60 1k 1J A 1J1 IC PRhviURSKI DNEVNIK Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 170 (10.690) TRST, četrtek, 24. julija 1980 PBIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OB RAZLIČNIH TOLMAČENJIH PRIČEVANJA «SKESANEGA» TERORISTA O VLOGI MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA V PARLAMENTU ZAČETEK RAZPRAVE 0 AFERI COSSIGA - DONAT CATTIN Včeraj sta poročala Jannelli (PSI), ki je predlagal arhiviranje primera in Violante (KPI), ki je zahteval dodatno preiskavo RIM — Predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti je jutranjo sejo zbornic parlamenta prekinila po komaj nekaj minutah, ki so ji bde potrebne, da je seznanila poslance in senatorje, da ji je torinsko sodstvo 14. t.m., to je tri dni potem, ko je bila parlamentarna Preiskovalna komisija o «aferi Cossiga - Donat Cattin* zaključila svoje delo, izročilo nove dokumente, ki bi mogli zadevati vprašanje. Zato Jim je dala čas do 17. ure, da pre- » ■’ UUI** ''•m * *■ u*vl u“ r**v berejo in proučijo novo dokumenta-c*3°, ki so jo razmnožili in razdelili Vsem članom parlamenta. dre v bistvu za pričevanje dru-*ega skesanega domnevnega terorista, 24-letnega študenta arhitekture Paola Salvija, bivšega pripad-n'ka skupine «Lotta continua* in po-*ne.1e pripadnika oboroženih skupin, m so ga aretirali karabinjerji (toda *AC>> trdi, da se je sam predal na bmji med Francijo in Italijo). Po oalvijevih izjavah naj bi Marco Do-Cattin, sin bivšega namestnika mjnika KD Carla, izvedel šele 7. bjm.ia letos v Rimu, da ga varnostih organi iščejo in je nato zbežal ® prijateljico Mario Cristino Scan-oalo v Pariz. Šel, tedaj naj bi bil ™arco tudi izvedel, da ie bil nje-Pov bivši sošolec in družinski pri- ^telj Roberto Sandalo (ki so ga oaie klicali «noreo») začel «odpirati °ušo» pred preiskovalci. Salvi v svojih pričevanjih baje sploh ne omenja morebitnih --------- bmd pobeglim Marcom in vplivnim Ppotom ah drugimi zastopniki o-blasti. To naj bi pomenilo, po mnenju zagovornikov neoprečnosti ravnanja predsednika vlade, da ni Cossiga kriv niti izdajanja javne tajnosti niti nudenja (pa čeprav posredne in nenamerne), pomoči domnevnemu teroristu Marcu Donat Cattinu, ko je odgovarjal na zaskrbljena vprašanja očeta. Saj Marco ni zbežal po tem razgovoru, trdijo, ampak mnogo pozneje, ko je iz tiska izvedel, da ga policija išče. Niso pa vsi tega mnenja. Pozno popoldne se je torej začelo pravo zasedanje s posegoma poročevalcev Jannellija (PSI) in Vio-lanteja (KPI), ki sta zastopala stališče večine, oziroma manjšine parlamentarne preiskovalne komisije Ta je bila, kot je znano, sklenila z minimalno razliko glasov arhivirati zadevo, ki je prešla v pristojnost parlamenta po zbiranju podpisov. Jannelli je ponovil, da nimajo obtožbe o domnevnih Cossigovih odgovornostih glede izdajanja jav nih tajnosti ali podpiranja kaznivih dejanj nobene osnove in da je treba zato potrditi arhiviranje. Obravnaval je zlasti lik Roberta Sandala, (čigar pričevanje obtožuje predsednika vlade), ki ga je označil za neverodostojno pričo. Violante pa je imel poseg, za katerega je vladalo veliko zanimanje, in ga je zaključil s pozivom predsedniku vlade, naj sam pristane na dodatno preiskavo v parlamentarni komisiji, da se afera razčisti do kraja, da se bo mogel parlament izraziti z veliko večino, ne pa z razdorom. Ponovil je potrebo po proučitvi zapisnikov z zasliševanj skesanega terorista Pecija in je i-zrazil prepričanje (po poklicu je senator KPI sodnik), da nove Sal-vijeve izjave ne razbremenjujejo Cossige. Nič pa ne kaže, da bi Cossiga nameraval tak poziv sprejeti, ker je že povedal, da ne bo sprejel nobenih kompromisov in da želi, da se zadeva čimprej zaključi. Hrabrijo ga izrazi solidarnosti tajnika PSI Craxija, ki je včeraj ponovil prepričanje v njegovo nedolžnost, poleg republikancev pa tudi tajnika PSDI Longa, tako da so komunisti precej osamljeni v svoji zahtevi po nadaljevanju preiskave v komisiji. Obe skupščini parlamenta bosta na skupnih sejah nadaljevali razprvo najmnj do nedelje, najbolj verjetni izid bo pa po splošnih ocenah potrditev arhiviranja. R. G. OGORČENJE ZARADI TEPTANJA DEMOKRACIJE SZDL Jugoslavije obsoja državni udar v Boliviji Cre za hud udarec celotnemu procesu demokratizacije v Južni Ameriki Dvorana v palači Montecitorio med včerajšnjim skupnim zasedanjem obeh vej parlamenta (Telefoto AP) BEOGRAD — Ob vojaškem udaru v Boliviji je zvezna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije objavila sporočilo, ki poudarja, da ta organizacija v i-menu večmili,jonskega članstva — delovnih ljudi in občanov vseh narodov in narodnosti Jugoslavije — odločno obsoja akcijo, s katero je vojaška hunta izvedla udar in tako zaustavila demokratični proces v tej južnoameriški državi. Vojaški udar v Boliviji, poudarja sporočilo, pomeni hud udarec ne le težnjam bolivijskega ljudstva in njegovih demokratičnih sil, temveč celotnemu procesu demokratizacije v Južni Ameriki. Novice o likvidiranju borcev za glede na njihove I nasilju in 1 I demokracijo iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiinMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiitiiniiiiiiimiiiiiiMiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitmimiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiii OR R0BURA1PRA VE 0 PRIMERU DONA T CA TTIN Šele sedaj znana imena aretiranih teroristov TURIN — Policija in karabd-nJerji so v teku protiteroristične akcije aretirali 4. julija po nalogu preiskovalnih sodnikov vsega skupaj 27 domnevnih teroristov, ki so pripadali organizaciji »Pri-m“ linea» in »Bojnim proletar- skim obhodnicarm («Ronde prole-tarie»), v skupini je tudi sedem ^b, ki so jih aretirali v Parizu. Imena večine aretiranih so bi-13 že znana prej. Policijski in Preiskovalni organi niso sporočili m imen treh aretiranih in sicer zaradi splošnih razlogov zaščite uspešnosti nadaljnje preiskave, a tudi zato, ker je bil eden od o-sumijencev zapleten v zadevo Marco Donat Cattin, o kateri razpravlja sedaj italijanski parla1 meni. Gre za študenta arhitekture Paola Salvija (v višji srednji šoli je študiral skupaj s sinom bišega podtajnika italijanske KD) ter se je odlikoval po svoji zavzetosti v političnem delovanju. O-stala dva sta 24-letni delavec -študent Alberto Bodriti, ki je bil vpisan na fakulteto arhitekture in 24-letni Pasqualino Fico, študent akademije za umetnost. Zdi se, da se ta dva nista udeležila kakih pomembnejših akcij. RIM — Carinski uslužbenci, ki pripadajo avtonomnim sindikatom, so začeli včeraj protestno akcijo, ki se bo končala v soboto. Prekinitev nadurnega dela in službe izven u-radov bo zlasti prizadela mednarodni tovorni promet. na obmejnih prehodih. OBRAVNAVA V CATANZARU Zahteva po obnovitvi dokaznega postopka CATANZARO — Obravnava druge stopnje na prizivnem porotnem sodišču v Catanzaru proti Fredi, Venturi in bivšemu agentu SID Giannettiniju je že pri 15. zasedanju, toda ne ve se še, če bodo dokazni postopek obnovili. Zagovornik zasebne stranke Azzariti Bova je zahteval delno obnovo postopka v zvezi z okoliščinami, ki se tičejo sklicevanja na vojaško politično tajnost, s katero so zaščitili Giannetti-nija. Azzariti je še zahteval ponovno zaslišanje političnih in vojaških osebnosti (Andreotti, Tanassi in drugi) ter še nekaterih drugih prič, ki jih niso zaslišali na obravnavi prve stopnje. Odvetnik bo danes obrazložil svojo zahtevo. NA IZREDNEM ZASEDANJU GENERALNE SKUPŠČINE OZN V NEW Y0RKU SPLOŠNA OBSODBA IZRAELSKI POLITIKE DO PALESTINCEV NA ZASEDENIH OZEMLJIH Bližnjievzhodno krizo lahko odpravi le uresničitev neodtujljivih pravic palestinskega ljudstva do samoodločbe in lastne države NEW YORK — Prvi dan izrednega zasedanja generalne skupščine OZN o palestinskem vprašanju je v razpravo poseglo štirinajst govornikov, ki so brez izjeme obsodili izraelsko agresivno politiko in njegovo nasprotovanje reševanju najosnovnejših pravic palestinskega ljudstva. Ton vsej razpravi je dal predsednik generalne skupščine Šalim A. Šalim, ki je med drugim dejal, da je palestinsko vprašanje ključni problem bližnjevzhodne krize, njeno «nereševanje» pa predstavlja grožnjo svetovnemu miru. Najbolj iz- Sodišče bo potem sklepalo o morebitni zaključitvi te faze procesa ter o dločitvi obravnave na jesen. Včeraj so porotniki zasliševali Gian-nettinija. Najbolj črpen pa je bil poseg predstavnika PLO Faruka Kadumija, ki je med drugim dejal, «da je sedanje izredno zasedanje upor generalne skupščine proti orožju veta, ki ga ZDA trmasto uporabljajo, da bi onemogočile palestinskemu ljudstvu neodtujljivo pravico do samoodločbe in neodvisne države*. Generalni sekretar islamske konference Habib Šati je zahteval, da je treba ZDA opomniti na njihovo odgovornost za varnost v svetu in na njihovo politiko do arabskih držav. Indijski zunanji minister Narasima Rao pa je izjavil, da «sporazum v Čamp Davidu ni rešil palestinskega vprašanja, predvsem ker ni vključil PLO kot ravnopravnega sogovornika*. Soglasne ocene vzrokov bližnjevzhodne krize so se ponovile tudi na včerajšnji razpravi razen redkih Delegacija SFRJ končala obisk v Zimbabveju SALISBURY — Jugoslovanska dr-. vuo-gospodarska delegacija, ki jo ea obisku v Zimbabveju vodil ^Jan zveznega izvršnega sveta Vuko k^čgaševič je včeraj končala urad-*" obisk v tej državi. V Salisburyju P°udarjajo, da je bil obisk, kot tudi Pogovori naših predstavnikov s predstavniki vlade Zimbabveja in gospo-~3rstva te države zelo uspešen in r° Prispeval k nadaljnjemu razvoji odnosov med državama. Vuko 1Jragaševie se je med obiskom sešel Judi s predsednikom vlade Muga-P?Jem ter več ministri in člani ka-"toeta. V vseh omenjenih pogovorih izrazili obojestransko željo po Poglobitvi stikov in pri tem še po-*et>ej poudarili zelo ugodne mož-Uosti razvoja sodelovanja na po-^ju blagovne menjave, gospodar-ftva in strokovnega usposabljanja JUKfrov ter možnosti vzpostavitve lrw\istrijske kooperacije ter skup-nih vlaganj, (dd) Slabo vreme v Jugoslaviji izjem, med katerimi je izstopal predstavnik Izraela Yehuda Blum, ki je trmasto vztrajal, da je sklicanje izrednega zasedanja »nezakonito* in «ovira na poti miru na Bližnjem vzhodu, ki so jo začrtale ZDA*. Washington pa je svoje nasprotovanje sedanjemu zasedanju izrazil že z dejstvom, da se razprave na udeležuje šef ameriške diplomacije pri OZN Donald Me Henry temveč njegov podrejeni fukcionar. In prav Washington je poleg Tel Aviva deležen najhujših kritik. Carterjeva administracija skuša tudi v tem primeru vso zadevo zavlačevati, saj se ne sme zameriti židovskim volivcem, ki bi lahko negativno vplivali na izid novembrskih predsedniških volitev. Carterjeve zadrege se v Tel Avi-vu dobro zavedajo, zato skušajo od ZDA pred novembrskimi volitvami iztržiti največ. Predvsem je tu problem statusa Jeruzalema, ki ga bodo Izraelci proglasili «za eno, nedeljivo in večno prestolnico Izraela.* Tel A vi v prav tako vztraja pri svoji razlagi «avtonomije» za zasedena arabska ozemlja in nadaljuje s svojimi ustrahovalnimi metodami. Včeraj so pred ameriškim veleposlaništvom V Tel Avivu izbruhnili neredi, ko je na stotine žensk, manifestiralo pred veleposlaništvom v podporo 75 palestinskih jetnikov, ki že deseti dan nadaljujejo z gladovno stavko zaradi nečloveških pogojev v izraelskih zaporih. Umrl je namreč eden od stavkajočih, mirna manifestacija se je spremenila v bučni protest, kar je izrabila izraelska soldateska, da je ženske grobo razpršila. Stavke v Turčiji . Vršac — Veter in močno deževja v južnem Banatu že tretji dan Pupulnoma onemogoča tamkajšnjim Kmetovalcem, da bi pospravili pri-u®lek. Najbolj kritično je v kmetskem kombinatu Vršački ritovi, kjer velja še vedno sklep o izred-uem stanju zaradi preobilnih pa-ufJun. Na poljih tega kombinata je ^talo v vodi in blatu več deset Kombajnov, marsikje pa je pšeni-a Popolnoma uničena. Od skupaj ^500 ha posejanih s pšenico in ječ-ju^uom na tem območju so do zdaj TOzeli več kot 60 odstotkov površin. udoben položaj, kot je na žitnih Poljih je tudi na poljih, kjer je za-Kjena lucerna. Kmetijski strokov-ujaki poudarjajo, da bodo letos pro-fvedlj namesto načrtovanih 3.300 agonov le približno 1.800, kar bo Pn za delo ne le sam kombinat in ^Poslene v kombinatu, temveč tu-i precejšnji del gospodarskega tr-(dd) Demokristjanski voditelji včeraj v parlamentu: od leve Cossiga, Zaccagnini, Piccoli in Zamberletti (AP) kali. ANKARA — Delavci, ki so vpisani v turško konfederacijo naprednih delavskih sindikatov »DISK* so včeraj stavkali zaradi umora predsednika sindikata kovinarjev in nekdanjega predsednika »DISK*, Kemala Turklerja. Turklerja so u-bili teroristi predvčerajšnjim v Istanbulu. V Ankari niso delovali ne javni prevoz ne občinske službe, osem bank 'je bilo zaprtih in skoraj v celi deželi so delavci ves dan stav- Izbruh St. Helensa in letošnje muhasto vreme VANCOUVER — Včeraj ponoči je vulkan St. Helens v zvezni državi Washington ponovno bruhal. Po pričevanju očividcev se je oblak pepela raztegnil za 150 kilometrov daleč, ni znano še, če je izbruh povzročil gmotno škodo ali celo človeške žrtve. Sicer v zadnjih dneh so ameriški seizmologi zaznali lažje zemeljske tresljaje, ki pa, kot so sami izjavili, ne bi smeli predstavljati nikakršne nevarnosti, za ponovni izbruh. Kot znano je vulkan St. Helens prvič nenadoma bruhal 18. maja letos in s svojo silo «obglavil» vrh kar za 400 metrov ter povzročil razdejanje več sto kilometrov naokrog. Pri naravni katastrofi je tedaj izgubilo življenje 24 oseb, 50 pa še danes pogrešajo. Pojava v washingto->ski zvezni državi ne proučujejo le seizmologi, temveč tudi svetovno znani vremenoslovci in astrologi, ki po zadnjih ugotovitvah celo trdijo, da je bruhanje izpred dveh mesečev povzročilo bistvene meteorološke spremembe nad vso zemeljsko oblo. Tu naj bi bila torej razlaga, da vse vremenske napovedi za letošnje poletje o ustaljenem zmernem vremenu, ne držijo. Tako je že več kot mesec dni nad vso Evropo nepričakovan val slabega vremena, v vzhodnih in južnih predelih Združenih držav pa prav tako nepričakovana suša in smrtonosna toplota. Glavni ^krivec» za to nestanovitnost so ogromne količine pepelnatega prahu, ki je skupaj z lavo in kamenjem izbruhnil iz vulkana St. Helens in ki se je ustalil v stratosferi, v višini približno 14 kilometrov. Mnenja strokovnjakov so si sicer deljena. Nekaj resnice pa že bo, saj bo oktobra meseca v Marglandu (ZDA) večdnevni simpozij, na katerem bodo znanstveniki predstavili izsledke raziskav o atmosferskih pogojih v ZDA, na Japonskem in v Evropi. Srečanja se bo med drugimi udeležil tudi znani italijanski fizik Visconti, ki pa gleda na te izjave skeptično: «Res je, da smo tudi v italijanski stratosferi zaznali delce prahu vulkanskegu izvora, rte moremo pa zagotavljati, da prav ti vplivajo na muhasto vreme, ki je ta mestic po vsej naši državi». Drugačnega mnenja je svetovno znani angleški vremenoslovec Hubert Lamb, ki nepreklicno trdi, da prav ta pepel, ki leti nad našimi glavami, povzroča muhasto vreme. Dejstvo pa ostaja: tako mrzlega vremena, kot je bilo v preteklih dneh po vseh Alpah z znatnimi snežnimi zameti, v tem stoletju še nismo imeli. Zanimivi bodo izsledki, ki bodo prišli na dan po oktobrskem simpoziju. Do takrat pa lahko samo upamo, da je bilo včerajšnje bruhanje vulkana St. Helens res zadnje, sicer se še dolgo ne bomo mogli zanesti rui dolgoročna pred videvanja vremenoslovcev. MOSKVA — Sovjetska zveza je včeraj izstrelila vesoljsko ladjo Sojuz 37 z dvema kozmonavtoma, V. Gorbatkom in Vietnamcem Pham Tuanom. To je prvi predstavnik držav tretjega sveta, ki je poletel v vesolje. Predstavnik PLO Kadumi (levo) med včerajšnjim zasedanjem generalne skupščine OZN (Telefoto AP) idejne opredelitve so resen izziv mednarodni demokratični javnosti, ki bo nudila vso možno podporo in pomoč bolivijskemu ljudstvu v njegovem boju proti diktaturi in terorju za demokratično ureditev ter za mimo in svobodno življenje in razvoj. Jugoslovanski narodi bodo vedno podpirali bolivijsko ljudstvo v boju za obnovitev demokratične ureditve in za svobodno izbiro notranjega razvoja te države, poudarja sporočilo zvezne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, (dd) Italijanska vlada obsoja vojaški puč v Boliviji RIM — V zvezi z državnim udarom v Boliviji in z nasiljem, ki mu je sledilo, je italijanska vlada sjio-ročila, da ostro obsoja te dogodke ter je poudarila, da so ti povzročili v italijanskem javnem mnenju veliko vznemirjenje zaradi kršitev človečanskih pravic v latinskoameriški državi. Italijanska vlada je zahtevala, kot sporoča zunanje ministrstvo, naj predsednik «deveterice» skliče nujno posvetovalno sejo, na kateri naj bi razpravljali o ukrepih, ki bi jih marala EGS sprejeti, da bi tako izpričala svojo solidarnost z bolivijskim ljudstvom. Posvetovanje ima tudi konkreten pomen, ker je Bolivija članica Andskega pakta s katerim je »deveterica* navezala posebne stike. To posvetovanje je bilo predvčerajšnjim. Na njem so sklenili naj predsedstvo obsodi v imenu članic vojaški puč v Boliviji. EGS je medtem že prekinila predvidena pogajanja z Bolivijo, ki zadevajo pogodbo o tekstilih. Vrhovec ho v kratkem obiskal Poljsko BEOGRAD — Zvezni sekretar za .zunanje zadeve Josip Vrhovec bo v kratkem odpotoval na uradni in prijateljski obisk v ljudsko republiko Poljsko. Josip Vrhovec se bo v tej državi mudil na povabilo poljskega zunanjega ministra Emila Vojtašeka. (dd) KARADJORDJEVO - V petek bodo pri Karadjordjevu pričeli črpati iz prvega naftnega ležišča, ki ga je jugoslovanska družba »Nafta - gas* odkrila v okolici Novega Sada. PRED SESTANKOM ORGANIZACIJE AMERIŠKIH DRŽAV V BOLIVIJI SO SE RAZVNELI BOJI Politični in sindikalni voditelji pozivajo na odpor LA PAZ — V Boliviji vlada še vedno velika napetost. Medtem ko so se predvčerajšnjim spopadi nekoliko polegli (pučistična vojska je menda izkoristila relativno premirje, da bi okrepila svoje položaje), so se včeraj boji pono”no razvneli. Vojaški oddelki so izvedli vrsto napadov, tudi s tanki in topovi na delavska predmestja ter še posebej na predmestne »bidonville* (barakarska naselja na obronkih hribov, ki obkrožajo La Paz), še hujši boji pa so se razvneli v rudarskih središčih Oruro in Potosi, jugovzhodno od glavnega mesta. Govori da nekaj tisečev pripadnikov indijanskih ple- V Bonnu je kakih 50 Bolivijcev zasedlo in potem zapustilo bolivijsko veleposlaništvo. 12 Bolivijcev izvaja že tri dni gladovno stavko v prostorih bolivijske misije pri OZN. Predstavnik misije je odstopil svojega položaja. Pozneje se je zvedelo, da je francoska policija mirno izgnala demonstrante iz bolivijskega veleposlaništva v Parizu. Zahodnonem-ški »mladi socialisti* zahtevajo, naj bonska vlada bojkotira bolivijsko junto. men prihaja na rudarska področja, da bi pomagali rudarjem. Splošna stavka, ki so jo proglasili sindikati (Bolivijska delavska centrala) je skoraj popolnoma ohromila življenje v La Pazu. Trgovine in javni lokali so zaprti, ponoči je v veljavi policijska ura. Zgodilo se je celo, da so vojaki streljali na časnikarje. ki so ponoči odprli okna v svojih stanovanjih. Stadion in zapori v La Pazu so polni ujetnikov. Menijo, da je vojaška junta v zadnjih dneh priprla nekaj tisoč ljudi, resničnih ali domnevnih nasprotnikov režima. Vojaška sodišča izrekajo smrt-obsodbe po naglem postopku brez vsakršnega jamstva za obtožence. Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim je bil prisiljen, da zahteva od bolivijskih oblasti, naj ne ubijajo ljudi brez zakonitih postopkov. Z izjemo sindikalnega voditelja Lechina, ki so ga vojaške oblasti aretirale in prisilile, da je govoril na televiziji, drugi voditelji, politični in sindikalni, napovedujejo nadaljevanje boja proti, puči-stom. Med njimi je tudi izvoljeni predsednik Heenan Sdles Zuazo. Bivša začasna predsednica gospa Guedlerjeva je še vedno v vatikanski nunciaturi. Izjavila je, da se želi izseliti v Francijo, kjer živi neka njena hčerka. Doslej še ni nobena vlada na svetu priznala novega režima. Tega nista storili ne Argentina in ne Brazilija, ki imata precej sorodne režime. Bolivijski politični voditelji v begunstvu so celo obtožili Argentino, da je nudila izdatno pomoč upornikom ter jim obljubila visoko finančno pomoč, če bd države Andskega pakta, ZDA, EGS in druge odpovedale svojo pomoč. Argentinska vlada je zavrnila te obtožbe. Države članice Andskega pakta (Ekvador, Peru, Venezuela, Kolumbija in Bolivija) so zahtevale sklicanje za danes nujnega sestanka stalnega sveta Organizacije ameriških držav. Panama pa je predložila sklicanje posvetovalnega sestanka na ministrski ravni. Odpor Bolivijcev v svetu proti junti se nadaljuje. Najbogatejši dan Tafco zagrizenih dvobojev, kot je bil med Palmovo in Sidorovo (na sliki) je bilo včeraj na olimpijskih igrah mnogo. Čeprav je bilo na sporedu mnogo razburljivih športnih bojev v raznih panogah (tako so tudi Italijani imeli v košarki skoraj neverjetno srečo pri uvrstitvi v finalni turnir), pa je celotno dogajanje vendarle že potekalo v esenci» današnjega dne, ko bo prišla na vrsto tudi «kraljica športa». atletika. Sicer pa bo danes m sporedu največ panog na letošnjih igrah. TRŽAŠKI DNEVNIK 0 VARIANTI 25 REGULACIJSKEGA NAČRTA LpT še enkrat pokazala nezmožnost upravljanja Treba je rešiti vprašanje kraških vasi, ki jim obstoječe gradbene omejitve onemogočajo družbeni m gospodarski razvoj Občinski odbor Liste za Trst je na zadnji občinski seji pred poleta dim premorom doživel še en poraz. Prisiljen je bil zaprositi za odložitev glasovanja o varianti 25 splošnega regulacijskega načrta, potem ko so svetovalske skupine v razpravi razkrile vse pomanjkljivosti in netočnosti pravnega in tehničnega značaja, ki so označevale njegove predloge o tako važnem urbanističnem vprašanju. Glasovanje o varianti 25 je bilo odloženo na september, s tein pa je bila tudi odložena rešitev vprašanja, od katerega je neposredno odvisen urbanistični razvoj mesta in okolice, še posebej pa razvoj kraških vasi. Takoj gre pristaviti, da ne gre toliko za problem časa, saj je bila varianta 25 sprejeta že meseca junija leta 1977, dolga birokratska pot pa jo je šele sedaj privedla v občinsko skupščino; v bistvu gre za način upravljanja Liste za Trst, ki ni zmožna dati pozitivnega odgovora na upravičena pričakovanja in zahteve vsega prebivalstva, katerega interese največkrat brani le z besedami. Ni bilo prvič, da je moral občinski odbor umakniti že predložene sklepe, ker so jih svetovalske skupine, včasih le z redkimi izjemami zaveznikov liste, ocenile kot neprimerne, ki bi še zdaleč ne rešili obravnavanih problemov. Jasno je, da ni to nič naučilo mestnih upraviteljev, ki gredo s svojim načinom dela nemoteno po svoji poti. Kam ta pot vodi, pa je že marsikomu povsem jasno. Urbanistična problematika je nedvomno med najbolj občutenimi vprašanji sedanjega časa in zbuja med prebivalstvom veliko pozornost. Med slovensko narodnostno skupnostjo, ki je v tržaški pokrajini najbolj gosto naseljena prav na Krasu, pa so ta vprašanja še posebno občutena: sedanje gradbene omejitve namreč onemogočajo vsakršno obliko družbenega in gospodarskega razvoja kraških vasi, kar je glavni razlog za beg, zlasti mladih ljudi, v mesto. Primeri Kon-tovela, Proseka in Križa, kjer je te skoraj deset let nemogoče zidati kaj novega, so zelo zgovorni: od občinske uprave je zato treba zahtevati, da v pričakovanju na izdelavo podrobnih regulacijskih načrtov za posamezne vasi, ki jih predvideva deželni zakon, izda prehodna gradbena pravila, na osnovi katerih bi bilo mogoče obnavljati te vasi zahodnega Krasa tržaške občine. Prebivalstvo pričakuje odgovor tudi na ta vprašanja, doslej pa ga ni bilo od nikoder. Lista za Trst ima sedaj priložnost; da tudi z dejanji pokaže v kolikšni meri ščiti interese vsega prebivalstva, saj so številni primeri doslej pokazali, in predlagana varianta 25 je bil eden od teh, da se interesom celotne skupnosti predpostavljajo interesi točno določenih družbenih in gospodarskih slojev. Po utemeljenih ugovorih občinskega sveta je sedaj prisiljena poglobiti vrsto pravnih in tehničnih aspektov celotnega urbanističnega vprašanja, čeprav so zastopniki trdovratno zagovarjali svoja stališča. Važnosti vprašanja pa so se le zavedali, če je načelnik svetovalske skupine na predhodnem sestanku med predstavniki strank celo izjavil, da ne izključuje možnosti o odstopu odbora, v kolikor bi občinski svet zavrnil njegove predloge. Tega ni storil, občinski odbor pa je doživel še hujši moralni in politični poraz; doslednost pa ne sodi med vrline Liste za Trst. V PRISTOJNI KOMISIJI POSLANSKE ZBORNICE SPREJETA RESOLUCIJA O INDUSTRIJSKI CONI Resolucija KPI in PSI obvezuje vlado, da bo poiskala alternativne rešitve za lokacijo nove industrijske strukture Skupna industrijska cona, ki jo predvideva osimski sporazum meri Italijo in Jugoslavijo, je bila včeraj v središču razprave na seji komisije za zunanje zadeve pri poslanski zbornici. Razprava se je razvila na podlagi resolucije, ki sta jo predložila komunistična poslanca A. Cuffaro in A. Rubbi. podpi sala pa tudi socialista R. Lombardi in A. Ajello. Resolucija, ki je bila sprejeta kot priporočilo, obvezuje vlado, da «bo prevzela vse notranje ukrepe, potrebne za razvoj produktivnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo v duhu, ki preveva osimski sporuzurm, dalje da bo »prevzela ukrepe, potrebne za uresničitev skupne industrijske cone*, »da bo poiskala alternativne rešitve za lo-kocijo omenjene cone» in »da bo sklepala o ubikaciji nove proizvodne strukture šele po posvetovanju, sodelovanju in pristanku prizadete- ga pribivalstva ter izvoljenih krajevnih uprav*. Tretja obveznost, da bo namreč vlada poiskala alternativno lokacijo za industrijsko cono, se je v izvirnem dokumentu KPI glasila: »da bo vlada nastopila pri jugoslovanski vladi, da bi v prijateljskem duhu sporazumno premestili cono na drugo območje*, vendar je bilo besedilo med razpravo spremenjeno v smislu popravka, ki sta ga predložila socialista Lombardi in Ajello. Poslanec Cuffaro je sinoči izjavil, da pomeni razprava o pristojni komisiji poslanske zbornice pomemben korak naprej za odpravo dvomov in skrbi, ki jih je predvidena lokacija skupne industrijske cone sprožila na Tržaškem. Komunisti se bodo zdaj zavzemali za to, da bi vlada v čim krajšem času poročala parlamentu o uspehu svojih prizadevanj v tej smeri. PO IAKUUCENIH POSVETOVANJIH Z DELEGACIJAMI STRANK Predsednik Carbone bo poročal o pogovorih na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta OBVESTILO Zaradi sobotne vsedržavne stavke Primorski dnevnik v nedeljo ne bo izšel, pač pa bo Izšel v soboto na osmih straneh. Bralce obveščamo, da bomo razne objave, obvestila in podobno sprejemali v petek sa- mo do 12. ure. Po njegovi oceni obstaja široka enotnost pogledov med vsemi demokratičnimi strankami o programu, ki bi ga morala izvajati pokrajinska uprava v prihodnjih petih letih * Težave le pri oblikovanju koalicije Predsednik pokrajin^ z raziskovalnim mandatom, socialist Gian-franco Carbone, je v glavnem zaključil posvetovanja (včeraj se je še enkrat sestal z delegacijo Slovenske skupnosti) za sestavo večine, ki bi pokrajinsko upravo vodila v prihodnjih petih letih. Zaključke, do katerih je prišel, bomo slikali na prihodnji seji pokrajinskega sveta, ki bo v ponedeljek, 28. t.m., ob 18.30. Po Carbonejevih besedah so posvetovanja pokaza’a, da obstajajo skoraj enaki pogledi med krščanskimi demokrati, komunisti, socialdemokrati, Slovensko skupnostjo in socialisti, torej med strankami, ki so mu zaupale raziskovalni mandat, o programu, ki bi ga morala izvajati pokrajinska uprava. Na posvetovanjih je predsednik Carbone tudi ugotovil, da se je razlika, ki je o programu obstajala med Listo za Trst in ostalimi demokratičnimi strankami še pred nekaj meseci, sedaj precej zmanjšala. Po njegovem mnenju so vse stranke pokazale določeno mero razpoložljivosti za iskanje skupnih točk, okrog katerih bi pozneje prišlo do oblikovanja nove večine. Katere so te skupne točke, ki lahko omogočijo sporazum na pokrajini, bo predsednik poročal na ponedeljkovi seji. Precejšnje razli- Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA SKUPŠČINA SE BO REDNO SESTAJALA DO 31. JULIJA ke v pogledih pa obstajajo o vprašanju odbora, oziroma o vprašanju, kdo vse bi lahko vstopil v novi pokrajinski odbor. Zaradi križanih vetov med večinsko stranko LpT ter krščansko demokracijo in komunisti je v sedanjih pogojih nemogoče o-blikovanje vsake večine. Jasno je, da je to vprašanje glavna in osrednja ovira, ki onemogoča sestavo odbora, ki bo po vsej verjetnosti čakalo na odgovor še dolgo časa. Sicer pa imajo sedaj besedo vodstva zainteresiranih strank. Dvostranska kontaktiranja in posvetovanja se še nadaljujejo, saj si stranke prizadevajo rešiti to vprašanje pred poletnim premorom, ker se dobro zavedajo, da je dejavnost pokrajinske uprave dejansko ustavljena že dobre tri mesece. Po Carbonejevih besedah se bodo morale politične sile jasno in javno izreči o namenih in stališčih, ki jih mislijo zagovarjati- v tej-fazi. Jasno se bodo morale tudi izreči, ali mu še naprej zaupajo raziskovalni mandat z namenom, da bi skušal poglobiti zapleteno vprašanje koalicij in nato poročati pokrajinski skupščini; vsekakor pa bodo morale stranke tudi jasno povedati, kako mislijo rešiti celotno vprašanje, še posebej pa, kakšen ustroj mislijo dati novi pokrajinski upravi. Kot rečeno, se bodo posvetovanja med strankami še nadaljevala, kaj več konkretnega pa nam bo pokazala seja pokrajinskega sveta. Kot zanimivost naj še dodamo, da k) bo tudi tokrat vodil komunistični svetovalec Millo, saj ni Carbonejeva izvolitev še pravnomočna; ponedeljkovo sejo pa je sklical dosedanji oredsednik Ghersi, ki je dejansko še vedno pravnomočni predsednik tržaške pokrajinske uprave. Poletni premor bo nato trajal do srede septembra - Svetovalca PSI vložila vprašanje o slovenskih šolskih okrajih Danes razprava o kulturnih dejavnostih Deželna skupščina je na včerajšnji seji sprejela tri nove zakone, med temi zakon o popravku deželnega proračuna za obdobje 1980-82 in letnega proračuna 1980. Pristojni deželni organi so namreč ugotovili, da bo finančni priliv v deželne blagajne letos prekoračil za 23,5 milijarde predvideno vsoto, prav tako pa se bodo povečali tudi izdatki, in sicer za 33,7 milijarde lir. Zakon je bil sprejet z večino glasov: zanj so glasovali svetovalci političnih skupin, ki sestavljajo večino (KD, PSI in PRI), vse druge svetovalske skupine pa so glasovale proti. Sledila je razprava o drugih dveh normah, in sicer o zakonu, ki se nanaša na vpis, v stalež deželnega osebja, delavcev in uradnikov, ki so bili premeščeni k deželni iz raznih drugih uprav, in o zakonu, na podlagi katerega bodo izplačali posebne odškodnine županom na po tresnih območjih, ki so v zvezi z odpravo posledic naravne katastrofe opravili razna izredna dela. Oba zakona sta bila sprejeta z večino glasov. V začetku seje je predsednik skupščine Colli napovedal, da se bo svet — skladno s sklepom ki so ga sprejeli načelniki svetovalskih skupin — redno sestajal do četrtka, 31. julija. Sledil bo poldrugi mesec poletnega premora, prva »jesenska* se- ja skupščine pa bo 19. septembra. Ki (omisije pa se bodo začele sestajati prej, in sicer 9. septembra. Svetovalca Pittoni in Ermano (PSI) sta včeraj v skupščini vložila vprašanje, s katerim se obračata na deželni odbor, da bi zvedela, kaj namerava storiti, da bi pred iztekom mandatne dobe sedanjih okrajnih šolskih svetov (decembra letos) uredili vpiašanje svetov za šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem. Poseg na tem področju je nujen — naglašata predstavnika PSI — da bi se izognili ponovnemu bojkotu volitev za obnovo okrajnih šolskih svetov in torej ponovnemu izrazu nezaupanja slovenskih šolskih dejavnikov v de mokratične inštitucije. Na današnji seji bo deželni svet razpravljal o zakonu, ki določa nova finančna sredstva za razvoj kulturnih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. V zvezi z delovanjem deželnih or ganov naj če zabeležimo, da je Računski dvor odobril obračun deželne uprave za leto 1979. V poročilu, ki ga je dvor priložil dokumentu, je med drugim poudarjeno, da je iz postavk, ki se nanašajo na nove naložbe na potresnem območju, razvidno, da je obnova poškodovanih bivališč in obratov v lanskem letu stekla občutno hitreje kakor poprej. To vliva upanje, pravi na koncu poročilo, da bodo posledice naravne katastrofe odpravljene v predvidenih rokih. Stališče KD o varianti 25 Pokrajinsko vodstvo KD je včeraj izdalo tiskovno poročilo, v katerem obravnava vprašanje variante 25 splošnega regulacijskega načrta, oziroma sklep občinskega sveta, ki je z večino glasov na petkovi seji sklenil odložiti glasovanje o varianti v pričakovanju, da občinski odbor poglobi nekatere pravne in tehnične aspekte predloženega sklepa. Pokrajinsko vodstvo KD poudarja, da je KD že med razpravo izrekla svoje resne pomisleke, zaradi česar je od občinskega odbora zahtevala, da bi sklep o varianti umaknil. Do tega je praktično tudi prišlo, ne po zaslugi občinskega odbora, ampak po zaslugi občinskega sveta V tiskovnem poročilu KD je še llllltllMIlVMIIIIIIIMIIIIHItlf IMHtlltllllK II Milit Hit II liti III Hit 111111111111111111111111111 MII MII lili MMIIHItltlMlinill OD JUTRI DO PONEDELJKA V PREČNIKU FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA Osrednja lučka festivala ho nedeljsko zborovanje, na kate-re»n bosta spregovorila Giuliano Pajctta in Albin Škerk Od jutri do ponedeljka bo v priredbi sekcije KPI za devinsko in nabrežmsko območje festival komunističnega tiska. Festival bo tokrat v Prečniku na lepem prireditvenem prostoru, katerega bo prav gotovo obiskalo veliko ljudi, predvsem sedaj, ko kaže, da je poletje končno prišlo tudi k nam. Letošnji festival komunističnega tiska v Prečniku pa bo še toliko bolj pomemben, saj bo na osrednjem zborovanju v nedeljo ob 19. uri spregovoril tudi G'uliano Pajet-ta, ena izmed vidnih osebnosti italijanske KPI. Poleg Pajette bo v slovenščini spregovorili tudi devin-sko-nabrežinski župan posl. Škerk. Sicer pa se bo festival komunističnega tiska uradno začel jutri ob 17. uri, ko bodo odprli kioske, zvečer pa bo seveda ples ob zvokih narod- nozabavnega ansambla Lojzeta Furlana. V soboto bo tradicionalno tekmovanje v briškoli, najbolj spretni in srečni pa bodo dobili bogate nagrade. Organizatorji niso pozabili niti na kulturni spored, tako da bo že v soboto ob 18.30 gledališka pred stava »Zaffanello* v izvedbi članov Italijanskega centra za gledališko raziskovanje. V nedeljo se bo festival pričel že ob 10. uri z otroškim ex tempore, nadaljeval pa ob 18. uri s koncertom nabrežinske godbe na pihala. Za vse ljubitelje plesa in dobre narodnozabavne glasbe pa bo v večernih urah igral znani slovenski ansambel »Veseli planšarji*. Kot rečeno, se bo festival komunističnega tiska v prredbi krajevne sekcije KPI zaključil v ponedeljek, ko bo za ples igral ansambel Lojze la Furlana. poudarjeno, da morajo sedaj vse stranke pripomoči za primerno rešitev celotnega vprašanja; KD je razpoložljiva za iskanje, z ostalimi političnimi in družbenimi silami in seveda v spoštovanju lastnih avtonomij, rešitve temu vprašanju, ki bi motala privesti do korektnega in uravnovešenega upravljanja našega teritorija. Sestanek v Rimu m«d parlamentarci KD iz naše dežele Deželni tajnik KD Paolo Braida je včeraj v Rimu vodil sestanek, katerega so se" udeležili vsi * stran kini poslanci in senatorji iz naše dežele; sestanka sta se udeležila tudFmarrtestrrifc tajnika Catnpaher in deželni odbornik Biasutti. Bil je sklican, da bi prišlo do tesnejše operativne povezave med krščan-skodemokratskimi parlamentarci in vodstvenimi organi in upravitelji iz naše dežele. Na sestanku so se podrobneje zaustavili o vprašanju obnove potresnega območja, o industrijski dejavnosti v Furlaniji ter o ladjedelstvu v Furlaniji - Julijski krajini. VESELO RAZPOLOŽENJE V ZGONIŠKEM POLETNEM CENTRU Zabava in spodbujanje otroške ustvarjalnosti Ko greš mimo vhodnih vrat šole «1. maj 1945» v Zgoniku, zagledaš velik lepak z raznobarvnim napisom: mi se imamo radi. Čisto spodaj, pod slikami in lepakom, se na travi šopiri visok možic iz lepenke, rdeč zmaj, ki je v zadnjem poletu doživel hujšo nesrečo, ter skupina veselih otrok. In ravno ti otroci se v poletnem centru Pikanogavička počutijo najlepše. Zgoniški poletni center, ki sta ga, kot že lansko le to, priredila tržaška pokrajinska u-prava ter zdravstveni konzorcij, v sodelovanju z zgoniško in nabre-ž.insko občino, se tudi letos bliža koncu. Otroci, ki so tu, skupno z animatorji, preživeli cele tri tedne, se bodo jutri poslovili od prijateljev, ostal pa bo lep spomin na igre in izlete k morju ter na novo vzpostavljene prijateljske vezi. V letošnjem poletnem centru je na- tržaškega Krasa. Italijansko prebivalstvo je namreč zaradi zgodovinskih in socialnih dejavnikov še vedno nepovezano z življenjem vaških skupnosti in ravno mladi so tisti, ki morajo spoznati, da sta sodelovanje in ustvarjalno sožitje edina pot k socialni in kulturni rasti obeh narodnostnih skupnosti. Tudi italijanski poletni center, ki deluje letos prvič v Nabrežini, je naletel na pozitiven odziv prebivalstva, in petdeset otrok se je z dobro voljo in domišljijo vključilo v najrazličnejše dejavnosti. Še enkrat se je tako izkazalo, da so poletna središča dobrodošla tako staršem kot otrokom, ki tu, v stiku z domačim okoljem, dajo du-ška ustvarjalnosti in sklepajo nova spoznanja. Ko bodo v petek za stavice z raznobarvnimi napisi izginile s šolskih poslopij v Zgoniku mreč vsak dan prinesel kaj novega. | in Nabrežini, bo torej vsem žal. Glavno besedo je imela otroška u-stvarjalnost, ki je storže, lepenke, stare cunje in odrabljene vreče spremenila v žive lutke, v slone, v naselja, avtobuse ter vesele, sodob ne kurente, ki so namesto običajnih zvoncev nosili okoli pasu o-drabljene pločevinke. »Tu je lepo, ker lahko delaš vse,* je povedal Roberto, čisto drugače je kot v šoli, celo umažeš se lahko, saj konec koncev roke in majčko lahko pozneje opereš.* Andi-jeva mama pa nam je pripovedovala, kako žalostno je pri njih doma ob sobotah in nedeljah. Sinček, ki vstane vsak dan ob pol osmih, namreč nikakor ne more razumeti, da bo moral ostati doma, saj poletni center ob sobotah in nedeljah ne deluje. V življenje skupnosti so se vključili tudi handikapirani otroci, ki center obiskujejo še posebno radi in se s sovrstniki igrajo, rišejo in ustvarjajo. V poletnem centru Pikanogavička vlada veselje in nihče ne sme biti prikrajšan za smeh in zabavo. Zadnji dnevi poletnega centra pa so za otroke in vzgojitelje najbolj naporni. Na igrišču pred zgoniško osnovno šolo so bile predvčerajšnjim igre z naslovom «Smeh brez meja*, na katerih so sodelovali tudi otroci iz poletnega središča, ki te dni deluje v tržaškem • Dijaškem domu. Tržaški otroci so prispeli v Zgonik že zjutraj, obiskali so trim-stezo v Saležu ter se po kosilu seznanili z udeleženci zgoniškega centra. Prijateljsko so se pomerili v različnih igrah, ki pa niso imele pravega zmagovalca. Nagrad je bilo namreč dovolj za vse in popoldan je tako minil v veselem in pisanem razpoloženju. Včeraj pa so se zgoniški otroci z igrami in petjem poslovili tudi od italijanskih prijateljev, ki .so . gostje poletnega središča v Nabrežini. Stiki med italijanskim in slovenskim centrom, ki so..bili. v- teh tednih precej pogosti, so težili predvsem po zbližanju otrok obeh narodnosti, ki živijo na tem predelu Starši, otroci in vzgojitelji, pa se bodo še zadnjič srečali na zaključnem prazniku ter dočakali v prijetnem vzdušju zaključek letošnjih poletnih centrov. sp Nasmejani otroci med Igranjem r poletnem centru niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifMiiiiiMiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM IZROČIL MU GA JE PREDSEDNIK PERT1NI Pepiju Malalanu od Banov priznanje «Mojster dela» OBVESTILO SDGZ Vabimo tiste člane, ki so presegali do dne 3. julija 1980 nad 500 litrov zaloge višjealkoholnih pijač, da se zglasijo najkasneje do 28. julija 1980 v naših uradih za nujna sporočila. Malalan je zaposlen v delavnici Vidaii, ki izdeluje hidravlične škripce za ladje in naprave za sušenje moke Pred časom je bil nagrajen z odličjem «Mojstra dela* Pepi Malalan od Banov (št. 75). To visoko odlikovanje, ki mu je podelil predsednik republike, je posredno tudi priznanje vsej naši slovenski skupnosti, posebno pa našim delavcem. V prvi vrsti na je to seveda priznanje za dolgoletno, plodno in vestno delo našega rojaka od Banov. Pepi se je zaposlil s štirinajstim letom, in sicer leta 1938. Tedaj si zelo težko dobil poklic, poleg tega pa je bilo delo takrat veliko bolj naporno in slabše plačano kot danes. V delavnici Vidaii v Ul. del Ronco, je Pepi delal od leta 1938 do 1943, ko so ga poklicali k italijanski mornarici. Najprej je šel v Pulj, nato pa v Ancono in Brescio, odkoder se je po kapitulaciji Italije vrnil domov. Do meseca maja 1944 se je zopet zaposlil v delavnici Vidaii, nakar se je vključil v partizane. Boril se je najprej v Južnoprimorskem odredu, nato pa v Bazoviški brigadi.'kjer je bil mitraljezec. Konec vojne je dočakal z borci Gradnikove brigade. Po osvoboditvi so ga~TKT3tali v Novo mesto in sicer v Inženirski bataljon, kjer je ostal do septembra 1945. Ko je prišel domov se je zopet zaposlil pri prejšnjem delodajalcu, kjer dela še danes. V delavnici Vidaii so izdelali že vsemogoče naprave, danes pa so specializirani v izdelovanju posebnih hidravličnih škripcev za ladje in pa naprav, ki sušijo moko. Naj povemo, da so izdelali tudi vrtljivi ■llllll•lllll•ll•llllll•ltllltlllllllM•lllllltllHlllltltllltllMlllllllltlHIIIIIIII•tHI«||H|||||IIHII•IIIIIIIIHII•tllltlllltlllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIII•ll«ltl■ltlllllllHllllltl|IIIIIIIJMIIIIIIln Čudno tolmačenje pravit manjšine Tržaška občinska uprava si je izmislila novo teorijo o preštevanju Slovencev V dneh upravnih volitev je na volišču pri Judovcu, ki mu Tržačani po novem pravijo Altura, prišlo do incidenta. Skrutinatorka Marta Ivašič je namreč protestirala, ker na volišču ni bil razobešen lepak s slovenskim besedilom volilnih navodil. Predsednik volišča je zaprosil za pojasnilo tržaško občinsko u-pravo, s slednje pa so tedaj po telefonu dali vedeti, da Slovenci na tem področju nimajo pravice do lepakov v materinem jeziku. Zadevo so kmalu zatem sprožili pred tržaškim občinskim svetom komunistični svetovalci Marta Ivašič, Ugo Poli, Stojan Spetič in Ravel Kodrič. Te dni so prejeli pismen odgovor, ki utemeljuje stališča tr- V ZADNJIH 12 MESECIH Življenjski stroški narastli za 23,5 % Statistični urad tržaške občine je objavil podatke o gibanju življenjskih stroškov na našem območju v preteklem juniju. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da se je življenje v juniju podražilo le za 0,9% v primeri z majem, primerjava z junijem lanskega leta pa kaže, da so se življenjski stroški v zadnjih dvanajstih mesecih dvignili '-ar za 23,5%. Posamezne postavke, na podlagi katerih se izračuna gibanje življenjskih stroškov, so od junija lani do junija letos doživele naslednji porast: prehrana plus 14,1%, oblačil? +26,5%, električna energija, plin in gorivo + 60,0%, strošk za stanovanje +29,6% in razni drugi stroški -i 28,0%. žaške občinske uprave do problema dvojezičnosti. Odbornik Alfieri Seri pojasnjuje v svojem pismu, da italijanska zakonodaja ne predvideva prevoda v «tuje jezike» na voliščih. Očitno je torej, da je za tržaško občinsko u-pravo slovenščina tuj jezik, kot kaka culukafrščina. Takoj zatem pa občinski upravitelj dodaja, da je tržaška prefektura kljub temu poslala tržaški občini določeno omejeno število slovenskih plakatov, ki naj bi jih razo- besili po voliščih. Tržaška občinska uprava je povsem samovoljno sklenila, da bo slovenske lepake nalepila v voliščih, kjer Slovenska skupnost prejema vsaj 5 odstotkov glasov. To velja, po mnenju tržaške občinske uprave tudi pri Altu-ri, kjer naj bi SSk prejela 7 glasov od skupno 283. Do tod odgovor tržaške občinske uprave. Naj mimogrede navedemo, da nikjer — ne londonski, ne osimski sporazum — ne predvidevata, da se pravica do slovenskega lepaka meri po glasovih ene same, pa čeprav slovenske stranke. Primer Judovca nam namreč pove samo to, da Slovenci tega področja, kjer glasujejo tudi volivci s spodnjega dela Rovt in Rožminovca, ne glasujejo vsi za SSk in oddajajo pač svoje glasove tudi drugim strankam, ki tradicionalno uživajo podporo in zaupanje slovenske manjšine. Samovolja tržaške občinske uprave pa dokazuje, kako malo ji je mar za pravice naše manjšine, saj je iz trte izvila norma o preštevanju glasov. Predvsem ugotavljamo, da je prefektura naročila občini, naj nalepi slovenske lepake v predmestjih m okolici. Občinska uprava tega ni storila in si pri tem izmislila novo teorijo. Pri tem pa je bila še bolj papeška kot papež, saj je prefektu- ra že storila krivico, ko si je domišljala, da živimo Slovenci samo v okolici, tržaška občinska uprava pa je šla tudi preko tega in nam začela kratiti pravice tudi tam, kjer nam jih prefektura priznava. V zvezi s položajem v miljski ladjedelnici Telegram tržaških parlamentarcev ministru za delo Tržaški parlamentarci Gruber Bencova, Cuffaro, Gerbec in Tom-besi so poslali ministru za delo Fo-schiju brzojavko, v kateri ga opo zarjajo na položaj delavcev miljske ladjedelnice Alto Adriatico. ki že dva meseca ne prejemajo plače, in ga pozivajo, naj sproži vse ukrepe, da bo lahko začela delovati dopol nilna blagajna. • Predsednik deželnega odbora Co-melli je včeraj sprejel novega poveljnika petega področja javne varnosti pulk. Luigija Zancanello. Pozneje je visokega vojaškega predstavnika sprejel tudi predsednik deželnega sveta Colli. IIIIIIMMMMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMItlllllllllllllllMmilUllimMIIIIMIIIIIIIMMIMIIMIIIIMIIIIMIIIIIIIIIItnillMM Kampiranje vedno dražje Ljudje vedno raje preživljajo počitnice v šotoru ali pa v prikolici v številnih kampih, ki jih je povsod na pretek, saj se tako bliže spoznavajo z naravo in lahko bi rekli, da preživijo nekai svojega časa bolj pustolovsko, daleč od vsakda njega življenja v kakem uradu ali pa med pustimi zidovi stanovanja. V tem letnem času pa ugotavljajo, da se je prej še kar poceni kam piranje znatno podražilo in je sred nja cena, ki jo mora odšteti šliri-članska družina, okoli 12.000 lir na dan. V ceni pa ni všteta hrana in ponekod je treba plačati še dodatek za toplo vodo. Na italijanski obali se je problem cen in preživljanja v kampih znatno poslabšal, ker je že precej časa prepovedano prosto kampiranje, saj se obalne občine ne potrudijo, da bi primerno opremile prosto) e. Seveda se cene najbolj dvignejo v turističnih krajih, medtem ko so kampi v bližini mest za povprečno denarnico še kar dostopni. Tržačani razpolagaj i z osmimi kampi, in sicer s tremi v območju Devina in Nabrežine (Imperial, Mare Pineta in Alle Rose), dvema v repentabrskem območju (Europa in Eicelsior), tri pa si delijo še Opčine (Obelisco), Milje (San Bartolo-meo) in Kontovel (Pian del Grisa). Cene teh kampov niso preveč visoke, saj plača štiričlanska družina povprečno na dan le 6.500 lir. Cena je lažje dosegljiva tudi zato, ker lahko vsi kampi sprejmejo le 3.500 ljudi, medtem ko pa dosežejo bližnji turistični kraji, kot so Gradež, Li-gnano in Bibione precej večje število turistov in zaradi tega zasolijo cene. V Gradežu, na primer, kjer je net komoov, mora štiričlanska družina plačali okoli 11.500 lir dnevno, i u oder našega Kulturnega doma. Pepi veliko potuje po državi, in sicer tja, kjer montirajo naprave, ki jih oni izdelujejo. Pepi pravi, da v njihovem podjetju ne občutijo splošne krize, ki vlada v državi. Najbrž zato. ker je to priznana delavnica z dolgoletno tradicijo (105 let), poleg tega pa preskrbuje z raznimi posebnimi a-' paraturami ladjedelnici iz Tržiča in Genove. Pepi nadzira -v- delavnici 14 delavcev, med katerimi je tudi nekaj mladih. Število mladeničev, ki se odločijo za take specializirane in natančne obrtniške poklice, je zadovoljivo, pravi Pepi, precej pa jih potem poklic opusti, ker le ta zahteva od delavca veliko spretnosti in požrtvovalnosti. Pepi je zadovoljen in seveda ponosen na svojo življenjsko pot in pravi, da če bi mu bilo dano, bi še enkrat prenodil isto. saj mu poklic, ki ga je izbral, prinaša veliko zadoščenja. Poleg letošnje nagrade »Mojstra dela*, je naš rojak od Banov prejel pred nekaj leti še nagrado »Zvestobe delu*, za kar mu. čeprav nekoliko z zamudo, iskreno čestitamo. (dama) Skupščina ACI Na včarajnšji seji skupščine pokrajinskega konzorcija za prevoze ACT so med drugim izglasovali okvirni načrt za preureditev avtobusnih povezav na progah, ki povezujejo dolinsko občino, miljsko občino in pa tržaško industrijsko cono. Na osnovi predlogov zainteresiranih občinskih uprav, sindikalnih organizacij in prebivalstva, je upravna komisija izdelala načrt za tako omrežje javnih prevozov, da bo v večji meri racionalno zadoščeno potrebam porabnikov, in se bo torej služba na tistem območju še izboljšala. Obenem pa se bodo globalni stroški za konzorcij znižali za 58 milijonov lir. Predvideno je potenciranje, oziroma ukinitev nekaterih prog, javno prevozno službo pa bodo razširili tudi na Pesek in Gro-čano. Po povoljnem mnenju nadzornih organov in pristojnih rajonskih svetov bodo dokončno izpeljali omenjene spremembe. Odobrili so vrsto sklepov splošnega upravnega značaja, ki zadevajo redno poslovanje konzorcija. Predsednik Lanza je svetovalce seznanil, da je dežela odobrila prispevek 449 milijonov lir za nakup osmih novih avtobusov, vzpostavili pa so tudi prve stike in se začeli pogovarjati, kako bi rešili vprašanje prometa v tržaškem mestnem središču. B. S. V Mačkoljah urejujejo prostor za pokrajinsko razstavo vin Ljubitelji pristne kapljice bodo lahko spet prišli na svoj račun ob priliki 9. pokrajinske razstave vin, ki bo v Mačkoljah od jutri do nedelje. Kot je znano, si je letos prevzela organizacijo razstave dolinska občina in to v sodelovanju s KD Primorsko iz Mačkolj. Mačkoljansko truštvo šteje trenutno približno 200 članov, ki že dva meseca aktivno sodelujejo pri delu v gradnji novega prostora za vaške šagre. Na tem prostoru se bo odvijala tudi letošnja razstava vin. Takoj na začetku ceste iz Mačkolj proti Prebenegu na levi strani stoji borov gozdič, kjer bi pazljivo oko obiskovalca sploh ne posumilo, da lahko tam stoji prostor za šagre. Na naravno izredno lepem položaju nekoliko v strmini, so člani KD Primorsko v dveh mesecih u-speli zgraditi s požrtvovalnim delom enega med najlepšimi, če ne najlepši prostor za vaške šagre V naši pokrajini. Med gozdom so * izredno fantazijo postavili razne objekte, kot so hlodov kiosk in o-der, razne mize in šanke pa so med seboj povezali s prijetnimi stezicami. Za obiskovalce je preskrbljen tudi parkirni prostor. Va-ščanrso torej sedaj pripravljeni in z upanjem v lepo vreme pričakujejo pokrajinsko razstavo vin, da bi srečno odprli novi prostor. • Od jutri do ponedeljka bo na občinskem igrišču v Ul. S. Marco rajonski festival Unita, ki ga prireja sekcija KPI za četrt Čampi Elisi. Spored predvideva razne debate in okrogle mize ter kulturni program. Nesreča na delu Na ortopedski oddelek glavne bol; niče so včeraj, ob 12.55, sprejeli 19-letnega mehanika Paola Banija s Trga della Cattedrale 3/1, ki mu je pri delu na žerjavu v novem pristanišču odtrgalo palec desne roke. Bani se bo moral zdraviti 20 dni. Z mopedom v avtobus Neupoštevanje prometnih predpi- sov je tokrat zahtevalo hujšo prometno nesrečo, katere žrtev in hkrati tudi krivec je bil ponovno mopedist. Nekaj po 16. uri se je včeraj na križišču med Ul. Foscolo in Ul. Gat-teri ponesrečil mladi Massamiliano Palumbo iz Strada di Guardiella 4, 17-letni elektromehanik, ki se je vozil na svojem «ciao», je izsiljeval prednost, pri tem pa je trčil v avtobus štev. 11, ki ga je upravljal Walter Babich. Palumba so takoj prepeljali na oddelek za oživljanj« glavne bolnice, kjer so sd zdravniki zaradi hujših poškodb in nezavesti pridržali prognozo. Pri trčenju ob prst Iz še nepojasnjenih vzrokov je prišlo v včerajšnjih prvih popoldanskih urah do čelnega trčenja na trbiški cesti, in sicer na odseku med Prosekom in Nabrežino. Trčila sta ford taunus nemškega državljana Manfreda Bormetha in o-pel record, ki ga je upravljal prav tako nemški državljan Horst Ehmke. Medtem ko je bil Ehmke nepoškodovan, je Bormetli, ki je iz še nepojasnjenih vzrokov nenadoma zavil na nasprotni del cestišča in s tem zakrivil nasrečo, utrpel lažje poškodbe, poleg tega pa mu je odtrgalo tudi prstanec desne roke. Zdraviti se bo moral 20 dni. Ob izgubi svojega člana Sandra Frassinellija izreka športno društvo Primorje družini iskreno sožalje. Dne 22. julija nas je zapustila naša draga SOHA BRANA vd. ŠKERLAVAJ Pogreb bo jutri, 25. julija, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Žalostno vest sporočajo sin Vojko, svaka Edvard in Franc, svakinja Zmaga ter drugo sorodstvo Trst, 24. julija 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) VPIS ŠE DO 30. t.m. Tudi letos «tečaji 150 ur» Tudi letos se t>odo na naših Šolah odvijali teč. ji «150 ur», ki se imenujejo tako, ker so si jih priborili sindikati kovinarji leta 1973 kot pravico do izobraževanja delovnih slojev, oziroma tistih ljudi, ki niso Imeli možnosti dokočati obveznega šolanja. Tečaji se prav zaradi tega odvijajo delno tudi v delovnem času. V zadnjem šolskem letu so bili prvič na Tržaškem tudi tečaji v slovenščini. Pribori' si )>h je Sindikat slovenske šole P<> dolgih prizadevanji), in pritiskih na ustrezne forume v Rimu, letos pa sindikat upa, da bo podoben tečaj mogoče uvesti tudi na Goriškem. Tečaji «150 ur» so dostopni vsem delavcem in odraslim, ki $o dopolnili ali pa bodo dopolnili do 31. decembra letos 16. loto starosti (za f'ste, ki niso še dopolnili 23 let je obvezna diploma osnovne šole). Tečaji so brezplačni in trajajo eno Šolsko leto, od 20. septembra 1880 do 31. maja 1981, skupaj torej več kot 350 učnih ur. Učni program prediskutirajo udeleženci sami in profesorji ob podpori sindikalnih organizacij in v luči najpomembnejših dosedanjih izkušenj. Tudi komisijo ob zaključnem izpitu sestavljajo profesorji, ki na tečaju poučujejo, udeleženci pa dobijo po uspešno opravljenem izpitu diplomo nižje srednje šole. Skratka, gre za pobudo, ki bi jo morali tisti, ki še nimajo diplome srednje šole, nujno izrabiti. Interesenti se lahko vpišejo na tečaj «150 ur» še do 30. tega meseca, in sicer na tajništvih nižjih srednjih šol, lahko pa tudi v Tržaški knjigarni in na sedežu Sindikata slovenske šole (Ul. Fabio Filzi 8), vsak ponedeljek med 16. in 18. nro. Obrazci za vpis so na razpolago v zgoraj omenjenih uradih in v tajništvih občin Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin ■ Nabrežina in Milje. Profesorji, ki bi radi poučevali na teh tečajih, nai vložijo prošnjo na šolsko skrbništvo do 25. julija. f Čestitke K uspešno opravljeni maturi čestita svojemu članu DIONIZIJU GF.R-“ASSIJU KPD Primorsko - Mačko-IJe. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 24. julija KRISTINA ii"-'>•*“> ■" Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob «).43 — Dolžina dneva 15.04 — Lu-b® vzide ob 16.45 in zatone ob 2.34 Jutri, PETEK, 25. julija JAKOB ^reme včeraj: najvišja temperatura 26 stopinj, najnižja 18, ob 18. uri stopinj, zračni tlak 1014 mb usta-Jen> veter jugozahodnik 3 km na Ur°. vlaga 44-odstotna, nebo jasno, btorje skoraj mirno, temperatura btorja 22,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Aroon Tremul, Reinhard Zonch, Michela Novacco. . UMRLI SO: 74-letni Ottavio Gruber, 88-letni Angelo Bidoli, 73 letni '(uovanni Lugnan, 77-letni Alossan-aro Frassinelli, 69-letni Giordano uimisano, 72-letni Luigi Ruzzier, »letna Rosa Decarli vd. Carini, 8-letni Manlio Usigovich, 56-letni •etro Lenna, 60-letni Giovanni Zad-‘k, 90-letna Medea Geniram, 88-let-a Pia Sacher, 74-letna Antonia Se-ten por. Dionisio. dnevna služba lekarn - (ud 8.30 do 20.30) Piazza Ospedale 8, Ul. dellTstria bi lo'3*6 M'ratnare Ul, Ul. Com- (°d 8 30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Piazza della Bor-sa 12 nočna služba lekarn • (od 20.30 dalje) j^torgo Piave 2, Piazza della Bor- PROSVETNO DRUŠTVO SLOVAN krož°ekSKI PADRIČE priredita 25., 26., in 27. julija VAŠKO Š A G R O na zadružnem prostoru na PADRIČAH Zabavala vas bosta ansambla TAIMS in LOJZE FURLAN Vabljeni! MIRAMARSKI PARK predstave »LUČI IN ZVOKU Danes, 24. julija, ob' 21.30 v italijanščini in ob 22.45 v srbohrvaščini — «Cesarski sen v Miramaru*. Jutri, 25. julija, ob 21.30 v slovenščini in ob 22.45 v italijanščini. Redne vožnje z motornim čolnom Gledališča VERDI Danes, 24. t.m., ob 20.30 bo prva predstava Costove operete «Scu-gnizza». V soboto, 26. in v nedeljo, 27. t.m., druga in tretja ponovitev. Opereto bo dirigiral Guerrino Gruber. Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic. Kino NazionaD 15.30—22.00 «Crociere ero-tiche*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ariston 21.30 «Punto zero*. B. New-man, C. Rampling, C. Little. D. * Jagger. Ritz 18.00—22.15 «L’incredibile Hulk*. Barvni film. ExceIsior 17.00 «La febbre del sa-bato sera*. J. Travolta. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 17.00 «Apocalipse now». Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.00 «Quella sporca dozzi-na». Charles Bronson. Mlgnon 15.30 «11 piccolo grtmde uo mo*. D. Hoffman. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 »Viaggi erotici*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Per favore non toc-cate le vecchiette*. Režija Mel Brooks. Aurora 17.00—22.00 «L’assassinio di un allibratore cinese*. Barvni film. Capitol 17.30 «Un mercoledi da leo- , .,»■*. V>- • Vittorio Venelo 17.00 «Dogs, questo cane uccide*. Prepovedan mladini pod-Ms; letom.‘ivo>i.i Pevcu Marjanu Bukavelju je žena Magda povila krepkega sinčka EDVINA Staršema čestitajo, novorojenčku pa želijo obilo sreče in zdravja člani pevskega zbora Vasilij Mirk. Kulturno društvo Lonjer -Katinara in ŠD Adria čestitala LUČKI ABRAM ANAMARIJI GLAVINA in RENATU GOMBAČU ob doseženih uspehih. Danes praznujeta srebrno poroko ANUČA in UČI Še mnogo srečnih in zadovoljnih skupnih let jima želijo: sin Karlo, mama Milena, ter družini Hrovatin in Mirasole. SDRAVSTVF.NA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 dn H. ure ^ 732627; predpraznična od H J? ‘L ure in praznična od 'L do u- 'Ire tol 68441. LEKARNE v okolici “Oljunec: tel 228 1 24; Bazovica' 226 165; Opčine: tol. 211001; tosek: tel’ 225141; Božje polje ®)a'k: tel. 225 596; Nabrežina: tel 00.121 - ... ■ Sest jan: tel’. 209-197, Žavlje: 213137; Mili0; tel 271124 Na učiteljišču je uspešno o-pravila maturo SONJA LAZAR Iz srca ji čestitajo: nona, nono in družini Budin Danes praznuje 70 let KRISTINA MAGAJNA iz Trsta Veliko zdravja in veselja ji voščijo: hčerki Nadja in Nives, Ivo in vsi - sorodniki Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 23. JULIJA 1980 Povrtnina 'lin Maks Prevl. Sadje Min. Maks. Prevl Česen 2500 3000 2600 Marelice I. 800 1100 1000 Radič zelen Banane 1210 1265 1265 .domač Cikorija catalogna Rebula 2500 300 3000 500 2700 400 Češnje I. Jagode debele 2530 1870 3105 1980 2990 1870 bela 345 575 403 Jabolka 978 920 Solata jonathan I. 805 domača 1000 1200 1000 Hruške Melancane 575 920 748 gujot 805 1035 1035 Krompir nov Paprika 130 300 200 Breskve I. 690 920 748 zelena 403 633 575 Cimbore 460 575 518 Paradižniki za solato Peteršilj 518 400 690 1200 575 800 Pomaranče jajčaste 1380 1725 1495 želena 400 700 550 Limone Buče 173 403 288 zelene 518 633 575 Bučice 300 700 500 Grenivke — 1100 — JUTRI V SEŽANI Odprtje zanimive etnološke razstave o Krasu Goriški muzej in Kulturna skupnost iz Sežane vabita na odprtje in ogled etnološke razstave na temo «Materialna kultura na Krasu*, ki bo jutri v prostorih Delavske univerze Srečko Kosovel v Sežani. Razstava bo odprta do 31. avgusta. Glavna poglavja razstave obravnavajo naselja in hiše, poljedelstvo, živinorejo, vinogradništvo in drugo. Kras se deli v gorenji in dolenji Kras in ju lahko označimo kot območje vina in območje kamna, čeprav so si mnenja Kraševcev o tem precej različna in nasprotujoča. Beseda Kras izhaja, po ugotovitvi jezikoslovcev, iz predindoevrop-skega izraza «karra», kar pomeni kamen: zato je tudi ime postalo mednarodni sinonim za kamnite pol-pustinje. Valvazor opisuje kraške vasi kot velika naselja z večinoma kamnitimi hišami, ki so pokrite s ploščatimi kamni. Kraška hiša ima precej zaprto strukturo, iz česar sklepamo, da so jih prebivalci gradili tako zaradi klimatskih (zimska burja, poletna vročina) obrambnih (čuvanje dragocenih dobrin, pridelkov in vode) in socioloških ter psiholoških razlogov, ker je krašld človek čutil potrebo po intimnem prostoru, ki je bil povezan z občutkom lastnine. Veliko skrb posvečajo še danes vodi, saj morajo ponekod še vedno voziti s cisternami to dragoceno tekočino v vasi, kjer je v veliki vročini zmanjka. Čeprav je kraška zemlja rodovitna, je od skupne površine obdelanih komaj 14 odstotkov. Nazadovalo je pridelovanje žita, od začetka stoletja so se pa okrepile druge kulture, med katerimi so najvažnejše krompir, koruza in vinogradništvo. V živinoreji je propadlo ovčarstvo, uveljavilo pa se je gojenje goveda švicarske pasme. O vsem tem bo pričalo tudi sežanska razstava. Na jutrišnji otvoritvi bosta nastopila tudi ljudski pesnik Jože Jazbec iz Tupelč in moški zbor iz Sežane in Ponikev. Sledili bodo štirje dokumentarni filmi o kmečkih o-pravkih. ’ PODOBNO KOT V DRUGIH LETOVIŠČIH ITALIJE Tudi v Gradežu in Lignanu letos slabša turistična bera kot lani Hotelske iti vse druge storitve so se povečale za približno 20 odstotkov - Turisti neradi segajo po izven penzionskih storitvah - Manj italijanskih turistov - Znak gospodarske krize SPOROČILO TPPZ V nedeljo, 27. t.m., bomo odpotovali iz Bazovice ob 15.30 z avtobusi v Corno di Rosazzo na veliko proslavo obletnice Divizije Natisone. To bo naš 32 in poslednji koncert v sezoni 1979 80. Nastopili bomo v vsakem vremenu, ker bo oder pokrit. Avgust bo prost vaj in koncertov. V četrtek, 4. septembra 1980, ob 20. uri se bo sestal odbor TPPZ. Naslednjega dne, v petek, 5. septembra, ob 20.30 pa bo prva vaja v sezoni 1980-81. Izleti SPDT prireja štiridnevni (od 15. do 18. avgusta) oziroma šestdnevni pohod v Kamniške Alpe, primeren za izletnike in trenirane planince. Odhod z avtobusom v Logarsko dolino 15. avgusta in povratek z vlakom. Informacije in vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20 II. nadstr., do vključno 31. julija. Združenje Union priredi enodnevni izlet na Krk - Baško preko novega mostu dne 3. avgusta. Obenem javljamo, da imamo še nekaj mest za nedeljo, 27. t.m., v Avstrijo — povratek preko Jugoslavije. Informacije na sedežu v Ul: Valdirivo 30, tel. 64-459. Urnik vpisovanja je torek, sreda in petek od 17. do 19. ure. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM avtomobil innocenti J5 letnik 1971 s prenovljenim motorjem. Cena ugodna. Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 211-232. PRODAM dobro ohranjena okna verande. Gruden, R. Piazzutta 6/1 Gorica. IŠČEMO delavca za celodnevno zaposlitev v skladišču z gradbenim materialom. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «škladišče». IŠČEMO sposobno prodajalko/ca z znanjem slovenščine za samostojno delo v prodajalni na drobno. Ponudbe poslati na upravo Primorskega devnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Sposoben». UGODNO prodam fiat 600. Telefon 212-641. OSMICO je odprl Milič Stanko - Zgonik 34. Toči belo in črno kapljico. LJUBITELJE pristne domače kapljice vabimo k čočevim v Doberdob, kjer so odprli osmico z belim in črnim vinom. Nestalno vreme in podražitve na gajajo letošnji turistični sezoni, če k temu dodamo še skrbi za precej višje življenjske stroške v prihodnji zimi, je čisto razumljivo, da ljudje iz vse Evrope štedijo s stroški v teh počitnicah in dajo raje na stran kaj denarja za stroške, ki bodo nastali v prihodnjem obdobju. Zaradi tega je tudi število turistov manjše kot v prejšnjem sicer rekordnem letu in kar je najbolj zaskrbljujoče, turisti potrosijo manj kot bi bili potrosili v normalnih časih. O tem je govoril pred nekai dnevi tudi italijanski minister za turizem D’Arezzo na tiskovni konferenci v Rimu in izrazil bojazen, da letos turistična bera ne bo zadoščala za kritje primanjkljaja italijanske zunanjetrgovinske bilance Kako pa je v naši deželi? Pred nekaj dnevi smo objavili nekaj po datkov o prisotnosti turistov v Gradežu. V letošnjem juniju so sicer uradno zabeležili nekaj več turistov kot v lanskem. To kljub nestalnemu vremenu. V istem času pa so v sosednem Lignanu zabeležili, tako vsaj pravijo hotelirji, točno po lovico manj prometa kot v lanskem juniju. Iztržek je bil polovičen, tu ristov je bilo manj, tudi porabili so manj kot običajno. Če je bil junij delno pozitiven za Gradež in skrajno negativen za Lignano pa je julij še bolj nestalen in pod vsa pričakovanja. Tudi v Gradežu beležijo manj turistov kot lani, zmanjšali so se tudi dne vi prisotnosti vsakega turista. Sicer pa je z uradnimi podatki precej ne-dostatkov kajti še vedno, kljub vsako leto hujšim nadzornim in davčnim predpisom, najdeš še ve dno tiste, ki oddajajo sobe, ki mar sikaterega turista pozabijo vpisati v register. Tako je dejanska pri sotnost večja od uradno priznane. Teh «pozab» pa je bilo veliko več v prejšnjih letih. Stroški za bivanje v hotelih in vse ostalo se je v primerjavi s prejšnjim letom precej podražilo. Za hotelsko sobo, za opremljeno stanovanje, za popolni penzion v hotelu je treba povprečno odšteti približno dvajset odstotkov več kot v lanskem letu. Ker gre na počitnice običajno vsa družina, pomeni to za italijansko družino precejšnjo dodatno bremenitev in tudi turisti iz severnih držav, ki so pridobili, ker je vrednost italijnske lire padla v letu dni v primerjavi z njihova valuto (marka, šiling, franki, itd.), so postali bolj varčni, če je torej strošek za nočitev in hrano v hotelu neizbežen, če je strošek za vstop na plažo in tamkajšnjo uporabo kabin ali sončnikov tudi nujen (za eno družino je tu treba odšteti od štiri do deset tisoč lir dnevno), niso pa neizbežni stroški za sladoled, steklenico šampanjca, steklenico dobrega vina. Zaradi tega trpijo slaščičarne in prodajalne sladoleda. Nemci se zadovoljijo s kornetom in ne segajo več po velikih razkošnih kozarcih polnih dobrega sladoleda. Seveda ni v vseh primerih tako, so tudi ljudje, ki lahko porabijo za svoje počitnice prav toliko ali več kot v prejšnjih letih. Vendarle pa je bilo to v prejšnjih letih običaj za vse. Dodajmo še to, da so lani tuji turisti lahko koristili v Italiji bencinske bone po izredno nizkih cenah, letos pa stane liter bencina 750 lir tudi za tuje turiste, kar je precej več kot je cena litra bencina pri njih doma. če k temu dodamo še nestalno vreme — doslej smo imeli le nekai dni popolnega sonca — in tudi mraz, ki je nanadoma pritisnil v prejšnjih dneh, potem lahko ugotavljamo, da ni s turizmom tako kot bi moralo biti. sam BANGA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDU NA BANKA S. P. A. , TRST Ljl.lCA F. FILZMO..4' č$? BV<3 mahu 78 stotink sekunde. Arvidsson ! je zmago ubranil v zadnjih centi-; metrih samo za dve stotinki prednosti. Pripomniti je treba, da je bil ta švedski plavalec tempiran na! ameriško sezono, ker namreč štu-, dira in plava za univerzo v Berke- i leyu. Ko so v ZDA že slutili, da z j Moskvo ne bo nič, so od svojih pla-! valcev za lastne potrebe iztisnili vse kar se je dalo in v to logiko je za prvenstvo univerz spadal tudi Arvidsson. VRSTNI RED 1. Arvidsson (Švedska) 54”92 2. Pyttel (NDR) 54”94 3. Lopez (Španija) 55”13 Radost trojne zmage je okusila tudi SZ v prsnem slogu, ki je zanjo že običajna zakladnica kolajn. Varganova je vodila po začetnem naletu Nemke Gewenigerjeve, preveč pa je iz sebe dala v prvih 150 metrih in je v končnici vidno pe- šala. Bolj izkušena Kačušite je izredno slabo startala, na koncu pa je prišla v ugodnejši položaj in se Najvišja med visokimi »Ženska In pol* bi lahko vzkliknil ob pogleda na sovjetsko košarkari-Jul jako Semenovo, ki kar krepko «štrli» iz skupine svojih že itak Jlsokih soigralk. Semenove, seveda, ne dosega nobena, saj je visoka *I0 cm (in tehta 135 kg) (Telefoto AP) Kuba Indija IZIDI 3. KOLA Tanzanija Španija SZ - Poljska LESTVICA Španija 5 točk, SZ in Indija 4, Poljska 3, Kuba 2, Tanzanija 0. 4:0 2:2 5:1 je kot prva dotaknila stene, čeprav je verjetno nekoliko zaostajala. Za NDR so bila zadnja tri mesta v finalu majhna »sramota*. VRSTNI RED 1. Kačušite (SZ) 2’29"54 2. Varganova (SZ) 2’29”61 3. Bogdanova (SZ) 2’32”39 Moška štafeta 4x200 m prosto je bila za domačine le formalnost. V prvem delu je Kopljakov dosegel čas 1’50”0. Dobro so se držali tudi Italijani, ki bi s popolno postavo brez dvoma osvojili srebro. VRSTNI RED 1. Sovjetska zveza 7'23”50 (nov evropski rekord) 2. NDR 7’28”68 3. Brazilija 7’29”30 5. Italija (Revelli, Franceschi, Cec- carini, Rampazzo) 7’30”37 (npv drž. rekord) Dokončna odločitev >k o podelitvi kolajn za skoke s 3-metrske de-* ske je v dvomu za- radi pritožbe Mehikanca na račun Sovjeta Pertnova. ki je dosegel daleč najboljši rezultat. V bazenu se je za Portnovim uvrstil Mehikanec Giron pred Italijanom Cagnottom. Značilen je bil velik boj in stalne menjave na drugem in tretjem mestu. Hud očitek je treba nasloviti na sodniško komisijo. Za ponesrečen skok je Cagnotto dobil najmanj 5 (kar je bilo blizu realnosti in poprečja) ter največ 8 točk. Nemogoče tolmačenje! VRSTNI RED 1. Portnov (SZ) 2. Giron (Mehika) 3. Cagnotto (It.) Na tem turnirju nastopa samo šest reprezentanc. • Odsotni so zmagovalci iz Montreala ter Pakistan, ki ima v tej igri izredno bogato tradicijo. V 3. kolu je bilo nedvomno najbolj zanirpivo srečanje med Španijo in Indijo, ki se je končalo Z remijem. Tako so Španci še na- Itaiijan Giorgio Gor-la in Alfio Peraboni (razred «star») sta tudi v drugi regati zasedla tretje mesto in s tem utrdila položaj na skupini lest-ko sta njuna rojaka z včeraj- vici, medtem Treves in Necchd («470») šnjim petim mestom poslabšala svojo uvrstitev (trenutno sta na 4. mestu). V razredu «leteči Holandec* zastopata italijanske barve Savelli in Gazzei (7. mesto po 2. regati), Jugoslovana Mandič in Kalebič pa sta deveta. Zaradi pomanjkanja vetra so včeraj opravili tretjo regato samo v kategorijah 470 in finn, v kateri je Jugoslovan Moinski Fabris trenutno na osmem mestu. Italijana Treves in Necchi sta v kategoriji 470 zasedla deseto mesto. COMANECIJEVA ŠELE NA 4. MESTU Med posameznicami je na vrhu lestvice Gnauckova (NDR), med ekipami pa SZ *, ‘ . _________________________ Tako je slovita Romunka Comaneci padla na hrbet med vajo na dvo-višinski bradlji, kar jo je na lestvici drago stalo (Telefoto AP) Medla nogometna predstava «plavih» Sovjetska ženska gimnastična reprezen: tanca je osvojila zlato kolajno v e-kipni konkurenci. Sovjetinje so še nekoliko povečala svoj naskok, toda ne pred vrsto NDR ampak Romunijo, ki se je prebila na drugo mesto in tako odvzela vzhodnim Nemkam srebrno kolajno. Če se morajo zastopnice NDR tokrat zadovoljiti z bronom pa je njihova telovadka Gnauckova na prvem mestu med posameznicami, kar je največje presenečenje, saj je bila po obveznih vajah na tretjem. Po hudi napaki je Romunka Nadia Comaneci zdrknila na četrto mesto. Za mesto je nazadovala tudi šaDoš-nikova, ki je po prvem dnevu delila prvo mesto z Romunko. Med prvo deseterico so tako samo telovadke SZ. Romunije in NDR. EKIPNI VRSTNI RED SZ 394,90 Romunija 393,50 NDR 392,55 ČSSR 388,80 Madžarska 384,30 Bolgarija 382,10 VRSTNI RED POSAMEZNIC Gnauck (NDR) 79.35, 2. šapošni-kova (SZ) 79,15, 3. Eberle (Rom.) 79, 10, 4. Comaneci (Rom.) 79,05, 5. Davidova (SZ) 79,00, 6. Kirn (SZ) 78,95, 7. Filatova (SZ) 78,80, 8. Zaharova (SZ) 78,75, 9. Rensch (NDR) 78,55, 10. Kraker (NDR) in Temo so premagali Kostariko - Presenetljivi Nigerija Jugoslovanskemu nogometu se, vsaj po olimpijski reprezentanci sodeč, obetajo slabi časi: včeraj so namreč «plavi» v kvalifikacijah olimpijskega nogometnega turnirja po izredno medli igri premagali Ko stariko s 3:2 (2:1). Jugoslovani so prvi povedli v 6. min. p.p. z golom Ante Miročeviča v 24. min. pa je podvojil Primo-rac. Kostarika je 10. min. pred koncem prvega polčasa znižala z Wai-tom na 2:1. Igra je bila v nadaljevanju še slabša, saj so Jugoslovani zastreljali najmanj pet golov. Strelca v d.p. sta bila Vujovič v 9. min. in Arroio v 45. min. V isti D skupini je Finska igrala neodločeno 1:1 z Irakom, enak (in tokrat presenetljiv izid) pa je dosegla v C skupini Češkoslovaška z Nigerijo. Smola Šačirovica prej na vrhu lestvice. je imel začetku Včeraj se je nadaljevalo tekmovanje v boksu v treh kategorijah. Nastopila sta tudi Jugoslovan Šači-rovič in Italijan Gra-vina. Veliko smolo Šačirovič, ki je moral v drugega kroga odnehati ITALIJANSKI KOŠARKARJI V FINALU «Po meri» so premagali Kubo - Težka zmaga Jugoslovanov nad Spanci Italija - Kuba je bilo v kvalifikacijah B skupine košarkarskega turnirja izredno pomemmbno srečanje. Z edinim možnim izidom, namreč sedmimi koši razlike, * točno........... .............. __ »azzurri* premagali Kubo (79:72) n Se z Avstralijo uvrstili v finalni ® furnirja. Po pekočem porazu 8v. z Avstralijo, ki bo tudi naprej no.iane sta' 2 točki, se ni tega n'We nadejal. rtr 6 ,a sama je bila naravnost kitična in o tem priča tudi Ilpni Izid prvega polčasa 43:42. . {ažje ni bilo srečanje med Ju- p , .. J 1,1 oz ccaujc ujcu uu siavij° in Španijo, saj sta tudi tu ■Pi vedeli, da se odloča njuna u- s°da in predvsem uvrstitev v fi- piCUVOCIII U VI Mite V v 11' sr, H6!11 dulu tega turnirja. Zmagali 0»Plavi* s 95:91 (49:52). vil C skupim' ie Poljska odpra-18 Senegal s 84:64. V floretu za moške posameznike je sovjetski predstavnik Smirnov premagal Francoza Jolyota in osvo jil zlato kolajno. Tudi Stekič in Milič na Ol Jugoslovanski rekorder v metu krogle Vladimir Milič bo lahko nastopil na 22. Ol v Moskvi. Najprej ga je JAZ suspendirala zaradi jemanja anabolikov. Pri drugi kontroli urina pa je bil izvid negativen, tako da bo Milič lahko tekmoval v metu krogle, kjer ima lepe možnosti za visoko uvrstitev. Ostala jugoslovanska metalca veteran Ivančič in Šaračevič pa sla bila tudi pri,drugi kontroli pozitivne in bosta , morala ostati doma. Nastopil pa bo lahko tudi skaka- lec v daljino■ Stekič, kateremu so po zadnjem pregledu zdravniki dovolili sodelovali na igrah. V dviganju uteži so podelili četrto zlato odličje,' in sicer v kategorij do 67,5 kg. Potem ko si je Bolgarija v kategoriji do 60 kg z Dimitro vom že zagotovila srebrno kolajno, je včeraj osvojila še zlato in bronasto, poleg tega pa je njen predstavnik Rusev še postavil nov svetovni rekord. Vrstni red (67,5 kg) 1. Rusev (Bolg.) 342,5 kg (svetovni Danes odločilna tekma Jugoslavija-Romunija V olimpijskem rokometnem turnirju so včeraj tekmovali le v ženski konkurenci. Jugoslovanke so po izredno ostrem boju igrale neodločeno z vzhodnimi Nemkami 15:15. Danes bo kocka za «plave» padla v moški konkurenci, saj se bodo pomerili z, Romunijo, ki je ob SZ ena najresnejših kandidatk za napredovanje v finalni del turnirja. Ostale tekme včerajšnje ženske konkurence: SZ - ČSSR Madžarska - Kongo 17:7 19:10 rekord) 2. Kunz (NDR) 3. Pačov (Bolg.) Tajnik CGIL Luciano Lama se mudi na obisku v Moskvi. «Kdor je želel propad iger je v veliki zmoti,* je izjavil italijanski sindikalni voditelj. Včeraj je bilo v kolesarstvu na vrsti 1. in 2. kolo predtekmovanj z repesaži v sprintu. Evropski kolesarji so potrdili i . svojo premoč tudi v vr ,c!1.sc’Plmi in so se z lahkoto u-. stili v naslednja kola. Poleg njih £ treba omeniti tudi Italijana Ot-av'a Dezzaria, ki je zmagal, ker je njegov neposredni tekmec Juan Pa-C1°s iz Ekvadorja odstopil. Vče- aj so se nadaljevala tudi iekmova-v zasledovalni vožnji, ki se r°u° s polfinalom in finalom kon-aia danes. V sprintu pa bo danes a vrsti osmina finala in četrtfinale. ■------ Šestnajstletna Vac- kt caronijeva je edina t^_i' od treh italijanskih JV^ predstavnic, ki se je prebila skozi iz- ---------- ločilno tekmovanje v - ženskem floretu in bi ^vrs*'*^a v osmino finala, ki naj .uala po vrsti medsebojnih spo-o dov in repesažev šest finalistk; , se bodo že drevi potegovale za e lajne. Italijanka je osvojila vsa acetna srečanja in je popustila le zadnjih. Ostali predstavnici sta e a° razočarali: Batizzijeva je izpadla že v prvem kolu (po priča-°vanju), Sparacciarijeva pa v dru Kertl: zanjo je izločitev neuspeh. pod silo razmer (zaradi rane na arkadi). Sodniki so tako proglasili za zmagovalca Finca Koota, ki je slavil zmago veliko laže kot je bilo pričakovati. Povsem drugače pa je zaključil svoj krstni nastop italijanski prvak v supervelter kategoriji, Benedetto Gravina. Že pred prekinitvijo dvoboja v drugi polovici druge runde mu je sodnik Thorberry dvakrat štel in tako preprečil kaj hujšega ter Gravino poslal v kot. Čehoslovak Jan Franek je bil veliko boljši sto, je bil domena vzhodnoevrop- r\ C Sovjetska zveza in Madžarska sta še obogatili bero kolajn v grškorimski rokoborbi. Po uspehu v kategorijah do 48, 62 in 90 kg, sta si prvi tudi v kategorijah mesti razdelili do 52,in,.74 kg„ Tudi finale,,v kategorija do 100 kg, kjer je Jugoslovan Memiševič zasedel četrto me- Danes bodo tekmovali ZA ITALIJO ATLETIKA Giorgio Damilano in Maurlzio Da-milano (hitra hoja 20 km), Petruc-ci (krogla ženske), Dorio, Porcel-li in Possamai (800 m ženske), Grippo (800 m moški), Mennea (100 m moški), Quintavalle (kopje ženske) VESLANJE dvojec «brez» (polfinale) KOLESARSTVO Dazzan (hitrostna vožnja) ROKOBORBA (grškorimski slog) Caltabiano (do 57 kg) PLAVANJE Revelli, Silvestri (400 m prosto moški), Seminatore, Bonon (100 m prsno ženske) MODERNI PETEROBOJ Cristofori (1500 m) SABLJANJE Maffei, M. A. Montano, Meglio (sablja, moški posamezniki), Vac-caroni (floret ženske) JAHANJE F. Roman, M. Roman, Sciocchet-ti, Casagrande (dresura) DVIGANJE UTEŽI Pedicone (do 75 kg) STRELJANJE Ferraris, Martclli (hitrostrelna puška), Mezzani, Mari (premična tarča) JADRANJE LH (Savelli, Gazzei), 470 (Treves, Necchi), zvezde (Gorla, Peraboni) KOŠARKA Italija - SZ ODBOJKA Italija - SZ VATERPOLO Italija - Romunije ZA JUGOSLAVIJO ATLETIKA Kopitar (400 m ovire), Spasojevič (troskok), Savič (800 m moški) KOŠARKA Jugoslavija - Madžarska (ženske) BOKS izločilni del tekmovanja DVIGANJE UTEŽI Mirkovič (do 75 kg) ROKOMET Jugoslavija - Romunija (moški) PLAVANJE Petrič (400 m prosto) STRELJANJE Peternel (hitrostrelna puška) JADRANJE Minski - Fabris in Mandič - Kalebič (četrta regata) VATERPOLO Jugoslavija - Kuba (1. kolo finalne skupine) Viktor Vlasov (SZ) je z novim svetovnim rekordom osvojil zlato v streljanju iz treh položajev z malokalibrsko puško. Izredno ostra je bila borba za drugo mesto, v kateri je Nemec Hartstein dosegel le točko več od Šveda Johanssona. VRSTNI RED: T. Vlasov (SZ) 1.173 2. Hartstein (NDR) 1.166 3. Johansson (Šved.) 1.165 Medtem se na strelišču Dinama druga kolajna obeta Italiji. V stre- ljanju na premično tarčo je po prvem dnevu (40 strelov) Mezžani na odličnem drugem mestu. Za vodečim Pfefferjem zaostaja za 2 točki, ima pa točko naskoka pred sovjetskim in finskim predstavnikom. Na sliki: Vlasov med svojim rekordnim podvigom. skih tekmovalcev. Vrstni red 52 kg: 1. Blagidze (SZ), 2. Racz (Madž.), 3. Mladenov (Bolg.) 74 kg: 1. Koczis (Madž.), 2. Pikov (SZ), 3. Hunkala (Fin.) 100 kg: 1. Rajkov (Bolg.), 2. Bier-la (Polj.), 3. Andredi (Rom.) V kvalifikacijah v kategoriji do 57 kg je bil Italijan Antcnino Caltabiano uspešen tudi v drugem kolu, v katerem je premagal Sirca Nak-dalija, medtem ko sta bila v kategoriji preko 100 kg izločena njegov rojak La Penna in Jugoslovan Ilič. Enaka usoda je doletela tudi Ferenca Čabo (Jug.) v kategoriji do 68 kg. Preizkušnja v plavanju je prinesla na vrhu lestvice za po-posameznike in ekipe ponovne spremembe. Zapleten je položaj predvsem pri ekipah, kjer so 1 ‘SZ; "Švedska''“in Madžarska v razmahu samo 40 točk. Kot najboljši plavalec se je izkazal Mehikanec Sisniega, ki pa se je na skupni lestvici s tem le malenkostno okoristil. Ekipno je bila uspešna švedska, ki se je v razvrstitvi približala SZ, medtem ko so Madžari nekoliko popustili. Anatolij Starostin vodi pred Szom-bathelyjem in Francozom Fourom. Dunka (Rom.) KOLAJNE DANES ATLETIKA hitra hoja 20 km peteroboj (ženske) krogla (ženske) KOLESARSTVO zasledovalna vožnja (moški posamezno) SABLJANJE floret (ženske posamezno) TELOVADBA dvanajsteroboj (moški) osmeroboj (ženske) DVIGANJE UTEŽI kategorija do 75 kg ROKOBORBA (grško-rimski slog) kategorija do 577 kg kategorija do 68 kg kategorija do 82 kg kategorija nad 100 kg PLAVANJE ' 400 m prosto (moški) -100 m metuljček (ženske) 200 m prosto (ženske) 4x100 m mešano (moški) MODERNI PETEROBOJ posamezniki STRELJANJE premična tarča V 6. DNEVU 22. OLIMPIJSKIH IGER Danes še atletika Kakorkoli že, atletika je vedno kraljica olimpijskih iger. Atleti se bodo že danes pokazali na stezah, oddali pa bodo tudi prve tri kolajne: ženske bodo prišle do prvih odločitev v peteroboju in metu krogle, moški pa v hitri hoji na 20 km. Jugoslovani in Italijani od teh panog ne pričakujejo največ, vendar pa bo nekaj njihovih adutov nastopilo v kvalifikacijah: Mennea si (ob odsotnosti Američanov) ne more privoščiti neuspeha na 100 metrov, Jugoslovani pa bodo, (morda z manjšimi ambicijami), pričakovali nastop Kopitarja na 400 metrov z ovirami in Spasojeviča v troskoku. Največ kolajn bo spet dalo plavanje, ki bo verjetno potekalo ob premoči NDR v ženskih panogah; zanimivo pa bi moralo biti v moški štafeti 4x100 mešano. NDR in SZ imata zelo homogeni ekipi, Švedi pa bi lahko predstavljali nevarnega outsiderja. Na 400 m prosto bo Salnikov verjetno vnovčil še eno zlato, Petrič pa bi moral kljub slabi pripravi priti vsaj do finala: kaj več od njega ni pričakovati, tako da bi bila tudi ponovitev rezultata na 1500 metrov izreden uspeh. Končujejo se tudi borbe v rokoborbi grškorimskega sloga. Oddali bodo zadnje štiri zlate kolajne, med Jugoslovani pa ni več nikogar v konkurenci. Včeraj je izpadel tudi Italijan Caltabiano. V modernem peteroboju ima Sovjet Starostyn majhno prednost pred Madžarom Szombathelyjem, Italijan Cristofori pa je pri samem dnu (25). Še eno kolajno bodo oddali v dviganju uteži (kat. do 75 kg), kjer bodo prvič nastopili tudi Jugoslovani (Mirkovič) in Italijani (Pedicone). Mlada Vaccaronijeva se je u-vrstila v finale floreta za ženske posameznice (kar je verjetno že maksimalen uspeh), v dresuri in streljanju na premično tarčo pa so boji povsem odprti. Italijan Mezzani je po prvem dnevu drugi. Ženska košarka prinaša Jugoslovankam izredno težko oviro: zmaga nad Madžarkami bi jim odprla pot vsaj do petega mesta (ostale bi pred medaljami le Bolgarke). I-talijani polagajo veliko upanj v tekmovanje sabljačev, kjer imajo res priložnost, da uvrstijo v finale več svojih zastopnikov. V rokometu bo Jugoslavija v moški konkurenci srečala tradicionalno neprijetnega nasprotnika — Romune. In končno, začne se odločilni del turnirja v vaterpolu: Jugoslavija in Kuba morata poravnati račune iz kvalifikacij (toda tokrat se gre za medalje in taktiziranja ne bo več), vroče pa bo še na tekmi med Madžarsko in SZ. H halo, Norma Magajna iz Križa je prav-kar opravila maturo na trgovski a-kademiji. *Kam sedaj?* «Odločila sem se, da grem delat.* •^Kateremu športu si sledila po TV?* 8 tSjdc^on. tvoji PORT ŠPORT ŠPORT P0^ OBČNEM ZBORU, KI JE BIL PRED KRATKIM Izvolili nov odbor pri SD Sovodnje Predsedniške dolžnosti bo opravljal Davorin Pelicon Iz planinskega sveta Člani športnega društva Sovodnje. so se sredi julija zbrali na reti nem občnem zboru ter izvolili dvaintrideset članov glavnega odbora, v katerem so predstavniki iz vseh vasi občine. Izvolili so tudi tri člane nadzornega odbora. Te dni pa je bila že tudi prva seja novega odbora, na kateri so si porazdelili odgovornosti v ožjem odboru ter se pomenili o bodočih nalogah, Za predsednika je bil izvoljen Davorin Pelicon, ki v društvu dela že vrsto let. Tako je bil v letih 1960-72 že predsednik, opravljal pa je tudi tajniške posle. Pelicon ima odgovorno mesto tudi pri ZSŠDI. Podpredsedniško mesto so zaupali Marjanu Tomšiču, tajniško pa Marjanu Mavriču, medtem ko bo blagajniške posle opravljal Sergij Fer-folja. Za društveno premoženje bo skrbel Joško Pahor. Z ozirom na dolgoletne izkušnje, ki jih ima predsednik Davorin Pelicon, kakor tudi drugi člani ožjega odbora, je pričakovati, da bo športno društvo v prihodnjem obdobju zadobilo novega poleta. V glavnem odboru ŠD Sovodnje so Lucijan Černič, Franko Černič in Devetak Robin z Vrha, Vladimir Uršič, Mirica Petojan, Edi Tomšič, Davorin Pelicon, Ana Tomšič, Marino Lovisutti, Zdravka Vižintin, Pie-rino Krašček, Ferdi Kovic, Marjan Mavrič, Julko Čavdek, Drago Tomšič, Anka Krašček, Milan Tomšič, Darko Devetak, Walter Petejan, Joško Krašček, Marjan Tomšič in Da- Davorin Pelicon mjan Fait iz Sovodenj, Jožko Pahor, Sergij Ferfolja, Janko Devetak, Vojko Tomšič, Branko Tomšič in Branko Ferfolja iz Rupe, Marjan Devetak in Ciril Juren s Peči, Elena Pernarčič in Jožek Cotič iz Gabrij. Nadzorni odbor sestavljajo: Franc Čaudek in Milenko Petejan iz Sovodenj ter Jožef Peric s Peči. NAMIZNI TENIS Novi deželni odbor V Gorici so v soboto na občnem zboru deželne namiznoteniške zveze FITET izvolili novi deželni odbor, katerega mandat bo trajal štiri leta. Novi predsednik je postal Sergio Fabiani, šestčlanski odbor pa sestavljajo: Calogera, Donda, VVarbi-nek, Zanot in kar dva slovenska namiznoteniška delavca, katerima so potrdili zaupanje in sicer Valter Pertot od Mladine in Zvonko Si-moneta od Krasa. Lepo priznanje torej za slovenski zamejski namizni tenis, ki ima v deželnem merilu eno izmed vodilnih mest. Občnemu zboru sta prinesla pozdrave državni svetovalec Trovo in pokrajinski predsednik CONI Bergant, medtem ko je deželni predsednik CONI Oivelli poslal pozdravno brzojavko. Ker se je predsednik Eccardi že pred dobrim letom preselil v Livorno, je poročilo podal podpredsednik Fabiani, ki je napravil obračun sezone in omenil uspehe društev. V svoji programski izjavi je novi- predsednik nakazal potrebo, da se namiznoteniško dejavnost popularizira in razš ri na vso deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Nujen pa bo tudi preustroj deželne namiznoteniške strukture. Poudaril je važnost stikov s Slovenijo, s katero bo FITET še utrdil sodelovanje in od prihodnje sezone dalje bodo izmenično lahko nastopali igralci obeh dežel na raznih deželnih tekmovanjih. Ustanovili bodo tudi interligo na primorskem in novogoriškem območju. tako da se bodo moške in ženske ekipe z obeh območij lahko pomirile med tednom, še posebej je Fabtoni naglasil pomen prijateljstva s Slovenijo in pohvalil neprecenljiv doprinos slovenskih zamejskih društev, ki opravljajo povezovalno vlogo živega mostu za medsebojne stike in izmenjavo. Končno je pohvalil odlično izvedbo mednarodnega tekmovanja za pokal Julijskih Alp, ki ga je lani vzorno organizirala ZSŠDI. B. S. (28:30) ALABARDA TRST: Santin 2, Tra-canelli 12 (2:5), Vecchiet 2 (0:2), Cherslica 14 (6:6), Bais 8, Biasi 2, Cecchetto, Giordano, Benvenuto in Bartoli. GINNASTICA TRIESTINA: Klobas 9 (3:3), Del Fabbro 2 (2:5), Bartolini 15 (3:5), Penso, Pegan 4 (2:2), Norio 4, Scabini, Pavone 18 (4:4), Bartoli 2, Scapin, Porcelli. SODNIKA: Pittan in Modolo loba iz Trsta). V prvem sinočnjem srečanju zadnjega kola ženskega mednarodnega košarkarskega turnirja za »Trofejo Mimosa» je v tržaškem derbiju Alabarda, po izredno izenačeni in ogorčeni borbi, premagala SGT. Alabarda je tako osvojila 3. mesto. FINALE ZA 1. MESTO Hutnik - Monting 70:43 (28:18) 2. kolo Hutnik — Alabarda 67:53 (25:26) HUTNIK KRAKOV: Morawska 8, Kucharska 13 (5:6), Donvek 8 (2:2), Kukuta 1 (1:3), Ciehovi 3 (1:3), Tarnal 12, Serafin 3 (1:5), Kokoszka 6, Krzeminska 11 (1:1), Kwiatkow-ska. ALABARDA: Santin 3 (1:3), Tra-eanelli 9 (1:6), Lagatolla 6 (2:5), Vecchiet 16 (4:10), Chersicla 6 (4:5), Bais 5 (1:2), Cecchetto (0:2), Biasi 4 (2:2), Giordano 2 (2:2), Ben venuto, Bartoli 2. SODNIKA: Pittana in Škerlj iz Trsta. V drugem kolu trofeje »Mimosa* je Hutnik iz Krakova prepričljivo premagal Alabardo. Mlade Tržačanke so bile kos močnejšim nasprotnicam samo v prvem delu tekme, v drugem polčasu pa so jih Poljakinje dobesedno nadigrale. Najboljši na igrišču sta bili Vecchiet ih Tarnal. NOGOMET Zanone s Florentino MILAN — Podpredsednik Fioren-tine Giusti je včeraj sporočil, da Bližnje delovanje SPDT S prihodom poletne sezone se je tudi planinsko delovanje SPDT zgostilo. To soboto in nedeljo se bo skupina kakih 15 planincev SPDT podala na izlet z osebnimi avtomobili na Marmolado, ki je najvišji vrh v Dolomitih (3334 m). Zbirališče je v soboto zjutraj ob 7. uri pred tržaško sodnijo (Foro Ulpiano). * * * Dolgi poletni pohod SPDT, ki bo trajal štiri, lahko pa tudi šest dni po Kamniških Alpah in ki bo sredi avgusta, je bil deležen že dosti zanimanja. Kot ponavadi pa je vpisanih malo, ker pač planinci dostikrat čakajo, da se vpisovanja končajo, nato pa se spomnijo na formalnost vpisa. Vpisovanje pa traja do konca tega meseca. Pot Tiziane Weiss V meglenem jutru so to nedeljo člani tržaških planinskih organizacij ter prijatelji umrle alpinistke na prelazu Pura, pred kočo Titta Piaz pod goro Tinisa v Karnijskih Alpah, otvorili Naravno pot Tiziane Weiss, alpinistke, ki se je pred točno dvema letoma smrtno ponesrečila v Dolomitih na steni Pale di San Martino. Prijatelji in znanci so se je tako spomnili. Naravna pot, ki po teka krožno pod Tinuso, je zelo bogata z gorsko floro, in bo zato i-dealno spominjala na preminulo planinko, saj je leta vedno ljubila visokogorsko rastlinje. D. J. je Fiorentina najela srednjega napadalca Vicenze Nicolo Zanoneja. Falcao verjetno k Romi RIO DE JANEIRO - Kot piše brazilski športni časopis »Jornal do Brazil», naj bi moštvo Internacional odstopilo Romi nogometaša Falcao-ja za 2 milijardi in 800 milijonov lir. PO URADNEM SPOROČILU Diego Ma.radona ostane doma BUENOS AIRES — Nova zvezda svetovnega nogometa, Argentinec Diego Maradona, bo prihodnjo sezono branil barve svojega dosedanjega kluba Argentinos Juniors. To je izjavil predsednik argentinskega kluba na tiskovni konferenci v Bai resu. Maradona torej se ne bo preselil v Evropo, kot so vsi mislili in upali, predvsem pa navijači Barcelone in Juventusa, ki sta se pogajala za igralca. Odbor kluba Argentinos Juniors ni sporočil vsebine pogodbe, niti ni navedel denarne vsote, ki jo bo i-gralec prejel za nadaljnje igranje v Argentini. V PRIJATELJSKI TEKMI Jugoslavija 3 Slovenija 2 LJUBLJANA — V prijateljski nogometni tekmi je jugoslovanska reprezentanca, po poprečni igri, premagala Slovenijo s 3:2 (1:2). Strelci: Bajevx, Sušič (enajstmetrovka) in šurjak za Jugoslavijo: Turčdk in Vili Ameršek za Slovenijo. Walts zmagovalec GENOVA — Američan Butch Walts je zmagal na teniškem četveroboju v Genovi. V finalu za 1. mesto je premagal Adriana Panatto s 6:3, 6:2. V finalu za 3. mesto je Ital'jan Ocleppo premagal Američana Bueh-ninga s 6:2, 1:6, 7:6. Tečaj za mladinske vodnike Prejšnji teden je bil v dolini Bav-ščice ob Soči nad Bovcem planinski tečaj za mladinske vodnike, katerega se je letos udeležilo 27 mladih fantov in deklet iz vse Slovenije. Za SPDT sta letos opravila tečaj dva mladinca. Bovški tečaj organizira PZS že drugič v tem kraju z namenom, da bi tudi gore najzahodnejšega dela Slovenije in predvsem hribovje o-krog bavške doline spet zaživelo e planinstvom. Medtem ko doživlja planinstvo v Sloveniji pravi izbruh in to predvsem na triglavskem pogorju, sta bavško hribovje in njegov najvišji vrh Bovški Grintovec v zadnjih letih zabeležila razmeroma majhno število obiskujočih planincev. Novi planinski mladinski vodniki, ki so pravkar dokončali tečaj, bodo torej v boaoče gotovo popeljali svoje skupine 'udi na bavško hribovje, ki po lepoti in raznolikosti krajev gotovo ne zaostaja za ostalimi slovenskimi bolj obiskovanimi gorami. Tečajniki so prispeli v Bavščico v nedeljo, 13. julija. V ponedeljek pa so se že pričela predavanja o gorski reševalni službi in prvi pomoči. V naslednjih dneh so se predavanja o gorstvu, naravi, metodi in organizaciji dela, planinstvu in izpiti vrstili kot na tekočem traku, tako da je tečajnikom preostajalo le malo časa za razvedrilo. Slabo vreme pa je vselej oviralo normalen potek tečaja, predvsem pa so bili prikrajšani izleti, ki so se zaradi dežja vedno predčasno končali. Vreme pa se je končno usmililo mladih vodnikov, ko je v petek in soboto posijalo že dolgo pričakovano sonce. Vodstvo je takoj izkoristilo priliko in je organiziralo v teh sončnih dneh dva zanimiva izleta. Na prvem so tečajniki praktično prehodili vso bavško kotlino, poleg tega pa še urili v plezanju in hoji po vseh gorskih terenih od snežišča, skalovju in melišč pa do rušja, trave in krušljivega skrotja. V soboto pa so se skupno podali še na bavškega dvatisočaka Grintovca. Tečajnikom prve izmene je torej uspel vzpon, za katerega je lansko leto v treh izmenah primanjkovalo časa. TENIS Orantes izločen WASHINGTON - V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja V Washingtonu je Francoz Freyss nepričakovano premagal favoriziranega Španca Manuela Orantesa * 6:3, 6:3. Rekreacija pri ŠZ Dom trikrat tedensko Rekreacijsko igranje košarke, katerega v poletnih mesecih prireja v Gorici ŠZ Dom, je v tem obdobju trikrat tedensko. Najprej je bilo le enkrat, in sicer ob sredah zvečer, sedaj pa, ker je zanimanje naraslo, je organizator poskrbel, da je igrišče »rekreativcem* na razpolago kar trikrat tedensko. Treningi rekreacijskega igranja košarke so ob ponedeljkih, sredah in petkih zvečer od 20.30 do 22. ure na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici (Svetogorska ulica, 84). V primeru slabega vremena trening odpade Zainteresirani za rekreacijsko igranje košarke se lahko neposredno javijo na igrišču Dijaškega doma ob napovedanih dnevih. Vse ostale informacije pa jih lahko dob'jo na sedežu ŠZ Dom Gorica, Ulica Malta, 2 - Telefon 24-95. OBVKST1LO Za mladino ml 14 do 18 let prireja Čupa v Sesljanu tečaj flying junior. Začetek točaja, ki bo trajal 10 dni. bo 31. julija ob 9. uri zjutraj. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI od 8. do 14. ure. Vpisnina je 20.000 lir. Vse Informacije lahko dobite pri vodji tečaja Klavdiju Cibicu, tel. 225-478. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiifniii KOŠARKA Mednarodni turnir v Trstu Alabardi 3. mesto Po zelo izenačenem srečanju je premagala SGT Alabarda — SGT 55:54 DUŠAN ŽELJEZNOV DIVJALI SO MED VOJNO PO PRIMORSKI Nemški general Ludvvig Kiibler O vsem tem se je na konferenci zavezniških državnikov štirih držav od 19. do 30. 10. 1943. proglasilo načelo, ki je bilo objavljeno 2. 11. istega leta glede odgovornosti in kaznovanja vojnih zločincev. Nemški vojaki in člani nacistične stranke, ki so bili odgovorni za zverstva, nasilja in ki so prostovoljno sodelovali pri tem, bodo poslani v države, v katerih so bila zagrešena njihova odvratna dejanja, da bodo mogli biti sojeni in kaznovani od teh držav in od njihovih svobodnih vlad, ki se bodo tam ustanovile. Nadalje je bilo proklamirano načelo, da je vsak, ki je v sklopu nacistične Nemčije sodeloval pri zločinstvih v vojaškem ali upravnem aparatu, odgovoren in se ne more oprostiti odgovornosti, češ, da je sledil zakonom tvoje države in da ni veljal zakon s kazensko sankcijo, po katerem bi konkretno odgovarjali za kazniva dejanja. Omenjena moskovska deklaracija z dne 30. 10. je bila po končani vojni temelj za ustanovno listino glede ustanovitve nurnber-škega sodišča za sojenje vojnih zločincev in s to ustanovno listino so bili podani materialni in formalni predpisi za preganjanje in sojenje vojnim zločincem. Materialni predpisi se nanašajo na zločine, zagrešene v m(ru, na zločine, zagrešene v vojni, na zločine' proti človečnosti. Naša obtožba se nanaša na zločine, zagrešeno v vojni — vojna zločinstva in zločinstva zoper človečnost. Če pogledamo, kakšna so vojna zločinstva, pravi ta ustanovna listina, da so to posebna kršenja zakona ali običajev, to so umori, mučenja, pošiljanja na suženjska dela prebivalstva, umori vojnih ujetnikov ali mornarjev, ubijanje talcev, ropanje privatne ali ijavne imovine, brezsmiselna rušenja mest, krajev in naselij, ki niso vojaško utemeljena. Zločinstvo zoper človečnost so uboji, preselitve in druga nasilja proti civilnemu prebivalstvu pred vojno ali med njo, zasledovanje zaradi političnih, rasnih ali verskih motivov. To so načela, ki temelje na naravnem pravnem pojmovanju in imajo zato splošno veljavo, naj so zapisani ali če ne bi bili zapisani. Vsak narod, ki ljubi svojo svobodo, bo branil ta načela in v tem slučaju ima pravico do tega tudi slovenski narod. Priznati je treba s strani obrambe, da je obtožnica v sbglasju z mednarodnimi pravnimi načeli b preganjanju vojnih zločincev in zlasti je treba pokazati tudi na jugoslovanski zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo, na katerem je obtožba utemeljena in je v soglasju z njegovimi pravnimi načeli. Prav tako pravno razlaganje, iz katerega izhaja tudi kolektivna odgovornost obtožencev za dejanja, katerih so obtoženi, nam postavlja nadalje dolžnost rešiti vprašanje, ki se nanaša na vsakega obtoženca, posebno to, kakšna je njegova udeležba pri tej kolektivni odgovornosti, kakšna je njegova subjektivna krivda in kakšna je njegova osebna kazenska odgovornost. Za vse obtožence je značilno, da se sklicujejo na svojo službeno dolžnost in na pravila, ki so jim morali slediti in pravijo, da za njih osebno ne odgovarjajo. V tem pogledu je pokazati na 8 oddelek ustanovne listine niimber-škega sodišča, ki izrecno zavrača pozivanje na višje naloge, češ, da to ne more obtožencev z uspehom ubraniti pred kazensko odgovornostjo, vendar dopušča tako pozivanje kot olajšilno okolnost. Prav zaradi tega mora obramba obtožence individualno osvetliti, da se za vsakega posebej ustanovi stopnja njegove kazenske odgovornosti in izreče pravilna sodba. Četudi oddelek 8 ustanovne listine odklanja pozivanje na obče predpise, se pokaže kot olajšilna okolnost pri oceni posameznih obtožencev — kar utemeljuje tudi milejše obravnavanje enega ali drugega obtoženca. Ko se tako približamo obtožencem kot osebam, si predvsem zastavimo vprašanje, kaj je posamezni obtoženec v vojnem času mogel storiti, da bi se rešil odgovornosti v celoti, deloma, ali da bi zmanjšal svojo odgovornost. Predvsem se nanaša to vprašanje na tiste, ki niso bili na najvišjih komandnih položajih in je sploh vprašanje, ali so se mogli upreti in kaj so sploh lahko, storili. Lahko odgovorimo načelno: upor posameznih pripadnikov nemškega naroda,;vojske ali nacistične stranke ne bi spremenil zločinov in ne bi spremenil tega, kar smo doživeli. Upor bi bil mogoče samo kolektiven, samo organiziran. Dejstvo je. da posamezni obtoženci s svojim uporom ne bi mogli stanja v bistvu spremeniti. Zato je treba rešiti še posebno vprašanje, v kakšni meri so posamezni obtoženci v tem procesu, v katerega so bili vključeni, in katerega je dobro opišal prvi branilec, prostovoljno sodelovali. Stopnja njihovega prostovoljnega sodelovanja je zopet namen, ki vpliva na ugotovitev osebne odgovornosti in na izrek kazni po vrsti in višini. Dolžnost imam, da branim tri obtožence, prevsem generala Kublerja. Obtoženi Kiibler je vojak po poklicu že od leta 1908. dalje. Zanj je značilna tista poslušnost, ki ka-rakterizira vse Nemce, čeprav se osebno ne strinjajo s povelji. V teku procesa smo slišali, da je on izdal korpusno povelje, ki je stavljeno pod obtožbo na podlagi nemškega vojaškega povelja o Bandenbekampfung. Povedal je na vprašanje, da se zaveda, da to povelje ni v soglasju z mednarodnimi pravnimi predpisi. Na vprašanje, zakaj je tako korpusno povelje, ki je v nasprotju z mednarodnimi pravnimi predpisi izdal, odgovarja: zato, ker sem moral, zato ker sem vojak in sem moral poslušati. Povedal sem že, da dejstva, da je moral poslušati, obtoženca ne ekskulpira, prispeva pa k vprašanju o stopnji njegove krivde. V tej smeri pa ni prezreti momenta, ki vendarle le vpliva na problem, ki sem ga osvetlil in sicer, da je obtoženec v inkriminiranem korpusnem povelju v važnih točkah odstopil od pravilnika, na katerega je naslonjen, to je pravilnika Bandenbekampfung, to pa prav zato, ker se obtoženec s pravilnikom ni strinjal.