Stev. 298. ¥ Tratili ¥ mm ži. oktobra 1916, Letnik XII. Izhaja vsak dan, tudi oo nedeljah in praznlKin, Ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulic« Sv. Frančiška AsiSkega §t. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se poSl!i*Jo uredniRvu Usta. Neirauklrana pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se no vračajo. Izdavatelj in odgovorni uredaik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge * omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančlSka Asi&kega ». 20. Telefon uredniftv* in upreve Stev. 11^57. Naročnina znala: Za celo leto...... • K 24.— Ti pol leta .......... » • • « t f • "fr" ti tri mesece.......i '.V • ■ «2 za nedeljsko Icdajo za celo leto >«»••»• za pol leta................ Z&0 Posamezne Številke .Edinosti' se prodajaj« po G. vtair&b zfstarele Hevflke po 10 vinarje*. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ena kolona. Cene: Oglssi trgpovcev ln obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denaruih zavodov ..............m ti po 20 vitu, Ogksi v tekstu lista do pet vrst...........K 20.— vsaka nadalfna vrsta.......r ... . » 2.—« Mai1 og!asl po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina le reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno (e opravi .Edinosti? - Piaća in toži se v Trstu. Upnra In lineratal oddetek se nahajata v ulici Sv. FrančUk« Asiikega §L 20l — PoJtnofaranilnićai račun št 841.652 Pnm ngjnmlšfo dogodkov. Italijansko bojišče. — Proti severnemu delu Krasa laški topovski in minovški ogenj. Ruska bojišča. — Ruski napadi v tro-deželnem vogalu odbiti. Uspešni boji med predstražami Južno Zborovega. Rusto napad severozapadno Lučka in ob Sčari brezuspešen. Romunska bojišča. — Naši vzeli Vulkanski prelaz. Severno Kampolunga naši napredujejo. Ob vzhodni sedmograški meji se boji nadaljujejo. V Dobrudži zvezne čete vzele Črnovodo. Zasledovanje sovražnika se nadaljuje. Albansko-macedonska bojišča. — Nič novega. Zapadna bojišča. — Zaradi deževnega vremena boji ob Sommi uplahnili. Večerni francoski napadi razpadli. Pred Ver-dunom Francozi prodrli pod gorečo utrdbo Douaumont. Boj se nadaljuje. Turška bojišča. — Nič posebnega. Razno. — Greyev govor. italijanska hoiiš£a. DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se razglaša: 25. okt. 1916, Italijansko bojišče. — Severni del kraške planote je sovražnik obstreljeval s topovi in mlnovkami. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Httfer. iml. LAŠKI LETALSKI NAPAD NA ISTRSKO OBAL. DUNAJ. 25. (Kot.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: 23. t. m. popoldne so sovražna letala obmetavala z bombami vojaški brezpomembne obrežno kraje Novigrad, Umag in Savudrijo. V Novemgradu ie bila ubita ena civilna oseba. Stvarne škode ni bilo nikjer. V Tržaškem zalivu so se vršili zračni boji. Eno naših povodnih letal (voditelj pomorski kadet Virami, opazovalec enoletni prostovoljec štabni strojnik Hoch )se ni vrnilo s poizvedovalnega poleta v lagunskl okoliš. Ruska boliiči. DUNAJ. 25. (Kor.) Uradno se razglaša: 25. okt. 1916. Rusko bojišče. — Prestolonasled-fiikova fronta: V trodeželnem vogalu so naše čete v svojih novih postojankah odbile ruske ti£pade. Krajevni sovražni vdor smo takoj obrezuspešiii. — Princa Leopolda Bav. fronta: Izvzcmši uspešne pred-stražne boje južno Zborovega pri avstro-ogrsklh četah nič pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. BEROLIN, 25. (Kor.) \Volffov urad poroča: Veliki giavni stan, 25. okt 1916. V z h o d ii o bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Ruski napad s plinom ob Ščari se je ponesrečil. Ravno tako je bil popolnoma brez uspeha napad ruskih bataljonov pri Kol. Ostrovem (severozapadno Lučka). — Fronta nadvojvode Karla: V južnem delu Karpatskega lesa so v bojih majhnega obsega ostale pridobljene gorske postojanke v naš: posesti. Prvi generalni Kvartirmojster: pl. Ludendorff. DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se razglasa: 25. okt. 1916. A Romunsko bojišče. — Avstro-ogrske in nemške čete so iztrgale sovražniku Vulkanski prelaz. Severno Kampolunga se boreče zvezne čete so tudi pridobile tal. Na ogrsko romunski vzhodni tneji se boji nadaljujejo. Sekeljski pešpolk št 82 ie v Berečkeškem pogorju po srditem boju moža proti možu osvojil močno utrjen mejni vrh. Posadka je bila deloma ujeta, deloma pobita, ušel ni nihče. Namestnik načelnika generalnega štaba.1 ol. Hofer. fml. BEROLIN, 25. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 25. okt. 1916. Scdmograško bojišče. — i>a vzhodni sedmograški fronti se ob krajevnih bojih položaj n? izpremenil. Severno Campolunga je naš napad napredoval. Vulkanski prelaz so z naskokom vzele nemške in avstro-ogrske čete. Balkansko bojišče. — Macken-senova armadr.a skupina: Zasledovanje se nadaljuje po načrtu. Davi smo vzeli Črnovodo. Podrobnosti še niso znane. Tako je v Dobrudži operirajoči romunsko-ruski armadi odvzeta njena zadnja železniška zveza in dosežen zelo važen uspeh. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. SOFIJA, 25. (Kor.) Poročilo generalnega štaba: 24. oktobra. — Romunska fronta: V Dobrudži smo 23. t. m. energično nadaljevali zasledovanje v popolnem razpadu se umikajočega sovražnika. Sovražnika potiskajoče čete desnega krila so dosegle črto Karamurat— Dokuzol. Naša konjica je pri Islam Tepe (kota 91) napadla romunsko brigado ter je pri Karamuratu razpršila ruski domobranski bataljon št. 275. Zajeli smo romunskega brigadnoga povelj- l nika, poveljnika ruskega bataljona in 800 mož ter eno zastava Četrta pehotna divizija, presiavska, je po srditem boki zasedla mesto Medžidije, kjer smo zajeli veliko množino železniškega materijala. Ćete levega krila so dosegle črto Medžidije—grič Hosujuk (kota 127) — Rafco-va. Sovražnik ie imel velike krvave Izgube. 23. oktobra je bilo zajetih 51 častnikov, nad 3200 mož, štirje topovi, tri tni-novke, pet lokomotiv, 200 vagonov. Ob Donavi mestoma artiljerijski in pehotni ogenj. SOFIJA. 25. (Kor.) Poročilo generalnega štaba, 25. oktobra. — Romanska fronta: V Dobrudži zasledujejo zvezne čete sovražnika. Zvečer 24. oktobra so dosegle črto Tašavluško jezero — kota 177 — zapadno vasi Estera—Dorabantu—Toktomafc—kota 126 ori Tefceji — kota 114 — kota 107. Movila — Massu — Oprea — Kokurlenl. Davi je prva pehotna divizija (sofijska) zavzela Črnovodo. Zasledovanje se nadaljuje. V Konstanci zaseženi plen je znaten. Znaša 500 vagonov in več lokomotiv (železniška postaja je ostala nepoškodovana), mnogoštevilne petrolejske shrambe (skoraj vse polne), hangarje in skladišča (tudi polne blaga) in v pristanišču samem bro-dovje 70 turških ladij, ki so jih zadržali Romuni. Ob Donavi mir. Albansko - macedovt-sko bojišče. DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se razglaša: 25. okt. 1916. Jugovzhodno bojišče. — V Albaniji nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: ni. Hofer. fml. SOFIJA, 24. (Kor.) Poročilo generalnega štaba. 24. oktobra. — Macedonska fronta: Položaj je neizpremenjen. Med Prespskim jezerom in Strumo slabotno artiljerijsko delovanje. Prodiranje sovražnika proti vasi Tarnovi smo zaustavili takoj v začetku. Na strumski fronti živahno delovanje poizvedovalnih oddelkov, mestoma to- ovski ogenj. Ob egejski'obali je sovražna rižarka obstreljevala brez uspeha dve url Keremdlijsfcl zaliv zapadno izliva Meste. SOFM4, 25. (Kor.) Poročilo generalnega štaba. 25. oktobra. — Macedonska fronta: Položaj se ni izpremenil. Južno Prespskega jezera na poti med vasema Zvezdo in Biklisto so se spopadli naša konjica in sovražni poizvedovalni oddelki Na vsej fronti od Prespskega jezera do Egefrskega morja slaboten artiljerijski boj in spopadi med poizvedovalnimi oddelki. Ob obali Egejskega morja je sovražna torpedovka brez uspeha obstreljevala obal zapadno Maronije. ______ Zapadna boiaš£a. BEROLIN, 25. (Kor.) VVoJIfov urad poroča: Veliki glavni stan, 25. okt 1916. Zapadno bojišče. — Fronta bav. prestolonaslednika: Zaradi deževnega vremena je boino delovanje v sommskem okolišu popustilo. Artiljerijski Ogenj je po-raščal le od časa do časa. V večernih urah so francoski delni napadi iz črte Lesboeufs —Rancourt izgubonosno in brez uspeha razpadli pred našimi ovirami. — Prestoio-naslednikova fronta: Severozapadno Ver-duna je francoski napad pridobil tal do goreče utrdbe Douaumonta. Boj se nadaljuje. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Letalski napad na Angleško. LONDON, 24. (Uradno. — Kor.) Sovražno letalo je 23. oktobra dopoldne napadlo Margate in vrglo tri bombe. Poškodovan je bil lahno neki hotel, neki mož in neka žena pa sta bila lahno ranjena. Angleška letala so zasledovala sovražnika v jugovzhodni smeri. Turška bojišča. CARIGRAD, 24. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Tigrlška fronta. — Nič pomembnih dogodkov. Samo običajni obojestranski ogenj in za nas ugodno potekajoče praske. — Kavkaska fronta. — Na desnem krilu smo odbili napad več sovražnih stotnlj s sovražnimi izgubami. Na levem krilu uspešno potekajoče praske, tekom katerih smo zajeli neka) sovražnikov. — Na ostalih frontah nič pomembnih dogodkov. — V Dobrudži nadaljujejo naše in naših zaveznikov čete zasledovanje poraženega sovražnika. Sovražna uradna poročila. DUNAJ, 25. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Rusko uradno poročila 23. oktobra. — Zapadna fronta: Severno trga Vidzor, južno Drisvjatskega jezera je pristalo sovražno letalo v našem taboru. Sovražnik je poizkušal prestopiti Bol-durko, pritok Stira, severno Brodov, a smo ga odbili z ognjem. Ob Narajovki v okolišu SviselnUcev—Skomorohov je boji Bila je to zgodovina iz leta 1870 v novi uplahnlL Z ostale fronte se ne da poročati j izdaji. Priprave — ne le priprave mate-liič važnega. — Romunska fronta: Seve- rijelnega, marveč pripravljajoče odredbe rovzhodna fronta: V troluzujski in slaniški dolini je bil po Romunih napadeni sovražnik prisiljen, da se je nekoliko umeknil. Ob meji zapadno Moldave se nadaljujejo srditi, za Romune srečni boji. — Dobruška fronta: Pred neprestanim sovražnim pritiskom se umikajo rusko-romunske čete, pri čemer se srdito upirajo. Angleško uradno poročilo. 23. oktobra. — Danes ponoči smo pri neki operaciji na desnem krilu našo fronto južno Ancre porinili preko črte vzhodno Ciueudecourta in Lesboeuia ter osvojili nad 1000 vatlov sovražnih strelskih jarkov. Javlja se preko včeraj javlienega skupnega števila zajetje nadatfnih 66 mož iz bojev v »švabskem okopu« in pri Le Sarsu. Nemci so prošlo noč dvakrat poizkusili nenadoma napasti naše strelske jarke v sosedstvu Gomanecourta. Napad smo s težkimi sovražnimi izgubami zaustavili s svojim ognjem. Pri drugem napadu je sovražnik vdrl v postojanke naiih prednjih straž, a smo ga takoj pregnali s protinapadom. Včeraj so naša letala ob-metala dve železniški posrtaji za sovražno fronto. Zadela so vozeč vlak in napravila veliko škode na poslopjih. Sedem sovražnih letal smo sestrelili, veliko pa poškodovanih prisilili, da so se spustila na tla. Osem naših letal se ni vrnilo. Vesti iz Grške. Položaj v Atenah. — Provizorična vlada proti Židom. BERN, 24. (Kor.) »Temps« javlja iz Aten: Zdi se, da se potrjuje vest, da je vlada javno varnostno službo poverila vodnemu in mornariškemu ministrstvu. Grške, mornariške patrulje krožijo po ulicah. — S kraljevim odlokom se je odgo-dil poklic letnika 1916. — Iz Soluna se javlja, da je provizorična vlada pozvala Žide letnikov 1913 do 1915, zagrozivši jim aretacijo, da naj se p*rijavijo najdalje do srede. Demobilizacija armade. LONDON, 24. (Kor.) »Times« javljajo iz Aten: Demobilizacija letnikov 1913 in 1914 se mora še urediti, ravno tako tudi vrnitev čet lz Tesalije. Zavezniki se strinjajo z mnenlem grške vlade, da zadostuje, da se armada skrči na mirovno stanje in da je nepotrebno, da se čete odstranijo iz Tesalije. Zavezniki zgrade hi-drografsko postajo za obrežno obrambo proti morebitnim sovražnim podvodniškim naptadom. ______ Zopet vojevit govor lorda Greya. LONDON, 23. (Kor.) Državni tajnik za vnanjestvari, lord Edvard Grey, je imel na banketu udruženja tujezemskega časopisja govor, v katerem je rekel: Od začetka jeseni smo čuli dva ali tri omembe vredne govore. Prvi je bil oni francoskega ministrskega predsednika Brianda v zbornici, naslednji je bil razgovor z Lloyd Georgeom, in potem govor ministrskega predsednika Asquitha v spodnji (angleški) zbornici. Nedavno smo čuli iz Petrograda neko istotako krepko izdano uradno objavo, izdano pač pod av-spicijami ministra za vnanje stvari. Te izjave so sporočile svetu ton in razpoloženje zaveznikov. V tem trenutku poirjam vse, kar je bilo tam rečeno. Toda, jaz ne bi hotel govoriti seUaj o sedanjih mirovnih pogojih, ki jih morejo le vsi zavezniki istočasno sporočiti in določiti, ne pa en sam med njimi; marveč hočem govoriti o glavni stvari, ki jo morajo zavezniki zagotoviti v tej vojni. Prosil bi vas, da se spomnite, da ne smemo nikdar pozabiti, kako je prišlo do vojne. Če se hočemo približati miru v pravem duševnem stanju, se more zgoditi le tako, da imamo v zavesti resnični vzrok vojne in da ga ne pozabljamo niti za trenutek. Nekateri ljudje pravijo: »Ah, ne treba, da se vračamo k tem starim stvarem, ki jih sedaj vsakdo pozna.« Ne morete se pa nikdar dovolj vračati k temu — dotika se mirovnih pogojev. Nemčija govori o miru in nje državniki govore danes o miru. Kake vrste je tisti mir, o katerem govore? Pravijo, da bi Nemčija morala dobiti jamstvo, da ne bo zopet napadena. To bi bila logična izjava, da je bila vojna nakopana Nemčiji. Ali, ravno zato, ker ni bila nakopana Nemčiji, marveč jo je ta nakopala Evropi, so zavezniki tisti, ki morajo dobiti jamstva za bodoči mir. (Pohvala.) V juliju 1914. ni noben človek mislil na to, da bi napadel Nemčijo. Govori se, da je Rusija prva mobilizirala. To je tisto, kar se navaja v Nemčiji v opravičenje nazora, da Nemčija ne vodi te vojne kot napadalno vojno, marveč da jej je bila vsiljena. Rusija je odredila mobilizacijo — na čemer se v Nemčiji pritožujejo — šele tedaj, ko je Nemčija odklonila konferenco, in tudi to šele potem, ko je bila v Nemčiji objavljena vest, da je v Nemčiji odrejena mobilizacija in ko je bila ta vest brzojavno sporočena v Petrograd. (Pohvala.) so v Berlinu dalje napredovale, nego v kateri drugi deželi. Potem, ko je nastopil izbrani trenotek, se je uprizoril manever, da bi se katera drugih dežel dovedla do tega, da ukrene korake v svojo obrambo. In ko so se potem te obrambne odredbe ukrenile, se jej je odgovorilo z ultimatumom. To je tisto, kar je napravilo vojno neizogibno. Nobena stvar bi mi ne bila ljušba, nego ta, da bi kako neodvisno in nepristransko sodišie ugotovilo, da je bila ruska mobilizacija določena za napad in ne za obrambo, da so druge vlasti, ali da je kako druga vlast, ne pa Nemčija, trgovala z nevtralnostjo Belgije, ali da se je odločila za načrt, da bi napadla preko Belgije. (Po^ hvala). Če štiri vlasti ponujajo konferenco in jo ena odklanja, so-li potem vlasti, ki so ponudile konferenco, ali pa je ona vlast, ki jo je odlonila, tista, ki je izsilila vojno? Car ruski je predložil haaško mirovno razsodišče. Če kak vladar predlaga haaško razsodišče, a se drugi ne meni za to, je-li potem vladar, ki je nasvetoval napotitev v liaag, tisti, ki izsiljuje vojno? Neposredno na predvečeru vojne je dala Francija obljubo, da bo spoštovala belgijsko nevtralnost, če je Nemčija ne bo kršila. Mi smo zahtevali istotako obljubo. Mari je lila potem vlast, ki "e zahtevala tako obljubo in vlast, ki jo je dala, tista, Belgija, ali ne marveč vlast, ki se je branila dati tako jamstvo? Še nedavno je dal nemški prestolonaslednik napram nekemu amerikanskemu korespoudentu izraza svojemu obžalovanju na izgubi človeških življenj, ki jo je provzročila vojna. Da, ravno zato, ker smo vedeli, koliko gorja je morala donesti vojna in kako strašna bi bila voina v Evropi, smo v letu 1914. poizkušali, da bi se je izognili, in ker smo imeli grozno izkustvo, kaj da pomenja vojna, smo sklenili, da naj ne konča, dokler ne bomo mogli imeti gotovosti, da narodi in ljudstva bodočnosti ne bodo več izloženi tako strašni izkušnji. Načrt Nemčije je bil, da porazi Francijo in Rusijo in Anglijo, izolira in jo pahne v nesrečo. Ne smemo pozabljati nikdar, da se nam ie ponudilo, naj se ne udeležimo vojne. Po nemškem poslaniku se nam je stavila ponudba, naj pod gotovimi pogoji ostanemo nevtralni. Zahtevalo se je, naj se ne menimo za nevtralnost Belgije in naj Nemčiji prepustimo svobodno roko, da vzame od francoskih kolonij, kar hoč-3. Načrt je šel za tem, da nas ne izolira le, ampak nas spravi tudi na slab glas. — Vprašam katerega-koji nevtralca, kaka bi bila bodočnost naše dežele, če bi bila angleška vlada sprejela tako ponudbo? Nakopali bi si bili zaničevanje vsega sveta.Na srečo ta neokretna taktika ni bila uspešna. Kar se tiče politike, ki jej treba slediti, je neki nemški profesor Ortler, ki se sam imenuje pacifista, napram nekemu Amerikancu v letu 1914. označil nemške cilje tako, da mora Nemčija ostali Evropi diktirati mir in daje odpraviti princip absolutne samostojnosti posameznih narodov. To je bil tisti duh. v katerem se je začela vojna. Kak duh je torej, v katerem se vojna danes nadaljuje? Ponavljam besedo ministrskega predsednika, da se borimo, dokler ne dosežemo nadvladja in pravice do svobodnega razvoja ob enakih pogojih, pri čemur bi se vse države, tako velike, kakor malo, v soglasju z njih nadarjenostjo moglo zgraditi kot ena družina civiliziranega človeštva. V tem boju zastavljamo vsa naša pomožna sredstva bogatstva in materijala kakor tudi vse naše delo. Imeli smo sedaj časa, da smo oborožili veliko vojsko in jo izvežbali. Zastavljamo najboljšo življen-sko kri naroda in prelivamo na strani svojih zaveznikov — vzpodbujani po krepkovoljnosti, ki jo kažejo na obrambi svoje dežele. Prelivamo jo, ker vemo. da je naša stvar njihova, in v bodoče stojimo in pademo skupno, ne da bi se ločili drugod drugega, v zavesti, da je složnost bistvena ne le za zmago, marveč tudi za našo bodočnost, naše življenje in naš uspeli. Nemčija poizkuša, da bi ločila enega od drugega, da bi dosegla svoj cilj. Ne mine teden, ki ne bi p od k repi jal našega sklepa, da gremo z zavezniki do kraja, in jaz gojim trdno zaupanje, da bo po vojni spomin na skupni pogum, ki nas drži, da vztrajamo. trajna vez simpatije med našimi vladami in našimi narodi. Pri tem bi izprcgovoril besedo še o nekem drugem predmetu. Če obračam pogled na čas po vojni, mi prihaja misel: kaj morejo storiti lievtralci? Pisal sem nekemu korespoudentu, ki me je vprašal o tem predmetu: »Mislim, da najbolje, kar morejo storiti nevtralci v tem trenotku, je, da po možnosti zabranijo, da se taka vojna, kakor je sedanja, ne ponovi več. Da so bili narodi združeni v takem dogovoru in da so bili v letu 1914. pripravljeni s sklepom, da se spor predloži kaki konferenci ali haaškemu razsodišču, ter da se belgijska pogodba mora spoštovati, ne bi imeli sedaj vojne. Od vojskujočih se ne more pričakovati, da bi porabili mnogo časa za razmišljanje, kaj bi se moglo zgoditi po vojni. Nevtralci pa morejo to. Pravim, da ne le Wilson, ampak tudi Hughes, ki se potezata za predsedstvo v Zjedirrjenih državah, podpirata zvezo, ki se je ustanovila, ne v namen, da zaustavi roko udeležencem na tej vojni, marveč v namen, da se za čas po vojni ustvari mednarodno udruženje. Tisti, ki delajo za to, naj zagotove mir v bodočnosti. To je delo nevtralnih dežel, na katero hočemo gledati vsi-z dobrohotnostjo in nado. Sa*no moramo imeti pred očmi, da morajo narodi —- če hočejo biti po vojni v stanu storiti kaj izdatnega s tem, da se sami zvežejo v skupni namen, da se ohrani mir — biti pripravljeni v to, da ne poskušajo ničesar več, nego so sami v stanu vzdržati s silo, in skrbeti za to, da se, če pride kaka kriza, nastopi proti njej s silo. Vprašati jih moramo, ko pride čas za to: »Ali hočete vzeti to vlogo na-se?« Naloga take zveze je, da gleda na to, da se bodo pogodbe izpolnjevale, in da porabi vsako drugo sredstvo rešitve, predno izbruhne vojna. V letu 1914. ni obstajala taka zveza. Če si predočimo, da se razmere, kakrŠnje so bile leta 19i4., zopet povrnejo in da bo tedaj obstajala taka zveza, bo vse odvisno od tega, ali bo narodno čutstvo, ki bo stalo za njo, tako prežeto od por-kov te vojne, da bo vsak narod po sili smatral kot svoj življeiiski interes, da se mir ohrani na drug način, nego s silo. Ali imeti bomo morali še več nego to, imeti bomo morali dogovor o metodah, po katerih nai se vodi vojna. V svojih nadaljnjih iz\*ajanjih je državni tajnik lord Grey obsojal nemški način vojevanja in je pritem opozarjal na neizbir-čno raztrošanje inin. na porabo plinov, na potapljanje trgovskih ladij z moštvom in potniki, na knuosti v zasednih ozemljih. Nevtralci da imajo interes na tem. gledati na to, da%se kaj stori, kar jih zavaruje za bodočnost. Ugotoviti in podkrepiti bi se morale določbe, po katerih bo jasno, da se bo vsak narod, ki jih ne bo izvajal, smatral kot skupen sovražnik človeškega rodu. Grey je zaključil: Leta in leta pred vojno smo živeli v najtemneji senci pruskega militarizma. Ne sme biti miru, razun takega, ki bo smeri 1 za tem, da se zagotovi, da bodo narodi Evrope živeli v bodočnosti oproščeni te sence. Naj žive v svobodnem zraku, na luči in v svobodi! Za to se borimo mi. _ NORVEŠKO-NEMŠKI SPOR. KRISTIJANIJA, 23. (Kor.) Današnji večerni listi objavljajo na prvem mestu z velikimi naslovi danes došle brzojavke o ponovni istočasni potopitvi sedmih norveških ladij, in sicer petih parnikov in dveh jadrnic, ter zaplembi dveh nadaljnih ladij po nemških podvodnikih, vsled česar je norveško vojno zavarovalnica zadela skupna izguba 3,755.000 kron. Ta dogodek more ravno v sedanjem položaju ne samo v najbliže prizadetih ladjelastni-ških krogih, temveč v vseh slojih prebivalstva pobuditi posebno pozornost. Bolgarski pozdrav naši armadi. DUNAJ, 25. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Povodom obletnice vstopa Bolgarske v vojno je vrhovni poveljnik bolgarske armade, generalni poročnik Zekov, poslal našemu vrhovnemu poveljniku nadvojvodi Frideriku brzojavko, v kateri njemu ter častnikom in moštvu zvezne hrabre, nepremagljive c. in kr. armade izreka svojo in bolgarske armade najtoplejšo zahvalo za neomajno zaupanje in neprestano uslužnost ter sporoča svoj bratski srčni pozdrav in naj topleje čestitke k današnjim odločilnim zmagam. — Vojni maršal nadvojvoda Friderik se je zahvalil brzojavno, pošiljajoč pozdrave c. in kr. armade hrabri bolgarski armadi. Nas vseh pogled, pravi na koncu, je usmerjen na en skupili in neomajni cilj. Bog daj srečo in naprej do zmagovitega konca! Meseca septembra potopljene sovražne in nevtralne ladje DUNAJ, 25. (Kor.) Meseca septembra so podvodniki osrednjih držav potopili ali zasegli 141 sovražnih trgovinskih ladij s skupno 182.000 tonami. Ujetih je bilo 13 kapitanov sovražnih ladij in zajeti so bili trije topovi oboroženih parnikov. Nadalje je bilo potopljenih 39 nevtralnih trgovinskih ladij s skupno 72.600 tonami, ker so vozile kontraband sovražniku. Nadvojvoda Franc Salvator častni doktor dunajske medicinske fakultete. DUNAJ, 25. (Kor.) Včeraj so na tukajšnjem vseučilišču slovesno izročili častno diplomo za častnega doktorja medicinske fakultete imenovanemu generalnemu nadzorniku prostovoljnega zdravstva nadvojvodi Francu Salvatorju. turahu. OBRAJNA, 25. (Kor.) Ob zelo veliki udeležbi pogrebcev se je vršil danes v Obrajni pogreb pokojnega ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. Krsta ie prispela v spremstvu brata pokoinega ministrskega predsednika z rednim vlakom ob dopoldne na obrajnsko postajo, kjer se je zbralo prebivalstvo iz vsega okoliša, požarna bramba in veteranska društva v Stran II. „EDINOST* štev. 298. V Trstu, dne 26. oktobra 1916. velikem Številu, da izkažejo zatinjo tast splošno spoštovanemu obrajnskemu gra-ščakn. Krsto so deli na šesterovprežni mrtvaški voz, pred katerim so vozili vozovi z venci, ki so prišli z Dunaja. Za krsto so stopali pokojnikovi bratje, veteranska in gasilska društva ter prebivalstvo. Izprevotl se je pomikal v pet minut oddaljeno, jasno razsvetljeno, črno dra-pirano župno cerkev, kjer je sprejel mrliča knezoškoi dr. Leopold Schuster z veliko asistenco obrajnske in okoliške duhovščine in nato obavil »retjuiem« z »libero«. Ob 11 je dospel iz Gradca posebni vlak z nenavadno velikim številom pogrebcev. Med njimi so biii minister notranjih stvari, princ Hohenlohe-Scliillings-fflrst, domobranski minister generalni polkovnik baron Georgi v spremstvu ministr-stvenega podtajnika barona Unterrichter-ja, justicni minister dr. vit. Hochenburger, železniški minister dr. bar. Forster v spremstvu mlnistrstvenega podtajnika dr. pL Steyrerja, naučni minister dr. bar. Hus-sarek pl. Heinlein v spremstvu mlnistrstvenega svetnika dr. bar. Loebensteina, štajerski namestnik grof Clary-Aldringen v spremstvu namestniŠtvenega svetnika pl. Cossta-Rosettija, deželni glavar grof Attems, predsednik viš. dež. sodišča, dr. vit. Pitreich, predsednik tržaškega viš. dež. sodtšča. Jacopig, bivši minister grof Vvickenburg, kot zastopnika ministrskega predsedništva ministrstveni svetnik \Vil-ckens in ministrstveni podtajnik grof Kuenburg, čian gosposke zbornice, dvorni svetnik pl. Luscliin, ostali pred stavi tel j i graških oblasti, več državnih in deželnih poslancev in več članov plemstva. Sprejeli so jih pokojnikovi bratje, katerim so izrekali iskreno sožalje na bridki izgubi Odšli so nato v župno cerkev. Ko so se porazmestili v pripravljenih, črno prevlečenih klopeh, je knezoško! dr. Schuster blagoslovil mrliča ob veliki duhovniški asistenci. Po blagoslovitvi so vzdignili veterani krsto, ki je bila pokrita z venci Njunih Veličanstev, cesarja Franca Jožefa in cesarja Viljema ter pokojnikove rodbine, ter so jo ponesli v nagrobno kapelo, ki je prizidana cerkvi. Tu ie knezoškoi blagosiovil ponovno pokojnika, nakar so ga položili k večnemu počitku. Cerkveni zbor je pel v tein »miserere«. Venci na krsti grofa Sttirgkha. DUNAJ, 25. (Kor.) Ob mrtvaškem odru ministrskega predsednika grofa Stiirgkha je bilo položenih nad 100 vencev, med njimi venci diplomatskih zastopnikov v Imenu nemškega cesarja, bavarskega in saksonskega kralja, ogrske vlade, ministrskega sveta, skupnega finančnega ministrstva. Nadalje so položili vence ministri baron Burian, pl. Korber, princ Ho-henlohe, pl. Zenker, vit. Leth, bar. For-ster, vit. Morawski, pl. Spitzmiiller, vit. Hochenburger, baron Georgi, bivši minister pl. Schuster, ogrski ministrski predsednik grof Tisza, ogrski minister bar. Roszner, švicarski zvezni svet, veleposlanik pl. Tschirschky, argentinsko poslaništvo, poslanik Weede, državno glavno in prestolno mesto Dunaj, namestniki baron Bleyleben, bar. lieinold, bar. Fries-Skene, bar. Handel, grof Coudenhove, nemškoradikalna zveza, češki državno-zborski klub, ustavna stranka gosposke zbornice, predsedništvo gosposke zbornice in poslanske zbornice, grof Attems v imenu tržaške pomorske oblasti, dalmatinski deželni odbor, bosensko-hercegov-ska deželna vlada in društvo nemških Štajercev na Dunaju. Soždje nadvojvode Franca Salvatorja. DUNAJ, 25. (Kor.) General konjice nadvojvoda Franc Salvator je poslal ministrskemu predsedništvu brzojavko, s katero mu povodom smrti ministrskega predsednika Stiirgkha izraža svoje najgloblje sožalje. Atentator še ni izročen sodišču. DUNAJ, 24. (Kor.) Morilca ministrskega predsednika grofa Stiirgkha danes še niso izročili deželnemu sodišču. Izroče ga najbrž jutri. Zaslišavanje se je nadaljevalo tekom današnjega dne. * * * V hotelu »Meissl & Schadn«. Poročevalec »Beriiner Tageblatta«, dr. Leon Lederer, je poslal svojemu listu z Dunaja naslednje zanimivo poročilo o žalostnem dogodku, ki je pretresel vso našo monarhijo, umoru ministrskega predsednika grofa Stiirgkha: — Žal njegova ekscelenca gospod ministrski predsednik ni prisoten. Bo tudi zelo težko, da bi ga videl še danes — posvetovanja, konference — toda saj morda osianete nekaj dni tu? — Z ljubeznivim <>i) žal ovalnim smehljajem je ministerijalni tajnik sklenil roke. — To že. Toda prišel sem danes nalašč zato na Dunaj, da bi, če le mogoče, govoril z ekscelenco še pred začetkom konference strank o sklicanju delegacij in se intoriniral o nazorih ekscelence v tein v prašanju. — Potem je pa najbolje, če se potrudite pozneje v prezidijalni urad njegove ekscelence. Morda se vam ponudi prilika, da poveste ekscelenci svojo prošnjo. Pred staro, birokratski tiho palačo ministrskega predsedništva hite ljudje čemerno, s privihanimi ovratniki, po mokrem asfaltnem pločniku Gosposke ulice. Neobčutljivo za vse udarce z bičem in izpod-bujajoče dleskanje cepeta mršavo iz-voščkovo kljuse po ledeno mrzlem dežju. Morda najdem sedaj generala X., mimo katerega sem se vozil danes, v hotelu Meissl & Schadn, kamor običajno zahaja k obedu. Sicer je pa res-nekoliko komično to ime — »Meissl & Schadn«. Pred hotelom stoje stražniki, okoli njih se pa gnete deset, dvajset radovednežev. — Prosim, vstop ni dovoljen; ali pa morda stanujete v hotelu? — Seveda, — sem dejal in šel, kakor je bilo treba samoposebi umevno, med stražniki v vežo. V ozki veži so stali vratar, nekaj natakaric z velikimi radovednimi očmi in nekaj gospodov s smrtnoresnimi obrazi. — Kaj se je pa zgodilo? — sem vprašal moža z zlatoobrobljeno čepico. — Grofa Stiirgkha so ustrelili, zgoraj v obednici, pred četrt ure. — Kdo pa vendar? — sem vprašal. Baje mladi Adler, socijalist, sin Viktorja Adlerja. Dva dni pred posvetovanjem voditeljev strank o zopetni vzbuditvi avstrijskega parlamentarizma, štiriindvajset ur po prepovedi velikega zborovanja za to akcijo. Torej umor političnega fanatika. Potem pa sem se z nekim posebnim obžalovajijcm domislil, da sem vendar prišel na Dunaj, da bi govoril z ravnokar ustreljenim možem. Iz obednice, kjer leži umorjenčevo truplo, prihaja sodna komisija. Policijski predsednik, baron Gorup in predsednik višjega deželnega sodišča, baron VittorelH. sta tu, voditelj ministrstva notranjih j stvari, baron Handel, in dunajski župan dr. Weiskirchner, prihajata. Kmalu se je dognalo, da se je pred ministrsko pred-sedništvo pripeljal tudi cesarjev kabinetni ravnatelj, Schiessl. Torej ve stvar tudi že stari cesar tam zunaj v Schonbrunnu. Gospod s srebrnobeiimi, brezhibno raz-česanimi lasmi srebrnobeiimi, kratko pristriženimi brki v še mladostnem, živahnem in razumnem licu. je dvorni svetnik Stuckart, bivši načelnik kriminalne policije. Vse politične procese in vse škan-dalne afere, vse umore in vsa senzacifc*-nalna prešestva zadnjih dvajset let je preiskoval on, ostroumno in delikatno. Tisočere skrivnosti tiče za njegovimi ustnicami, vedno je bil tako elegantno, mirno, bliskovito odločljivo hladnokrven. Zgoraj v obednici je precej zmešnjave. Mize so razrinjene. beli prtovi potegnjeni z njih, prevrnjene solnice leže med drobti-nami in rabljenim jedilnim orodjem. Vidi se, da so gostje zelo razburjeno skočili po-koncu, ko so počili streli, in hiteli proti vratom. Ravno nasproti vstopnih vrat, s hrbtom proti steni, je sedel dr. Adler, sam, ob majhni štirivoglati mizici. Mogel je videti naravnost v oci ministrskemu predsedniku, ki je s tirolskim namestnikom, grofom Toggenburgom, in bratom pokojnega ministra, baronom Aehrenthalom, obedoval pri vogelni mizi. Plačilni natakar Fruhmann in neki podnatakar sta stregla storilcu. — Jedel je popolnoma mirno, brez vsakega razburjenja, — ie dejal plačilni natakar Fruhmann, — julto z nastrgano kašo, govedino z ohrovtom. češpljev kolač, potem Črno kavo, osem kron in dva vinarja je plačal. Ko je poobedoval, je vstal, šel tja k mizi ministrskega predsednika in je grofu Sturgkhu na pol metra ustrelil tri kroglje v glavo. Vse tri kroglje so zadele ministrskega predsednika v glavo, ena v Čelo, ena v sence, tretjega strela pa brez sonde niso mogli takoj najti v obrazu, ki je bil ves oblit s krv>o. Ministrski predsednik je bil na mestu mrtev. Sede, s skrčenimi nogami, se je zgrudil s stola. Pod glavo so mu položili blazino, toda ni se dalo storiti nič. Neki nemški general, plačilni natakar in nekateri avstro-ogrski Častniki so skočili za storilcem, ki je hotel oditi iz dvorane. Tedaj je počil še en strel. Ranil je težko barona Aerenthala na nogi. Ritmojster Fuh-rer je storilca ustavil zunaj na hodniku. — Prosim, gospodje. — je dejal morilec,— vem, kaj sem storil, dam se mirno aretirati. Sem pisatelj dr. Friderik Adler, Sonnenhofska nI i ca 5. V pisarni hotelskega ravnateljstva so na kratko zaslišali storilca. Dr. Friderika Adlerja poznajo zelo dobro, na Dunaju. Tudi v BeroHnu je bil že večkrat. V svojem časopisu »Der Kampf« se je priznal k najstrožjemu radikalstvu v socijalni demokraciji, s svojim očetom, voditeljem avstrijske socijalne demokracije, dr. Viktorjem Adlerjem, sta bila v največjem političnem boju. Šele predkratkim je Friderik Austerlitz v »Arbeiterzeitungi« zelo žestoko zavrnil zelo bridko kritiko dr. Friderika Adlerja o politiki socijalne demokracije v tej vojni. Malenkostno upanje za trajno delovanje avstrijskega parlamenta, prepoved zborovanja v dvorani koncertne hiše sta baje zelo razburila nekoliko pretiranega dr. Adlerja, To in še marsikaj drugega so mi pripovedovali v veži hotela, v katerem se je počasi ohlajalo truplo ministrskega predsednika. V tem je bilo zaslišavanje končano. Pred vrata je zavozil avtomobil. Nastalo je vrvenje. Obkoljenega po več detektivih, toda zvezanih rok, so odvedli morilca grofa Stiirgkha v voz. Vitka, ozkoprsna, nekoliko naprej nag-njega postava dvaintridesetletnega človeka tiči v opiljenero zelenem površniku. Izpod širokokrajnega črnega klobuka je molel na bledo čelo šop plavili las. Morda so bili Ie navzdol moleči brki v tem bledem, mršavem obrazu, ki so me spominjali glave Friderika Nietzscheja. Za trenutek se je iz dalje pogled odhajajočega uprl vame. Gledal sem v dvoje modrih, razglobljenih očes fanatika kot v široko, široko jezero. Utrujenost in globok, tožen mir leži na sedaj pomirjenih valovili. — Odprite vrata, prihajajo po mrliča, — je dejal policijski častnik, in že je privo-zjl voz rešilne družbe. Zdravnik in dva sivooblečena vojaka s trakom Rdečega kriza, noseča z usnjatimi blazinami obloženo nosilmco. so hiteti v obednico. S par hitrimi skoki so bili gori, a takoj nato jih je bilo zopet videti na temnih stopnjicah. Sedaj sta vojaka hodila počasi in previdno. Na nosi!niči jc nekaj temnega, ni- čemur podobnega. Lahno škripljeio držaji v rokah vojakov. Ministrski predsednik je bil močan, velik mož. Vojaka sta morala nosilnico vendar za trenutek postaviti na tla v veži, ravno pred mojimi nogami. Mrtveca so pokrili z veliko sivo odejo. Roke so mrliču najbrž sklenili na prsih. Bel prt mu zakriva glavo. Pet let Je ta mrtvec vladal Avstrijo. Pred vrati čak^ voz. Vojaka sta zopet vzdignila nosilnico. Zunaj v vlažni večerni megli se gnete množica radovednežev' okoli odhajajočega voza. Skozi odprta vrata se lesketa mokri ulični tlak v de-ževnomedli luči električnih svetiljk. Jasno in krepko je zazvene! zvonec v veži. — Dober večer, — je dejal hotelski vratar, — dober večer, gospod baron. Ivan, prtljago gospoda barona v sobo št. 5. Domače vesti. Žalna služba božja po pokojnem ministrskem predsedniku. Včeraj ob 10 dopoldne se je vršila v stolni cerkvi pri Sv. Ju-stu slovesna žalna služba božja po pokojnem ministrskem predsedniku grofu Sturgkhu, ki jo je celebrira! škof dr. Karlin. V sredi popolnoma črno zaodete stolnice se je dvigal žalni katafalk, pri katerem so mestni ognjega&ci in mestni sluge tvorili špalir. Žalni službi božji so prisostvovali namestnik baron Fries-Skene z dvornim svetnikom baronom Glanzom in uradniki namestniŠtvenega predsedništva, poveljnik pomorskega okraja, kontre-admiral baron Koudelka s službe prostimi častniki posadke, zastopniki konzularnega zbora, cesarski komisar za mesto Trst, dvorni svetnik pl. Krekich-Stras-soldo, predstojniki mestnih in avtonomnih oblasti, uradov in zavodov, zastopniki šol, trgovske zbornice ter drugih trgovskih in prometnih zavodov, zastopniki patrijotič-nih društev in veliko število pobožnega občinstva. — Predvčerajšnjim in včeraj so bile na vseh javnih in na mnogih privatnih poslopjih izobešene žalne zastave. Ulica nadvojvode Josipa in Boroevićeva ulica. Ustrezajoč želji meščanstva, da se tudi na zunaj pokaže neomajna hvaležnost Trsta do slavne soške armade, je gospod cesarski komisar po tozadevni privolitvi generala konjice, nadvojvode Josipa, in generalnega polkovnika ekscelence pl. Boroevića odredil, da se v trajni spomin junaških braniteljev Krasa od sedaj naprej za vse bodoče čase ulica Bel-vedere, ki vodi na kraško planoto, imenuje Boroevičeva ulica, ulica Caserma pa ulica nadvojvode Josipa. Božič sirot. Vzpričo bližajočega se božiča je ravno za prebivalce Trsta, ki ima junaški vztrajnosti naše zveste straže na suhem in na vodi zahvaliti svojo varno zaščito v težkem času, častna dolžnost in obenem srčna potreba, da se spominjajo onih revnih otrok, koiih očetje so padli v boju za domovino in ki bodo na najlepši praznik slehrnc družine morali pogrešati ljubečo skrb svojega očeta. Organizacija oskrbnic vojniških sirot je zato sklenila, da priredi božićnico za vojniške siroie, ter je v to svrho od raznih strani že došlo mnogo darov. Toda tudi vseh drugih v tržaških sirotišnicah se nahajajočih sirot je treba da se spominjamo. To nadaJjno akcijo je prevzela soproga cesarskega komisarja, ga. pl. Krekich-Strassoldo in je tudi v to svrho došlo že mnogo darov. — Podpirana od strani državnih in mestnih šol in po večjem številu mladih deklet, je prevzela ga. Krekich nalogo, da za božičiia obdarovanja vojniških in drugih sirot poskrbi primerne igrače, ki naj olepšajo božični praznik ubogih malčkov. Vsak nadaljen dar velikodušnih dobrotnikov bo prispeval k temu, da se izkaze ubogim otrokom nekoliko veselja in radosti. Zato naj pač nihče, ki iti ti je sreča mila, da bo najlepši praznik v letu lahko obhajal v veselem družinskem krogu, ne pozabi, da po svoji moči prispeva za to dobro in obče-koristno akcijo. — V naslednjem objavljamo izkaz dosedaj došlih darov: a) Božična akcija za vojniške sirote. (Nabiralnica: Organizacija sirotinskih oskrbnic, u I. S. Lazzaro: baronica Fries-Skene). Baron in baronica Fries-Skene K 200; vojaški vdovski in sirotinski sklad K 3000; tvrdka Skene & C. v Aleksovicah K 1000; uvozna družba »Agrumaria« K 1000; konceptni uradniki c. kr. redarstve-nega ravnateljstva v Trstu K 100; Karoii-na Rabi K 20t); baronica Nina Morpurgo K 200; baronica Aleksandra Morpurgo K 200; Demetrii P. Carciotti K 200; Emma Marno pl. Eichenhorst K 20; Aglaja pl. Manussi K 100; Marijana Grandi K 100; baron Kimon Kalli K 100; Ernestina Buch-reiner Allodi K J00; uspeh partije brid-geta K 5*40. — Skupaj K 6525'40. b) Božična akcija za ostale sirote in posebna akcija za igrače. (Nabirateljica ga. pl. Krekich-Strassoldo, Piazza deile Potste št. 4.) Baron in baronica Fries-Skene K 200; Emma pl. Krekich-Strassoldo K 200; Ernestina Buchreiner AKudi K 100; konzul Friderik Meissner K 100; baronica Ema V i van te pl. Villabella K 200; eksc. Klotil-da Berghofer K 10; baronica Majy Parisi K 100; grofica Otiti}a Attems K 30; Marija pl. tliitterott K 100; Frida Engelmaim K 300; Ada Escher K 100. Skupaj K 1440. — Igrače, šolske potrebščine in drugo so darovali: gce. pl. Fabiani, Notarangelo, Buchreiner, Giatussi, Rovinska in Burka-sthofer, baronica Aleksandra Morpurgo, ga. dr. ScheUander, ga. Valerto. ga. Pollak, tržaške tvrdke; Weiss, Karolina Flegele, Cavalcante & Bisiak, Stockal & Debarba, Edvard Velicoffna, Conipare, Adolf Schle-singer, P. Zanetti, Eibenschflta C., Haas, Fratelli Davanzo, Ebner. D. Anistein. Oskrbnice vojniških sirot so vabljene, da se udeleže sestanka, ki bo v soboto, 28. t. m., ob 3 pop. v dvorani borzne palače (vhod via della Borsa). Ker bo dotični sestanek v svrho božične akcije za vojniške sirote, so oskrbnice naprošene, da se udeleže kolikor mogoče polnoštevilno. Ždl se! Straža je posnela članek, ki so ga prinesli praški »Narodni Listy« o vprašanju koncentracije slovenskih strank. Na zaključku pripominja: »Zdi se, da gotovi krogi ne marajo koncentracije, o kateri govorijo in pišejo«. Tudi mi smo med tistimi, ki govore in pišejo — menda več in že dlje nego kdorkoli drug. Smo-Ii tudi mi med tistimi, ki ne marajo koncentracije ? Ali je morda »Straža« mislila pri tem posebno na nas? Bodi! Pušča nas hladne. — Zavarovani smo kakor v železnem oklopu po vseh antecedencijah proti takemu podtikanju! Ce pa »Straža« ni mislila na nas, prosimo že v naprej lojalno oproščenja. Redna odborova seja ženske podružnice CMD bo danes. 26. t. m., ob Ax/-2 pop. v navadnih prostorih. Slovenska obrtna in trgovska nadaljevalna šola v Trstu. Vpisovanje se vrši 26., 27., 28., 30. in 31. t. m. od 6—8 ure pop, in pozneje ob času pouka v ulici Stadion 21. I. v prostorih Slovenske trgovske šole. Vpisnina znaša 2 K. Učenci oziroma učenke morajo prinesti s seboj šolsko izpust-nico, oziroma zadnji »Izkaz obrtne nadaljevalne šole«. Za sprejem v obrtno nadaljevalno šoio je potreba; a) dokaza, da je prosilec zadostil postavnim dolžnostim, hoditi v ljudsko šoio; b) dokaza zadostnega znanja v branju, pisanju m računanju, ki se ga mora, ako treba, podati s sprejemno preskušajo. Redni pouk se prične 5. novembra. Kdo ve kaj. Josip Zucchiattl, čmovoj-niški polk št. 27, 3. stoinija, vojna poŠta 33; fe pisal dne 10. septembra zadnjič Od tedaj ni pisal ničesar več. Za v^ako sporočilo bi bil hvaležen njegov svak Teodor Simčič, Pendice di Scorcola 605. Mestna zastavljalnica. Jutri, 27. t. m. od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca oktobra 1916.(?) na bele listke, u sicer od štev. 224.301. do št. 225.S00, od 3 in pol pop. do 7 zvečer pa nedragoceni predmeti serije 138., zastavljeni meseca oktobra 1916.(?) na rdeče listke, in sicer od štev. 325.001 do štev. 35.000. — (Op. uredništva: Pripominjamo, da nam dopošilja te dražbene objave utžu! mestne zastavljalnice sam, ki mu tudi prepuščamo odgovornost za eventuelne netočnosti.) Na front! na Krasu je padel italijanski poročnik Amadeo Baccich. Pokojnik ie rodom Rečan, brat bivšega podžupana, in se je na v^saki demonstraciji izkazoval kot fanatičen iredentist. Študiral je v ItaKfi. Tudi pokojnikov, gori omenjeni brat dr. Icilio Bacić - Oirardelli je bil fanatičen iredentist, a se je preselil v Italijo, kjer je tiral veliko agitacijo za pripojenje Reke k Italiji. Zadobivši italijansko državljanstvo, se je naselil v Jak inu kot odvetnik. Pisal je članke v italijanske liste, kjer Je živo polemiziral proti stališču južnoslovati-skega odbora. Sedaj služi tudi on v italijanski vojski. Starka 90 let. V Dolnji Lashvi (v Dalmaciji) je umrla te dni Jana Markovič v 90. letu svoje dobe Dva dni pred smrtjo je še delala na vrtu. Starka je imela 23 otrok, od katerih živi Še 5 sinov in 4 hčere. Razun tega je zapustila 55 vnukov. ?ft!f!*0 vsaka vrste tupTije prva slovanska SjCj vina, Jakob Margon, Trst, uiica .^oli i turio 21 (pri roestr.i boliii.šaici.) 631 p debelo samo za preprodajalce. ^ogaTice, snkaneo, pip«, milo, gnmijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, eUktrUSnanv•tiljke, baterije, pisemski papir I pirni svinčniki,' zaponke, prstani rdečega krlžft, ! krema za, brado, žlice, r&zaa rezila, robei, mrežice za brk«, pletenine, arajce, spodnje hlaoe, ogleJat*, j ustnike, razne glavnike, zaponke aPatent Knopfe* in drugo prodaj* JAJCOB LKVI. niica 3. Uuiolo i Stev. 19. oa P^Otld bik^nav)bolj|e pasme, «r.ar mesecev "" & J v r*.i Ivan Žerjav, "BorSt Štev. 1. 705 OsaKsorstne žaklje Žakljev. Mflft beI° ln crno vino, čokolado, kavo, ilgfu, kondensirano mleko Vollmilch in Mager, sardine, lokarde na olju, kakao in vsakovrstne druge jestvine dobavlja na debelo fn drobno *po zmerni ceni KARL . REXINGER, posredovalec, ulica Kandler 7, II. n. od 9—10 predp. In od 2—4 pop. 1006 Manufakturne trgovine. STJCCESSORI (Nasledniki) PIFTRO TAVOlATO Trat, Leseni trg (Piazza deila Legna) štev. J. — Bogata l?ber& maanffik'bUfnega blaga. ■— Cene zmerne. 194 r rT mmm vsaki v&ier | ob 9% vela vaneleha pniM ZDRAVNIK M. Dr. M Perničlč stanuje v Trstu, ul. Olulla 76III. n. (zraven Drebeijeva pivovarne) in ordinira v ulici Carlntia 29, I. od 3 do 4 pop. za notranje« nervozna In etroike bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Zlatarnico Q€. Pino Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici detle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. CIHIBHRIBfi»BaiaCBSIM«HBMSa! I m\m n | Trst - Uia Stadion 10 - Trst SOKprtođ 8*2 zveče? nwj MALI OGLASIj Cena: i. vrste K Z. II. vrste Ki. □□ □a □□ te računajo po 4 (toL besedo. Mastno tiskane besede se raćo-nsjo enkrat yeS. — Najmanjša : pristojbina anala 40 stotink. ; ■aassauH»aH«BafliBBBaaauesvBM flnolffi pesek, živo ali rortco apno. oglje in UllbllU; dr ? a za knrjaT* se dobi pri STE VER, ulica Acquedotto 94. 701 3??rt f0 gospodična, vajena gospodiznstva itd. I«MS iu iz