Ste v. 157. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: 28 celo leto K I44‘—-88 pol leta K 72'— v UPRAVI STANE MESEČNO K10*— V Ljubljani, sobota, 16. julija 1921. PoStnlna platana v gotovini. Leto L Uredništvo In upravnlštvo v Ra pttarjevl ulici štev. 6 — Telefnc uredništva štev. 50 — Telefon t=a npravništva štev. 528 <=> CENE PO POŠTI: za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*—- DELAVSKI UST posamezna številka 80 vin. Za reoislfo ostane. sn /om,ai je bila sprejeta ustava, katero o demokratski centralisti tako povzdigo-> ze prihaja nanje — moralni maček. 8n 1^®.°^ovanski klub je izdal znani oklic Dar!d v katerem obljubuje, da bo v ve KV?611*11 nada(ieval boj za revizijo usta-So v ne ®Pbminja, kako pomenljivo naših i P°bcajdemokratje to obljubo klini. PT°^ nc®v. Iz njihovih vrst so se čuli In v > a ie naša! Kdo nam kaj more? ®8ini danes gospodje centralisti že Če i pisel° ° reviziji ustave. Čudno je to. vedrm Us!aya res dobra, kakor so nam to Če _ z.a‘rjevali, je ni treba več revidirati, To io ni je ni bilo treba sprejemati! ttokrnt- • ar. iasno * Toda vladni policajde-ber v .lmaj° očividno vendar le kaj doda rQZr°, ,da pišejo o reviziji ustave. Vla-rea nima več večine. Vaj,je^n°'Sedaj se vrši v Sarajevu zboro- ce svoi'US v’ k* so daR S0I'ke zaušni-do. c J Poslancem, kateri so bili z vla-sov, fn e!n odpade od vlade okrog 25 glase dn, ie ze ^rez večine. Gode se pa Pornič0 re°i- ®tari Pnšlc je bolan — tako ®kem Stojan Protič pa hodi po Hrvat-ciiQ 111 Slovenskem ter organizira opozi-vSe na revizijo ustave. Protič hoče združiti d0 m ^^e od Radiča in Pučke stranke pa v p,., nmbiča in nezadovoljnih demokratov čaii °i,- blok, da vrže vlado. V tem slu-Ven L RadiC prišel v parlament. Na Slo-Zier i m Ro jedro in glavno vsebino opo-tvfi -i ga bloka, ki hoče revizijo ustave, v °r,la Ljudska Stranka. Na Slovenskem, Tod ^ki Slatini naj b ise vršila pogajanja, bes Rr°tič bo potegnil za seboj tudi do-j r»en del radikalcev ali pa cel klub. V vni slučaju ostanejo demokrati osamljeni k Parlamentu _ in med ljudstvom. Za stran-te^k* Po svojih idejah in po svojem delu ne pb v ljudstvu, izolacija v parlamentu ki nobene nesreče. Za demokrate, taka iz j ^ 8v°jpolitičnih kšeftov pa bi demokratov3 pomenila — n111®611!6 P°Hcaj- *Jutr"3*3 Dvam i® razumljivo, zakaj sedaj aašai0<'un * nPm vs* demokratični listi pri-zdla l • °. ke o reviziji ustave ter jo po-smn a]'a Rer 1° gospodo dobro poznamo, prve prePrioanb da bi se vštulili celo v ht 1v.r?le boja za revizijo, če bodo to za-lovon *nteresi njihovih žepov. In prav go-°gOr • ^dntro« pripravljeno, z največjim ^enjem pljuniti na ustavo, ki jo je bo f3rR jnirovski policajdemokratizem, če Sain ?r*nesl° kaj cvenka za njihove blato h ^ *em s^u®aju *ucR hi več daleč čas, fl® ^Jutro« proglasilo vse centraliste za pr°tidržavni element, rast država, ne ljudstvo, ne morala, ne i0 * " ampak lasten profit, Mamon — to liuri na^h centraldemokratov. Sreča za b 5slvo je, da gre moč in pamet teh ljudi «oncu 1 Sirite »MOTI £lS* f elite zioreoanje krščanskega ttsstoa n (Raritern. Maribor, 16. julija. (Izv.) Delavska Zveza, podružnica za Maribor in okolico, je priredila sinoči ob 8. uri v prostorih JSZ velik delavski shod. Velika dvorana je bila nabito polna. Kot glavni govornik je nastopil poslanec dr, Andrej Gosar, ki je v pol drugo uro trajajočem govoru obrazložil program in načela krščanskega socializma. Poslanec je bil v začetku burno pozdravljeh s ploskanjem in vskliki, njegov govor pa so navzoči zasledovali z velikanskim zanimanjem in razumevanjem, Za svoj govor je žel poslanec dr. Andrej Gosar dolgotrajno in živahno pritrjevanje. Sprejetih je bilo več resolucij in sicer: S prvo resolucijo se izrazi poslancem Jugoslovanskega kluba popolno zaupanje in zahvalo za njih trud, predvsem še poslancema krščanskega delavstva Gostinčarju in dr, Gosarju, ki sta napela vse svoje moči, da se čim več pravičnih zahtev delavstva stavi v ustavo. Druga resolucija naglasa odločno stališče delavstva proti centralistični ustavi in zahteva avtonomistično urejeno državo. Tretja resolucja se glasi: Duševni materializem in liberalizem, ki ga uvajajo, ob- sojamo, kajti s tem se podpira kapitalistično pojmovanje in škodi pravičnim zahtevam delavstva. Smo zato, da se uveljavi vsepovsod v življenju radikalno krščan-sko-socialistično načelo od prvega moža v državi do zadnjega med enakimi. Predvsem tirjamo dejanskega krščanstva od voditeljev samih, posebno še od onih v-naših vrstah, če hočejo, da bodo oni z nami in mi z njimi. Shod je trajal dve uri in se je vršil v popolnem redu in miru. Vodil ga je tovariš Anton Krepek. Shodu je prisostvovalo tudi nekaj takih, ki jih dosedaj še ni bilo mod nami. Za shod sam pa se ni delala ni-kaka kričeča reklama, temveč samo po zaupnikih smo pozvali delavstvo k udeležbi. In delavstvo je prišlo v največjem številu. Vidi se, da moč krščanskega socializma pridobiva v Mariboru na terenu in da vedno bolj in bolj napreduje. In to stori le tiho delo nekolicine. Delavstvo samo pa uvideva, kje je zanj pravo mesto in kam naj se obme. V nedeljo, 17. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši na gori pri Sv. Petru pri Mariboru drugi delavski shod za Maribor in okolico. Tovariši, pridite v obilem številu. (InHmiM prali centralistični eSšdM polItlH ssoSega feinba. Pirassnsčssša na s5s®fm isiasHnians!« organizacije. Belgrad, 16. julija. (Izv.) V političnih in vladnih krogih so vesti o dosedanjem poteku in o razpoloženju na sarajevski konferenci muslimanske organizacije nare-dii$ velik vtis. Po dosedaj došlih vesteh ima grupa dr. Mehmeda Spahe veliko večino. Konferenca je sledeče sklenila: 1. Predsedstvo kluba (ki je vodilo vladi prijazno politiko) mora odstopiti. 2. Poslancu Korkutu (ki je bil med pristaši vlade) se odvzame uredništvo organa muslimanske* organizacije »Pravda«. 3. Poslanca Kara-mehmedovič in Korkut se pozivata, da odložita svoja mandata. — V vladnih krogih so vsled teh sklepov zelo vznemirjeni in pobiti, ker so ti sklepi jasen dokaz nesposobnosti policajdemokratske-radikalne politike in obenem obsodba vladnih kupčij na škodo davkoplačevalcev. Belgrad, 16. julija. (Izv.) V parlamentarnih krogih se dosedanji potek muslimanske konference v Sarajevu obširno komentira. Vkljub temu, da je bil spor v muslimanskem klubu jasen, vendar ni nikdo mislil, da je grupa dr. Spahe v taki premoči. Če se bo nadaljni potek konference razvijal v tem smislu naprej, je jasno, da bo to na splošno politično situacijo imelo velik vpliv in niso izključena iznenadenja. Ml i&ess četemcisa za socializacijo nAHn In železnic. Sredi junija t. 1. se je v Denverju, Col., vršil kongres ameriške delavske federacije, ki ji že 39 let predseduje Samuel Gompers. Na tem kongresu se je vršil hud boj med obema strujama, ki sta se razvili v federaciji: Gompersovo zmernejšo in radikalno ali progresivno. Poslednja je na tem kongresu hotela vreči Gompersa s predsedniškega mesta in spraviti nanj svojega kandidata John L, Lewisa, kar se ji pa ni posrečilo. Gompers je zmagal skoro z dvetretjinsko večino. Pač pa je radikalna skupina dosegla velik uspeh s tem, da je bilo njeno — manjšinsko — poročilo sprejeto proti odboro-vemu. V tem poročilu progresistov se zahteva, da naj država podržavi železnice in vse osnovne industrije. Ta zahteva je bila sprejeta že tudi na lanski konvenciji delavske federacije in je dobil izvršilni odbor nalog, naj odločno deluje v tem zmislu in izdela potreben zakonski načrt. Odbor z Gompersom na čelu je pa to stvar zanemarjal, kar je bil ravno najtehtnejši očitek manjšine proti njemu. Delavstvo je na letošnjem zhoru to zahtevo na najodločnejši način ponovilo in Gompers jo bo moral upoštevati, ako noče izgubiti zaupanja delavstva. Da se ameriško delavstvo s tako vnemo poteguje za podržavljenje rudnikov in železnic, je razumljivo. Značilno pa je tudi, da si je delavstvo za socializacijo teh podjetij izbralo obliko podržavljenja. Kdor ve, da največja sila ameriškega kapitalizma sloni ravno v trustih rudniških, plavžarskih in železničarskih podjetij, ta vidi, da hoče ameriško delavstvo ameriški kapitalizem ravno na ta način najbolj zadeti. Zbor je dalje soglasno sprejel načelo šesturnega delavnika v rudnikih in plavžih, a se ob enem izjavil proti zahtevi, da bi se šesturni delavnik takoj uveljavil, ker seda) ni ugoden čas za to. Da je v ameriški delavski federaciji v resnici še veliko reakcio-narstva, priča dejstvo, da je bil odklonjen predlog za izenačenje pravic ženskih članic z moškimi. Istotako se je zbor izrekel proti sprejemanju zamorskega delavstva v federacijo. Sprejeli so resolucijo, naj vlada dovoli kuhanje močnejšega alkoholnega piva1 (sedaj se kuha samo pivo s pol odstotkom alkohola). Alkohol je danes glavna skrb vseh Američanov. Iz tega poročila je saj deloma razvidna tudi notranja ideja te največje delavske organizacije na svetu. Uradno poročilo o preiskavi proti atentator-lem. Belgrad, 15. julija. V preiskavi radi atentata je bil zaslišan tuji Mihajlo Vic, ki je obrazložil, kako se je komunistična akcija razširila po vsej državi. Pri svojih izpovedbah je navedel veliko število imen ljudi, ki so sodelovali pri pripravah za atentat. Imenoval jo vse glavne vodje. Razvidno je, da dosedanji zaslišanci še niso izpovedali vsega, zatorej se bo preiskava še nadaljevala. Misli se, da se bc dosedanji material v pogledu atentata še znatno povečal. Belgrad, 15. julija. Kakor trdijo nekateri, je v Novem Sadu vedelo za atentat nad 1000 oseb (le slavna policija ni nič vedela! Hm!) Med temi je največ Madžarov (1) Notranje ministrstvo je poslalo v Novi Sad sekcijskega načelnika Saviča, ki bo začasno vršil dolžnost načelnika novosadske policije. politični dogodki. -f Slovenski demokratizem, kakor živi in je. Iz Belgrada je pričel pihati nov veter. Vladna večina se je pretrgala, Pašič je bolan in sploh ne bo več dolgo vozil, na obzorju pa se je prikazala Protičeva zvezda, Ivan Hribar je tudi znak, ki kaže v drugo smer na vladnem kompasu. Krmarji slovenske demokratske ladje to že nekaj časa opazujejo in zdaj že počasi obračajo jadra, E. Bulwer: Pfisieisifi teol o 118 Pompejih. (Dalje.) , . »Moj hrabri dečko!« je rekel in si risal svoje oči. čl *Ah je tvoj sin?« je rekel neki krepak je k . na Nazarenčevi desnici, »dobro se boril; bomo videli, kako se izkaže po-V*f u!» boriti se ima s prvim zmago-da t m’ ^edal Pa< starec> prosi bogove, N. ‘a zmagalec ne bo nobeden izmed Rim-°v, niti prvi za njimi, Niger!« i Satrec je zopet sedel in zalkril svoj Za sedaj igra ni imela zanj pome-Lidon se ni nahajal med borilci. In e&dar, vendar, ta misel mu je šinila v GjVoi je bil ta boj velicega pomena, kajti ie imel stopiti na mesto prvega, ki na ’ ^re8e^ se le hi naslonil doli, da z ^Pejmu očmi in sklenjenimi rokami opa- s « Gbče zanimanje je vzbujal boj Nigra Sporom, kajti ta način boja je posebno s j/1* • ^edavce zaradi smrtnega izida, Ka-terun se je navadno končal in zaradi **«• spretnosti, katere je bilo treba borilcema^ Nahajala sta se v precejšnji razdalji drug od drugega. Nenavadna čelada, ki jo je nosil Spor in ki je bila zaprta, je zakrivala njegov obraz; obraz Nigra pa je vzbujal splošno in strašno zanimanje radi svoje velike divjosti. Tako sta stala nekoliko trenutkov, gledala drug drugega, dckler se ni začel Spor počasi in z veliko opreznostjo pomikati naprej; svoj meč je imel namerjen naravnost proti prsim svojega sovražnika, kakor pri modernih borilcih-Kakor se je on pomikal naprej, se je Niger umikal, nabiral mrežo v svoji desnici in ni nikdar umaknil svojih majhnih žarečih oči od borilčevih gibanj- Naenkrat, ko se je Spor skoro na koralk približal, je retia-rius skočil naprej in vrgel svojo mrežo, S hitrim gibom svojega telesa se je gla-dijator rešil Vmrtne mreže! Od veselja in divjosti je glasno zavpil in planil na Nigra; Niger pa je zopet nabral svojo mrežo, jo vrgel čez svojo ramo in bežal po areni tako hitro, da ga je secutor* zaman skušal doteČi, Ljudstvo je divjalo in glasno vris- 1 1 11 1 Tako imenovan vsled tega, ker je imela ta vrsta gladijatorjev dolžnost zasledovati nasprotnika od onega trenotka, ko je ta vrgiel mrežo, da ga udari, predno bi še imel čas, zopet jo pripraviti. kalo, ko je videlo, kako je široko plečati gladijator zastonj poskušal dohiteti ležečega velikana; v tem trenutku pa se je njihova pozornost obrnila od te dvojice do beh rimskih borilcev. V začetku boja sta se vstopila drug proti drugemu v navadni razdalji borilcev, toda skrajna opreznost obeh je že v začetku onemogočila vsako silnost beja in tako so imeli gledavci dovolj časa zabavati se z bojem med Sporom in njegovim sovražnikom. Sedaj sta se pa Rimljana ogrela in boj je postal bolj silen; udarjala sta, odbijala, se umiikala nazaj, pomikala naprej, drug proti drugemu z ono skrbno in komaj vidno opreznostjo, ki znači izkušene in enake nasprotnike. _ Sedaj pa je starejši gladijator Evmolp ranil Nepima na strani z onim spretnim odbojnim udarcem, o katerem se v areni sodi, da. se mu je tako težko izogniti. Ljudstvo je zavpilo, Lepid je prebledel. »Halo!« je rekel Klodij, »igra je skbro končana Ako se sedaj Evmolp samo mirno bori, bode drugi vsled izgube krv: omagal« »Vendar, hvala bogovom, on se ne bon tako! Glej! — Kako hudo pritiska na Neounal JPri Mariu! ,T.oda Nepim ga je za- del! Zopet je zažvenketalo po čeladi! — Klodij, debil bodem!« »Zaikaj vendar ne stavim samo pri kockah?« je stokal Klodij pri sebi, »ali zakaj ne morem ponarediti gladijatorjaU »Spor! — Spor!« je vpilo ljudstvo, koi se je Niger sedaj naenkrat ustavil in zopet vrgel svojo mrežo in zopet brez uspeha. To pot se ni dovolj urno umaknil, Sporov; meč ga ie težko ranil na desni nogi, in ker ni mogel hitro bežati, je srditi borilec hudo pritikal nanj. Vendar je imel v svoji veliki postavi in dolgi roki še vedno nevarno prednost in s svojim trizobom, ki ga je sedaj držal pred svojega sovražnika in je vspešno odbil vsak napad. Spor je aedaj skušal z veliko hitrostjo obiti svojega nasprotnika, ki se je vsled bolečin naravno le počasi premikal dalje. Pri tem pa je opustil vtsako previdnost, prišel je preblizu velikana, vzdignil svojo roko, aa. bi udaril, pa je dobil tri zobove smrtne sulicie v svoja prsa! Zgrudil se je na kolena. Vi naslednjem trenutku pa je padla preko njega smrtna mreža in zaman se j® boril proti njej. Zopet in zapet se je nemo vil pod novimi udarci trizoba, njegova rdeča kri j«e tekla skozi mrežo po peski* V znamenje svojega poraza je povesil svoje orožje* otran 5£ »Novi Čas«, 'dne 16. julija 1921'. Štev. 15% da bi vlovili pravi veter. Navdušeni članki na centralistično ustavo so izginili in revizionistom dela »Jutro« milostne poklone. Da — to je slovenski demokratizem v vsej svoji podobi. Enim dišijo poslaniška mesta, drugim — vagoni s svincem. Če človek ni pri koritu, je težko delati dobre kšefte*. Taka je danes politična morala. Lakaj-policaj-demokratizem. Glasilo nekega jako svobodomiselnega profesorja v Mariboru prinaša sledečo notico: »Slovenski Gospodar« prinaša povodom kraljevega rojstnega dne samo dve vrstici. Seveda, kjer ni čustev, je boljše molčati. Na takih primerih se spoznajo pobeljeni grobovi.« To ni nobena domača naloga kakega za dinastijo navdušenega šolarčka niti koncept kakšnega praktikanta pri policijskem oddelku deželne vlade, marveč to je prva dnevna notica v — demokratskem listu. ^Dnevni dogodki — Velik shod za može in iante se vrši na Zaplazu na Dolenjskem v nedeljo dne 31. julija. Predvsem se zahvalimo pri službi božji za srečno vrnitev iz vojske. Minilo bo ravno sedem let, kar se je na dan mobilizacije 1. 1914 vršil zadnji podoben shod. Možje in fantje iz okolice vsi k naši ljubi Materi božji zaplaški! Cerkveni govor bo imel vse-učiliški profesor g. dr. Gregor Rožman iz Ljubljane. Po službi božji, ki bo ob 10., se vrši zunaj cerkve tabor, kjer naj nastopijo različni govorniki, učeni in preprosti iz kmečkih vrst. Po popoldanski službi božji nastopijo okoliški Orli s svojimi prostimi tvajami. Sodeluje godba iz Višnje gore. Za želodec poskrbite udeležniki sami, za dušo bo pa poskrbljeno za Zaplazu, Pijača se bo dobila: voda zastonj, vino in pivo za denar. Veselice ne bo, telovadbo boste gledali brez vstopnine, stroškov torej se ni bati. Pripravite se in agitirajte za obilno udeležbo pri sosedih. Na svidenje in Bog živi! — Vprašanje narodnih praznikov postaja pereče z ozirom na dejstvo, da se ti množe proti dosedanji navadi in da se praznujejo na način, ki škoduje splošnemu narodnemu gospodarstvu in spravlja dninarje Zmagujoči retiarius je odtegnil svojo imrežo, se naslonil na svojo sulico in pogledal gledavce pričakujoč njihove razsodbe. Tudi premagani gladijator je obračal svoije medle in obupajoče oči po gledišču.. Toda od vrste do vrste, od sedeža do sedeža so gledale nanj same neusmiljene oči, PptiluiHo je tulenje, šumenje! Tišina je bila strašna, kajti v njej ni bilo sočutja; niti ena roka, ne, niti ena ženska roka ni dala znamenja usmiljenja in življenja! Spor ni bil nikdar priljubljen v areni in zanimanj^ za boj se je ravnokar vzbudilo za ranjenega Nigra. Ljudstvo je bilo razgreto do krvi, mimičen boj je izgubil vso svojo zanimivost; splošno zanimanje je tako naraslo, da je zahtevalo žrtve in žejalo po smrti! Gladijator je čutil, da je bila njegova osoda odločena; nobene prošnje, nobenega ječanja ni bilo slišati iz njegovih ust-Ljudstvo je daio znamenje smrti! V zagrizeni toda mirni udanasti je nagnil svoj vrat, da zadobi smrtonosni udarec. In ker se z retiarijevo sulico ni moglo zadati gotovega in takojšnjega smrtnega udarca, je stopila v areno strašna in osodepolna postava s kratkim, ostrim mečem v roki in od čelade zakritega obraza. Počasi in umerjenih korakov se je ta krvnik bližal gladijatorju, ki je še vedno klečal, položil svojo roko na njegovo čelado, potegnil z ostrino svojega orožja okoli njegovega vratu, se obrnil proti zbrani množici, ako jo moriebiti v poslednjem trenutku obide usmiljenje; strašno znamenje pa je ostalo vedno isto: meč sie je zabliskal v zraku, zadel, in gladijator se je zvrnil v pesek; njegovo telo je vztrepetalo, postalo mirno, in bil je mrtev. in druge nestalne uslužbence ter tovarniško delavstvo ob prepotrebni zaslužek. Če se na eni strani toliko zabavlja proti praznikom, katere ljudstvo praznuje že stoletja in tisočletja in je njih praznovanje ljudstvu prešlo že v navado in potrebo, naj bi se na drugi strani nikar ne uvajali novi, Tako-zvane državne praznike naj bi praznovali na doslej običajen način vsi državni uradi, šole itd., promet in delo naj bi se pa ne ovirala. Na ta način se goji zabavljanje in nezadovoljnost ne pa patrijotizem. — Penzije v našo vojsko sprejetih aktivnih častnikov. Od različnih strani prihajajo na naše uredništvo vprašanja, kdaj misli centralna vlada izplačati penzije onim sprejetim aktivnim častnikom, ki so bili vpokojeni že pred pol leta. — — »Ali smo že v Albaniji?« Pod tem naslovom smo pred dvema dnevoma prinesli notico, ki se je pečala z nekim oddelkom okrajnega sodišča v Ljubljani. Ker smo se naknadno prepričali, da smo delali ž njo krivico, jo s tem radevolje popravljamo. — III. mednarodni ženski kongres zboruje te dni na Dunaju. Navzočih je 191 dele-gatinj iz vseh dežela in 50 gostov, Poljakinje zastopa gospa dr. Z. Daszinska-Golin-ska, Češkoslovaško praška občinska svetnica Kovafikova. Prvi dan zborovanja je bil posvečen vzgojnim vprašanjem ter se je kongres izrekel za to, da naj se v vseh državah za vse kulturno življenje s šolami in vzgojnimi zavodi vred uvede popolna samouprava; državna uprava ne imej tu nobenega vpliva. Na zboru so se ostro kritiko-vala sedanja šolska berila, ki so politično in tendenciozno pobarvana in so pravi posmeh na sporazum med narodi. Šolska berila naj se enotno sestavijo iz najboljših stvari svetovne književnosti. Kongres tega predloga sicer ni sprejel, pač pa priporočil, naj se izda univerzalna knjižnica najboljših del svetovne književnosti v obliki drobnih, cenih zvezkov, iz katere naj bi potem vsak učitelj izbral za svoj razred najprimernejše. — 11. t, m. popoldne se je vršil poseben propagandni shod, na katerem je kot prvi govoril prelat Giesswein iz Budimpešte, dalje kitajska in japonska delgatinja i, dr. — Tožba proti jugoslovanskemu konzulu v New Yorku, Zottijev hrvatski »Narodni List« v New Yorku je vložil na zunanje ministrstvo Združenih držav pritožbo proti Jugoslovenskemu konzulu V, R. Saviču, ker je le-ta zlorabil svojo službeno oblast v to, da je raznim parobrodnim družbam prepovedal, priobčevati oglase v »Narodnem Listu« pod pretnjo, da potnih listov potnikom, ki bi se hoteli voziti s parniki teh družb, ne bo vidiral. Ameriško zunanje ministrstvo je v tej zadevi poslalo noto legaciji kraljevine SHS. Savič bo najbrže moral zapustiti svoje mesto. — Harding proti sobotnemu polprazni-ku uradništva. Washingtonsko državno uradništvo je zahtevalo, da bi imelo ob sobotah vse leto prosto popoldne. Predsednik Harding je to zahtevo odklonil, — Prebivalstvena statistika Združenih držav. Glasom zadnjega ljudskega štetja živi tacaš v Združenih državah 105,671.499 ljudi. Od teh je 94,822.431 belih, 10,463.013 zamorcev, 242.959 Indijancev, 71.952 Japoncev, 61.686 Kitajcev in 9.485 drugih polti. V zadnjih desetih letih se je najbolj pomnožilo število Japoncev, ki so naseljeni največ v Kaliforniji, t. j. za 54 odstotkov; belo prebivalstvo se je pomnožilo za 16 odstotkov, črno za 6.5 odstotka; znižalo se je število Indijancev za 8.5, Kitajcev pa za 14 odstotkov. — Draga šala. Pri Končarjevih v Zalogu sta orožnika Šuligoj in Varšek izvedla hišno preiskavo. Ko sta orožnika Heleni Končarjevi rekla, naj vstane, ker je sedela pred vrati za peč, je zaklicala »Tukaj imate, preklete pošasti!« ko je vstala. Ko je gospod Šuligoj vprašal po izvedeni hišni preiskavi Končarjevo, koliko je stara, je rekla: »57 let, Vi me ne boste ne pomladili, a tudi ne postarali!« Zato bo 1 teden zaprta. — Vlom v Sp. Gameljnah. Jernej Dobravc, kateri je bil zaradi tatvine že trikrat predkaznovan, je vlomil v hišo Marije Smole v Sp. Gameljnah in odnesel blaga v vrednosti 2650 kron. Tatu je zasledovala Frančiška Lavrič in ga dobila spati v šupi. Ko ga je zbudila, jo je Dobravc udaril s kolčem po desni roki, Dobravca je deželno sodišče obsodilo v trimesečno ječo. — Okradeni oče. Posestnik Jakob Strah s Pristave pri Mengšu ima iz dveh zakonov 11 otrok. Dne 27. junija letos se je tretjič oženil. Meseca maja sta zapustila dom otroka 24 letni Ivan in 19 letna Terezija. Ko je bil oče Jakob Strah na svojem ženitovanju, sta prišla domov Ivan in Terezija Strah obiskat brate in sestre. Ponoči je pa vlomil Ivan Strah v očetovo spalnico in odnesel blaga v vrednosti 13.000 K, katero je odpeljal z očetovim konjem proti Skaručni; konje in voz je očetu vrnil. — Okradeni mesar. Mesarskemu pomočniku Francu Mur je ukradla, ko je klal prašiča, Angela Frank denarnico, v kateri je bilo 6300 K denarja. Frankova je odpotovala v Gorico in v Trst. — Okradeni delavec. Delavcu Jožefu Kavčiču v Blekovi vasi je bilo ukradeno 1100 dinarjev in 100 lir, — Velika nesreča na Volgi. Iz Moskve prihaja poročilo, da se je na nekem parniku na Volgi vnel požar in je parnik zgorel. Ob tej priliki je, našlo smrt več sto potnikov, med njimi škof iz Novgoroda, več vseučiliških profesorjev in oddelek ruskih tajnih policajev. Domnevajo, da gre za nakano proti tajni policiji, £jnbtjanski dogodki. lj Žepna tatvina na cestni železnici. Na ljubljanski cestni železnici so se začele množiti žepne tatvine. Te dni sta bili okradeni dve osebi: ena za 6000 K, druga za 10.000 K. V tramvaju torej pozor na žep! lj Iz blaznice ušel, Iz blaznice v tukajšnji hiralnici je ušel 31 letni Adolf Gansel-mayer. , lj Obdolžitev stanovanjskega urada. Vdova Frančiška Haus je stanovala skozi 4 leta na Radeckega cesti št. 1. Na odredbo državnega stanovanjskega urada je morala stanovanje prepustiti brzojavnemu mojstru Ivanu Vrančiču, Ker je Hausova govorila okoli, da je Vrančič podkupil na stanovanjskem uradu s 1000 K nekega uradnika, da je dobil stanovanje, je bila pri deželnem sodišču obsojena na 10 dinarjev globe ali na 2 dni zapora. lj »Kaj boste Vi mene učili, prej kakor Vi sem bil pri policiji, pa nisem hotel ostati pri tej cigajnariji in beračiji, ker lovite jludi, kakor »šintar« pse!« je zaklical Ljudevik Slak, ko sta ga majnika letos opozorila stražnika Štante in Legiša, naj ne vozi med Šfolaricami, ki so korakale v strnjenih vr- stah po Št. Jakobskem trgu. Slak bo zato sedel 5 dni v strogem zaporu in se bo med tem časom dvakrat postil. lj Koncert v hotelu »Tivoli« od nedelje 17. t. m. naprej vsak večer od 18. do pol123 ure. Vstopnina prosta. Se pripproča Vekoslav Dolničar. (K) JCaša društva. d Dramatični odsek šentpeterskega prosv. društva ima v ponedljek 18, t. 0 8. uri zvečer v društvenih prostorih svoj sestanek, Razgovor o programu za bodočo sezono, Prosim obilne udeležbe, — Predsednik. gospodarstvo. MOKA SE DRAŽI. Zadnje tedne se je moka proti vse®11 pričakovanju namesto'da bi se pocenili celo podražila, nihče pa ne ve temu P^* vega vzroka. Možni sta dve stvari: AJ špekulacija veletrgovcev in hrvaških narjev, žitnih trgovcev in producentovi ali pa le pomanjkanje izdelka, ki je nasw* pilo vsled tega, ker so mlini, hoteč se ob* varovati pred pretečo izgubo vsled Pa“*‘ nja cen, ustavili nakup žita in obrat m*1' nov. Pred dobrim mesecem je bilo nantf® na vidiku znatno padanje cen mlinskih iz' delkov, kazala je dobra letina in vsa vina je težila za tem, da se razproda & ničesar ne kupi, predno cene ne paltija) si> večjidel one za luksusno steklo, posebno S okolici Hajde. ------ ' Odgovorni urednik Anton Marinitk, Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna ▼ LjubKalJ. Stroji za obdelovanje lesa, turbine, zvonovi Stroji temu i livarne d. d. v Ljikljii. rrm m mrrnfrf n rit niimiTraiiTir n milili minil niiiiiiiiiiiiiini hhhiiiiiiikiiiiiiiiiihiiihmuiiii Lepo posestvo v Št. Vida pri Topolšici, okraj Šoštanj se proda. 7 ha njiv, 11 ha travnikov, 36 ha gozda z ca 6500 smrek in mecesnov od 16—65 cm z ca 18.000 m8. HiŠ»i 2 koči in gospodarsko poslopje v dobrem stanu. Natančni podatki se izvejo pri Gozdni upravi grofov Thnrn, Grad Ravne, p. Guštanj. Vplačana delniška glavn. K 30,000.000. SLOVENSKA BANKA Telefon štev. 567. ček. račun 12.205. "!! £T,mm uta. LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti »MESTNEMU D0MU“. banCne posienaSntnli' p —7/—7/—7/—7/—7/—7/—7/r~7/—7/—7/-- Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I (začasno v prostorih Zadružne zveze). Podružnice: DJAKOVO, MARIBOR, SOMBOR, SPLIT. Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost z Vseopčo Za-natlijsko banko Zagreb in njeno podružnico v Karlovcu. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. 7r^rrjr-7r-7r~-7f--7r~?/—7/—zr~7/-~7/—7/—7/-~jc—7/—7j—7/—7/—7/—jr—7*—7/—-7/—7/—7/—7z~-—7/—7/—7/—7/—7/—7Z3»