tu. OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 43/3,4 2003, stran 60 Strokovni članek/ 1.04 Jana Mlakar Adamič RUDARSKO STANOVANJE Nova stalna razstava Zasavskega muzeja Trbovlje Abstract In May 2003 the Trbovlje Zasavski Muzej (Zasavje Museum) celebrated yet another addition to its per­ manent exhibits. The new presentation is titled A Miner's Apartment from the 1960's. It is based on the design of the 1984 presentation depicting the period after the First World War, the 1920’s, but by joining two separate collections into one the muse- um staff managed to create a whole that portrays social, political, spiritual and economic circum- stances of a given period. Prolog Nova stalna razstava je bržkone za vsak muzej velik dogodek. Je višek poprejšnjega raziskovalnega dela, načrtne zbiralne politike, oblikovalskih kompromisov in finančnih zmožnosti. Je priložnost za uresničitev jasno izražene ideje. Zasavski muzej Trbovlje je maja 2003 svojim stalnim postavit­ vam' dodal še eno - rudarsko stanovanje iz 60. let 20. stoletja v koloniji Njiva. Muzeja rudarstva v Zasavju ni in ga očitno tudi ne bo, čeprav je to dejstvo težko dojeti. Splet okoliščin, različni lokalni interesi, neozaveščenost in premajhna motiviranost so dvestoletno tehnično dediščino zanemarili in spregledali. V bližnji prihodnosti se bo doba rudarjenja v Zasavju nepreklic­ no iztekla,2 zato je še toliko pomembneje dokumentirati način življenja rudarjev in njihovih družin, sloja, kije v največji meri oblikoval revirsko identiteto. To so razlogi, daje prav rudarska stanovanjska kultura predmet naše pozornosti in strokovnih prizadevanj. * Zasavski muzej Trbovlje med svoje stalne postavitve šteje naslednje zbirke: - Srečno ... Črne doline, 2001 (muzej Trbovlje); - Zbirka kipov in skulptur Stojana Batiča, 1974 (muzej Trbovlje); - Hočijeva zbirka, (stoji šest mesecev v letu) (muzej Trbovlje); - zbirka Lutke in Lutkarji, 2002 (muzej Hrastnik); - zbirka Šolstvo v Zasavju, 2002 (muzej Hrastnik); - zbirka na Čebinah, 1985 (Čebine); - etnološka zbirka Rudarsko stanovanje, 1984, 2003 (kolonija Njiva, Trbovlje). Smoter Skozi etnološko dediščino bivanjske kulture smo želeli pred­ staviti in primerjati dve ključni obdobji v zgodovini Zasavja: 20. leta 20. stoletja, ko so si Revirji prislužili pridevnik »rdeči«, in 60. leta 20. stoletja, ko je v spremenjenih družbenih razmerah za revirje postal ustreznejši termin »proletarski«; ko je delavski sloj opozicijo (v formalnem smislu) zamenjal za pozicijo. Primerjava, ki se opira na raziskavo družbenega in ekonom­ skega procesa,* 3 odgovarja hkrati še na vrsto podvprašanj, kot npr: zakaj in kako so bile kolonije sploh zgrajene, komu namenjene, v čem so se razlikovale (so odstopale) od ruralne­ ga okolja, kakšna je bila ekonomska in socialna podstat najem­ nikov. Hkrati pojasnjuje, kako je zaposlovanje žensk in pojav novih gospodinjskih aparatov ter pohištva spremenilo podobo stanovanj in kolonij. V kontekstu opozarja tudi na arhitekturne izzive, pred katere so bili postavljeni stanovalci, ki so želeli skromno stanovanjsko površino opremiti po novejših standard­ ih. Razloži, kaj konkretno je emancipacija ženskam prinesla v praksi (marsikje so patriarhalni odnosi preživeli socialistično enakopravnost). Poudari, da so bile prav kolonije - zaradi priseljevanja delovne sile iz nekdanjih republik Jugoslavije - prva stičišča različnih kultur, kar je »staroselce« in »prišleke« sililo v proces prilagajanja. Muzeološka izhodišča Za teoretično podlago predstavitve so rabila tri temeljna izhodišča: L Muzej opredeljujejo njegove zbirke.4 Kot muzej novejše zgodovine proučujemo obdobje zadnjih 200 let, ki ga je v Zasavju zaznamovalo rudarjenje. Praktično ni segmenta naših strokovnih prizadevanj, ki se ne bi vsaj na neki točki O 4 Zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvo­ jnem prestrukturiranju regije (ZPZRTH); Ur. 1. RS št. 61/6. 7. 2000. ^ MLAKAR ADAMIČ. Jana 2001: Socialni položaj večinskega pre­ bivalstva v Od boga pozabljenih dolinah. Črnih revirjih, Rdečih revirjih. Proletarskih revirjih in v Mestu upokojencev. V: Srečno ... Črne doline. Katalog ob stalni razstavi. Glasnik S.E.D. 43/3,4 2003, stran 61 OBZORJA STROKE dotikalo rudarjenja. Zaradi že prej omenjenega dejstva, da vseobsegajočega muzeja rudarstva v Trbovljah ni, je skrb za dokumentiranje načina življenja nosilcev dogajanja - rudar­ jev in njihovih družin - zelo smiselna in utemeljena. 2. Bivalna kultura je dinamičen proces, tako naj bo tudi pred­ stavljena. To dejstvo je bilo osnovno vodilo pri postavitvi druge zbirke. V načinu bivanja se odslikavajo tako socialne, ekonomske in duhovne spremembe širše družbe kot tudi pojavi bolj osebnega značaja, kamor spadajo tradicija, znan­ je, različna nagnjenja ipd. Zaradi stanovalcev je hiša živ organizem, vsaka doba posebej in vsaka generacija stanovalcev pustita na objektu svoj pečat. Človek deluje na arhitekturo in arhitektura na človeka. Zato mora biti pred­ stavitev bivalne kulture kot sestavnega dela načina življenja več kot le presek skozi čas, na kar se mnogokrat omejujejo muzejske postavitve. 3. Strokovno najpravilnejše je varovanje dediščine »in situ«, torej v/na kraju nastanka, s čimer je njena avtentičnost zago­ tovljena. Bivanje v koloniji namreč nikakor ne pomeni le uporabe dodeljene stanovanjske kvadrature, pač pa gre za interakcijo številnih dejavnikov in razmerij med njenimi prebivalci. Sele v avtentičnem okolju so vidni tisti dejavni­ ki, ki kolonijo ločujejo od stanovanja; ganki, Štirne, barake, krušne peči, perišča (objekti skupne uporabe). Kolonijo torej najbolje definirata - poleg arhitekture same - še neizogibna komunikacija ter socialna in profesionalna izenačenost stanovalcev. Kolonije same po sebi pa so material­ ni dokaz nekdanje velike koncentracije delavstva; ta dediščina je značilnost Zasavja in posebnost v slovenskem merilu. Metoda Ambientalne postavitve so znana govorica etnološke muzejske Prakse. Izpeljati jih je mogoče na več načinov, odvisno pač od lega, kaj želimo povedati in pokazati. T. i. »prerez skozi čas« v nekem določenem trenutku - primerjali bi ga lahko s fotografi­ jo - deluje statično, odslikava stanje, ne pa tudi procesa in dogajanja, vzrokov in posledic. Drugi tip muzejskih ambien- talnih postavitev bi lahko opisali kot »nalaganje plasti zgodovine« in ga primerjali s filmom. Tak tip jasno asociira spremembe, ki jih prinašajo s sabo različna časovna obdobja in različni stanovalci (uporabniki prostora). Spremljamo genezo hiše in stanovalcev od prvih uporabnikov do transformacije v muzej. Ta metoda izraža dinamiko, a je za tiste, ki nimajo izkušenj in spominov ter razvitega časovnega koordinatnega sistema (otroci) teže (ali sploh ne) razumljiva. Kaj je »prej« in kaj »pozneje« jim dela preglavice in povzroča zmedo. - »Muzej je strokovnooskrbovana zbirka v službi javnosti; določilo njegove pomembnosti so njegove zbirke. ■ Stopnja pričevalnosti muzealij določa njihovo pomembnost. - Kustodinja/kustos (kurator, konservator) je skrbnica/skrbnik muzealij materialno, moralno in pravno«, MAKAROVIČ, Gorazd 2001: Tri načela, ki so kompas in merilo muzejskega dela. V: Glasnik SED 41/3, 4, 112 V ZMT smo se odločili za drugačen pristop: z dvema ambien- talnima postavitvama, ki ju loči ena stena in 40 let, je bivalna kultura prikazana kot dinamičen proces, hkrati pa omogoča, da si vsako »sliko« tega filma v počasnem posnetku« ogledamo posebej. Historat razstave Zanimanje za bivalno kulturo večinskega prebivalstva se je v Zasavskem muzeju pokazalo že v prvi polovici 80. let, ko so, takrat še kot muzej NOB in delavskega gibanja, v eni od stare­ jših trboveljskih kolonij Njiva uredili tipično rudarsko stanovanje iz 20. let 20. stoletja. Pobudo je dal muzej, Zavod za spomeniško varstvo pa jo je podprl in utemeljil z naslednjim argumentom: »Delavske kolonije so za Trbovlje značilne. Zanimive so tudi s prostorsko-oblikovnih vidikov, saj so se na posameznih delih Trbovelj skoncentrirale zgradbe, praviloma enotne po oblikovni zasnovi. Nastale so prave soseske, kjer se je vsled enotne strukture prebivalcev izoblikovala specifična podoba življenja.« (Hazler 1981, 102) Investitor rekonstrukcije stanovanja je bila Kulturna skupnost občine Trbovlje, izved­ beni projekt je pripravil IBT (zanj dipl. arh. Jurij Kolenc) v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo Celje (dipl. etnolog Vito Hazler) in Revirskim muzejem Trbovlje (prof. zgod. in soc. Miran Kalšek, ki je pripravil scenarij za prvo postavitev). Obnovo stanovanja so narekovale konservatorske smernice, izdelane na podlagi sondiranja sten, stropa, štedilni­ ka, tal, oken in vrat. Razstava je bila odprta 13. 10. 1984. Ob njej je izšla tudi brošura o kolonijah v Revirjih.(Kalšek 1984, 16) Takrat je bila ta zbirka eden prvih muzejev na prostem. Načrtnejše raziskave bivalne kulture so stekle v drugi polovici 80. let, ko je bilo sistemizirano delovno mesto etnologa (1986, takoj mi je bila dodeljena tudi skrb za zbirko Rudarsko stanovanje), in so bile začrtane smernice dejavnosti etnologije v ZMT. Leta 1994 je bila prva zbirka prenovljena, eksponati smiselneje postavljeni, dodani so bili številni drobni predmeti vsakdanje rabe, omare napolnjene z obleko, vitalnemu elemen­ tu (štedilniku) je bila vrnjena primarna funkcija, kar je za zbirko še posebej pomembno. Leta 2002 smo od upravljalca rudniških stanovanjskih zgradb na istem naslovu pridobili še drugo stanovanje. Slabo stanje je zahtevalo temeljito sanacijo. Ta je potekala pod strokovnim nadzorom muzealcev, ki pa smo bili v tem primeru predvsem domačini. Nad izvajalci je bdel ravnatelj muzeja Miran Kalšek, za scenarij in eksponate sem poskrbela avtorica razstave. Izložba decenij Koncept vsebinske zasnove za drugo stanovanje je logično izhajal iz prvega (20. leta 20. stoletja), nadgradil pa gaje v tem smislu, da je dve posamezni zbirki združil v celoto, ki z razs- 5 5 Kolonija Njiva (Trg svobode 22-29) je razglašena za etnološki spomenik (Uradni vestnik Zasavja, št. 4, 30. 3. 1996, pod zap. št. 2.3.0.28). Za kolonijo velja varstveni režim I. stopnje. Ui OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 43/3,4 2003, stran 62 tavljenimi eksponati in ambienti slika družbene, politične, duhovne in ekonomske razmere nekega časa. Značilnosti prvega ambienta - neometan vzidan štedilnik, leseno stranišče na hodniku in nadometna električna napeljava - so dvignile raven bivalne kulture nad kmečko (črne kuhin­ je!). Tipična so še opečnata tla v kuhinji in lesena v sobi, z apnom zbeljene stene, gredenca, mentrga, aluminijaste in železne žlice, komaj kak nož, stoli brez naslonjala (štokerli), ptičji kletki, stenska dekoracija z vezenimi prti (vandšonarji), neenaki garderobni omari (kostna) zakonski postelji in pomožno ležišče (rajšpetl), kahla, zibelka, singerica, slika sv. Barbare, nekaj orodja, pleten rajzekufer in drugo. Značilni za to obdobje sta prenaseljenost in skromna oprema, kakršni je dopuščal ekonomski položaj rudarskih družin, ki so se preživl­ jale z eno plačo. Čez štirideset let je isti poklicni sloj živel v drugačni družbeni ureditvi, izboljšan ekonomski položaj z dvema plačama v družini in z zmanjšanim številom otrok je omogočal dvig oseb­ nega standarda. V drugem stanovanju so najbolj povedni prizidek pred kuhinjo (veranda), vodovodna napeljava v kuhin­ ji (posledica lastne angažiranosti stanovalcev), pralni stroj, hladilnik, štedilnik na trdo kurivo in električni koher, kuhinjs­ ki elementi, zasnovani po t. i. »švedski kuhinji«, Titova slika, radio z gramofonom in zraven kup vinilnih plošč, kavč, na katerem kraljuje okrasna punčka iz Trsta (odpiranje mej, finančni presežek!). Skupna obema stanovanjskima enotama pa je skromna kvadratura tipskih stanovanj, kakršna je pripadala rudarskim družinam: 25 in 29 m2. Skoraj vsi kosi pohištva in drobni inventar so izvirni. Odločili smo se za dinamičen model varovanja, pri katerem so predmeti v funkciji, če niso tako enkratni, da bi se s tem delala nepopravljiva škoda. Pri zbiran­ ju smo bili tako temeljiti, da imamo za skoraj vse razstavne eksponate nadomestila. Zbirki po potrebi spreminjata podobo, posebno živost in pričevalnost pa jima daje okolje samo. Kolonija še vedno rabi prvotnemu namenu in je v celoti nasel­ jena; prenekateri razstavni eksponat ima v teh stanovanjih še vedno svojo primarno vlogo. Kuhinja rudarskega stanovanja: 60. leta 20. stoletja. Foto: Jana Mlakar Adamič. Katalog Komplementaren razstavama je katalog, ki je izšel hkrati z odprtjem druge in dopolnitvami prve zbirke. Glavni težava v zvezi s katalogom je bila želja, da bi bil dovolj ilustrativen in ne bi izzvenel zgolj kot tehnični opis. Zato fotografije predme­ tov niso ločene od besedila, pač pa tečejo vzporedno z njim in ga na ta način ilustrirajo. Tehnično je ta »težava« rešena z ločil­ no črto. Katalog je oblikoval Slavko Garanitni, Multima d.o.o., Kisovec. Zaradi velike količine predmetov in omejenih finančnih sred­ stev smo izbrali najbolj ilustrativne eksponate, ki poleg Glasnik S.E.D. 43/3,4 2003, stran 63 OBZORJA STROKE Hi tehničnega opisa zajemajo še domače izraze (popačenke) in njihov izvor. Katalog ima 50 strani z naslednjimi poglavji: Pogled nazaj ... in naprej (avtor: ravnatelj Miran Kalšek); Uvod, temeljna muzeološka izhodišča; Vzroki za gradnjo kolonij; Kolonija Njiva; Zakaj ravno Njiva; Posegi in prenova; Podoba stanovanj - 20. leta 20.. stoletja; Podoba stanovanj - 60. leta 20. stoletja; Katalog predmetov (poglavje teče vzporedno s prejšnjima dvema), Sklep; Bibliografija rudarskega stanovan­ ja; Viri in literatura. Predstavitev Zaradi specifičnih pogojev so najprimernejša oblika pred­ stavitve vodeni razgovori. Ker nimamo zaposlenega kustosa pedagoga, večino vodstev opravim sama, širina zastavljenega koncepta pa dopušča, da si obiskovalci temo poljubno izbere­ jo. Četudi ta zaide močno iz načrtovanih okvirov, lahko kamor postaviš vzvod in premakneš ..., no ja, če že ne ravno sveta,6 pa vsaj razmišljanje. Šolske skupine so obe zbirki vključile v svoj redni program. Če jim čas in logistika to dopuščata, si rudarsko stanovanje ogledajo že posamezne skupine nekdanjih malošolarjev, zdaj prvih razredov devetletke. Zanesljivo pa se z razstavo srečajo v 3. razredu OS, ko jim predstavimo muzej kot institucijo in nje­ gove posamezne zbirke. V 4. razredu je ogled zbirke vključen v sam učni načrt v okviru teme Naš kraj. V 7. razredu je na ^ Prosto po Arhimedu: »Postavi mi točko, kamor lahko postavim vzvod in premaknil bom svet.« programu (ali pa je to le zavzetost posameznih učiteljev?) bivalna kultura,7 vmes pa so akcije zgodovinskih raziskovalnih krožkov. Delovni listi, ki so pripravljeni za 4. in 7. razred, po potrebi tudi za druge skupine, učenci ne rešujejo na razstavi sami - deloma zaradi pomanjkanja prostora in deloma zaradi neprijetnega vtisa, ki jih taki pedagoški prijemi puščajo pri otrocih. List z vprašanji naj ne bi služil utrjevanju snovi, pač pa spodbujal k razmišljanju. Delovni listi so bolj v zadoščenje učiteljem kot pa učencem. Za gimnazijo imamo pripravljeno predavanje na temo social­ nega realizma, za srednjo zdravstveno šolo razvoj zdravstva in bolnice. Rudarski stanovanji sta aktualni še v zvezi z različni­ mi raziskovalnimi nalogami od osnovne šole do diplomskih in postdiplomskih nalog. V bolj splošnih obrisih je bivalna kul­ tura zasavskih proletarcev prikazana turistom in posamez­ nikom, ki so nad zbirkama presenečeni, in ki z veseljem doda­ jo še lastne spomine in potegnejo vzporednice s svojimi kraji - in vsi se učimo. Posebna oblika predstavitve so objave fotografij v strokovnih delih, časopisih in revijah, kot tudi filmski zapisi: npr. sne­ manje peke znamenite zasavske jedi funšterca, nekaj oddaj o rudarjenju in rudarjih, film Muzeja premogovništa Slovenije Velenje, videospotov, kar vse je hkrati tudi dobra in poceni pro­ mocija. -J Tu je treba povedati, da si čestitam vsakič, ko hihitajoče se trina­ jstletnike pripravim k debati Odprtje razstave »in situ«. Foto: Gregor Naglav. Ui OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 43/3,4 2003, stran 64 Projekcija Hkrati z raziskavo bivalne kulture že vrsto let tečejo tudi drugi samostojni projekti, npr. o socialnem položaju večinskega pre­ bivalstva, preučevanje prehrane, otroških iger in igrač, izročila, pesmi in pripovedi itd. Sinteza teh prizadevanj, ki naj v podrobnosti dokumentirajo način življenja, kakršen je bil značilen za rudarske revirje, bo predvidoma objavljena v monografskem delu o kolonijah v Zasavju. Ko bomo pridobili še tretje stanovanje - pogajanje je v teku in zaenkrat dobro kaže - bo predstavitev kolonij kot zasavske posebnosti »uokvirila« in zaokrožila podobo obeh stanovanj. Muzejsko funkcijo bo tako v avtentičnem okolju prevzel celoten spodnji trakt stanovanjske hiše. Sklep Dvajseta leta, v katera je postavljena naša prva zbirka, in doba, ki mu je sledila, sta, kot vse, kar se ljudi močno dotakne, na poseben način reflektirala v umetnosti. V literaturi sta to obdobje zaznamovala socialni realizem in njegov predhodnik socialni ekspresionizem. Na Njivi so posebej za gimnazijce pripravljena predavanja o izvoru te družbeno angažirane umet­ nosti, o tem, kaj so videli in vedeli Seliškar, Klopčič, Mrzelj, Grum ... med svojim delovanjem v Revirjih. Ob odprtju smo vloge zamenjali. Gimnazijci so pesnike in pisatelje socialnega realizma predstavili »in situ«, na dvorišču kolonije med barakami in hauzom, v senci razdrapanega ganka, pred vrati, ki se odpirajo v 20. in 60. leta. Bolj izvirno sceno bi težko našli. Z odprtjem drugega rudarskega stanovan­ ja je bilo v dogovorjenem roku in obsegu zaključeno poglavje o nekdanjem načinu življenja rudarskih družin, pri čemer je »zaključeno« relativen pojem, saj kot pravi šef: «.....dokler je etnologinja v službi, bo vedno nekaj manjkalo!« Če tako pravi šef ... bo že držalo. Viri in literatura: FISTER, Peter 1986: Umetnost stavbarstva na Slovenskem. Ljubljana. CZ. HAZLER, Vito 1981: Seznam predlaganih kulturnih spomenikov v občini Trbovlje. Celje, ZVNKD. Kalšek Miran 2003: Pogled nazaj ... in naprej. V. MLAKAR ADAMIČ, Jana: Rudarsko stanovanje katalog stalne etnološke razstave v koloniji njiva v Trbovljah, Letno poročilo ZMT za leto 2002 MAKAROVIČ, Gorazd 2001: Tri načela, ki so kompas in merilo muzejskega dela. V: Glasnik SED 41/3, 4. Ljubljana, 112-115. MLAKAR ADAMIČ, Jana 2003: Rudarsko stanovanje. Katalog stalne etnološke razstave v koloniji Njiva v Trbovljah. Trbovlje, ZMT. OROŽEN, Janko 1956: Zgodovina Trbovelj. Hrastnika in Dola. Trbovlje, OLO. VILMAN, Vladimir 2001: Franjo Baš, prvi ravnatelj Tehniškega muzeja Slovenije. V: ARGO 44/1. Ljubljana, 9-24. Zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (ZPZRTH); Ur. 1. RS št. 61/6. 7. 2000.