konjerejskih društev. Udeležence je v imenu Konjc-tejskega društva Tuhinj pozdravila Ksenija Hribar, ki je med drugim povedala: »Konjiso bili kmetom na hribovitem področju Tuhinja in Tuhinjske doline nekdaj v veliko pomoč. Le z njimi so lahko obdelali svoje njive, pripeljali drva s planine, preorali sneg na cestah, peljali prašičke na sejem. Pred 35-timi leti je Silo na tem področju še okrog 120 konj - samo za delo. Z uvedbo avtobusne delavske proge seje veliko ljudi zaposlilo v tovarnah, kmetje so počasi začeli nabavljati traktorje in število konj seje močno zmanjšalo. Ostala pa je krma, Jmmer-na za konje, predvsem pa velika ljubezen posameznikov do teh plemenitih živali, ki kar niso mogli preboleti, da konja ni več pri hiši. Beseda je dala besedo in tako so se pred slabimi desetimi leti lastniki konj dogovorili, da ustanovijo konjerejsko društvo, kije bilo uradno ustanovljeno 11. januarja 1997. Z ustanovitvijo društva seje število konj spet povečalo. Trenutno je v društvo včlanjenih J 5 konjerejcev iz Tuhinjske doline, od Srednje vasi do Špi-taliča, z okrog 100 konji. Društvo ima registrirane tri žrebce za pripust. Rejci teh plemenitih živali se zavedamo, da sodobne konjereje ni brez Strt ikot 'nega izobražena nja, zato poskušamo svojim članom ponuditi kar največ s tega področja. Prav tako se aktivno vključujemo v življenje kraja, se udeležujemo različnih prireditev in sjjominskih slovesnosti, kot sta zimski pohod na (>se-ke in na Slevec. Za Štefanovo organiziramo blagoslov konj, poleti pripravimo srečanje konjerejcev in turno jahanje na Menini. Člane vsako leto povabimo na izlet. Lani smo uspešno sodelovali pri trasiranju dela poti 12. pohoda Slavne Valvazorjeve konjenice, ki seje na poti od Bogenšperka do knežjega kamna dvakrat ustavila v Tuhinju.« Po slovesnosti so se ljubitelji konj zadržali na prijetnem druženju ob zvokih ansambla Tulipan. Konjerejci so pripravili konjsko ruleto, nanjo pa je najbolje stavila Barbara Kadunc, ki je po prireditvi domov odšla bogatejša za - pravega konja! Tekst: Marinka Mošnik, foto: Simona Jeglič gospodinje, uslužbenci, Itd), Koncert zbora je bil v moderni cerkvi sv. Buderusa, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, v dveh urah sta se predstavila oba zbora vsak s svojim programom, na koncu še s tremi skupnimi pesmimi. Koncert MPZ Lek je potekal pod taktirko prof. Milivoja Surb ka in ob spremljavi orgel, na katere je igral prof. Tone Potočnik. V prvem delu so izvedli Drugo mašo Charlesa Gounoda, dela Gallusa, Palestrine, D. Bučarja in P.I. Cajkovskega. V drugem delu pa so zapeli naslednje pesmi: Moravsko, Pesem, Pisemce, Bela breza in O kresu. Vse omenjene pesmi so tudi na zadnji zgoščenki, ki ga je zbor posnel leta 2004. Moški pevski zbor EIN-TRACHT, ki šteje preko 50 članov in je tudi že praznoval 100-letnico delovanja, se je predstavil s tremi afriškimi pesmimi v priredbi dirigenta Andreasa NVarsehovva in ob spremljavi bobnov. Navdušili so s pesmimi La Montanara, Kumbava, Amor stasera. Člane zbora je v kulturnem hramu Alte Brennerei Schvva-ke sprejel tudi župan mesta gospod Berthold Luelf, ki je omenil 13-letno sodelovanje na kulturnem področju med mestoma Kamnik in Ennigerloh. Ga. Marta Janežič je v imenu župana mesta Kamnik g. Antona Toneta Smolnikarja izročila simbolično darilo -ročno izdelano majoliko in zbornik mesta Kamnik. Župan Luelf je z navdušenjem pozdravil nastopajoče in jih povabil k vpisu v zlato knjigo mesta Ennigerloh ter se zahvalil s simboličnimi darili. Člani obeh zborov so se že dogovorili za naslednji obisk in koncert v Kamniku v bližnji prihodnosti. MARTA JANEŽIČ Pod vrhom Vovarja pa kapelica stoji Mekinjsko polje je res prav posebno polje. Pod vršaci Grintav-cev in na robu mesta Kamnik bdi kot angel varuh mogočna cerkev Marije vnebovzete, ki blagoslavlja polje ob njej in nas združuje pod svojim plaščem in s svojim mogočnim zvonom naznanja vse dobro in odganja vse hudo ter spremlja naše življenje od rojstva do smrti. Mogočno mekinjsko polje pa obdajajo gozdovi in prav na meji župnije je hrib »Vovar« (940 metrov nad morjem), ki je kljub svoji višini in skalnati gmoti porasel z gozdovi. Na samem vrhu se nahaja manjše jezerce, ki postaja priljubljen rekreacijski cilj okoliških prebivalcev, vrh pa je tudi stičišče treh župnij (Mekinje, Nevlje in Gozd). Pod vrhom je družina Burja postavila kapelico posvečeno Lurški materi božji v spomin na svoje starše, predvsem pa na dobro mamo. Prav na dan samostojnosti je bil organiziran pohod iz Mekinj na Vovar in ob vrnitvi je pod vrhom, v senci mogočnih smrek in rahli sapici vetra, mag. Pavel Pibernik, župnik iz Mekinj, blagoslovil novo postavljeno kapelico. Notranjščino votline je s podobo raja Kamniških planin poslikal kamniški slikar Bogdan Potnik in s sv. mašo dal prav posebno in veličastno podobo. Prevzele so nas besede posvečevalca, stisnili smo si roke v pozdrav miru, topla je bila zahvala gospoda Marjana Burja vsem, ki smo prišli, vsem, ki so pomagali, ki so mislili, nasploh vsem ... Kako prav pa so ob koncu sv. maše prišle besede g. Pibernika »Najprej maša- potem pa čaša«, pa so pokazali harmonikarji Društva ljubiteljev harmonike iz Godiča, gostoljubni Burjevi in prijatelji. Prijetno srečanje je potrdilo, da v današnjem času ljudje potrebujemo druženje in pogovor, a je vse premalo priložnosti za takšna srečanja - ali pa si jih ne znamo poiskati??! JOŽKO ROMŠAK Orientalska plesna skupina Bavani vabi v svoje vrste ženske vseh starosti in postav, da se pridružite novi sezoni tečajev orientalskega plesa: - /;i< i ■ l r j i 11 ' ,' i - začetni tečaji za osnovnosoJke od 10, leta dalje ■ nadaljevalni tečaj I (za tiste z manjšim predznanjem - vsaj pol leti) • nadaljevalni tečaj II (za tiste z večjim predznanjem -vsaj leto) Informativni orientalski večer bo v soboto 3.9- ob 19. uri v prostorih Kulturnega doma Kamnik. Za več informacij pokličite: 041 826 372 ali 041 65 87 87 SREDNJA SOLA DOMŽALE Cesta talcev 12, DOMŽALE tel.: 01/72-40-632 e-mail: strokovna@ssdomzale.si http://www.ssdomzale.si Izobraževanje ODRASLIH Na Srednji šoli Domžale je mogoče IZOBRAŽEVANJE in PREKVALIFIKACIJE odraslih za poklice iz strojništva, trgovine na nivoju poklicne stopnje in tehnika. Izobraževanje poteka na Srednji šoli Domžale v popoldanskem času in med delovnim procesom dopoldne. 3 LETNIKE POKLICNEGA ŠOLANJA LAHKO OPRAVITE V DVEH LETIH. Izobraževanje se odvija 4 dni v tednu (ponedeljek, torek, sreda in četrtek) v mesecih, ko ni gradbene sezone Poklici z organiziranim izobraževanjem odraslih: STROJNIŠTVO • avtomehanik, • avtoklepar, • instalater strojnih inštalacij (ogrevanje in klima, vodovod in plin), • klepar-krovec • strojni mehanik • konstrukcijski mehanik. V poklicno izobraževanje se lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano osnovno šolo ali srednjo šolo s skrajšanim programom: • Strojni tehnik (PTI), za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo strojne smeri TRGOVINA in KOMERCIALA • trgovec za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo, • ekonomsko-komercialni tehnik (PTI) - za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo trgovske smeri. Izobraževanje za vse programe razen za prekvalifikacije traia 2 leti. Vse informacije: Branko Vrtek na tel.: 031 222 302 ali 01 72 40 632. Za lep konec počitnic J&^^ OBISK IZ TROFAIACHA www.BtudvntBkl-Mlub.coin Po krajšem poletnem premoru se spet pojavljamo v medijih. Polni energije, novih, svežih idej in prepotrebne volje za izpeljavo vseh projektov, ki so celo poletje nastajali v naših glavah. Kaj vse se je dogajalo, ko smo se skrivali v medijskem zatišju? Poletje se je za študentske klube začelo precej negotovo. Ampak.... Že mame so nam govorile, da se »nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha« in strasti so se sčasoma umirile. Počakaj-mo pa, kaj bo prinesel čas. Poleg tega je naš računalniški administrator Tilen ugotovil, da je »prestar« za preganjanje računalnikov in ostalih tehničnih pripomočkov in zato svoje mesto prepustil mlajšemu friku Primožu. Verjamemo, da bo tudi on, tako kot Tilen, vestno opravljal svoje delo, ob tem se bomo seveda trudili, da mu ne bomo povzročali preveč težav ter da bodo tudi črvički poiskali drugo hrano kot klubske kište. Kako pa je bilo v nenormalno hladnem poletju s projekti? Kljub temperaturam so bili poletni. Paintball na Kraljevem hribu, rafting na Soči, Kopalkanje v Domžalah - ki mimogrede še ni končano - zadnji del v reggae odtenkih se nam obeta 2. septembra, aircanyoning v Kamniški Bistrici, obisk koncerta U2 in festivala EXIT... Avgust pa je predvsem podrejen dogajanju na Malem gradu. Upam, da ni potrebno še enkrat omenjati, kaj se tam dogaja... vsi že vemo, da je to festival z razgledom - Kamfest, katerega organizator in glavni producent je Kulturno društvo Priden Možic. Ker pa ŠKK podpira vse, kar se v Kamniku dogaja za mlade in mlade po srcu, je podprl tudi Kamfest. Za to smo si nekako »prilastili« zadnja dva večera, petek 26. in soboto 27. avgusta. Glasbeni izbor je pester, zanimiv in raznolik, zato nikakor ne smete manjkati. Će koga še nismo prepričali je najbolje, da vam pred nos pomolimo imena nastopajočih: Panda, Leeloojamais, Slon in Sadež ter Beifast Food. Ne boste zamudili, kajne?! V soboto bo poleg koncerta (ob 20.00 uri) na Glavnem trgu ob 18. uri odprtje fotografske razstave z naslovom Oko Kamnika, ki jo pripravlja Foto klub Kamnik. Če mislite, da poznate vse skrite in manj skrite kotičke naše občine, pridite pogledat razstavljene fotografije, in jasno vam bo, da je potrebno še marsikaj odkriti in prebrskati po mestu ter njegovi okolici. Se vidimo pod zvezdami na Kamfestu! MIRTA KADIVEC pr-kamnik@studentski-klub.com m MAISTRA ŠOLSKI CENTER RUBOl! Novi trg 41/a -1241 Kamnik Tel.: 01/830 32 00, 830 32 11,830 3212 Elektronska pošta: scrm#sc-rm.net Spletna stran: vwm9C-rm.net GIMNAZIJA IN EKONOMSKA GIMNAZIJA Evropski oddelek SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Programi: trgovec, ekonomski tehnik, jezikovni in računalniški tečaji, maturitetni tečaj. Tel: 01/830 32 28 Kontaktna oseba: Andreja Sabati Šušter, vodja Izobraž. odraslih MATURITETNI TEČAJ ZA DIJAKE v jeseni 2005 PRVIČ Tel.: 01/830 32 24 i taktna oseba: Pavel škoberne. svetovalni delavec POMAGAM NARAVI V mesecu maju in juniju je na OŠ Frana Albrehta potekal ekološki projekt POMAGAM NARAVI. Z ekologijo smo se ukvarjali v vseh prvih razredih tako na centralni šoli kot na podružnicah. Pripravili smo dejavnosti, ki so potekale v šoli in nekaj dejavnosti, za katere smo za sodelovanje s posebnim dopisom prosili starše. Projekta smo se lotili z namenom, da bi otroci razmišljali o tem, da naravi lahko pomagajo tudi z majhnimi dejanji kot je na primer varčno ravnanje s papirnatimi brisačkami. V šoli smo nekaj ur namenili ekološkim vsebinam. Učenci so izdelovali plakate, se učili razvrščati odpadke. Ogledali so si ekološke otoke in odvoz kosovnega materiala. Sadili so rastline, zlagali tetrapa-ke med malico, skrbeli za varčno Med 10. in 12. junijem, tik pred iztekom našega šolskega leta, je skupina petindvajsetih učencev iz Trofaiacha obiskala občino Kamnik in OŠ Šmartno v Tuhinju. Obisk osnovnošolcev je bil le ena od številnih oblik sodelovanja med pobratenima občinama, ki se vrstijo skozi vse leto in bogatijo izkušnje evropskih povezav udeležencev iz dveh sosednjih držav. Na poti v Kamnik so se učenci in njihovi učitelji ustavili najprej na naši šoli. Obisk osnovne šole Šmartno ni bil naključen. Naši učenci so že dvakrat obiskali Trofaiach, kjer so se udeležili dveh smučarskih tečajev pod vodstvom tamkajšnjih smučarskih učiteljev - zaslužnih občinskih funkcionarjev iz Trofaiacha, ki tudi na tak način z veliko predanostjo utrjujejo povezovanje dveh prijateljskih občin. V Šmartnem smo jih sprejeli s glasbo in plesom in na ta način učencem iz sosednje države žele- Vesele in delovne počitnice I (Burja, Slapar, Vidmar) je med 23-imi ekipami osvojila peto mesto. Čestitamo! V avstrijskem Ulmerfeldu je v vikendu med 5. in 7. avgustom potekalo mednarodno srečanje mladih politikov z vse Evrope na temo »življenje v Evropski uniji«. Slovenijo sta zastopala Matej Tonin in Primož Kožla-kar, oba člana kamniškega podmladka. Mladi so razpravljali o vseh mogočih stvareh, ki so povezane z Evropsko unijo, še posebej pa je bila intenzivna izmenjava slovensko-nemških izkušenj. Najobsežnejše razprave so tekle o evropski ekonomiji, evropskem šolstvu in seveda o sami ideji združene Evrope, še zlasti v času po zavrnitvi ustavne pogodbe s strani dveh ustanoviteljic. O vsem drugem dogajanju si lahko še dodatno preberete na www.nsi-kamnik.net OO NSi Kamnik Letošnje počitnice so bile za Novo Slovenijo nekaj posebnega, 4. avgusta smo namreč proslavljali že peto obletnico ustanovitve stranke. Nova Slovenija je v tem času prehodila dolgo pot od neparlamentarne, opozicijske in vse do vladne stranke, ki danes pokriva najpomembnejše resorje. Slovesnosti v ljubljanskem hotelu Mons so se udeležili tudi kamniški predstavniki (Leskovec, Navinšek, Stražar, Tonin). Predsednik stranke dr. Bajuk je ob tej priložnosti dejal, da je Nova Slovenija odgovorna vladna stranka, ki želi v javnosti povezovati vse državljanke in državljane. Tudi Mlada Slovenija Kamnik (podmladek kamniške NSi) je bila v času počitnic precej dejavna, med drugim se je dvanajst njenih članov v soboto, 16. julija, udeležilo odbojkarskega turnirja v Strunjanu. Ekipa Kamnik Udeleženci mednarodnega srečanja mladih evropskih politikov. porabo vode in brisačk ter še veliko drobnih stvari, ki so se prepletale z rednim delom. Skupaj smo prebrali slikanico »Kakšen čudovit travnik« ter si ogledali več knjig s poljudno, naravovarstveno vsebino. V vsakem razredu smo izvedli en ekološko obarvan tehniški dan. Delan" smo različne izdelke iz odpadnih materialov, ki so bili potem razstavljeni. Otroci so v šoli dobili knjižico z ekološko vsebino, ki so jo prebirali skupaj s svojimi starši. Družinske člane smo pozvali, naj se za en dan odrečejo vožnji z avtomobilom in grejo skupaj raziskovat bližnjo, peš dostopno okolico. Otroci so skupaj s starši izdelali predmet, ki je bil potem razstavljen na zaključni prireditvi. Zaključna prireditev je bila 1 S. 6. 2005 ob 18.00 v jedilnici centralne šole. Veseli smo bili, ker se je vabilu odzvalo veliko staršev, otrok in njihovih sorodnikov. Šolska jedilnica je bila skoraj pretesna za vse, saj je bila v istem prostoru tudi razstava izdelkov. V prvem delu prireditve so učenci posameznih razredov povedali, kaj so delali v okviru projekta. Potem so se predstavili z zelo različnimi točkami kulturnega programa. Starše smo za konec povabili še na odmevno razstavo Bertrandovih fotografij v Jakopičev drevored v Tivoliju in jim v ta namen pokazali nekajminutno računalniško video predstavitev. Za konec pa so se starši in otroci pomerili še v ekološko obarvanih igrah. Tako smo s prijetnim druženjem zaključili projekt, za otroke pa je bil to tudi zaključek prvega šolskega leta. Ob tej priložnosti se zahvaljujem še Termam Snovik, ki so za vsakega otroka prispevale darilo. Razstavo izdelkov iz odpadnega materiala si lahko v nekoliko manjšem obsegu ogledate na pionirskem oddelku Matične knjižnice Kamnik. Lepo vabljeni. Učiteljica NATALIJA RAK li pokazali, s čim se ukvarjamo v prostem času. Sledile so Igre brez meja, kjer so se v prijateljskem srečanju pomerile ekipe gostov in učencev naše šole. Ekipe OŠ Šmartno v Tuhinju so sestavljali učenci, ki so že obiskali Trofaiach. Ob zaključku so vsi udeleženci prejeli medalje za sodelovanje, ki so jih izdelali učenci naše šole, in spominske majice. Obiskovalcem pa smo podarili tudi maskoti obeh ekip, ki sta predstavljali jollya na tekmovanju: kamniško Veroniko in ts>fa-iaškega Huberta. Prijetno razpoloženje je popestrilo tudi srečanje sodelujočih učiteljev in dogovori o nadaljnjem sodelovanju in povezovanju obeh šol. Gostje so se nastanili v mekinj-skem samostanu in si ogledali Kamnik: Mali grad in znamenitosti starega mestnega jedra, kjer so prav v tem času potekali deveti Srednjeveški dnevi. Pisana pa- leta dogajanja, stare obrti, viteški dvoboji in srednjeveška tržnica so pritegnili zanimanje otrok, ki so začudeno ugotavljali, kako močno sta si Kamnik in njihovo rodno mesto podobna. V soboto popoldne so obiskali še Postojnsko jamo. Obisk v Sloveniji pa so zaključili s kopanjem v Termah Snovik. Program srečanja v okviru mednarodnega sodelovanja sta sestavila in izvedla Oddelek za družbene dejavnosti občine Kamnik in OŠ Šmartno v Tuhinju. Na naši šoli smo prvič gostili otroke iz pobratene občine. Prijetno vzdušje in prijateljske vezi, številne pobude za nadaljnje oblike sodelovanja ter pripravljenost in želja zagotavljajo nadaljnja povezovanja med šolama in občinama. Pomočnica ravnateljice: TANJA DROVENIK ČALIČ Počitnice z gasilsko mladino Tako kot vsako leto je tudi letos mladinska komisija GŽ Kamnik za gasilsko mladino od 6 do 14 let organizirala enotedensko letovanje med počitnicami. Kar 113 otrok in 16 mentorjev iz PGD-jev GZ Kamnik in GZ Komenda je v Poreču preživelo nepozaben teden poln družabnih, športnih in morskih doživetij. Nastanjeni smo bili v mladinskem domu Špadiči tik oh morju, tako da nam ni bilo treba daleč, če smo se hoteli osvežiti. Čez dan smo uživali ob morju, proti večeru pa so se vrstile razne dejavnosti in tekmovanja: balinekanje, mali no- gomet, pikado, med dvema ognjema, namizni tenis, igre brez meja (ekipne štafetne igre ), tekmovanje za Miss in Mistra Poreča... Ker nam to ni bilo dovolj, smo odšli tudi na vožnjo z barko, obiskali smo, stojnice v Poreču, poskusili smo, kako dobre piee zna jo narediti v tamkajšnjih picerijah, spuščali smo se po vodnih toboganih... Imeli smo se lepo in marsikdo gotovo že zdaj komaj čaka, da se ho drugo leto spet odpravil z. gasilci na morje. Mentor mladine PGI) Nevlje MITO MIHFJLIČ Izbrali smo tudi Miss in Mistra Poreča. NOVO KEGLJIŠČE V KAMNIKU ODPIRA VRATA Ko smo kamniški kcgljači leta 1997 izgubili kegljišče v Kamniku in smo pričeli gostovali (trenirati in tekmovati) po kegljiščih Slovenije (tri leta v Ljubljani, tri leta v Domžalah in dve leti v Kranju), smo se počutili kol razseljene duše. Kljub težavam, s katerimi smo se srečevali: upadanje članstva, finančne težave (večino razpoložljivih sredstev za dejavnost smo porabili za plačevanje najema kegljišč), vožnje ipd., pa smo vendarle dosegali zavidljive tekmovalne uspehe. Zaradi vsega tega smo se kegljači trdno odločili, da zgradimo novo kegljišče v Kamniku. Skupaj z Občino Kamnik, s katero smo v aprilu 2000 podpisali z notarskim zapisom overjeno Pogodbo 0 financiranju in skupni Izgradnji športnega objekta Kegljišče Kamnik, smo se lotili zahtevnega projekta gradnje in i/gradnje. Občina Kamnik je ob podpisu pogodbe zagotovila zemljišče in projekte, pridobila gradbeno dovoljenje ter se obvezala urediti dostop do objekta, parkirna mesta in vso zunanjo ureditev. Kegljaški klub Kamnik je prevzel gradnjo objekta z. zagotovitvijo stro kovnega nadzora ter pričel z zbiranjem sponzorskih terclonatorskih sredstev za zagotavljanje pokritja finančne konstrukcije gradnje. Temeljni kamen je bil položen 9.10.2001, ko smo tudi podpisali pogodbo z. gradbenim izvajalcem Žurbi team d.o.o., kj je pričel z gradnjo in nam v letu 2002 povzročil nemalo časovnih zamud in počasne gradnje. Novo kegljišče v Mekinjah bo razveselilo kegljače s šestimi novimi, modernimi stezami. Vse težave smo premagovali s pozitivno naravnanostjo k cilju dograditve objekta ter s sodelovanjem kamniških in drugih gospodarskih subjektov ter občinskih svetnikov, ki so nam bili pripravljeni pomagati s sredstvi, materialom in delom. Veliko truda in dela v izgradnjo je vložilo vodstvo Keg-Ijaskega kluba Kamnik in člani, kar ima za posledico dokončanje gradnje in pričetek ponovnega kegljanja v Kamniku v septembru 2005, ko bo svečano odprtje kegljišča. Ta veseli trenutek za kegljače Kamnika, predvsem pa za vodstvo kluba, izkoriščamo za zahvalo za pomoč pri izgradnji vsem, ki so kakorkoli pripomogli za dosego tega cilja, ter vse vabimo na otvoritev, ki bo v petek, 9. septembra, ob 17. uri na novem kegljišču v Mekinjah (Stadion prijateljstva). Po svečani otvoritvi bo možno brezplačno kegljanje v športni opremi in obutvi. Možnost rekreativnega kegljanja bo od 12.9. 2005 dalje. Posamezniki in skupine si lahko rezervirate termine na tel. št.: 041/840 583 (Vojko Pr> Ijanšek), 041/ 534 028 (Iranci Spruk) in 041/ 663 482 (Leon Pirman). Kegljaški klub Kamnik prične z nastopanjem v državnih ligah 25. septembra. Vidimo se na lepem novem športnem objektu! Lepšega trenutno v Sloveniji ni! Kegljaški klub Kamnik SlMPlY CLEVER SkodaFabiđ Clever+ ZA TISTE, KI IMAJO VSE PRED SABO izjemno ugodne cene in kreditni pogoji SPC Skerjanec, Krumperška 21, Domžale, tel.: 01 724 40 85 Iz tabora Calcit Kamnika OPTIMISTIČNO V NOVO SEZONO Kljub nekoliko slabšim rezultatom prve članske ekipe Calcit Kamnika, pa v največjem kamniškem klubu niso vrgli puške v koruzo. Se več. Odločeni, da v nekaj sezonah zopet krojijo slovenski vrh, so se odločili, da tudi s pomočjo glavnega sponzorja podjetja Calcit ustvarijo novo perspektivnejšo ekipo, ki bo slonela predvsem na mladih domačih igralcih. Klub so po lanski sezoni zapustili oba tujca, Bezdrob in Mitrovič, Kotnik, novi trener Kšela pa se je odpovedal uslugam Orla. Vsi ostali so se odločili ostati v klubu, zaenkrat pa je nov tudi visoki Vidič, ki prihaja iz kanalskega Salonita. Na preizkušnji so bili tudi ameriški študentje, ki pa niso v celoti zadovoljili trenerja Kšele, kot tudi ne Srb Krasič. Vseeno bodo v klubu še naprej iskali vsaj še enega novega igralca, predvsem na mestu sprejemalca. V letošnji sezoni bosta več priložnosti za dokazovanje dobila predvsem mlada državna reprezentanta Kališnik in Matijaševič, veliko več pa se v tej sezoni pričakuje tudi od Tur- ka in Makovca. Na mestu libera bo še eno priložnost dobil Hras-tovec, medtem ko v kvalitete Ribiča, Maloviča in Perhaja ne gre dvomiti. Na treningih se jim bodo vsaj v začetku pridružili mladi kamniški upi, ki že trkajo na vrata prve ekipe. V klubu so se zaradi dobrih rezultatov mladih v prejšnjih sezonah odločili prijaviti tudi drugo kamniško ekipo, ki bo sestavljena samo iz mladih Kam-ničanov in bo nastopala v tretji ligi. Začetek sezone za prvoligaše bo 24. septembra, ko Kamničani gostujejo v Mariboru, tretjeligaši pa bodo startali 22. oktobra. Po uresničenem tihem cilju po ekspresni vrnitvi na drugoli-gaško sceno, tudi kamniška dekleta optimistično pričakujejo novo sezono. Kljub temu, da se je za odbojkarsko upokojitev odločila Žerovnikova, pa naj bi ekipa z nekaj novimi močmi v letošnji sezoni ciljala precej višje kot pred dvema sezonama. Prva preizkušnja za dekleta bo že 4. turnir ob dnevih narodnih noš, ki bo letos v soboto, 10. septembra, v Kamniku. Sicer pa bodo dekleta startala v novo sezono 8. oktobra, ko jih doma čaka težka preizkušnja z mariborskim Taborom. CICO GRINTOVEC PO GRINTOVCU 2005 V nedeljo, 24. julija, se je po nočnem deževju začelo jasniti, obetalo se je krasno nedeljsko jutro, prav primerno za tek tja do najvišjega vrha Kamniško-Savinjskih Alp - do 2558m visokega Grintovca. Mogočen tek, za fizično in psihično močne tekače, za kralje višin. Med 228 tekači je bilo tudi 16 tujcev iz Hrvaške, Italije, Belgije, Avstrije, Poljske, Češke, Anglije. Tekači iz Moldavije so odpovedali zadnji trenutek, ker niso uspeli pridobiti vize za popotovanje. 8. gorski tek je bil hkrati tudi 4. GOKSK I TEKAČI Kralj Grintovca 2005 Čeh krupick, drugi Italijan Gaiarda. tretji domačin Sehastjan Zarnik. tekma za Pokal Slovenije v gorskih tekih, kar pomeni, da tekmuje 11 kategorij po pravilih, veljavnih za gorske teke.Tekaei, ki niso državljani Slovenije, so uvrščeni v absolutni vrstni red , kar velja tudi za proglasitev rezultatov (prejmejo nagrade in priznanja), toda ne prejmejo točk. Start je bil enoten za vse tekače, cilji pa glede na kategorije različni. Oh 9. uri je proti Grintoveu steklo 191 tekačev: 13 mladincev in mladink je končalo tek na Kokrskem sedlu, 178 tekačev ( med njimi 18 žensk ) pa je teklo na vrh Grintovca, ki ga v limitiranem času 2,5 ure ni doseglo 6 tekačev. Mlajši dečki /deklice so tekli najkrajši del (1488m, višinska razlika 155m). Med dečki je zmagal Zupan Domen (AK Domžale) s časom 8:17, pri deklicah pa Mlekuž Kra-marič Hani (TK Bovec) s časom 9:54. V kategoriji starejši dečki/ deklice, ki so tekli do tovorne žičnice (259.3m, 26()m višinske razlike), je zmagal Torkar Tine (SD Nanos Pod-nanos) s časom 15:11, med starejšimi deklicami pa Berčič Tina (AD Mass) s časom 17:09. LetOS je prvi mladinec (lia-uer Klemen, SK Ihan) pritekel na Kokrsko sedlo s časom 51:40, sledila sta Uroš Tomee (KGT Papež) in Tratnik Marko (ŠD Podna-nos). Med mladinkami je bila zmagovalka Mladenovič Suzana (AK Domžale) s časom 1:06.5(), sledili sta Berčič Katja (ADMASS) in Katja Tomee (KGT Papež). Pot do Kokrskega sedla je dolga Najhitrejše: Slovakinja Pichrtova, lanska kraljica Ines Hižar in Edita Gashi. 5,9 km, višinska razlika 1193m Številni navdušeni navijači, spremljevalci so spodbujali tekače z navdušenimi vzkliki, zvonci, rogovi, skratka vladala ja prava evforija ob pogledu na moč in voljo tekačev doseči vrh v prekrasnem gorskem svetu. Tudi v dolini smo z nestrpnostjo pričakovali prve rezultate. Letos je bil ponovno kralj Grintovca tujec, Čeh Robert Krupieka, ki je pritekel na vrh v času 1:19:07 in ni podrl lanskega rekorda Italijana Marca Gaiarda, ki je bil letos drugi. Množica pa je vzvalovila v pričakovanju prihoda tretjega lil navdušeno ploskala domačimi Schastjann Zamiku, še več : Grinlovcc letos ni bil trikrat tuj, Zarnik je rešil časi Slovencev. (iaiardo je komentiral svoj tek z besedami, da je lansko leto dosegel vrh v megli, podrl rekord, zato si je želel letos videti vrh: in videl ga je v vsej popolnosti vedrine jasnega dne ob skorajšnji zmagi in bil je zadovoljen. Vsi trije so bili tudi udeleženci evropskega prvenstva v gorskih tekih na Grossglocknerju. Med deseterico najboljših sta bila še dva tujca Avstrijec Keithergcr in Čeh Brydl in dva domačina iz KGT Papež Marjan Zupančič in Igor ša lamun, ki je bil hkrati prvi v kategoriji mlajših veteranov. Pri starejših veteranih pa je bil zmagovalec Rogelj Jože (Bauer Genter). Pravi kraljičin tek pa je letos tekla Slovakinja Anna Pichrtova, ki je podrla dosedanji rekord za 7:26 in dosegla odličen rezultat 1:31:53, saj je pritekla na vrh absolutno deseta, za Igorjem Šalamunom Sledili sta lanska kraljica Ines Hižar in Bdita daslu V kategoriji veterank je zmagala odlična Olga Grm iz kluba Trmasti. Grintovec vsako leto ponuja rekorde in nova pričakovanja: letos je teklo do vrha rekordno število tekačev (178), Pichrtova je podrla dosedanji ženski rekord. Vsako leto je številnejša udeležba tujih tekačev, kar kaže na odlično organizacijo in izvedbo teka KGT Papež, saj je bil eden najekstremnejših tekov v Srednji Evropi vpisan v koledar WMRA-EAA. Nadaljevanje na 14. strani Beach vollev »MESARSKO KLANJE« ZA SANJSKO POTOVANJE Radio Hit in Odbojkarski klub Kamnik sta po streho spravila že tri od štirih turnirjev za Pokal Ra-uch. Prva turnirja v Kamniku in Kopru sta bila že v juliju, medtem ko se je tretji igral minuli vikend na igriščih ob Hotelu Kanu na Zbiljah. . Ker se ekipe borijo za sanjsko Zanimivo je, da sta imela Koprski in Zbiljski turnir povsem enak razplet od polfinala naprej. Old boysem, ki so dobili oba turnirja, so ostale ekipe že precej blizu, drugo mesto na obeh turnirjih je osvojila ekipa Cico team, tretji pa so bili igralci Respecta. Četrto mesto so obakrat osvojili zmago- zadnjem turnirju v nedeljo v Domžalah tudi končni vrstni red letošnjih turnirjev za Pokal Ra-uch. Odbojkarski klub Kamnik pa je izpeljal tudi tradicionalni 39. turnir trojk, ki je letos privabil le osem ekip. Vseeno pa je bila kvaliteta tekem na visokem nivoju, potovanje, smo bili že na tretjem turnirju priča hudim bojem na igrišču. Tako sta po tretjem turnirju iz boja za skupno zmago odpadli ekipi Telebajskov in AC Lovše, vseeno pa v enakovrednem boju ostajajo kar štiri ekipe. valci Kamnika Potomfli. V skupnem seštevku najbolje kaže ekipi Respect, ki pa ima le dve točki prednosti pred ekipami Old Boysev, Potomflov in Cico Teama in več kot na dlani je, da bo končni vrstni red teh ekip na na koncu pa so bili najboljši igralci ekipe Zdrte Freze (Obolnar, Ribič, Hribar), drugi so bili Še vedno 2. liga (Palma, Sprogar in Jemec), tretji pa Cico team (Bezjak, Ličina in Kvas). CICO 1. H20 POLO NOVICE Vaterpolisti Kamnika smo bili aktivni tudi preko poletja. Treningov v kamniškem bazenu smo se vsi zelo veselili, na koncu se je pokazalo, da se poletje letos sploh ne misli začeti. Bilo je nekaj vročih dni, toda to je čisto premalo, da bi lahko rekli, da smo kamniški bazen dobro izkoristili. Slabo vreme, predvsem pa nizke temperature so naše člane odbijale od bazena, še dobro, da so bila najvažnejša tekmovanja za nami. Z reprezentanco Slovenije do 16 let se je turnirja v Makedoniji udeležil Luka Komatar, z leto dni mlajšimi dečki pa je na Češkem barve Slovenije zastopal Matic Žagar. Tekmovalno aktivni so bili člani, tekmovali so v državnem prvenstvu V malem vaterpolu - Linipolo, ki so igrali pod imenom Gostilna pod skalo. Ekipa se je udeležila treh kvalifikacijskih turnirjev, ki so se odigrali na Ptuju, na Ravnah in v Ajdovščini. Četrto mesto nas je na koncu pripeljalo na finalni turnir, ki se je odigral 6. avgusta na Bledu. Po prvem delu je bila lestvica naslednja: 1. No name Kranj, 2. Inter Partv Kranj, 3. KR 75 Kranj, 4. Gostilna pod skalo Kamnik. Kot je razvidno, smo Kranjčanom mešali štrene prav Kamničani in čeprav nimamo prvoligaša, se je naša ekipa odlično odrezala. Na finalu se je igralo pollinale in finale, prvi iz predtekmovanja je igral proti četrtemu in drugi proti tretjemu. Igralo se je po pravilih malega vaterpola, na dva dobljena seta «7 MALICE-KOSILA JEDI PO NAROČILU ZAKLJUČENE DRUŽBE do 6, če je izenačeno pa se igra tretji set do 3- Ekipa Gostilne pod skalo je v prvem polfinalu premagala ekipo No name z 2 :1, po skoraj eno uro dolgi borbi in zaostanku 2:1 v tretjem setu je tekmo v našo korist odločil Romšak Primož z dvema odličnima streloma. Drugi polfinale je dobil KR 75. Finalno tekmo med Kr 75 in Gostilno pod skalo je zmagala ekipa iz Kranja z rezultatom 2:0. Končni vrstni red : 1. KR 75 Kranj, 2. Gostilna pod skalo Kamnik , 3. Inter Partv Kranj in 4 No name Kranj Najboljši strelec Kamničanov je bil Gašper Šeniea, ki je bil z Lukom Komatarjcm naš najboljši napadalec, v golu je blestel Gašper Jeran, poleg že naštetih igralcev so na Bledu tekmovali še Capuder Sebasti-jan, Dejak Urban in Dare Homar, ki smo skrbeli, da je naša udarna trojka imela dobre menjave. Finalnega turnirja se ni udeležil Žagar Mati« Vaterpolsko društvo Kamnik od 5. do 20. septembra vpisuje v vaterpolsko šolo dečke in deklice od 5 let naprej, znanje plavanja ni pogoj Informacije se dobijo na tel.št. 041 376 503, Dare. BETONSKIH BLOKOV IN STREŠNIKOV AVBELJ MILAN, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215 14 25. avgusta 2005 IRONMAN EUROPE Romšak potrdil normo za svetovno prvenstvo V Frankfurtu je v juliju več kot 2000 triatletov na četrtem evropskem ironmanu svetovne serije, poskušalo doseči normo za SVETOVNO PRVENSTVO, ki bo 15. oktobra na Havajih. Med nastopajočimi smo imeli tri udeležence tudi Slovenci in sicer je med profesionalci nastopil Matic Romšak in se s časom 9,52 uvrstil na 13mesto, v kategoriji M50-54 je Rado Ačimovič s časom 12,57 zasedel 38. mesto, v kategoriji M55-59 pa se je Andrej Bučar s časom 13,25 uvrstil na 13. mesto. Med moškimi so prevladovali nemški tekmovalci, saj jih je bilo v prvi deseterici kar sedem, na prva tri mesta pa so se uvrstili Norman Stadler (NEM), Cameron Brown (NZL) in Markus Forster (NEM). Tudi pri dekletih so si prva mesta razdelile profesionalke, zmagala je Lisa Bentlev (CAN), pred Nemkama Nino Eggert in Imke Sehiersch. Zadnja evropska tekma v švicarskem Zuriehu ni prinesla za Slovenijo nič novega, tako da na SP potujeta le dva tekmovalca - Matic Romšak in Konstantin Preradovič-Miki. Med šestindvajsetimi tekmami svetovne serije velja nemški Iron-man za eno večjih in bolje organiziranih tekem, kar pove tudi podatek, da se je ob progi zbralo več kot l(X).0(X) gledalcev, ki so navdušeno spodbujali triadete iz kar 41. svetovnih držav, tudi iz eksotičnih Venezuele, Bolivije, Filipinov, Albanije, lordanije, Lihtenštajna in Gvatemale. Tekmovalci so plavali v jezeru Langener Waldsee ob Frankfurt-skem letališču, kolesarili dva kroga okoli Frankfurta, tekli pa tri kroge ob reki Maine. Množica gledalcev je ob kolesarski in tekaški progi ustvarili vzdušje, ki je značilno le za največje dirke, kot so francoski Tour ali Pariški maraton. Glede na to, da je bil Romšaku to letos že drugi Ironman in da je letos kot prvi Slovenec izpolnil zahtevno normo za SP, smo mu zastavili nekaj vprašanj: Čeprav te oktobra čaka svetovno prvenstvo si se odločil nastopiti v Frankfurtu. Je moč formo v tako zahtevnem športu tempirati trikrat letno? Za tekmo v Frankfurtu sem se prijavil že lani, ko nisem vedel ali mi bo uspelo že v prvem poskusu na Lanzarotih. Tako se za zadnji ironman nisem posebej pripravljal, ampak sem ga vzel kot močnejši trening in tako tudi nastopil. Ne do zadnjih atomov moči, kot navadno, še vedno pa v tekmovalnem ritmu. Kako je tekma potekala? Plavanje je bila prva disciplina. Umetno jezero v bližini mesta je veliko za približno polovico blejskega in moram priznati, da se mi je zdelo kar nekako premajhno za več kot 2000 tekmovalcev, ki smo se že v vodijgnedi v več kot dvajsetih vrstah. START. Prvih 500 metrov plavanja je vedno »krvavih.« Vsak se poskuša izboriti za svoj košček vode, priti do svojega tempa, ritma in normalno zadihati. Sotekmovalci se < »v i ramo, seveda nenamerno, mlatimo se z rokami, nogami, plavamo čez druge, nekateri rinejo pod nami... Občutki so prav klavstrofobič-ni, saj plavalna obleka veže kot oklep, očala se rosijo in kar nekaj časa je trajalo, da sem se umiril in začel plavati v svojem ritmu. Prvih 2000 metrov sem kljub gneči uspel odplavati v 31. minutah, čeprav z visokim srčnim utripom K>()-ih udarcev. Druga dva kilometra sta bila bolj sproščena, saj je utrip padel na normalnih 150 utripov v minuti. Po menjavi je sledilo kolo. Minus s plavanja se je ob odličnem kolesarjenju pričel topiti in po 100 kilometrih sem imel povprečno hitrost na kolesu 36 km/h. Morda bi bila lahko še višja, če bi kolesaril na višjem pulzu in če sodniki na motorjih ne bi striktno upoštevali pravila, da vožnja v zavetrju ni dovoljena. In ko prvo opozorilo ni zadostovalo, je tekmovalca v drugo čakal kazenski krog ali pa kar diskvalifikacija. In prav slednje se tekmovalci boji- ...... aia a ^ lm ^ ,M -m ~m m zr>*rmmm~»*zM - mmTEl. SXL£J^a^oriBB..... mo, kot »hudič križa,« saj so z njo izničeni meseci težkih treningov, štartnina 80.000 SIT pa vržena v veter. Ob izračunavanju kolesarskega rezultata, ki bi se tudi ob rahlem padanju tempa zaustavil pri odličnih petih urah, nas je prav na tlakovanih cestah starih mestnih središč Hanaua, Sehonecka in Karbna ujela nevihta, tako da je bilo zaradi varnosti potrebno bistveno upočasniti tempo. Tudi mišice so se ohladile, bil sem nevozen kot hudič in tiste izgubljene minute sem želel čimprej nadoknaditi. Pa ni šlo, kolesarjenje na silo, previsok srčni utrip, jezni pogledi v nebo in upiranje želodca, ki ni več sprejemal barov in drugih ogljikohridratnih sladkarij, je povzročilo pomanjkanje energije v mišicah. Temu se reče »zaleteti se v zid,« ko imaš občutek, da še lahko, noge pa kar po svoje! Ja, na teku je bilo res težko. V svoji najmočnejši disciplini sem sicer pridobil lepo število mest, čeprav je začetni tempo 4 minut za kilometer pričel padati prav z vsakim pre-tečenim kilometrom. V upanju po obnovi energijskih zalog sem na okrepčevalnih postajah pil cocaco-lo, ki pa je ob zunanji temperaturi skoraj 30 stopinj, postajala vedno toplejša. In v želodcu je reagirala zelo podobno kot sparjeno pivo Pa vendar, loterija se je izšla, nekako sem v solidnem času 3,28 odtekel še maraton in med profesionalci osvojil zelo solidno 13. mesto. GRINTOVEC PO GRINTOVCU 2005 Nadaljevanje s 13. strani Tekače je čakala v dolini svečana razglasitev rezultatov ob himni iz starih glasbil Stranjske godbe. Prvi trije v vsaki kategoriji so dobili medalje AZS - gorski teki in bogate praktične nagrade. Prvih deset absolutno najboljših med moškimi in pet med ženskami pa še zares bogate denarne nagrade. Da resnično cenimo vse kralje višin kaže ročno izdelano priznanje, ki ga na teku dobi vsak tekač, letos je dišalo kot murka z Velike planine. Sledilo je žrebanje praktičnih nagrad za vse tekače. Tudi letos ni izostal starosta gorskega teka na Grintoveejaka Reš, sedemdesetlct nik,ki je prejel popotno palico, najmlajši sedemletnik Matej Planko pa torto. S torto pa se je sladkal tudi najmlajši pomočnik iz družine Griljčevih, mali Martin, ki je nekaj dni pred tekom nosil v steklenici vodo za tekače (bratcu ni hotel dati niti požirka, češ, to je voda za tekače). Griljčevi namreč že več let skrbijo za vodo in kontrolo tekačev na melišču, pri Luknji. Uradni del gorskega teka pa je z letošnjim tekom na Grintovec zaključil Ivan Urh, legenda gorskega teka. Tekač, ki je tekel in osvajal naslove kralja Grintovca, dosegal odlične rezultate na državnem, evropskem in svetovnem merilu. Z bratom Ladom sta letos organizirala že 10. tek k Sv. Primožu. Ivan pa je že peto leto aktivni trener najmlajših tekačev v KGT Papež, na katere prenaša svoje izkušnje in znanje. V zahvalo je prejel sliko Grintovca kot nepozaben spomin na športno pot. Za organizacijo prireditve na visokem nivoju so potrebni tudi sponzorji, ki s svojimi prispevki pomagajo, da prireditev lahko uspe. Zahvalili smo se jim s plaketo, na kateri preprosto piše: Ne moremo narediti velikih stvari, le majhne z veliko ljubezni. In kot je zapisal v svojem prispevku na spletni strani tekač Iztok Snoj: »Premišljujem, koliko ljudi je bilo potrebnih na gori, da smo lahko tekmovali - traserji, gorski reševalci, zdravniki, nosači vode, delilei vode, sodniki ob progi, tekmovalna žirija, fotografi, snemalci, prijatelji tekačev. V dolini še prijavna služba.re-darji, gasilci, obdelovalci podatkov. Koliko ljudi je vložilo napor, vse za nas, da smo lahko prišli skozi ta cilj. A to je bil hkrati tudi njihov cilj.« MIRA PAPEŽ Dne 7. avgusta 2005 okrog 12. ure, sem v Mekinjah pri Kamniku izgubil mobilni telefon NOKIA 7610 črnordeče barve. Poštenega najditelja prosim, da mi ga vrne proti nagradi. Najditelja prosim, da pokliče na tel.: 831-48-28 ali 041/442-399. ljudsku Univerza Škof ju Loka Pndlubnik I a 4221) Skorja Loka tel.! 04/506 13 00 fax: 04/512 08 8« www.lu-.skof jaloka.si FAKULTETA ZA MANAGEMENT V KOPRU organizira v Škofji lx)ki dva izredna dodiplomska študijska programa ter specialistični študijski program: 1. Visokošolski študijski program MANAGEMENT Diplomanti predvidoma pridobijo strokovni naslov diplomirani ekonomist / diplomirana ekonomistka (VS) - dokončno bo določen v Zakonu o strokovnih in znanstvenih naslovih. Fakulteta za management razpisuje I. letnik izrednega študija v Škofji Loki. Vpisni pogoji: opravljena matura ali poklicna matura oz. zaključni izpit pred uvedbo poklicne mature ali pred I. 6. 1995 končan katerikoli štiriletni srednješolski program. Drugo prijavo za vpis je potrebno poslati med 30. 8. in 8. 9. na VPIS v Ljubljano. Kasneje se bo možno prijaviti samo, če bodo še prosta vpisna mesta. 2. Univerzitetni študijski program MANAGEMENT Diplomanti predvidoma pridobijo strokovni naslov diplomirani ekonomist / diplomirana ekonomistka (UN) - dokončno bo določen v Zakonu o strokovnih in znanstvenih naslovih. Fakulteta za management razpisuje I. letnik izrednega študija v Škofji Ix>ki. Vpisni pogoji: opravljena matura ali poklicna matura in izpit iz enega predmeta mature (Ekonomija ali katerikoli drugi predmet mature) ali pred I. 6. 1995 končan katerikoli štiriletni srednješolski program. Drugo prijavo za vpis je potrebno poslati med 30. 8. in 8. 9. na VPIS v Ljubljano. Kasneje se bo možno prijaviti samo, če bodo še prosta vpisna mesta. 3. Specialistični študijski program MANAGEMENT Diplomanti pridobijo strokovni naslov spccialist/-ka managementa. Vpisni pogoji: dodiplomska visokošolska izobrazba katerekoli smeri, povprečna ocena najmanj 7 ali dve leti delovnih izkušenj ter obvladanje enega od svetovnih jezikov. Program traja 1 leto in obsega 6 predmetov; diplomanti tega programa, ki bodo imeli povprečno oceno najmanj 8, sc lahko prihodnje leto vpišejo v 2. letnik magistrskega študijskega programa Management. Prijavo je potrebno poslati najkasneje do 12. 9. na Fakulteto za management v Koper. Informativni dan (za specialistični študij) bo v četrtek, 8. 9., ob 17. uri, v prostorih Ljudske univerze v bivši vojašnici, Partizanska 1, Škof ja Loka. Vabljeni! Informacije: 04/506-13-70 www.lu-skofjaloka.si www.fm-kp.si MALI OGLASI: Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571, 051/359-483. Stanovanje obnovljeno, 1,5-sobno, 6. nadstr. na Livarski v Kamniku, prodam. Tel.: 041/ 377-669. Prodam 309-598. suha drva. Tel.: 031/ Nudim VARSTVO OTROK na mojem domu v Mengšu (dopoldan ali popoldan in v soboto) ter likanje po sistemu odpeljem - pripeljem. Tel.: 01/723-91-54, 040/204-806. Breda Bartol, Finčgarjeva 2, Mengeš ZAPOSLIM (redno ali pogodbeno) ŠOFERJA C KATEGORIJE za vožnje na relaciji Slovenija - Nemčija. Tel.: 041/626-223. Franc Slatnar, s.p., Gornji log 5, Kamnik Septembra v Trzinu odpira svoja vrata GLASBENA ŠOLA L'ARTko kjer se bodo izvajali programi izobraževanja glasbenih inštrumentov klavir (klasični ali električne klaviature ali syntesajzer), kitara (klasična ali električna), flavta, harmonika, diatonična harmonika, mandolina, solo petje, glasbena teorija in glasbene urice za najmlajše - po programu državnih glasbenih šol (kjer učenec konec leta lahko opravlja izpit) - po ljubiteljskem programu (več /vrsti, kot so ročk, pop, narodno zabavna...) Ure bodo potekale v Centru Ivana Hribarja, Ljubljanska 12 F, Trzin kjer bo tudi VPIS: sreda, 31. avgusta, od 16. do 18.30 četrtek, 1. septembra, od 16. do 18.30 v primeru prostih mesta pa Še v ponedeljek, 5. septembra, od 16. do 18.30 Informacije vsak dan na telefon: 031/899-983 Starostne omejitve ni! Kamničana prinesla spet največ uspehov v olimpijskem taekwondo-ju Denis Sejfič in Semir Adrovič, člana taekvvondo kluba Hankuk, sta nas zopet presenetila z odličnimi rezultati na mednarodnih tekmovanjih v tujini. 4. junija si je na močnem prvenstvu v Karlovcu Semir Adrovič prisvojil zlato medaljo v kategoriji + 78 kg. Teden dni pozneje je sledila tekma A kategorije »Austria Open« v Lienzu, od 11. -12. junija, kjer je Denis Sejfič najprej osvojil odlično tretje mesto v kategoriji - 78 kg, Semir pa nam je drugi dan priboril še eno bronasto medaljo, kar je bilo skupno največ osvojenih medalj za Slovenijo. Fanta še naprej pridno trenirata enkrat na teden v Kamniku, v dvorani športno-kulturnega društva v Mekinjah, in štirikrat na teden v Ljubljani, redno pod vodstvom korejskega mojstra ta-ekvvondoja Kim Ho Tae-ja (5. dan). V prihodnje si bosta Denis in Semir prizadevala za še večje rezultate, vendar so za večja prvenstva potrebne finance, ki pa jih klub žal nima dovolj. Zato bomo veseli pomoči vseh, ki jim je zanimiv tekvvondo, ki je tudi olimpijski šport. Telefon trenerja: 031-408-683. AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, UGODNE CENE - SLADKOR 175 SIT/kg, pakiranje 50 kg PŠENICA, pakirana v vreče, 29,50 SIT/kg SEMENSKE TRAVE na zalogi min i* svoj »m* kupovati Hucmjtv TEHNIČNA TRGOVINA Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 UMOMMMF i AKCIJSKA PONUDBA 1.9.-30. 9.! •PRALNI STROJI IN SUŠILCI PERILA 10% GOTOVINSKI POPUST RADIOKASETOFONI, GLASBENI STOLPI-20% SVETILA »„ -10% MALI GOSPODINJSKI APARATI -12% •VODOVODNE ARMATURE-10% UGODEN NAKUP RAČUNALNIKOV, MONITORJEV na obroke do 24 mesecev AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT INA MESTU - INKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24, do 12 mesecev obresti podarimo! ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h~18h torek, petek 9h-12h KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. STEKLARSTVO IRMI - HOMEC ■ DOMŽALE |bMV^ 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Spoštovani! Ko.ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 H t i I Življenje nctie zdaj je prstno, h> Tebe vet med nami ni Spomin mi Tebe ne Ugasne in solza se ne posuši. V SPOMIN IVANU GRILJCU 13. avgusta |e minilo pet let, odkar si odšel od nas. Vendar med nami bos živel do konca naših dni. Zahvaljujemo se vsem, ki prinašale cvetje, sveče in postojite ob njegovem grobu. Njegovi najbližji Kamnik, avgust 2005 Lovci SO sc poklonili ti z zeleno vejico, lovski tog pa]* zatrobil večno ti slovo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija. brata in strica Siji ALOJZA KORATA iz Kamnika se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali /. nami, izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili k zadnjem« počitku. Posebna zahvala Lovski družini Tuhinj Petru Plevelu, Ivi Železnik, sodelavcem NLB Kamnik g /upniku BoriSU MarkeZU, pevcem Solidarnosti m zdravnici Majdi AmbroZ. Mihelčič. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, avgust 2005 ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica FRANCKA JEREBIC Iskreno se zahvaljujemo osebju pljučnega oddelka KC v 8. nadstropju in Domu starejših občanov Kamnik za vso skrb in nego. Hvala vsem sosedom, prijateljem, ki ste mamo obiskovali. Topla zahvala družini Vodlan in Kavčič za vso pomoč in prevoze. Najlepše pa se zahvaljujemo družini Klemenčič, ki sle ji dolga leta nudili varen in topel dom. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje in vsem za spremstvo na njeni zadnji poti, svete maše, sveče in cvetje. Vsi njeni Zg. Stranje, Kregarjevo, Domžale, julij 2005 Kdor tivi v sirih svojih dragih, ni mrtev, je samo daleč. Mrtev je tisti, ki je od vseh pozabljen. ZAHVALA V 64. letu je odšel od nas naš dragi ati, ata, tast, zet, brat in stric W MIRO SANABOR iz Mekinj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, vsem čebelarjem in praporščakom iz čebelarskih društev ter g. Juretu Reščiču za ganljiv poslovilni govor v imenu čebelarjev. Zahvaljujemo se pevcem, trobentaču in vsem, ki ste ga pospremili na prerano zadnjo pot. Hvala tudi Igorju, Jelki, Ireni ter sosedom Borščak in Štele za vso pomoč. Vsi njegovi Avgust 2005 S svojim smehom vsakega osrečiti si znala, a pred usodo sama, nemočna si ostala. ZAHVALA Ob smrti drage žene, mami, sestre in tete LIJE CESTNIK iz Smarce iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem srednje šole Domžale za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za svete maše in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala njenima sodelavkama za tople besede slovesa in ganljivo zapeto pesem. Posebna zahvala dr. Dolenčevi in kolektivu bolnice Golnik za pomoč v času njene bolezni. Hvala tudi gospodu župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni Šmarca, julij 2005 Ko drial sem te v naročju in s svojimi solzami brisal tvoj obraz, sem slišal tam V daljavi glas. da ti poslavljaš se od nas. (sin Janez) ZAHVALA V 74. letu je nepričakovano iz naše sredine odšla naša draga žena, mami, stara mama, tašča, sestra in leta m ŠTEFKA POGAČAR po domače Orlova iz Stahovice Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo naše mame na njeni zadnji poti. Hvaležni smo Franciju Jclcnčiču za vso pomoč v težkih trenutkih. Hvala g. župniku dr. Janezu Juhantu za lepo opravljeno zadnje slovo, stranjskim pevcem in praporščakom. Žalujoči: vsi njeni Julij 2005 Srce tvoje je z.astalo. zvon V slovo ti je zapel, misel na ti hO ostala, spomin za verno bo Uvel. ZAHVALA V 86. letu se je nepričakovano ustavilo srce dragemu očetu FRANCU DROLCU iz Hruševke 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno sosedom za pomoč, prijateljem, znancem, sodelavcem Svilanita za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Lepo se zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Razingerju za opravljen poslovilni obred in sveto mašo, pevcem Krt za zapete pesmi in za zaigrano Tišino. Hvala društvu ZB, DU Kamnik in osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrb za očeta. Hvala vsem, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami in v velikem številu pospremili očetovo zadnjo pot. Žalujoči: vsi njegovi Julij 2005 Kako nuj ti povrnem, zemlja za neizrekljivi občutek da sem t Da sem v sredici kamna, v listu na drevesu, odsvit zvezde, dih v dihu vesolja? Iščem besede zahvale, preproste, vseobsegajoče, ki jih razumejo travu in iivali, iščem besedo, kakršno poloti v usta samo smrt. (Ivan Minattt) ZAHVALA Iz naše sredine je odšel naš dragi ata, stari ata, brat in stric MIRKO JEMEC Iskreno se zahvaljuj emo sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavcem in znancem za izrečena sožalja. darovano cvetje, sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, julij 2005 Bolezen in trpljenje si prestal, v grobu zdaj boš mirno spal. Odšel si tja. kjer ni gorja, kjer Upanje ti večnost da. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je 11. 7. 2005 v 76. letu starosti zapustil dragi ata. stari ata in praded JANEZ ROMŠAK Hribarjev Janko iz l.aniš Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju bolnišnice ORL Ljubljana, osebju bolnišnice Golnik in osebju ZD Kamnik za vso skrb in nego v času njegove bolezni. Prisrčna zahvala gospodu župniku Pavletu Juhantu in gospodu župniku Štefanu Steletu za opravljeno pogrebno mašo. Hvala Tunjiškemu oktetu, gasilcem in g. Valentinu Zobavniku za lepe besede slovesa. Vsi njegovi V naših srcih ti naprej livii, zato pot nas vodi tja, kjer v miru spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami tivi. ZAHVALA V 96. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, svakinja, tašča in teta MARIJA SUSTAR roj. /iilii/nik 1. Velike lasne pri Kamniku Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo radi obiskovali in nam stali ob strani. Hvala osebju ZD Kamnik za zdravniško pomot. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter cerkvenim pevcem za zapete žalostinke. Posebna zahvala Tonetu, Stanetu. Anici in Ivici ter ostalim, ki ste nam bili v veliko pomoč. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in jo pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: vsi njeni Šmarca. avgust 2005 So bolečine, zaradi katerih jočemo. In bolečine, zaradi katerih se ne bomo več nikoli smejali ZAHVALA V 75. letu starosti je odšel naš dragi mož, ata, ded, praded, brat in stric BRANKO ROGLIC Hvaležno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Menine, Kam Bus in Vele. Hvala za izrečena sožalja, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču in g. Ivici za zelo lep govor. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Julij 2005 Spet pomlad se bo vrnila, se na role v vrtu naslonila. Čakala nate bo, veš mama. a tako kot mi, v bolečini bo ostala sama ... ZAHVALA V 76. letu Življenja je za vedno odšla naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča TEREZIJA HRIBOVSEK iz Zgornjega Tuhinja 58 V teh žalostnih trenutkih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter za spoštljivo spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej hvala za pomoč družini Drolc in Berlic, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred ter pevcem in trobentaču za ganljivo lepe pesmi. Hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Zg. Tuhinj. Brezje nad Kamnikom. Kamnik, julij 2005 zunanja maunu« v barvi- nmu HLCICTRIĆNI sranro »nun COLT CZ3. IMEJ VEC. Obrtniška ul. 8, mitsuBISHI COLT. Domžale IMEJ VEČ S 72 16 221, 72 44 234 MrnueisHi Moions C MJzVJflEl l BELE TEHNIKE CENTER Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 www.liiz-karantania.si NAJVEČJA PONUDBA KUHINJ l^TOff^FCTffi SVETOVNEGA PROIZVAJALCA NOVIH ELEMENTOV 3D BREZPLAČNA MONTAŽA IN DOSTAVA RAČUNALNIŠKI IZRIS KUHINJE BOSCH Bela tehnika: BLANCO SIEMENS ^*ARISTON IZKORISTITE EDINSTVENO PRILOŽNOST!!!!! Pulti Kerrok ^y ^ „. Pulti Kaindel po izredno ugodnih cenah Vsi stranski elementi so vodoodporni ODPRTO: od pon.-pet. od 8.-12. ure in 15.30-19.ure sob. od 8.-12. ure (avstrijski proizv.) ob nakupu kuhinj Kamniti pulti ć GRATIS ) GRANIT - ugodne cene ....... ;___;__:__ .__i____r>H Samo še do konca avgusta BON v vrednosti 50.000,00 SIT Velja ob nakupu lesenih delov kuhinj TIDRA In PR.OVENZALE Ljubljanska c. 3/c, Kamnik tel.: 839-47-97 redno zaposlimo prodajalca(ko) Pisne ponudbe do 10. 9. 2005 RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične In pravne osebe rVflBOSd.. Kamnik. Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO I Kamnišk Kamnik, Glavni trg 23, I. nadstropje (zgradba med občinsko hišo in sodiščem) ^01/83 91 311 041/662 450 e-mail: sasa.me.jae(S siol.net m j. „ Srednješolski programi poklicnega. i ■ i strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja za poklice: ■ VZGOJITELJ/ICA PREDSODKIH oL~J OTROK EKONOMSKI TEHNIK ljudsku 1 'ni verza (4 leta ali 2 leti - PTI) Skofja l.oku TURISTIČNI TEHNIK Pmlluhnik hi PRODAJALEC 4220 Škofje 1 oka BOLNIČAR - NEGOVALEC tel.: (M/506 13 00 ADMINISTRATOR l;i\: (M/512 08 88 www.ln-skofJolofca.8l Vpisni pogoj za program PTI je končana šola za prodajalca ali administratorja, za ostale programe končana OŠ ali nedokončana katerakoli tri- ali štiriletna šola. K vpisu vabimo tudi vse, ki se želijo prekvalificirati v zgoraj navedene poklice. Prekvalifikacija v poklic prodajalec traja samo eno leto. Program za pridobitev NPK SOCIALNI OSKRBOVALEC NA DOMU Prijave in informacije - telefon: 04/506-1.3-60 www.lu-skofjalokn.si Gradnja novih stanovanj in lokalov ob Ljubljanski cesti - stanovanja velikosti od 45 do 82 m2 P0SL0VM0 STANOVANISKA OBIEKTA V DUPLICI PRI KAMNIKU it tm wi "m i, lnfontMKl}e In prodnjat \m.ml) Llz,N2ENIR,NGdd-Vumikova 2, LJubljana, ^10^ tet.: 01 234 40 62, www.liz-lnzonlrIng.sl LIZ INZENIfHNG d.d., Vurnlkova >. i luNjarm k-C TA EUaA Inženiring do«. '■" M*«nl trg 8, LJubljana T€ H€D€LJ€ S€ N£ SPLAČA PR£ŠPRiCA T i! Odlično, dobili ste minus - in to še pred začetkom šole! A verjamemo, da vas bo ta minus razveselil, saj vam bo prav gotovo omilil stroške zadnjih poletnih nakupov. V nedeljo, 28. avgusta, boste namreč v vseh odprtih prodajalnah Skupine Mercator* in v prodajalnah izbranih partnerjev v Mercator Centrih lahko izkoristili 10-odstotni popust na vrednost nakupov iz vseh programov. Vabljeni na sproščen nedeljski nakup! * Popuwti ne veljajo v Meicotorjevih transi/nlh prodajalnah fy To nedeljo, -Mercator 2g gvgusta 2Q05 Mercator najboljši sosed sam SAM d.o.o. Preserska cesta 1,1235 Radomlje Tel.: 01 7298 800. Faks: 01 7298 814 e-mail: info@sam.si. www.sam.si Poiščite najnovejši akcijski katalog na prodajnih mestih in izberite nekaj za vaš dom. "D topel o m skupina Za male in velike mojstre. "Dtopdom VINTEFMPORT t*~CjLt*a Al* j topcikcijci 27.8. do 24.9.2005 * PRODAJNA MESTA: Prodajalna SAM JARŠE, tel.: 01 7298 800 • Prodajalna SAM STRANJE, tel.: 01 17'•