88. številka.
Ljubljana, v torek 17. aprila.
XXI. leto, 1888,
Izhaja vsak dan zvetfer, izimši vedelje in praznike, ter velja po p o S t i prejeman za a v a t r o - o g e r s k e deže le za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano  brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne pttit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jcdenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ,,Gledališka stolba". TJ p rja v n i i t v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Na Dnnaji, 16. aprila. [Izv. dop.] ._j—. Generalna debata o državnem proračunu se je danes pričela. Reči moramo, da se ni povspela kvišku, ter da so govorniki večinoma obtičali v pritličnih prostorih, mesto da bi se bili dvignili v sinje višine govorniške naudušenosti. Otvoril je razpravo po stari slabi navadi gospodov levičarjev poslanec Carneri. Uloga njegova obstoji v tem, da spusti nekoliko govorniških raket ter sproži par neškodljivih, a silno ropotajočih de klamatoričnih petard. Letos imel je ta „feuerwer-kera Častite opozicije očividno smolo, umetalni ogenj njegovih fraz izpuhtel je po zraku, toda niti pravega ropota ni bilo, in običajno odobravanje, s kojim je sicer levica jako radodarna v obče, zlasti pa temu nervoznemu govorniku nasproti, bilo je letos izredno redko in plašno. Član češkega kluba, prof. Zucker, razpravlja v prvi vrsti češke razmere, pojasnujoč znane dogodke mej obema strankama v Praškem deželnem zboru. V drugi polovici svojega govora našteval je utemeljeue pritožbe naroda češkega proti sedanji vladi. Govor njegov odlikoval se je po uglajeni svoji obliki, toda pogrešali smo v njem pravo rezkost in energijo v naglnšanji političnih terjatev, kojih uresničenje večina dosedaj zaman pričakuje od vladne strani. Z budgetno kritiko se je bil kaj malo bavil.
Kot drugega govornika contra čuli smo danes Steinwenderja. Govor njegov iznenadi! nas je po izredni svoji plitvosti; le robatost bila je stara, mož baje misli, da se politične sisteme strmoglavijo s psovkami in ministri vedno odpravljajo — pri bar. P i n u bila je pač izjema — z osobnimi žaljenji. Glavni del svojega govora posvetil je Steinvvender špiritnemu davku, toda predmet bil mu je vidno tuj. in strokovnjaki celo v levičarskem taboru debelo so gledali ter nekoli-kokrat majali so z glavami, slišavši diletantične modrosti njegove. Vrsto govornikov je danes zaključil Rumunec L u p u 1 s kratkim govorom, kateri je skoro izključno namenjen bil buko vinskim zadevam.
Slovenski poslanec, prof. Š u k 1 j e, moral bi jutri koj prvi za dr. Gregrom priti do besede, toda na željo izvrševalnega odbora bode se dal izbrisati ter prevzame ulogo generalnega govornika. Kateremu izmej levičarjev se hrani to mesto od strani opozicije, bode-li v ta namen zopet izbran dr. Herbst, kakor v prejšnjih letih, ali pošljejo C h lu meckega v debato, da kot generalni govornik manjšini brani njeno stališče, — o tem S" v poslanskih krogih še ne zna nič gotovega v tre-notji, ko sklenem te vrstice.
Iz Bolgarske
11. aprila. [Izv. dopis.] Zdelo se mi je potrebno, da Vam pišem, ker sicer ne izveste, kakšen je v istini položaj v Bolgariji. Časopisi navadno jako pristranski pi šejo o bolgarskih zadevah. Telegrafsko žico ima vlada v rokah in pušča mej svet samo, kar njej ugaja. Tako je tudi z nekimi pismenimi izvestji, katerim se na prvi pogled vidi njih po (uradni izvor. Po teh vestih moral bi človek soditi, da je vse lepo in trajno v Bolgarske j. Če pa čitaš protivne dopise, katere sestavljajo največ bolgarski emi-grantje. mislil bi pa, da knez in Stambulov se ne bo-deta niti osem dnij več mogla obdržati.
Resniea leži v sredini! Ni vse redno, pa tudi ni vse propalo v Bolgarskej; vlada ni povsem gospodar položaju, pa tudi narod bolgarski ne želi nemira in prevrata.
Vsakemu je znano, da bolgarski narod še ni na onej stopinji političnega razvoja, da bi mogel sam voditi svojo osodo. Bolgarski narod se ni sam osvobodil; osvobodila ga je Rusija; poprej so pa Bolgari mirno prenašali breme turškega vladanja. Bolgar je pod turško vlado trpel, nevoljno in mirno plačt-val svoje davke, ravno tako dela sedaj pod novo vlado. Kdor želi doseči kako uradniško ali drugo lavno mesto, meša se v politiko; pri tem se pa ne ravna po načelih, ampak po svojih osobnih koristih. Drugi pa hodijo po svojih opravkih in se kaj malo menijo, kdo zapoveduje v Sofiji ali pa v Plovdivu. Če je bolgarski kmet nezadovoljen, tedaj se res punta a znosi se nad prvo predpostavljeno ob-
lastjo, in ne premišljuje; ali v Sofiji vlada knez Aleksander ali pa knez Ferdinand. Večina bolgarskega naroda trpi danes Stambulova, kakor je trpela Karavelova in Caukova in bode trpela ruskega generala, Če bode kedaj zapovedoval tostran in ono-stran Balkana.
Priznati moramo, da so rodoljubna društva, katerih gasio je »Bolgarija — za sett znatno probudila narodno zavest, a zategadel ne smemo še misliti, da je bolgarski narod pripravljao do prinašati velicih in krvavih žrtev, ko bi trebalo brauiti sedanjega kneza, vlado ali domovino pred tujimi napadi, Bolgarski narod ne umeje, kaj je pridobil s svojo svobodo, s samostalnostjo domovine svoje Dokler pa tega ne razumi, bode Bolgarska ognjišče notranjih spletk, strankarskih intrig in razporov.
Kakoršne so sedaj razmere, ne more biti drugače in ne bode, vsakdo se vaia, če drugače sodi. Knez Ferdinand in Stambulov ne vladata niti po volji niti proti volji bolgarskega naroda, ona dva sta tukaj in ostaneta, dokler ne pride kaka večja sila, dokler ne nastanejo okolnosti, ki bodo močnejše od njijine spretnosti in današnjih odnošajev. Pest Ijudij zapovedovala je Bolgarom, dokler je bil Ba-tenberžan v deželi; pest ljudij ga je pahnila s prestola; pest ljudij ga pripeljala nazaj, ravno tako tudi le pest ljudij izbrala novega kneza — a velika večina naroda je vse to mirno gledala, kakor bi je nič ne brigalo.
Pri tacih okolnostih se denašnje stanje v deželi ne more za stalno zmatrati. Knez Ferdinand ostal bode ne svojem mestu, ako ga ne preženo upori, prouzioceni iz inozemstva, ako ga ne prepodi evropska diplomacija — Bolgari sami kot narod ga ne bodo vrgli, pa ga tudi ne bodo posebno branili. Tako bi se godilo ne samo njemu, ampak tudi vsakemu drugemu, naj bi tudi sam car Simeon ustal iz groba.
Pa sedaj je v deželi vse mirno. Vlada je sklenila, da ne odgovori ničesar na brzojavko velikega vezirja, v kateri je Porta ponovila svojo lansko izjavo : da ne zmatra Koburžana za zakonitega kneza Bolgarije in gubernator ja Vzhodne Rumelije. Če tudi se je za sedaj  ustavila vsa diplomatična akcija, se
LISTEK.
Otci in sinovi.
Ruski spisal  J.  S. Turgenšv, preložil Ivan Gornik. XXVI.
(Dalje.)
— To bo, to, slišala sem te, da si nocojšnjo noč kašljal, rekla je Arina Vlasjevna.
— Prehladil sem se, rekel je Bazarov in odšel.
Arina Vlasjevna jela je pripravljati čaj iz lipovega cvetja, Vasilij Ivanovič pa je šel v sosednjo sobo ter si molčo ruval lase.
Bazarov tisti dan ni več ustal in prebil vso noč v težki, poluomočeni dremoti. Ob jedni zjutraj odprl je s težavo očesi, zagledal nad saboj pri svitu svetilnice bledi obraz otčev ter mu ukazal oditi. Ubogal ga je, a takoj se je po prstih vrnil in skrit za poluodprtimi dvermi nepremično gledal svojega sina. Arina Vlasjevna tudi ni šla spat in jedva odprši dveri kabineta hodila je poslušat „kako diha Enjuška" in gledat za Vasiljem Ivanovićem. Videti je mogla le njegov nepremičen, zguban hrbet, a tudi to slehčalo jo je nekoliko. Zjutraj skušal je Bazarov ustati; v glavi se mu je zvrtilo; kri polila se mu
je iz nosa; legel je spet. Vasilij Ivanovič stregel mu je molče. Arina Alasjevna prišla je k njemu in ga vprašala, kako se počuti. Odgovoril jej je: „bolje" in se obrnil k steni. Vasilij Ivanovič pomigal je ženi z obema rokama. Stisnila je ustni, da bi ne zajokala, in odšla. Vse se je v hiši kakor potemnilo ; vsi obrazi so se potegnili, postala je čudna tihota. Z dvorišča odnesli so v vas kričečega petelina, ki dolgo ni mogel razumeti, čemu ž njim tako postopajo. Bazarov ležal je obrnen proti steni. Vasilij Ivanovič ga je večkrat povpraševal po različnih stvareh, a to je utrudilo Bazarova, in starček bil je miren v svojem stolu, le izredka lomeč si prste. Odhajal je za nekaj trenotkov na vrt, postajal je ondu kot stop, kakor da bi se neizrecno čudil, (izraz začujenja je v obče nosil na obrazu) in se povračal spet k sinu skrbno se izogibaje ženinim vprašanjem. Naposled zgrabila ga je za roko in krčevito skoro žugaje vprašala: „Kaj mu je vender?" Zavedel se je ter se silil, da bi se smehljal , a na velik strah zasmejal se je mesto za-smehljal. Zjutraj poslal je po zdravnika. Zdelo se mu je potrebno, da je prej 'to objavil sinu , da bi ga to morebiti ne razjezilo.
Bazarov obrnil se je najedt nkrat na divanu, motno in topo pogledal otca in prosil pijače.
Vasilij Ivanovič podal mu je vode in ob jed-nem potipal mu glavo.   Bila je vroča kakor ogenj.
— Starina, začel je Bazarov s hripaviin in počasnim glasom, — moja stvar gre slabo. Otrav-ljen sem in čez nekaj dnij me boš pokopal.
Vasilij Ivanovič je omahnil, kakor bi ga bil kdo po nogah udaril.
— Evgenij ! zajecljal je, — kaj govoriš! . . . Bog s taboj! Prehladil si se . . .
— Dovolj! prekinil ga je počasi Bazarov. — Zdravnik ne sme tako govoriti. Ti sam poznaš vsa znamenja ostrupljenja.
— Kje pa so znamenja . . . ostrupljenja, Evgenij ? . . Prosim te!
— Kaj pa je to? rekel je Bazarov in pri-vzdignivši najčin rokav pokazal otcu že kažoče se nesrečne rudeče lise.
Vasilij Ivanovič je zatrepetal in oledenel od strahu. Recimo, dejal je naposled, — recimo . . . da . . . da je tudi kij podobnega . . . ostrupljenju.
— Pijemija, rekel je sin.
— No, da . . . podobno . . . kaki epidemiji...
— Pijemija, ponovil je surovo in odločno Bazarov, — ali si že pozabil svoje zvezke?
— No, da, da, kakor hočeš ... In vender te bomo ozdravili!
vlada vender pripravlja za bodočnost. Pomoožuje vojsko in nakupuje topove in drugo orožje; z druge strani se pa začenjata gibati Karavelov in Radosla-vov, vodji opozicije, ali bodeta težko kaj opravila, ako ne dobita močne pomoči iz inozemstva
Nikdo v Bolgariji ne gleda mirao in brez skrbi v bodočnost. Dežela čuti svojo slabost, mej velesilami nema dobrega prijatelja, in upirati se mora neprestane oficijalnej in neoficijalnej Rusiji, ki nas bije z vseh stranij. Kaže se, da gremo ozbiljnim dogodkom nasproti — naj že veleposlanik Nelidov ponovi svojo akcijo, ali pa se zopet kakemu Nabo-kovu posreči plamen krvave ustaje zanesti v drugače mirno zemljo.
Politični razgled.
Voiraiu<k dežele.
V Ljubljani 17. aprila.
Šolski odsek Krnskega mestnega zastopa je sklenil priporočati, da občina 906 kvadratnih sežnjev aveta kje v notranjem mestu odstopi državi, da bode na njem zidala poslopje za nemško obrtno šolo. Nadalje pa bode mestnemu zastopa nasvetoval, da bi mesto na leto 4000 gld. doprinašalo za državno obrtno Šolo, dokler bode izključno nemška in se ne bode kaj skrčila. Danes pride stvar v mestnem zboru na vrsto in bodeta predloga šolskega odseka gotovo vsprejeta.
II r\ al sli a zmerna opozicija ne bode pri dopolnilnih volitvah za sabor postavila nobenega kandidata, ker pri sedanjih razmerah ni upati nobenega uspeha. — Dne 14. maja snide se sabor. Najvažnejši stvari, s katerima se bode pečal, sta predloga novega šolskega zakona in reforma sodstva.
* na nje <lržave.
Nov srl»slii občinski zakon bode jako razširil volilno pravico za občinske zastope. Voliti bodo smeli vsi, ki plačujejo vsaj 10 frankov davka.
Na povelje riiMltega carja ustavila so se vsa dela v Libavskera pristanišči. To pristanišče so mislili prenarediti v vojno pristanišče in je v ta namen se je bilo dovolilo 3 milijone rubljev. Ruski listi trdijo, da je carjev ukaz dokaz ruskega miroljubja, nemški pa, da so se dela UBtavila, ker državi po-manjkuje denarja. — Vseučiliščni statut se bode nekaj predelal, zlasti oni odstavki, kateri so bili povod dijaškim izgredom. Car sam se je izrekel proti nekaterim odstavkom. Ta statut je pred vsem delo ministra notranjih zadev grofa Tolstega. Zaradi tega se tudi govori, da bode Tolstoj odstopil in ga bode zamenil tajni sovetnik Dnrnova. Poslednji se je že večkrat upiral reakcijonarnemu postopanju grofa Tolstega, toda do sedaj brez uspeha. Sedaj se je pa car preveril, da razne naredbe ministra notranjih zadev nikakor neso koristne za državo. Ker se je že mnogokrat govorilo o odstopu grofa Tolstega, tudi sedaj prav ne verujemo, da bi se ta vest obistinila. Svobodoljubni elementi v RuBiji bi se pač radi znebili Tolstega, a car pa najbrž ni voljen ukreuiti jo na liberalnejša pota.
Sedem Armencev, katere so bili Turki zaprli, so sedaj poslali v prognanstvo. Pet jih bodo poslali v Benghasi in Tripolis, dva pa trdnjavo Van.
— Zaradi armenskega gibanja prišlo je do konflikta mej tursko vlado in angleškim veleposlaništvom v Carigradu. Turški vojaki so baje bili nekaj pretepli dragomana angleškega veleposlaništva, ki je armenske narodnosti, ker je šuntal Armence, da se spuntajo. Angleški veleposlanik je zahteval preiskavo in da se krivci kaznujejo. Vojna oblast začela
— To bo neumnosti. A pustiva to. Pričakoval nesem, da bom tako kmalu umrl; to je, prav resnično rečeno, neprijeten slučaj. Sedaj se z materjo labko okoristita s svojo vernostjo, tu imata priložnost, da jo poskusita. — Odpil je še malo vode.
— Prosil te bom jedno stvar — dokler imam še glavo v svoji oblasti. Jutri ali pojutranjem bodo, to veš, moji možgani šli v pokoj. Tudi sedaj nesem popolnem uverjeu, ako se jasno izražam. Ko Bem ležal, zdelo se mi je vedno, da so okrog mene ru deči psi letali, ti pa si prežal na-ine iz zasade, kakor na divjega petelina. Tak sem, kakor da bi bil pijan. Ali me še dobro razuiniš?
— Prosim te, Evgenij, popolnem prav govoriš.
— Tem bolje V Rekel si mi, da si poslal po zdravnika . . . Potolažil si se s tem sam ... potolaži še mene: pošlji mi sla!
— K Arkadiju Nikalajiču? povzel je starec.
— Kdo je ta Arkadij Nikolajič? rekel jo Bazarov kakor razmišljen . .. — Ah, da! oni tiček! Ne, njega ne vznemirjaj, izpremenil se je sedaj v kavko Ne čudi se, sedaj še ne bledem! Pošlji sla k Udincovi, Ani Sergejevni, v obližji je poseBtuica . .. Ali veš ? (Vasilij Ivanovič pokimal je z glavo). Reče naj, da se jej Evgenij Bazarov klanja in da je velel poročiti, da umira. Ali bodeš to izpolnil?
— Izpolnil bom . . . Vender ali je možno, da
je reB preiskavo in njen izid je bil, da ni res, da bi bili vojaki z dragomanom grdo ravnali, nasprotno je pa resnica, da je hujskal dragoman Armence proti Turkom. Sedaj Turčija zahteva, da bi angleško veleposlaništvo dragomana iz službe odpustilo, o čemer pa slednje neče ničesar slišati.
Italijansko vojno ministerstvo je odredilo, de vode odslej neke vrste granate basali z razstrelilno p < vido. Prvi poskusi so se kaj dobro obneaH.
Dela za Pariško razstavo so se popolnem ustavila. Deloma je krivo slabo vreme, še več pa negotovi ii "t tanj i položaj na Francoskem. Podjetniki se že namreč boje, da se do druzega leta ustanovi monarhija in se potem stoletnica velike revolucije proslavljala ne bode.
Še sedaj se dobro ne ve, je li nemška kan celarska kriza odstranjena, ali je pa le odložena. Vesti o tem se ne ujemajo. Morda v kratkem pride do novih razporov mej cesarjem in Bismarckom in bode slednji dal ostavko. Jako slab utis je pri dvoru napravilo, da se je bila začela podpisavati znana adresa, da naj Bismarck še ostane. To je bila le ueka najeta demonstracija proti cesarju. Hoteli so na ta način prisiliti cesarja, da obdrži kancelarja. Cesar ga pa sedaj ni hotel odpustiti, ker se je raz-por tikal tudi odnošajev z Rusijo, a drugače bode, kadar bi Bismarck dal demisijo iz kakega druzega povoda.
Občni zbor »Pisateljskega društva".
(Konec.)
Lanski občni zbor dal je odboru nalog prirejati izlete.   Odbor je vabil od nedelje do nedelje društvenike k izletu v Škaručino, in ravno tako nagajalo nam je vreme od nedelje do nedelje. Naposled (dne 22. manjka) se nas je bilo napotilo dvajset v Škaručiuo, dasi se je in tistega dne nebo držalo   kislo.   Dasi se je tedaj navedeni izlet le težko uresničil in samo na pol dobro obnesel, imel je ipak dobre nasledke: predramil je namreč g. S. iz letargije in s tem porodil  „Nedeljska pisma", koja je vsakter rad Čital; S. je porodil Svviftijanca, Svviftijanec je porodil Barbata, Barbatus še porodi — kdo ve koga! Vsi našteti pisatelji skrbe ne samo za urednike naših dnevnikov i za državnega pravd-tuka,  nego i   za zabavo čitajočega občinstva. — Ker se je prvi izlet slabo obnesel zbok slabega vremena in ker je potle imel odbor s prirejanjem ali pa udeležbo navedenih slavnostij posla, ni več priredil izleta.   Vse slavnosti pa so imele namen tistim izroej naroda, ki še ne vedo ceniti in čislati svojih za narod delujočih bodisi že umrlih ali pa še živečih slavnih mož, dajati lep vzgled, jih poučevati in dramiti.
Pisateljskega društva odbor prevzel je še jedno nalogo, koje mu sicer ne nalaga noben paragraf društvenih pravil, in ta naloga je: gojitev društvenega življenja, ki je, žal, še vedno razjedeno in mršavo. Kakor predlanskim in lani tako smo se shajali i letos tukaj, navadno ob sobotah, da smo se po možnosti kratkočasili z razgovarjanjem o tej in onej prikazni, dotikajoči se slovstva in prosvete. Navadno pa je jeden ali drug društvenik kaj čital pripravljajoč se na čitanje uglobil se sam v dotično poglavje svojega predmeta in potem s svojim čita njem učil i druge. Lani so se nam bili zabavni večeri tako omilili, da smo priredili po občnem zboru še jeden izreden zabaven večer. Zabavni ve-
bi ti umrl, Evgenij! . , . Pomisli sam. Kje naj je potem pravica!
— Tega ne vem, le pošlji sla.
— Takoj pošljem in sam napišem pismo.
— Ne, čemu? Reci, da Be jej klanjam, več ni treba. A sedaj vračam se zopet k svojim psom. Čudno! Mislil bi na smrt, pa ne gre. Samo nekako liso ... in drugega nič.
Spet se je težko obrnil k steni. Vasilij Ivanovič šel je iz kabineta in prišedši v ženino spalnico padel na koleni pred svetniki.
— Moli, Arina, moli! zastokal je: — najin sin umira!
Zdravnik, taisti doktor, ki ni imel peklenskega kamna, prišel je in pregledavši boluika , svetoval, da naj se čaka in rekel nekaj besed o možnem ozdravljenji.
— Ali ste morebiti že doživeli, da ljudje v mojem položaji ne odromajo v Elizij? vprašal ga je najedenkrat Bazarov in zgrabivši težko mizo stoječo poleg divana potresel jo je ter odmaknil z
mesta.
— Moč, moč je še vsa tu, in umreti moram !. .. Starec se je vsaj lahko odvadil življenja, jaz pa . .. Da, pridi in zanikaj smrt! Ona mene zanikuje, in baste! Kdo se joka tam? vprašal je čez nekaj časa. — Mati? Revica! Koga bode sedaj sitila s svojim
čeri pričeli so se letos dne 5. novembra in društve-niki so čitali  marsikaj o naših in tujih razmerah. Zvedeli smo zanimive stvari o Ribmčanih, o nekem slovenskem pesniku in pisatelji in o Gundulići; o trpinih: Levstiku, Einspielerji,  Hurbaou in Stross-maverji;  podale  so se  nam  statistične  črtice o kranjski duhovščini; 'EtC/zoiao; posnel je zanimiva črtice iz dnevnika starega slovenskega humorista od sedem do sedem let; čitali in razložili so se nam nekoji Preširnovi doslej še nenatisneni granesi in odlomki iz prekrasne de Amicisove knjige: .Srce*, in vrla razprava o slovenski stilistiki ; zvedeli smo, kaj je vse počenjal Erazem, poslednji Luegar, in kako je Lukijan prava pogodil, ko je opustil kiparstvo in se posvetil pisateljstvu. Jeden čitatelj popeljal nas je v pomorsko mesto na jugoslovanskih tleh, drugi pa v daljni Kitaj; jeden pa nas je celo učil lovske latinščine    Zvedeli smo, kako se je začela širiti omika po pisavi, in jeden nam je pokazal, kako pišemo mi in kako so pisali stari uarodi. Jeden nam je kazal, kako bodočnost ima naša zemlja, drugi pa se je oziral kvišku na solnce in mesec, prouzroče-valca plimovanja; spet drugi govoril je o prosti volji zločinčevi in o razmerah na njo uplivajočih, in še drugi kazal nam je krasne podobe načega domačega umetnika k njegovej pripovesti, in nocoj nam bosta Čitala g. T. Hugo in g. Podkrajšek.   Pri zabavnih večerih kratkočasili so nas večkrat gg. pevci, ter so s tem zelo povzdignoli zabavo in veselje. Bodi jim na tem lepa hvala 1 — Iz tega poročila vidite, čestita gospoda, da naši zabavni večeri  neso bili prazni in neplodoviti. Dovolite, da pri tej priliki še nekaj omenim: Že nekaj let opazujem, da mej nami ni tistega zaupnega družnega življenja, ki je potrebno za vsak napredek, — kako je pri sosedih onostran ceste, tega ne vem — in mnogo je takih gospodov, kojih neradi pogrešamo, ki so po svoje] službi in po svojem dostojanstvu, ki je zavzemajo mej Slovenci, rekel bi, sebi in narodu dolžni, da se nam no odtegujo in ne odtujujo marsikateri še neso niti društveniki, dasi  previde  in  pri  vsaki priliki pravijo, da je naše društvo res koristno, delavno, sploh izvrstno in potrebno podpore, ter obljubujo že leta, da pristopijo k društvu — društveni de-narničar vender ni zadovoljen samimi obljubami ter jih niti ne uknjižuje. —   So „rodoljubi", pri kojih ne gre za to,  da bi morebiti težko zmagali 2 ali 3 gld. na leto, koje pa še lebko plate v dveh rokih, in vender še neso društveniki.   Neka malomarnost kraljuje z nami, ki nam postane škodljiva, ako se skoro ne zdramimo iu se je ne otresemo. Bodimo zložni, delavni in stojimo trdno na braniku, a ne bodimo — malenkostni!
Hvaležno mi je omeniti rBanke Slavijo1- v Pragi, koja je in letos velikodušno podarila 200 gl. našemu društvu. Hvala jej torej na tem daru!
Omeniti mi je še, predno koučam, da je odbor „Pisateljskega društva" bil naprošen od odbora v Ptuji za stavljenje nagrobnega spomenika Božidaru Raiću, naj prevzame on skrb za stavljenje nagrobnega spomenika. Za Raicev spomenik nabranih je do 600 gld.; zložili so je z večine štajerski rodoljubi. Naravno je, da je odbor drage volje prevzel
izvrstnim borščem? In ti se, Vasilij Ivanič, zdi se mi, tudi kremžiš ? No, ako kristijanstvo ne pomaga, bodi filozof, stoik! . .. Kaj ne, ti si se hvalil, da si filozof?
— Kak filozof sem jaz? zaupil je Vasilij Ivanovič in solze polila so mu obraz. Bazarov u .bilo je vsako uro huje. Bolezen je hitro napredovala, kar se navadno dogaja pri kirurgičnih ostrupljenjih. Izgubil še ni zavesti in razumel je, kaj so mu govorili; bojeval se je še. „Blesti nečem", šepetal je stiskaje pesti. — „Kaka neumnost je to!" A že je govoril: „ Ose m manj deset, koliko je to? — Vasilij Ivanovič hodil je kakor blaznec, predlagal sedaj jedno sredstvo, sedaj drugo in delal ni ničesar drugega, nego sinu nogi pokrival. „Nadenite mu mrzle okladke . . . bljuvalo . .. gorušične okladke na želodec . . . puščajte kri", govoril je s trudom. Zdravnik, katerega je naprosil, da je ostal, pritrjeval mu je, pojil bolnika z limonado, a za-se prosil je sedaj pipe, sedaj kaj „okrepljujoče- pogrevajočega", to je žganja. Arina Vlasjevna sedela je na nizki klopici poleg vrat in le časih odhajala molit. Nekoliko dnij poprej padlo jej je zerkalce iz rok in se razbilo, to pa je ona vedno imela za slabo znamenje, celo Anfisuška jej ni mogla ničesar reči. Timofejič odpravil se je k Odincovi.
(Daljo prih.)
ta posel na se ter je ><* razpisal natečaj za nagrobni spomenik, ker se mu dozdeva ta pot najprimernejši in naloga bodočemu odboru bode to izvršiti, kar je dozdanji pričel. Dalje postavi .Pisateljsko društvo" Levstiku nagrobni spomenik, za kojega se je kaj v kratkem nabralo 500 gld. Za navedena nagrobna Bpomenika nabiranje še vender ne zaključen«» in za Raicev spomenik je pošiljati denar gg. Bened. Hrtišu, gvardijanu, dr. Fr. Jurteli, advokatu in Ant. Gregoriču (vsi trije) v Ptuji, za Levstikov pa odboru „Pisat, društva". — Razen stavljenja omenjenih dveh nagrobnih spomenikov nameravalo je društvo še uzidati spominsko ploščo dr. Janezu vit. Bleiweisu-Tr8teniškemu na njegovem rojstnem domu v Kranji in pesniku Miroslavu Vilharju v Planini. Prva nameravana slavnost vender mora izostati zbok nekih ovir. Preostaje nam torej samo še druga slavnost in ako še kaj druge sklene občni zbor. — Nadejajmo se, da bode bodoči odbor marljivo deloval na korist in prospeh mili domovini. V to pomozi Bog in sreča junačka!"
Občni zbor odobri poročilo in izreče tajniku zahvalo za njegovo marnost
K drugi točki dnevnega reda: Denarničar Vaso Petričic poroča o denarnih zadevah. Poročilu po-vzememo, da je društvo imelo leta 1887. dohodkov 567 gld 94 novč., troškov pa 471 gld. 96 novč. "Vse društveno premoženje znaša 1448 gld. 74 novč. — Poročilo v/enm društveniki na znanje in izreko denarničarju zahvalo.
Pregledovalca računov dr. Mat. H u d n i k in Ant. Svetek poročata, da sta pregledala knjige in račune ter našla vse v najboljšem redu. — Pre-gledovalcema računov voli občni zbor per acclama-tionem zopet dr. M. Hudnika in Ant. Svetka.
Pri volitvi novega odbora (4. točka dnevnega reda) izvoli občni zbor z vsklikom dr. Jos. V oš njaka prvosednikom, v odbor pa so bili po listkih izvoljeni vsi dozdanji odborniki: Ivan Hribar, Fran Leveč, Vaso Petričić, Luka P i n t a r, Anton R a i ć in Ivan T o m Č i č
Pri poslednjem zabavnem večeru (dne 7. t. m.) bila je izrečena želja, da naj vzame „Pisateljsko društvo" uovo ilustrovano izdajo Preširnovih poezij v roke. Predsednik dr. Vošnjak je Že pisal o tej zadevi Juriju Šubiću v Pariz, pa še dozdaj ni mogel odgovora dobiti, torej tudi ni mogel ničesar dalje poročati in zato je naložil občni zbor novemu odboru, naj vzeme vso zadevo v roke, ter jo dobro preudari in potem potrebno ukrene. — Dalje da občni zbor odboru še nalog, naj temeljito preudari, ali bi ne kazalo premeniti §§ 7. in 8. društvenih pravil in znižati letnine, ter naj skliče eventuelno izredni občni zbor. Konečno izreče občni zbor priznanje in zahvalo odboru za njegovo brigo in marnost za prospeh „Pisateljskega društva".
Dopisi.
X, Dolenjskega 10. aprila. [Izviren dopis.] (Šolsko nadzorstvo z ozirom naLiechten s tein o v predlog.) Že od nekdaj se razne politične stranke po vseh državah potegujejo za Šolsko gospodstvo, dobro vedoč, „čegar je šola, tega je prihodnjost". Stranka, dobivša šolstvo v roke, pridobila je s tem tudi veči upliv in veljavo v soci-jalnera življenji. — To ima tudi „Liechtensteinova stranka" vedno pred očmi in poteguje se jedino le zaradi nadzorstva tako strastno za svoj predlog. Ali brez ozirov na druge razmere stavimo le vprašanje: Mari bi koristilo tako nadzorstvo šolstvu?
Resnica je pač, da so duhovniki v obče študirali več, kakor učitelji, toda manjka jim vender le za šolsko nadzorstvo strokovne naobraženosti, katera je v tem slučaji jedino veljavna. Vsaj je tudi jurist ali filozof več študiral, kakor učenec kake kmetijske ali obrtnijske šole, in vender nesta ona dva toliko izurjena na primer v kmetijskih in obrtnijskih strokah, da bi nadzorovati mogla kmetijske ali obrtne šole. Sedaj zahtevajo celo od tistih, ki imajo profesorski izpit za srednje šole, posebnih dopolnilnih izpitov, ako hočejo postati učitelji na ljudskih ali meščanskih šolah. Preustrojiti bi se moralo vender prej semenišče po kopitu naših učilišč? Na to bi še le gospodje imeli pravico do oblasti v šolah! Vsaj le tisti zamore nadzorovati, ki zna sam učiti. Za varstvo verskega stališča v šoli pa tudi že sedanja postava skrbi, kajti krajni šolski nadzorniki so že itak večinoma duhovniki.
Posledica „Liechtensteinove dobe" bi bila povrnitev nekdanje riba-fiseh miza-tiseh metode, ker bi vodili šolo nestrokovnjaki; nemškemu jeziku bi
pa z Liechtensteinovim predlogom bila šolska vrata tudi odprta na stežaj. Korist znanja tujih jezikov priznavamo gotovo vsi, vender je treba pomisliti, da ljudska šola ni učilnica jezikov, temveč njen namen splošna izomika na versko nravni podlagi — in to doseči je le moč v materinem jeziku.
Nemški učitelji na nemških šolah stokajo, da le z največim trudom dosežejo učno svrho. Kaj pa hočemo potem mi doseči s tujim poučnim jezikom? Nič druzega kakor mladino zbegati, da ne zna niti jednega niti druzega jezika temeljito — in da zaostane v splošni izomiki. Da je utrakvistična ljudska šola le „skaza šola", dokaz temu je, da niti jeden samostojen narod ni upeljal v ljudske šole tujega jezika; akoravno povsodi cenijo znanje jezikov. Take nenaravne prikazni najdemo le tam, kjer so merodajua politična in nepedagogična načela, kakor n. pr. v Alzaciji in na Poznanskem. Toda to ni pravi pouk, to je le nespametna dresura! Germanizacija se pa gotovo ne strinja z našo državno idejo, kajti Avstrija je zveza malih in večih narodov, kateri v njej spoznavajo trdnjavo proti lakomnosti požrešnih sosedov. Germanizacija bi pa le spodkopavala njeno celoskupnost ter gladila pot veliki Germaniji. Nemščina pri naših razmerah ima samo pomen v ljudski Šoli, ako jo upeljemo kot neobvezen predmet Toliko mimogrede v pomislek!
Po našem nemerodajnem mnenji je pri šolskem nadzorstvu le dvojo mogoče. Učitelje nadzorujejo skušeni učitelji, ki so sami več let delovali v jednakih Šolah. Tako je tudi pri druzih stanovih uravnano, nadzorstvo izroče vedno le strokovnemu ve-ščaku. Na Koroškem n pr. imajo že sedaj same ljudske učitelje za nadzornike. Ako se pa učiteljem neče toliko pravic pripoznati, potem naj se za nad zorstvo uvedejo posebne preskušnje, službe pa raz pisujejo. Pri teh izpitih naj bi se zahtevalo temeljito znanje pedagogike, metodike, šolskih postav, potem povoljni praktični nastopi v vseh predmetih ljudske šole in izurjenost v uradovanji. K takim izpitom naj bi imeli pristop učitelji, profesorji, duhovniki in morebiti še kdo drugi. Najbolje bi tudi bilo, ko bi se nadzorniki imenovali stalnimi, ter imeli ves šolski pose! pri okrajnih glavarstvih v rokah. —a—.
Iz Kostanjevice na Dolenjskem 16. aprila. [Izv. dob.] Tukaj imamo c. kr. gozdarski urad z gozdarskim oskrbnikom in dvema praktikantoma. Tu gozdarski urad oskrbuje velika k poprejšnjemu samostanu Kostanjeviškemu pripadajoča zemljišča. Največ ima opraviti s kmeti, katerim v najem jemljo vinograde, kojih je nad 50 oral, njive in travnike. Nobeden teh treh uradnikov pa ni zmožen slovenščine, gotovo hud nedosta-tek za kraj, ki je čisto slovensk. Gozdarski urad je podrejen gozdarskemu vodstvu v Gorici, katero ima pod seboj vse primorske dežele z Dalmacijo, Kranjsko in Koroško. Vodstvu so gotovo znaue narodnostne razmere na Kranjskem. Zakaj potem nastavlja uradnike, ki ne morejo občevati z ljudstvom? Da bi ne bilo slovenščine zmožnih, ne verjamomo. Najbrž se godi, kakor pri južni železnici, ki Slovence pošilja na Tirolsko in v druge nemške kraje, mej Slovenci pa nastavlja Nemce. Glede gozdarskega vodstva pa se nam sploh uriva misel, da bi njega sedež bolj sodil v Ljubljano, nego v Gorico, kajti največji državni gozdi in največja posestva verskega zaklada so na Kranjskem in Koroškem, po Primorskem pa jih je prav malo. Naj bi se lotili tega vprašanja odločilni faktorji Vodstvo v Gorici pa naj ne pozabi, da na Kranjskem bivajo Slovenci in naj nam ne pošilja v čisto slovenski Ko-stanjeviški okraj uradnikov, ki ne razume ljudstva, ljudstvo pa njih ne.
Domače stvari.
— („Matica Slovenska".) Še jedenkrat opozorimo društvene kroge na XXIII. redni veliki zbor „Matice Slovenske", ki se bo vršil jutri 18. aprila ob 4. uri popoludne v mestni dvorani. Ob jednem naznanjamo, da ima odbor svojo LXXX. skupščino dne 25. aprila 1888. 1. ob 5. uri popoludne s sledečim dnevnim redom: 1. Potrjenje zapisnikov o LXXIX. odborovi seji in o XXIII. rednem velikem zboru. 2. Naznanila predsedništva. 3. Volitev predsednika, njegovih uamestuikov, blagajnika, pregledovalca društvenih računov, ključarjev in overova-teljev društvenih zapisnikov. 4. Volitev odborovih odsekov. 5. Sklepanje u letošnjih knjigah. G. Taj uikovo poročilo.   7. Posameznosti.
— i Zlobno laž) z mesci je Zagrebški dopisnik v Dunajski „Correspondenz-Bureau", od katerega so je potem posneli drugi listi v Pešti, Gradci in celo v Ljubljani. Javljalo se je namreč, da je glasilo Starčevićevo „Hrvatska" prešla v last grofov Draškovičev, od katerih dobiva Starčevič mesečno mirovni no. Na vsem tem ni niti besedice resnice, ampak vse je „Gelogen wie telegrafi rt."
— (Osepnice.) V zadnjih 24 urah zaosep-nicami zbolel: Nobeden. Ozdravela: 1 ženska, 1 otrok. Umrl: 1 moški. Ostane še bolnih 7 moških, 1 ženska in 9 otrok. Skupaj 17 osob.
— (Ogled pri Stožicah in Tomače-vem,) ki se je včeraj vršil, pokazal je, da je res nevarnost za obe vasi, ako se Sava ne zajezi, kajti prodrla in odnesla je zemljo že prav blizu vasi. Po glavnih načrtih, izdelanih v notranjem minister-stvu za uravnavo Save, bode Sava od Črnuškega mosta pa do sv. Jakoba dobila novo strugo ter ostane sedanja struga blizu gori imenovanih vasi suha. Stroški za to uravnavo so proračunjeni na 300.000 gld. Ker pa se bodo dela od Črnuškega mosta uizdolu še le v treh letih pričela, utegnili bi vasi že poprej biti spodjedeni in odneseni. Zato bo treba začasno kaj storiti, da se odvrne najhujša nevarnost.
— (CeBta čez Bagenšperk) začne se že letos prelagati. Jutri bode komisijonalni pregled nameravanih črt, da se potem odloči, kod da bi se izpeljala nova cesta. Deželni odbor odpošlje v ta namen vsled prošnje cestnega odbora Litijskega deželnega iuženerja g. Hraskega, da uatančno pregleda in zmeri, ako treba, obe črti.
— (Porotno sodišče v Celji) obsodilo je 1879 1. posestnika Blaža Kumbergerja zaradi umora na smrt. Vsled porailoščenia cesarjevega iz-8premenila se mu je kazen v dosmrtno ječo. Pozneje se je pokazalo, da je bil Kumberger po nedolžnem obsojen, pravi morilec je na smrtni postelji izpovedal, da je dotično osobo on umoril. Blaž Kumberger bil je oproščen in presvitli cesar nakazal mu je za odškodovanje 500 gold. iz svoje zasobne blagajnice, ker doslej še ni nobenega fonda za odškodovanje po nedolžnem obsojenih.
— (Občinska v olitev) v Št. Jarneji vršila se je 5. aprila in so izvoljeni v III. volil, razredu gg. Jože Polanec in Anton Majzel st. iz Št. Jarneja; v II gg. Franc Martinčič iz Drame in Ignacij Wu-tseher iz Brezovice ; v 1. Anton Barborič iz Čadeža in Janez Saje iz Št. Jarneja.
— (Otroval) se je preteklo nedeljo v Celji 18letni Leopold kioseher, sin tamošnjega gostilničarja „Pri belem volu". Kot praktikant v lekarni imel je razne strupe na razpolaganje in vzel strihnina, da je končal mlado življenje svoje. Povod samomoru nam ni znan.
— (Čitalnica v Celji) priredi povodom 25letnega obstanka 29. aprila t. 1. veselico s prav umestnim vsporedom.
— (Cena govejemu mesu) je v Novem mestu od 32 — 40 kr. kilo, v Kostanjevici in Mokronogu 32 kr., v Krškem in Sevnici 36 kr.
Telegrami „Slrvenskemu Narodu":
Dunaj 16. aprila. Poslanska zbornica: Generalno debato o državnem proračunu pričel contra-govornik poslanec Carneri, ki je v splošnih frazah napadal Taaffeja, Pražaka in Du-najevskega. Poslanec Zucker pretresal na to češko-nemški spor, Steimvender vnanji politični položaj, potegajoč se za zvezo z Nemčijo in za Bismarcka, naglasujoč tudi neplodnost notranje politike na polji narodnega gospodarstva in socijalne politike. Poslanec Lupul govoril „prou in zlasti o gospodarskih rečeh. Nadaljevanje v jutranji seji.
Berblin 16. aprila. Iz šarlotenburga se čuje, da ima cesar hudo groznico in da se sicer zdravje ni na bolje obrnilo.
Berolin 16. aprila. ShujŠanje v zdravji cesarjevem pričelo je v sredo. Adjutant opozoril je cesarico, kako teško cesar diha. Vest v „Kfllnische Zeitung", da Mackenzie in Ho-well v kritičnem trenutku nesta znala ravnati s cevjo, je, žal, resnična. Že v San Remu bilo se je bati bronhitis, ki je sedaj nastala. Groznica je jako huda. Cesarica sklicala j»s vso obitelj. Cesarjeviča odpoklicali so s Tem-pelhofskega polja. Pridirjal je tako jadrno, da mu straža niti salutovati ni utegnila. Bismarck
bil je od 11.—1«2. ure v JSarlotenburguT^e lika množica ljudij stoji okolu palače; na vseh obrazih se vidi globoka žalost. Preobrat ni bil nepričakovan, a jako hiter. Noč od sobote na nedeljo bila je jako slaba. Bergmann in Krause sta takoj spoznala, da je stvar ozbiljna. Vest, da bi se bil gnoj razlil v pluča, se doslej ni potrdila.
Berolm 16. aprila. „Reichsanzeigor" objavlja nastopno zdravniško izvestje: Po včeraj nastalej bronhitis z močno groznico in hitrejšim  so penjem ni imel cesar dobre noči.
Berolin 16. aprila. Groznica nepreme-iijena. Vsi otroci cesarjevi bivajo v Sarloten-burgu. Cesarjevič Yiljem bil je z državnim kancelarjem dlje časa pri cesarji.
Dunaj 17. aprila. Brambeni odsek v sprejel brambeno novelo neizpremenjeno.
Berolin 17. aprila. Kakor javlja „Nord-deutsche" se zdravje cesarjevo ni nič zboljšalo. Groznica ni odjenjala, kar je dokaz, da bolezen ni več lokalna. Poslednja noč bila malo inir-neja. — „National-Zeitung" piše: Bolezen cesarjeva ne tiči samo v vnetji bronhij, ampak v tem, da se je bolezen iz grla razširila na bronhije in tako tudi na pluča. Unetje pluč se doslej k sreči še ni konstatovalo.
Zanesljivo zdravilno sredstvo. Osobe s slabim prebavljenjem, ki trpe. na pomanjkanji sktBti, napenjanji, tiščanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadube zopet zdravje, če rabijo pristni „Moll-ov S ei dl i t z-pra še ku. Skatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. k r. dvorni založnik, na Du naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mu! i n v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (31—5)
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (itu-4)
LJUBLJANSKI m
tstoji (192—275)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
mt----ta+ja_ssasbtts
EiOterijue srečko 14. aprila. Na Dunaji:     14,     40,     35,     19, 84. V Gradci:        10,     39,       G,     55, 13.
Meteorologi eno poročilo.
1 o	Čas opazovanja	Stanj«   I T barometra 1 . «          1 peratura v mm.		Vegovi	Nebo	Mo-krina v mm.
•j 1 • -. 1-1	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	736'0 mm. 733"2 ram. 733 7 mm.	o-6° C iv-o°c 98° C	si. zab. si. svz. si. jz.	jas. jas. jas.	0-00 mm.
s C pi «	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	735-2 mm. 734 4 mm. 735-1 mm.	80« C 10-0« C	si. svz. si. sev. si. svz.	jas. jan. jas.	0-00 mm.
Srednja temperatura 1MU in 11'2°, za 2 2" in 1-9° nad nor malom.
dne 17 aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
		včerai —		danes
	• gld.	78-35" —	gld.	77-90
Srebrna renta ....		80-tio —		80-30
Zlata, renta.....	19	110-70 —	IS	110-40
6°, marčna renta .   . .	n	92-90 —		92-70
Akcije narodne banke. .	• p	8B4-— —		863 —
Kreditne akcije ....		27030 —	„	268 —
		136-80 —	n	127 05
		10-04 —	n	10*06'/«
C. kr. cekini ....		fv96 —		5-97
		62-32«/, —	„	62 42 V,
^^^r¥5aVl5eTWcTeT^T^WJ^^^^rT^nr
Državne srečke iz 1. 1864 iOO B
Ogerska zlata renta 4*/0 . . . . . Ogerska papirna renta 5°/0 ... 5"/ffl Štajerske zemljišč, odvez, oblij;. Dunava reg. srečke 5°/9 . . ltH' gld. Zemlj. obč. avstr. 4V,0/0 zlati /.ast. listi . Prior, oblig Elizabetine zapad, železnice Prior, obbg  Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....|U0 gld
Radolfove srečke.....1" ,,
Akcije anglo-avstr. banke 1*^0 Tramrnway-društ. velj. 170 gld. a v.
1.11 glfl rVJ IP
97
5 10 fS 118 127
10O 182 2<> 103 214
50
35 55
50 50
V „NARODNI TISKARNI- v UUBUANI
je izšla knjiga :
Za dragocenim korenom.
PoveBt iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksitnov.   Poslovenil  J, P.   Ml. 8°,   141 stranij. Stane
20 kr., po pošti 25 kr.
Kaeevsko okrajno glavarstvo.
Zemljepisno-zgodovinski spis
Spisala
Št. Tomšič in Fr. Ivan.
Ta res hvalevredna knjiga dobiti je pri gospodu Antona l.apnjneiu. učitelji v Ribnici, in v Narodni Tiskarni v Ljubljani po 55 kr., s pošto 5 kr. več.
Bouillon-Extract
Gomolična dišava.
(Triiffel-AViirze.)
Fine moke za juho.
Centralna zaloga: Wlen, I., JasomirgottatraaBG 6.
Dobiva se v prodajalnicah delikates iti kolonijalne^a blaga ter v droguerijah. (902—12) Prodajajo: Peter Lassnik, H. L. \Venzel, Perdan, Schuss-nig & AVeber. — V Zagorji: Miolielie, Iv. Bliiller, rad-niškn. brutovskn skladnica. — V Litiji: Ivan W«gjsronik.
Učenca,
ki je dovršil ljudsko šolo /. dobrim uspeuoui, vsprejuie takoj prodajal iii«u a iiipMnn i m blagom l^r-iil«'-ril*si Homiimi f Ka<l»vljici. :>74—li)
DRSE
-cj'-frT> V.'-fr'V-
S9TB
NeprcMegJivo za zobe ,
je
I. Salicilna ustna voda,
aromatična, upliva okrepčujoče, ovira spridenje zob in odslranuje smrdei« sapo. Veiika steklenica 50 kr.
II. Salicilni zobni prah,
splošno priljubljen, uplh-a okrepčujoče in nareja zobe svetlo in bele.  a 30 kr. t Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedno Hveže v zalogi ter jih razpošilja vsak dan po pošti (616—19)
„LEKAMA TRNK0CZY"
zraven rotovža v LJubljani.
Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoczv origi nalno salicilnn ustno vodo in salicilni zobni prah, se pridene zastonj razprava o varovanji zob in ust
b iti     tsa+set-t m--ai --1&4> -ca i
Tujci:
16. aprila:
Pri Slonu t Srankovič, Gull, Breier, Mayer z Dunaja. — Ilanuš iz Gradca.
— Mali iz Idrije. — Bat-tenstein z Reke. — Raič iz Spljeta. — Chiades iz Ljubljane.
' Pri Malici : Koch, Pu-kel, Ricbter, Hahn, Rischl, Salzinann, Blaschka, Lip-ni k z Dunaja. — Arko iz Zagreba. — Forte iz Ljubljane.
Pri jnineui kolodvoru: Kolin z Dunaja. — Kratochwill iz Celja. — Jordan it Ribnice. — Rit-ter iz Gradca — Bachner iz Brna. — Stalzer iz Celovca.
Umrli so:
16. aprila: Aleksander GOcel, pozlatar, 44 let Gledišne ulice št 8, pa kozami. = Ignau Jereb, delavec, 35 let, Kar lovska cesta št. 7, za jetiko. — Marža Gerber, bukvt»veza i posestnika udova, 64 let, Kongresni trg št. 4, za kapljo. — Jovana Schott, učitelja udova, 63 let, bv. Jakoba trg št. 11, /a spri-denjetu želodca.
V dež e l n e j bolnici:
12. aprilu: Peter Pire, goitač, 77 let, za oslabljeni em.
13. aprila: Peter Tičar, goBtač,  63 let   za kapljo.
— Janez Rožanc, kaj žar, 59 let, za otrovanjem krvi.
14- uprla: Janez Mlakar, gostač, 42 let, za mrzlico. — Jožet Topa'6, delavec, 33 let.  za jetiko.
ovabijo  se  prijazno  vsi,  pri  katerih ima
J. Plahutnik
IIUra in k !cva
pomoč boleznini v želodci in njih posledicam.
Vzdržanja zdravja
obstoji jedino v tem, da ste vzdrži in pospešuje dobro prebavijenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.  Najboljše ttomače si'ftlstvo, da se prebavljenje uravna,  da so pravo mešanje kni doseže, da so odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rusov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jnko skrbno, upliva uspešno p: i vseh težavah pri prebavljen ji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah. ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja rso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu di zopet prejšnjo moč in zdravje. Valođ tega svojega izvrstnega upliva je zdai gotovo in priznano fjnm.ii-r? domače .»t-4'd.vts *» postal in se splošno razširil.
1 mtcUlenlcu 50 lev., V5 Htekieuici 1 ;;bl. Na  tiaočo  pisem  v priznanje je na razgled pripravljenih.   Razpošilja se nt frankirane dopise na vse kraje proti požtnemn povzetja svoto.
Da se izogne prevari, opozarjam, da je vsaka steklenica „dr. Rosovega zdravilnega balzama" po meni prirejena in v moder karton zavita, ima na strani napis: „Dr. Robov zdravilni balzam iz lekarne „pri črnem orlu" B. Fragnerja, Praga 205—3" v nemščini, češćini, madjatščini in francoščini, na pročelji pa na-tisueuo mojo zakonito varovano varatveno znamko.
gospod
terjatve, da plačujejo podpisanemu od slavne c. kr. sodnije imenovanemu oskrbniku J. Plahut-nikove konkurzne mase. (285-i)
F. Gorienik:,
lirodajal niča Gtorlč nI k & Ledeni;; ,
Mostni trg št. 25, nasproti magistrata (rotovža).
I?r*.ivl
dr. Rosov zdr vilai balzam
dobi se samo v glavnej zaloxi
II. li-jn* lekarna „pri črnem orlu",
Praga, »t. ».
V Ljubi i an i: O. Flocoli, lekar; VilJ. Mayr, lokar; Eras. Blrschitz, lekar; Jos. Svoboda lekar; TJ. pl. Trnkoozjr, lekar. V Postoji ni: Fr. Baooaroioh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, l.-kar; Ferd. Kalka, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chri-stofoletti, lekar; A. de Gironooli, lekar; B. Kurner, lekar; O. B. Pontoni, lekar.
n»- Vae lekarne t Avatro-OgerskeJ Imajo zalogo tega zdravilnega
balzama.
Tam se tudi dobi b na tisoče zahvalnih pisem prizmmo:
□Pxa,!ž:is:o dLoicn.a,Ge} aM-suzIlo
zuper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Rabi si-, če se ženam prsa unameju ali strdijo, pri oteklinah vsake vrste, pri črvu v prstu in pri zaimhtnici, če se roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi kosti, zoper revmatične otekline, kronično imetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprte rane na nogah in na vsakem delu telesa sploh, vratnej oteklini.
Vse bule, otekline in utrdine ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi.
V ZkatVicak |>o 25 in 9fM kr. (178—3) SVARILO I   Ker 80 PraSko univerzalno mazilo odveč stranij ponareja, opozar-*   jam, da ga po pravem receptu le jaz izdelujem.  Pristno je samo, če imajo rumene škatljice, v katerih jo mazilo, nauk,  kako je rabiti,  na rudečera papirji tiskan v devetih jezikih in so zavite v svetlomodor karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko.
lialasaui k a uho.
Skušeno in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
Izdajatelj in odgovorni ur^iuik: Dr. Josip VoŠnjak.
Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne".