Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Ivan Mauser — predsednik, Franc Koporec — podpredsednik in člani: Marinka Farčnik, Slavka Rojina, Francka Hribar, Zlata Marjančič in Dušan Štiglic. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XVI — 31. 7. 1972 Št. 7 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ IZ VSEBINE: — Bilanca prvega polletja 1972 — Bodoči gospodarski in družbeni razvoj Gorenjske — Adaptacija kuhinje v obratu I — Kako smo izpolnili plan v juniju — Sport na novih osnovah — Razpis prostih mest za vajence, učence in štipendiste — Tone Vegnuti, državni mladinski prvak — 3 medalje za naše podjetje — Zmaga za II. izmeno — 7. nagradna križanka Bilanca prvega polletja 1972 Spet smo zaključili polletno poslovno obdobje, ki nam je pokazalo, kakšne sadove so obrodili napori, ki jih je celoten kolektiv vlagal v proizvodnjo, kakor tudi vse spremljajoče dejavnike, za dosego določenih gospodarskih rezultatov. Glavna ugotovitev bi lahko bila, da so se pozitivne težnje, ki smo jih zaznamovali že v 1. četrtletju t. L, nadaljevale tudi v 2. četrtletju in tako dale dokaj ugodno sliko gospodarske uspešnosti ob koncu polletja. Nujno pa je pri tem treba upoštevati pripombo, da so na to uspešnost, v enem ali drugem proizvodno-ekonom- larne tkanine 89,4%. Prav tako lahko navedeno, da se je izbor tkanin po surovinski sestavi izboljšal napram lanskemu polletju na račun boljših in zahtevnejših artiklov. Delovna storilnost se je ugodno popravila, tako pri vrednosti proizvodnje na izvršeno efektivno uro, kakor tudi pri vrednosti proizvodnje na povprečno zaposlenega. Pri obeh podatkih zaznamujemo indeks 104,6. Temu rezultatu lahko poleg ostalega upravičeno pripišemo vpßv postopne umiritve fluktuacije zaposlenih, ki napram lanskemu polletju izkazuje Zlata medalja iz Leskovca (str. 3) skem kazalcu vplivali predvsem devalvacija dinarja in zamrznitev cen z vsemi svojimi posledicami. Poleg tega pa so bili v poslovanju prisotni še nekateri sistemski ali tržni pritiski (npr.: razprodaja tkanin pod rednimi cenami, negativne razlike med izvoznimi in domačimi cenami, obračunane bončne obresti in dani rabati in popusti kupcem), ki so vplivali na oblikovanje in višino ugotovljenega dohodka. Razumljivo je, da vse to pušča v delovnem kolektivu določeno zaskrbljenost, kateri pa se je treba upreti s prizadevanji in iskanjem vse boljših rešitev in ukrepov pri nadaljnjem izboljšanju proizvodne usmeritve in učinkovitejšemu odpravljanju lastnih notranjih težav. Da je s prizadevanjem vseh či-niteljev v poslovanju možno doseči boljše uspehe, govore nekateri kazalci in podatki, katere smo primerjali z istim obdobjem lanskega leta. Najprej pa nekaj o izvršitvi naših planskih nalog. Planirana vrednost proizvodnje je bila dosežena s 111,7 % za celotno podjetje. Po posameznih vrstah proizvodov, pa smo planirane količine izvršili takole: — mikana preja 131,— % — česana preja 95,9 % — sintetična preja 55,5 % — preja skupaj 116,9 % — tkanine 113,— % Kvaliteta/ izdelkov se izboljšuje, sicer še vedno ne v zadovoljivi meri, vendar je napredek zaznaven. Napram lanskemu 1. polletju smo izdelali za 4,2 % več regularnih tkanin. V kvalitetni strukturi indeks 54. Kot značilnost prekinitve delovnega razmerja naj navedemo, da je med izstopi v tem polletju bilo še vedno 45,1 % na račun samovoljne zapustitve in 3,6% na račun disciplinskega odpusta, kar je po daljšem času spet prikazano med vzroki izstopov. Osebni dohodki na povprečno zaposlenega so se napram lanskemu polletju dvignili za 38%. S tem smo dosegli povprečje 1.670,— din, kar pa je še vedno pod ravnijo osebnih dohodkov, ki jo ima industrija v kranjski občini. Da bi dosegli še boljše osebne dohodke, bo predvsem potrebno čim preje izvršiti začeto investicijsko dejavnost, ki bo v precejšnji meri spremenila dosedanjo proizvodno strukturo in nam omogočila ugodnejši plasman naših izdelkov na domačem in tujem tržišču. Našo komercialno uspešnost lahko ocenimo kot zadovoljivo. Čeprav je napram lanskemu polletju bilo prodanih po količini za 15% manj tkanin, pa je bil vrednostni obseg realizacije za 11 % boljši. Prodanih je bilo za 21% več tkanin kot smo jih izdelali v I. polletju. Od celotne prodaje je bilo na domačem trgu prodanih tri četrtine tkanin, eno četrtino pa smo izvozili. Pri tem naj omenimo, da je od celotne Izvožene količine odpadlo na razprodajo iz zaloge cca 22%. Problem starih zalog je kljub občutnemu znižanju v bistvu še vedno močno prisoten in bi se moral v drugi polovici leta še intenzivneje reševati. Zavedati se moramo, da so naše zaloge nedovršenih in gotovih izdelkov ob polletju vezane 135 dni, kar je za neke normalne proporce Oskrba proizvodnje z osnovnimi surovinami in reprodukcijskim materialom ni bila vedno najustreznejša. Nastopale so večje težave pri založenosti s prejo, pri čemer so naše predilnice morale vložiti še dodatne napore, da bi se izognili zastojem v proizvodnji. Zaradi nestabilnega položaja trga so bile težave tudi pri nabavah tistih materialov, ki so bili vezani na spremembe cen. Posebno je razveseljivo dejstvo, da se je finančni položaj podjetja v tem polletju izboljšal. Razpolagamo s stalnimi obratnimi sredstvi, ki so za več kot 50% višja od lanskoletnih ob istem času. Najeti kratkoročni krediti so se prav tako znižali za več kot polovico, naše obveznosti do dobavi- teljev pa znašajo samo še četrtino lanskoletnega polletnega obsega. Nekateri gospodarski kazalci nam ob polletju in v primerjavi z lanskoletnimi, govore v prid boljšim dosežkom, ki nam jih je dalo poslovanje. Tako se je ekonomičnost zboljšala za 10 %, rentabilnost za 3,7%, gospodarska storilnost t. j. ostvarjeni dohodek na izvršeno efektivno uro in na povprečno zaposlenega pa v obeh primerih za več kot 32%. Ostva-rili smo družbeni proizvod, ki je za 16% večji kot v lanskem polletju. Delež družbenega proizvoda v celotnem dohodku pa je večji za 5 %. Družbena rentabilnost t. j. razmerje družbenega proizvoda do skupno vloženih sredstev pa se je izboljšalo za 4%. Ugotovitev celotnega dohodka in razdelitev doseženega dohodka, ki je bila izvršena v okviru vseh teh elementov, je za podjetje ugodnejša kot lanskoletna. Še vedno pa ne moremo biti zadovoljni z delitvenim razmerjem med pokritjem osebnih dohodkov, skladi in ostankom dohodka. V tej smeri bo potrebno in nujno okrepiti napore, da bi ta delitvena razmerja tudi v našem podjetju dosegla zadovoljivo raven. S temi prizadevanji bi najbolje dokazali, da smo, kljub vsem znanim težavam, ki tišče tekstilnega delavca, voljni in sposobni prispevati svoj delež k stabilizaciji naše ožje skupnosti in s tem tudi splošnemu gospodarskemu napredku. EVA Bodoči gospodarski in družbeni razvoj Gorenjske V teh dneh tečejo v številnih samoupravnih, gospodarskih in družbenopolitičnih organih razprave o sedanjih problemih gospodarskega in družbenega razvoja Gorenjske. V teh dogovorih se analizira dosedanji razvoj in išče odgovor kako maj gre razvoj v naslednjem desetletju. Dejstvo je, da imamo še mnoge neizkoriščene možnosti zo doseganje boljših uspehov. Ob skupnem razmišljanju in boljšem medsebojnem sodelovanju lahko vsi pridobimo. Prav tako se moramo že sedaj dogovoriti za tiste ukrepe, ki bodo lahko dali rezultate šele čez nekaj let. Ob teh razpravah tudi sindikalna organizacija ne more stati ob strami. Gre za neposredne koristi vsega našega članstva. Poleg tega pa bo možno dogovore realizirati le ob najširši podpori in pomoči vseh delovnih ljudi. Želimo le, da bi se sindikalne organizacije tega zavedale in dale pripombe, predloge in podporo vsem, ki žele, da bi bila naša skupnost še bolj ustvarjalna, medsebojno povezana za doseganje še večjih uspehov. Iz informacij ObSS Kranj Adaptacija kuhinje v obratu I. Že od 10. julija dalje je kuhinja v obratu I zaprta zaradi adaptacije. S Skromnimi sredstvi, ki so na razpolago, bo delno preurejena predvsem kuhinja. Štedilnik im kotel na drva, ki sta dotrajana in neekonomična, bosta zamenjana z dvema parnima kotloma pa 200 litrov. Kupili so tudi nov električni štedilnik in dve prakuoni ponvi ter večji električni kuhalnik in Prekopana tla v kuhinji Adaptacija kuhinje je bila nujno potrebna, saj je bila v takem stanju, da bi sanitarna inšpekcija slej ko prej prepovedala poslovanje. Vsa oprema je bila zelo dotrajana in neekonomična. Z novo-nabavljeno opremo bo lahko kuhinja pripravljala boljša kosila im malice, predvsem pa bo olajšano delo našim kuharicam, ki so mo- rale marsikdaj poslušati pikre pripombe na kvaliteto malic in kosil. Vsa adaptacijska dela se bodo nekoliko zavlekla. Restavracija bo predvidoma zaprta do konca tega meseca, do takrat pa bodo morali člani kolektiva iz obrata I potrpeti in se zadovoljiti s tem, kar lahko nudijo odprti bifeji. Tudi bo prepleskana slaščičarsko peč. Zamenjali bodo tudi vso parno in električno napeljavo, odtoke (kanalizacijo), na tla pa bodo položili keramične ploščice. Obnovili bodo tudi delovne mize in pomivalna korita. Opravili bodo tudi vsa soboslikar-ska in pleskarska dela, prav tako tudi v jedilnici. ♦j******************************************** ¥ ¥ * Ob 22. juliju, prazniku vstaje, čestitamo vsem ¥ nekdanjim borcem in aktivistom, ki so se pred ¥ enaintridesetimi leti pridružili slovenskemu naro- * du v njegovi vstaji proti sovražniku. ¥ * Uredništvo Tekstilca ¥ ¥ *.*.************¥ Kako smo izpolnili plan v juniju Predilnici sta v mesecu juniju dosegli sledeče rezultate: Mesečna izvršitev Mesečno skupaj ef. kg 110,2 bb. kg 106,5 Predilnica I ef. kg 99,4 bb. kg 103,7 Predilnica II ef. kg 139,8 bb. kg 110,9 Kumulativna izvršitev Mesečno skupaj ef. kg 116,9 bb.kg 111,1 Predilnica I ef. kg 108,9 bb. kg 109,5 Predilnica II ef. kg 138,8 bb.kg 113,6 Predilnica I. je proizvajala povprečni tex 24,48 (Nm 40,8) pri tem pa ima po letnem planu predviden tex 25,30 (Nm 39,5), kar je od dejansko predenega za 0,82 višji tex oziroma za 1,3 nižja Nm. Mesečni plan kot tudi kumulativna izvršitev sta presežena vsled proizvodnje v prostih sobotah. Zastoji so bili: premenjava surovin 64,159 vret. ur, čiščenje strojev 89.904 vret. ur, kvar el. mot. 1492 vret. ur in popravila 42.296 vret. ur. Predilnica II je proizvajala povprečni tex 20,61 (Nm 48,5) pri tem pa ima po letnem planu predviden tex 17,03 (Nm 58,6), kar je od dejansko predenega za 3,58 nižji tex oziroma za 10,1 višja Nm. Mesečni plan kot tudi kumulativna izvršitev sta presežena vsled proizvodnje v prostih sobotah. Zastoji so bili naslednji: Premenjava surovin 18.832 vret. ur, čiščenje strojev 93.948 vret. ur in popravila 5.806 vret. ur. Obe predilnici sta bili s surovinami pravočasno oskrbovani. Tkalnici sta v mesecu juniju dosegli sledeče rezultate: Mesečna izvršitev tm votki kval. Mesečno skupaj 111,2 109,7 89,2 Tkalnica I 116,4 114,9 91,2 Tkalnica II 101,— 100,4 84,7 Kumulativna izvršitev Kumulativno skupaj 112,2 111,5 89,4 Tkalnica I 118,3 116,6 91,9 Tkalnica II 100,5 102,4 81,6 Tkalnica I. Mesečni osnovni plan je bil dosežen po metraži 116,4%, po votkih 114,9%, kumulativno za leto pa znaša po metraži 118,3 %, po votkih 116,6 %, operativni plan po metraži 108,6 %, kumulativno 108,9%. Rezultati proizvodnje so kar zadovoljivi, kvaliteta se je pa izboljšala od prejšnjega meseca in je v juniju 91,2%. Preskrba z materialom je v redu, preja, v kolikor je nekvalitetna, se takoj reklamira predilnici. Problem je še vedno fluktuacija delovne säe na nižjih delovnih mestih. Asortiment artiklov se je ustalil ter ni praktično nobenih sprememb, izkoriščanje statev znaša 92,8 %. Obratovalni režim tkalnice je še vedno isti, tj. 23% statev teče v nočni izmeni. Tkalnica II. Osnovni plan tkalnice za mesec junij je bil dosežen sledeče: kumulativno po metraži 100,5% in po votkih 102,4%. Mesečni operativni plan je bil izvršen po metraži 103,5 %, po votkih 101,2%, kumulativno po metraži 101,3%, in po votkih 102,3%. Kvaliteta blaga je v tem mesecu slabša za 1,7 %. Vzrok padca je v glavnem slaba preja — niansira-nost, neenakomernost posebno v sintetiki. Tudi škrobilnica ima svoj delež pri slabši kvaliteti. Preskrba z materialom je v redu, z nabavo utenzilij so težave (kvaliteta, roki). Proizvodni rezultati so v tem mesecu manjši od prejšnjega (vzroki navedeni), saj je kvaliteta dosežena 84,7%, izkoriščanje statev pa 86,7 %. Plemenitilnlci sta v mesecu juniju dosegli sledeče rezultate: 1. Obseg proizvodnje tm m2 Mesečna izvršitev 116,3 115,4 Plemenitilnica I 109,3 109,— Plemenitilnica II 147,6 142,7 Kumulativna izvršitev 113,— 112,4 Plemenitilnica I 105,5 105,1 Plemenitilnica II 146,8 143,6 2. Kvaliteta Plemenitilnica I (plan plem. napak 10%) Neregularnih tkanin s plem. napako: Skupaj neregularnih tkanin: 8,32 % 8,64% Plemenitilnica II (plan plem. napak 1 %) Neregularnih tkanin s plem. napako: 0,65 % Skupaj neregularnih tkanin: 1535% 3. Usluge Plemenitilnica I: za plemenitilnico II zunanje usluge 249.247,6 m 51.110,— Plemenitilnica II: za plemenitilnico I zunanje usluge 424.828,— m 68.182,— 4. Problematika (Plemenitilnica I.) Delovna enota je mesečni osnovni plan presegla v tekočih in m2. Tudi kumulativni rezultati kažejo na ugoden potek proizvodnje. Osnovno se je znižala zaloga tkanin v nedovršeni proizvodnji in skladišču surovin tkanin in to predvsem v ozkem asortimentu. Kvaliteta gotovih tkanin se je poslabšala za 0,9%, kar je posledica nekoliko slabšega izplena pri filmskem in rotacijskem tisku. Delen vzrok je tudi močno povečana proizvodnja na rotacijskem tiskarskem stroju, kjer pa kvaliteta gotovih tkanin v preteklem mesecu še ni dosegla zaželenega nivoja. Z dodatno strokovno pomočjo zunanjih sodelavcev in prizadevanjem domačih strokovnjakov se pričakuje, da bo tudi ta problem v prihodnjih mesecih rešen. Glede kvalitete je treba tudi opozoriti, da se posebna pozornost posveča tudi zmanjševanju količine ostankov, kateri predstavljajo za podjetje največjo izgubo. Z ukrepi, ki jih je vodstvo delovne enote podvzelo, se pričakuje, da se bo količina ostankov postopoma zniževala. Proizvodnja je v teku meseca normalno potekala z nekaterimi manjšimi zastoji, ki so povzročili, da nekaj dispozicij ni bilo izvršenih do rolka. Plemenitilnica II Osnovni plan z lastnimi tkaninami je delovna enota znatno presegla, medtem ko plan uslug ni bil izvršen. Zvišala se je proizvodnja uslug za plemanitilnico I, vendar ta zaseda le posamezne proizvodne faze, ikar pa ne rešuje celotnega problema zaposlenosti obrata. Dotiranje sredstev za OD ni nobena trajna rešitev, zato se ponovno postavlja zahteva, da se podvzame vse možne ukrepe, da se vsi oddelki plemenitilnice II. polno zaposle z delom. Kvaliteta gotovih tkanin se je napram preteklemu mesecu malenkostno izboljšala ter še ni dosegla postavljenega normativa. Še vedno je pri gotovih tkaninah najbolj problematična kvaliteta preje, ki povzroča zvišanje napak v tkalnici. Zaradi tega je bila v teku meseca predilnici II. dana dodatna strokovna pomoč, kar bo predvidoma stanje glede kvalitete izboljšalo. Šport na novih osnovah V četrtek, 20. julija je bila na Občinskem sindikalnem svetu Kranj javna razprava o novem načinu organiziranja in financiranja telesinokultume dejavnosti, talko v republiki, kot v občini. Pred nami je namreč osnutek zakona o telesni skupnosti in sredstvih za financiranje, s katerimi se skuša zagotoviti, ida se bo športna in telesnokullturna dejavnost razvijala na novih kvalitetnejših osnovah. Za uresničenje teh nalog pa bo potrebno tudi več finančnih sredstev, iki pa so jih sestavljala zakona predvideli iz novega obveznega 0.39% prispevka iz bruto osebnih dohodkov. Teh 0.39% bi se razdelilo tako, da bi republika dobila 0.11 %, občina pa 0.28%. Na razgovoru so predstavniki sindikalnih organizacij iz delovnih kolektivov imeli več bistvenih pripomb na novi osnutek zakona: 1. Ni jasno ali teh 0.39% pomeni novo obremenitev gospodarstva ali samo prerazporeditev že obstoječih sredstev. Če gre za novo obremenitev smo odločno proti, ker po eni strani govorimo, da moramo gospodarstvo razbremeniti, po drugi strani pa ga obremenjujemo. 2. Člani sindikalnih organizacij se zavzemamo, da mora dobiti svoj delež v teh 0.39% tudi rekreativni šport v delovnih organizacijah. Ne more biti sprejemljivo, da se bo iz teh sredstev financiral samo vrhunski tekmovalni šport, ampalk moramo prvo misliti na delovnega človeka, ki sredstva ustvarja, da jih bo v večji meri deležen kot dosedaj. Danes se rekreativni šport v delovnih organizacijah financira iz sredstev skupne porabe, nima pa zagotovljen stalni vir dohodkov. Tudi v oortu mora veljati pravilo, da naj razpolaga s sredstvi tisti, ki jih ustvarja. Zato upamo, da bo v novem zakonu o telesnokulturnih skupnostih dobil večje mesto tudi rekreativni šport v delovnih organizacijah, posebno še, če bo športu zagotovljen stalni vir dohodkov iz naših osebnih dohodkov. A. Omejc Kontrola kvalitete v plemenitilnici II Objava Za šolsko leto 1972/73 imamo v našem podjetju naslednja prosta mesta za učenje sledečih poslicev: I. INTERNA POKLICNA ŠOLA V PODJETJU — za poklic splošni barvar 1 mesto — za poklic splošni apreter 3 mesta — za poklic tekstilni tiskar 4 mesta Šolanje traja 18 mesecev; pouk je teoretičen in praktičen in to tako, da je približno polovico delovnega časa — 4 ure na delovnem mestu v proizvodnji, ostale 4 ure pa imajo pouk v izobraževalnem centru podjetja. Pogoji za sprejem so: — starost najmanj 15 let, — 6 razredov osnovne šole, — da zdravstveno stanje kandidata odgovarja pogojem delovnega mesta. Opomba: Za ta način iozbraževanja se lahko prijavijo tudi že zaposleni delavci. II. ZA POKLICNE ŠOLE DRUGIH STROK IMAMO ZA UČENJE ŠE PROSTA UČNA MESTA ZA NASLEDNJE POKLICE: — obratni elektrikar 2 mesti — strojni ključavničar 4 mesta — strojni mizar 2 mesti — vodovodni inštalater 1 mesto — strugar 1 mesto — kovinorezkalec 1 mesto — klepar 1 mesto Učna doba za navedene poklice je 3 leta. Pouk je teore- tičen na ustrezni poklicni šoli v Kranju in praktičen'v našem podjetju. Pogoji za sprejem so: — uspešno končana osemletka, — starost do 18 let, — da zdravstveno stanje odgovarja zahtevam poklica. III. ZA ŠOLSKO LETO 1972/73 IMAMO ŠE PROSTE ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJ NA NASLEDNJIH ŠOLAH: — 5 štipendij za tehniško tekstilno šolo — predilski odsek (moški); — 10 štipendij za tehniško tekstilno šolo — tkalski odsek (moški); — 4 štipendije za tehniško tekstilno šolo — tekstilno-kemij-ski odsek (moški); — 2 štipendiji na ekonomski srednji šoli; — 3 štipendije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — oddelek za tekstil; — 1 štipendijo na ekonomski fakulteti. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe ali se osebno zglasijo v kadrovskem sektorju podjetja, najkasneje do 20. avgusta 1972. Kadrovski sektor VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ RAZPISUJE VPIS V ŠTUDIJSKO LETO 1972/73 Kandidati se lahko vpišejo v: 1. organizacijsko smer z organizacijsko-proizvodno usmeritvijo in z organizacijsko-poslovno usmeritvijo 2. računalniško smer V šolo se lahko vpišejo: 1. brez preizkusnega izpita kandidati, ki so končali štiriletno srednjo šolo; 2. s preizkusnim izpitom: a) kandidati, ki so uspešno končali triletno srednjo šolo industrijskega ali drugega gospodarskega značaja oziroma upravno administrativnega značaja in ki imajo najmanj 3 leta prakse na delovnih mestih, ki so povezana z organizacijo dela, se lahko vpišejo na šolo, če opravijo preizkusni izpit iz matematike, iz nacionalnega jezika in iz družbene ureditve SFRJ; b) kandidati, ki niso končali šol pod 1. in 2.a, se lahko vpišejo, če so najmanj 8 let opravljali delo, ki je povezano z organizacijo dela, in opravijo preizkusni izpit iz matematike, nacionalnega jezika, družbene ureditve SFRJ, fizike, kemije in zgodovine. Predavanja za redne študente bodo v Kranju, za izredne študente pa bo šola predvidoma organizirala predavanja v Kranju, Ljubljani,. Celju, Mariboru, Velenju, Sevnici, Novi Gorici in Kopru. Podrobnejše informacije dobijo interesenti v tajništvu šole, Prešernova c. 11/11, telefon 22-834 in 22-846. Tone Vegnuti — mladinski državni prvak — Na slovenskem članskem pokalnem prvenstvu v Celju je zasedel 3. mesto med člani na 3.000 metrov z zaprekami. Seveda pa uspehi ne pridejo sami po sebi. Vse to zahteva mnogo treninga, prostega časa in predvsem trdne volje. Tone nam je povedal, da trenira vsak dan, poleti na stadionu (povprečno 2 uri na dan), kjer preteče približno 10 kilometrov dnevno, pozimi pa na cesti, kjer preteče še enkrat toliko. Ko je Tone pripovedoval o treningu, nam je povedal tudi o naslednjem dogodku: Zgodaj spomladi je Tone s svojimi klubskimi prijatelji treniral na Brdu pri Kranju. Ko so tekli mimo vile predsednika Tita, so opazili zunaj več stražarjev, kar jim je dalo misliti, da je mogoče na obisku predsednik Tito. Pred vrati so se zaustavili in povprašali o tem stražarje. Nemalo pa so bili presenečeni, ko jim je odgovoril sam predsednik Tito, ki se je sprehajal po parku. Predsednik Tito se je prav rad pogovoril z njimi. Tone Vegnuti je tako s svojimi uspehi postal član državne mladinske reprezentance. V državno reprezentanco bi lahko prišel že pozimi, vendar je imel na tekmovanju veliko smolo. Ker je padel, je prišel šele 7. na cilj in tako je za eno mesto odpadel za uvrstitev. To mu je uspelo letos julija na mladinskem državnem prvenstvu. Njegov najboljši čas dosedaj je bil na 1.500 metrov z zaprekami Takrat predstavljamo članom kolektiva Toneta Vegnuti, ki je 8. julija letos postal mladinski državni prvak v teku na 1.500 m z zaprekami. Tone Vegnuti ima komaj 19 let, zaposlen pa je v plemenitilnici obrata II, od oktobra 1968. Ko smo se pogovarjali Tone je že 2 leti član športnega kluba Triglav Kranj. V tej kratki dobi je postal mnogo obetajoč atlet in to predvsem na dolge proge 3.000 in 3.500 metrov z zaprekami. Tekmuje pa tudi na 1.000 in 1.500 metrov. Naj naštejemo nekaj njegovih dosedanjih uspehov: Tone Vegnuti — tokrat v delovnem dresu z njim, nam je povedal, da odpotuje naslednji dan, t. j. 15. julija na tekmovanje v Italijo in sicer na troboj Češka : Italija : Slovenija v Veneto, kjer bodo sodelovali tudi ojačani mladinci, torej starejši. — 8. julija na mladinskem državnem prvenstvu 1. mesto na 1.500 m z zaprekami. — Na mladinskem dvoboju Jugoslavija : Madžarska v Pečevju (Madžarska) je zasedel 1. mesto na 2.000 metrov z zaprekami. Zadnji junaški boj Milana Majcna in Jančka Mevžlja 28. oktobra 1941 sta se Milan Majcen in Janček Mevželj zadrževala na Murencah pri kmetu Vodeniku. Bila sta izdana Nemcem in tako je bila Vodenikova domačija popoldne ob treh obkoljena. Partizana sta bila oborožena le z dvema pištolama in s štirimi obrambnimi bombami. Nemci so ju napadli in jima veleli, naj se vdasta, če si hočeta rešiti življenje. Domači so odšli iz hiše, borca pa sta ostala sama in zavra'la sovražnikovo ponudbo. Napadalci so se še obotavljali. Poklicali so na pomoč še posadke žandarmerije in varnostne policije iz Šentjanža in okolice. Šele ob šestih zvečer je veliko krdelo Nemcev naskočilo. Borca sta že porabila bombe, vendar sta nadaljevala boj. Napadalci so metali v hišo bombe, borca pa sta jih lovila in vračala med Nemce, tako da so se razletele med njimi. Tako se jima je posrečilo, da sta napadalce celo odbila. Naslednji napad je bil mnogo hujši. Prva večja nesreča je bila ta, da je Jančku eksplodirala v roki bomba, ker jo je prestregel trenutek prepozno. Odtrgalo mu je zapestje in odneslo del glave. Milan je nemudoma priskočil, da bi pomagal tovarišu in ga vsaj zasilno obvezal, vendar je videl, da ni več upanja.. TaUo jo ostal sam, ko je bil tudi že nekajkrat ranjen od drobcev. Janč-kova smrt pa mu je vlila novih sil, kakor da je ves zagorel ob zavesti, da mora maščevati tovariša. Neugnano, z neverjetno spretnostjo je lovil nemške bombe in jih vračal z naj večjo prisebnostjo. Onesposobil je več sovražnikov, med njimi tudi višje zastavnike. Nemci so hoteli ugnati Milana s tem, da so zažgali hišo. Vogal ostrešja je že gorel, toda Milan je preprečil sovražnikovo nakano; prestregel je bombo in jo vrgel v plamen, ogenj je zaradi eksplozije ugasnil. Milan je čedalje bolj krvavel. Skušal je zaustaviti krvavitve, kolikor je bilo pač mogoče. Trgal je krpe od srajce in z njimi mašil rane. Bojeval se je še vso noč. Vztrajal je naslednje jutro 29. oktobra; boj je trajal še dopoldne. Nemci so napadali z graničarji, gestapovci, s stotnijo rezervnega policijskega bataljona pod poveljstvom kapetana. Končno so na, padalcem prišli na pomoč celo oddaljeni oddelki s težkimi strojnicami in minometi. Niso mogli verjeti, da se bojujejo le proti enemu samemu borcu. Domnevali so, da se je v hiši utaborilo več partizanov, izkušenih borcev. Iz nemških dokumentov je bilo videti, da so po učinkovitosti obrambi sklepali, češ spopadli smo se s celo partizansko četo ali celim bataljonom! Ko je Vodenikovo hišo oblegalo okrog tristo Nemcev in so že skorajda razdejali zidovje z minometi in s strojnicami, se je Milan z zadnjimi močmi zavlekel v kot, kjer je bilo še malo zaklona, in se izčrpan zaradi nadčloveških naporov ter izgube krvi onesvestil. Med razvalinami je zavladala popolna tišina. Nemci so se v negotovosti obotavljali, nakar so se začeli zelo previdno približevati. Milan se je za trenutek prebudil iz nezavesti prav tedaj, ko se mu je približal neki visoki nacistični uradnik na streljaj pištole. Bliskovito je sprožil zadnji naboj, ki ga je verjetno hranil zase, in smrtno ranjeni Nemec se je zvrnil. Nemci so nato s slepo besnostjo s strojnicami, s celimi rafali prerešetali junaka, ki se ni več zavedal, brž ko je položil Nemca. Ohranjeni dokumenti, zlasti še pričevanja ljudi in spominsko izročilo, izpričujejo, da je junaštvo naših borcev vzbudilo splošno občudovanje — celo pri Nemcih. Njun boj je zaslovel med našimi ljudmi in .postal v tistem obdobju zgled, spodbuda in netivo, da se je hitreje razplamtela vseljudska vstaja ter se med ljudstvom utrdila vera v zmago, v svobodo. Gasilci Stražišča slovesno proslavili 70-letnico Obvestilo Odbor za tehnični napredek obvešča vse člane kolektiva, da je bil 28. 12. 1971 sprejet Pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, ki v 15. členu določa, da mora biti vsak izum, tehnična izboljšava ali koristen predlog prijavljen praviloma vnaprej. Izboljšav, ki so že realizirane, ni mogoče naknadno prijaviti in zahtevati zanje odškodnino. Prosimo vse člane kolektiva, da se ravnajo po tem določilu. Predsednik odbora za tehnični napredek: Miran Novak Koncem junija so gasilci Stražišča praznovali 70. obletnico ustanovitve društva. 22. junija so izvedli verižno vajo, kjer so sodelovala tudi nekatera industrijska gasilska društva (Iskra, Sava, Tek-stilindus itd.). V neddjo, 25. junija pa so pripravili slavnostno parado, katere so se poleg domačih gasilcev in industrijskih gasilskih društev udeležila tudi nekatera podeželska društva (Žabnica, Bitnje, Preddvor, Primskovo itd.). Nekaterim zaslužnim gasilcem so bila ob obletnici društva podeljena tudi priznanja za njihovo nesebično in zaslužno delo. I. Alič s časom 4:19,7 in na 3.000 metrov z zaprekami 9:22,4. V primerjavi z mladinskim državnim rekordom je le za 8 sekund slabši na 1.500 m, na 3.000 m pa za 20 sekund. Prihodnje leto bo Tone tekmoval že med člani. Njegova želja je ta, da bi se prebil prav v »špico«. Seveda pa bo za dosego tega cilja po- trebno še mnogo treninga in časa. Tone računa, da mu bo v 3 letih uspelo. Ker je skromen in priden fant, mu bo to prav gotovo tudi uspelo. To mu tudi mi vsi želimo in upamo, da bomo lahko prav kmalu pisali o njegovih ponovnih uspehih. R.S. 3 medalje za naše podjetje Po nekaj letih je naše podjetje spet sodelovalo na mednarodnem sejmu tekstila in tekstilnih strojev v Leskovcu od 18. do 25. junija letos. To je specializirani komercialni sejem, ki vključuje najnovejše dosežke v tekstilni tehnologiji doma in v inozemstvu. Poleg razstavljenih konfekcijskih izdelkov in metražnega blaga se vrši tudi posebno ocenjevanje najboljših izdelkov jugoslovanskih podjetij, podobno kot na sejmu mode v Ljubljani, le da tukaj podeljujejo medalje in diplome. Najvišja ocena je »Zlata preslica«, sledijo pa ji zlata, srebrna in bronasta medalja. Naše podjetje je poslalo na ocenjevanje 11 različnih artiklov pe-strotkanih in potiskanih. V močni konkurenci jugoslovanskih podjetij smo dobili naslednja priznanja: — zlato medaljo in diplomo za pestrotkani seersucher v črtastem vzorcu; — srebrno medaljo in diplomo za potiskani 4-barvni karo vzorec na ripsu; desen je bil narisan v našem ateljeju; — bronasto medaljo in diplomo za 4-barvni geometrijski patsch-work, kombiniran z enobarvnimi pikami. Vzorec je iz ateljeja Piere Kittler, Paris. MaK ~ Zlata medalja za pestrotkani seersucher iz našega ateljeja Bronasta medalja za 4-barvni patschwork 7. nagradna križanka NAGRADE: 1. 30,00 din 2. 20,00 din 3. 10,00 din Rešitve križank oddajte najkasneje do 15. 8. 1972 v uredniške skrinjice pri vratarju ali pa v uredništvo. Veliko zabave pri reševanju! ZAHVALE Vsem, ki so se me spomnili z darilom in mi želeli zdravje in zadovoljstvo ob odhodu iz podjetja, se prisrčno zahvaljujem. Obenem se zahvaljujem tudi sindikalni podružnici za prispevek k darilu. Jože Brezed Ob mnogo prezgodaj boleči izgubi mojega ljubljenega, dobrega in skrbnega moža JOŽETA KOVAČIČA se najlepše zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje. Iskrena hvala sindikalni podružnici za darovani venec, finančnemu sektu^j,, jn vzdrževalnemu obratu pa za zbrano denarno pomoč. Lepo se ^Uvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v njegov mnogo prerani grob. Francka Kovačič Ob boleči izgubi dragega moža in očeta FRANCA GALJOTA se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem iz predilnice obrata I za poklonjena venca, denarno pomoč ter izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti ter vsem, ki ste z nama sočustvovali in nama stali ob strani. Žalujoča žena Angelca ter sin Franci Ob nenadomestljivi izgrubi dragega moža in očka ALOJZA AVMANA se iskreno zahvaljujem njegovim sodelavcem vzdrževalnih obratov in vsem ostalim za poklonjeno cvetje, zbrano denarno pomoč in izrečeno sožalje. Iskrena zahvala velja tudi sindikalni podružnici podjetja in zdravnikom obratne ambulante, ki so skrbeli za njegovo dolgotrajno zdravljenje. Prav lepa hvala tudi njegovim sodelavcem, ki so ga obiskovali v bolnici med njegovo boleznijo. Hvala vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegov zadnji grob in govorniku za ganljive poslovilne besede. žalujoča žena z otroci Zmaga za drugo izmeno Tudi letos so se pomerili v nogometu tkalski mojstri obrata I in sicer I. in II. izmene. Tekma je bila odigrana v soboto, 24. junija. Igra je bila lepa, brez grobosti, čeprav se niso dali ugnati ne eni ne drugi. Žal pa je žoga okrogla in tako je šla enkrat več v mrežo I. izmeni. Končni rezultat je bil 4:3 za II. izmeno. Tekmo je sodil lože Eržen v redu in objektivno. Srečanje je bilo res zanimivo, pa tudi navijačev je bilo veliko, ki so bodrili vsak svojo ekipo. Tudi vreme je bilo sončno, tako a«, so se igralci močno spotut tn utrudili. Po tekmi je bil za nogometaše in navijače organiziran piknik ob Kokri, kjer se je ob čevapčičih in pivu prekomentirala celotna igra. Ni dvoma, da bi takšna tekmovanja morale izvesti tudi ostale delovne enote ali pa enote med seboj, saj so koristna v vsakem pogledu. Ob koncu pa moram žal pripomniti tudi nekaj kritičnega glede opreme. Nekdo od igralcev je bil zadolžen za prejem in oddajo dresov. Le-ta po oddaji ni obvestil gospodarja Alojza Omejca, da so dresi pri vratarju. Tako so ležali nekaj dni v vratarni, premočeni od potu. Razumljivo, da se s takim ravnanjem povzroča škoda na opremi, ki je danes precej draga. Upam, da v bodoče takega primera ne bo več. MLADINCI PORAŽENI Še isti dan po tekmi tkalskih mojstrov so se pomerili na izziv »Filmski škrat« je dopustil le polovico posnetka mladincev ekipi mladine in starejši člani. Med starejšimi nogometaši smo videli tudi že sive in ple- šaste možakarje, z okroglimi trebuščki, ki pa jih nikakor niso ovirali pri borbenosti. Kljub napovedim mladincev, da bodo nasprotnika zmleli in krepko premagali, pa so starejši člani dobili tekmo z dobrim rezultatom 4:2. Igra je bila zelo dobra, pa tudi navijači so prišli na svoj račun. Le-teh je bilo precej in je vsaka stran bodrila svoje ljubljence. Tudi to tekmo je sodil Jože Eržen objektivno za obe strani. Starejši člani so že drugič tako dokazali, da vendarle niso za v koš. Seveda pa mladina kljub porazu ni izgubila volje, nasprotno, zagrozili so, da bo v tretje zagotovo njihova zmaga. Morda se jim bo posrečilo, če se ne bo uresničil tisti pregovor »v tretje gre radon. Bomo videli! Prav razveseljivo je dejstvo, da se tudi naši mladinci počasi prebujajo in da želijo sodelovati na športnem področju. Pozivamo vse člane kolektiva, da se čim množič-neje vključujejo na vseh področjih športne dejavnosti, saj si tudi s tem krepiš zdravje in moč, ter podaljšuješ življenje. I. J. Ob smrti moje drage mame MARIJE BAUTIN se lepo zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem kadrovskega sektorja za izraženo sožalje in venec. Milka Jazbec