:tnie od Répofiitéva. 1. hribih ~udétnih je prebival pred vezh fto in fto letmi slo flovezhi duh gorá, R6p ofhté v imenovan, po kterim fo Kerkonofhke e ee daljezh flovele. Ta pervak duhov nima gor na verhu semlje veltkiga pofeftva ; malo ur ob— hoda ima in s gorami je obdano . Dva mogozhna fofeda fe delita s njim fhe v tem pofeftvu . Pa ne globok9 pod rodovitno fkorjo: semlje fe sazhne njegovo edino-Iaftno kraljeüvo , kteriga mu ne more nihzhe uséti, in feshe zbes ofeln fto milj v globozhino, do fredo semlj'e. Vzhafi dopade podsemeljfkimu kralju, fvoje ob fhirne desbeie v globozhini prehoditi, ne onzhn e saklade shlahtnih rud ogledati, kn. obifk.ati in k delu naganjati„ nekaj ma to, de ogenj v fredi semlje s terdnimi jesovi vftavi, nekaj pa gluho kamnje s shlahtnimi rudami vplodi in v shlabtno rudo premeni. Vzhafi fe vana viih podsemeljfkih fkerbi, gré na verh sem4je in gofpodari ondi v Kerkonoűhl pozbne ondiivojet.« marne ljudmi, kakor vefel prefhirnesb, kte141.. de enkrat prav po ' voUi fmej-ati 1*oj: Weda +do frnerti sho.azhe. 1* Sakaj ozhe Répofhtév je, morate vediti kej pofebna glava, inu.haft„ vihravaft, grob, frov, bahaft, napulmjen, neftanoviten ; danaf gorezh prijatel, juter tuj in mersel ; vzbali dobriga, shiabtuiga ferza in obzhutIjiv3 pa fam s fabo sopergovorn ; babaft in moder, doftikrat mehek in terd enim, kakor jajze, ki v vre vodo pade ; svit in refnizhen, termaft in fbibek kakor ga kaka rézh ravno pri ferzu sadene. Davno, davno pred iahe, predin fo Jafetov i finovi tako daljezb fe rasfhirili de fo ta kraj obdélali, je she Répoflitv v divjih hribih gofpodaril, medvede in ture drashil l de fo fe bili, ali je pa fftrafhoim brumm plafhno divjad plafhil, de je f ftermiga pezhel,ja v globoko dolino pofkakala,, Ko fe je tega navelizhal, j e Mal fpe po fvoji poti v ívojo podsemeljfkp, deslielo in ondi prebival vezli fto Iet, dokler ni mikalo, fe na fonze podati io fe lepiga ftvarjenja na semlji vefeliti. Kako fe je zImdil ko je enkrat fe vernivfhi s fneshenill tonen Kerkonofov gledaje vef ,kraj premeajen vial. Tamni gotti gojsdi fo Wji isfelzati,i in v rodo vitno poUe predelani, kjer je bogato ellito raftlfe. Med zvetez.Iiim fadnim drevjem ftale s flamo pokrite 1)1[4. vafi, is kterih dimnikov fe jo dim v oblake kadil. Tu in tarn je ftal pofamen W1er na Iterinim hribu v varftvo senilje ; na zvetnilt tretah fo fe paffe ovze in goveda in is selenihlose fe je flifhalo fladko petje. Ker fe ma je vfe novo sdelo in dopadlo 'bil gdfpodar tega kraja tako vefel, de ni ead prebivavzi, k-i fo tukaj bron njegovega privoljenja gofpodarili, nizh nevo jin . Puftil ji h je v pokoju, kakor dohroferzhen hifhni gofpoda r priljudno Iaftovko ali pa titniga vrabza pod fvojo ftreho pul. Mikalo ga je fhe zlo fe s Ijudmi fosnaniti, njih naturo in pozhetja fposnavatil in snjimi fe pezhati. 11s61 je podoboterd niga rataja na-fe in fe vdinjal pri pervirn kmetu. Vfel kar je pozhél, je teknilo dobro v njegovih rokah in veljal je kmalo kot najboljfhi hlapez v zéli vall. Pa njegov gofpodar je bil sapravijivez, kteri je, kar je svefti hlapez safhlushil , pognal, in mu njPgov trud in delo flaho plazhal . Sato je fiel od njega in prdhel k njegovirn u fofedu, kteri mu je fvojo drobnizo isrózhil . To je pridno pafel, gonil na fterme gare ir~ v pu fhobne kraje, , kjer fo sdrave selfha rallle. Tud i drobniza je dobro teknila in fe mnoshila. Nobena ovza ni padla zhes fkale in fe ubila. Nobene ni volk rastergal. Pa njegov gofpodar je bil farnopafhen ftifkavz, kteri fvojimu sveftim u hlapzu ni dal plazhila, kakoffhno mu je fhlot sak-aj vkradel je hlapzu najboljfhiga ovna is hleva in prikratil hlapzu plazhilo. Sovoll() tega mü je ufhel is flushbe in flushil pri shupanu kot véliki hIapez . Bil je tu ftTah tatov in pravizhe n fodnik. Shupan pa je bil nepravizhen mosh, ki je pravizo s nogami taptal, fodil, kakor fe mu je bolj prileglo in poftave sanizheval . Ker pa Repofhtév ni hotel krivizi fiushiti, je dal shupan i fiovo, ga je v jeiho soperl, is ktere jeu ~k pa po navadni poti duhov, pri kljuzItavnizi und, Ta, perva pofkufhnja ni moglá, pripravna biti, ga sa Ijubesin do ijudi unéti. Vernil fe je vef nevoljin .ee fvoj kamniti grad od kodar j e vidil na lepo polje l ktero fo roke ljudi tatet) olepfbale; ztudil fe je, da jernati natura tako dobrötl,ivimi rokami fvoje darove tako nehv a leshnirn ftvarérn delila. Pa vunder-fe je podal fbe en,krat med Ijudil bres de ga je 4do vidil„ v dolino, in je pasil na-nje v germih in za plotri. Kar sagleda ~ukej lepo deklizo in okrog nje njeno tovarfhize v travi leshati pri potoku, ki je fvoje valove v prijetin jel-in slival. eme jede in igrale fo fe tu v fvoji nedolsbnofti s fvojo gofpodizhno . To viditi je Répofhtiva tako nekaj v ferze fpeklo, da je kar posabill de je duh, in driisiga ü ni nizh sdaj shelel, kakor zhlovek biti. Miflil in miflil je, kako bi jo prav naredil M fvoj narrten dofegel, pa nihakor mu nifo fhli njegovi naklepi po frezhi. Premenil fe sdaj v zh.erniga krokaria, je »a verh drevefa sletll, de bi fvoje ozhi lepoti deviz pafel. Pa fi ni dobro Vidil je in okkult vfe le kakle krokar. Pa kmalo .6 je pomagal. Sletel je krokar v germovjel kjer fe je v fep.iga eiledenzha premenil . To je bila prava pot, po kteri bi bil mogel fvoj nämen dofezhi. Pa vunder je nekaj nasaj dershalo, de ni mogel fe Lavizam priblishati ali fkosi gofhavo na-nj itt. Sala deviza je bila hzhi nekiga ho goípoda, kteri je takrat v tiftil~ krajiii gofpodal Nava,,4e, je imela s fvojimi tovarfhizami fe v logovIerrnovji fprebajatil zvetlize in difheze selifha naberati ali pa sa fvo*iga ozheta j bafzhek jagod nabrati in, zhe je bilo vrozhe, fe pri flapu potoka hladiti. Od tiftiga zhafa je bilo ferze nafhiga duha na tifto mefto käkor prirafheno, prizhakoval je vfaki dan nepoterpeshlivo, kdaj bo mizhna drushina prifhIa . Dolgo fe nm nifo shelje fpolnile . Pa enega poldne, ko je bilo ftltio vrozhe l fo prifhle devize fpet v hlad pri flapu. Kako fo fe zhudile ko fo vidile tifto mefto vfe prenarejeno. ~i'ove (kale bile s marmorjem in alabaftram prevle zhene ; voda ni vezh s divjim flamm s fterrn e gore donela; pozhati in s prijetnim flmmenjem je tekla v fhirok marbljaft jerin, is ktere rede je bifter zurk vkvifhko-fhvigal in kot ,gßft desh fpet nasaj v jein padal, od fape sdaj na to sdaj na uno ftran saganjan. Marjetize, podlef k potozhnize fo raffle ob kraju, roshe in druge lepe dufhezhke fo zvetele med njimi. Na levi in na defni je peljala gladka pot v kaj lepo votlino, ktere ftene fo bile is pifanib rud in fvitliga katnnja, tako de fe je vfe lefhkdalo . Na mnogih nisizah fo bile fladke rezIti p,ripravijene, kterih pogled je she ozhi rasvefelfl . Gofpodizhna je obftaia in s tihim zhudenjem gledala, ker ni vedla, ali flila v ta ali beshala. Ker je bila tudi hzhi matere fe ni mogla sdershati, vfe ogledati in r t pokuűti, ki f o na misizah fiale kakor s a n jo pripravljene. Ko je s fvojitni tovarfttizam fe dofti navefelila in nagledala, jo je )nikalo fe pri jerinu ras-hladiti. 11kasaleje fvpjim tioiarfhizam pri nji oftati, de bi fe ji v glavi usel;terLilo de bi v vodo ne padla. prihlisha jerimi, kar spod e t i n Pade v iuemerno globozhino. Preden fe mogle tovi,rfhieo prjteztti in rumene lafe fvoje gofpo diz'hne p,rijeti, io je she poshreftma vofla poNherla . Glafno fo Aale preftrafhene deklize, ko je Wie (pred njih ~~~~ sginila. Roke fo vile vile in saftonj Bog& protite l de bi fe je uimild. Name ni upala sa-njo fkozhiti, ras« BrimItilde . ktera je v kotlo fkozhila in IkIeni1a, s njo umre zhe bi je ne refhila. Pa plavalaje kakor ftama verb vode in nikakor ni bilo mogozhe, v.ein fe. Drusiga jim ni oftMol käkor kraljupovettatie kaj je njegovo hzherko sadelo. Jokaje fo ga frezIale shaloftne devizee ko je ravno ívojimi flushahniki v gojsd fbel. Kralj fl je rastergal v tvoji shalofti obleko, vsel slato krono s glave fkril tvoje Oblizbje v thkerlatafti plajfh,. sdihnvat in .objokoval 5vojo salo hzherko . Ko je fv-ojo porve shaloft preftall ii je ‘rtolashil fvoje ferze in hitel fam na nefrezImo mefto gledat. Pa vfa lepota je sginila. Natura je ,bila ,tako eja fpet kakor pred. Ni je bilo vezh ne m4rbljaftega jerina ne rosb, drusih zvetliz . frezho kralj ni mifele da bi kak .divji vites hzherko fpeljal, kar fe tiOi zhaU' vezhkrat v tifti desheli sgodilo. Od deviz pa nifo' mogli ne s ,hudim ne s dobrim svetliti kako fe je sgodilo, de je prinzesüa simila. Verjel jim je, kakor fo povedale, de fl ravno ni bilo refniza, in miflit je, de je mogel V»dau, ali kak drug duh v to rezh sepieten biti. Na lov je Iltel in kmalo p j e sboloft is ferza isbil, kaker marikdo.,-ki dru siga nizh ne hoji kaker fvoje bogaftvo priti. Med tem fe sala Ema 1)11 heim duhu prav dobro imela. Po podsem1jiski 'Offjojé kaj lepo poflopje peljal, ki je KW take lepo de je bilo poflopje tijeniga ozbeta fe;nza tega. Ko je fpet nekoliko k mozhi prahl, je de je na mehki blasinil obitthena v ruid «hi shidani obleki, prepafana lepim vifhnjevim pafam. MIad mosh lepe poftave je ftal pri nji itt fe ji je kaj fladko prilisoval. Vefeli dub ji je potem rasodel, kdo je, de ima podsemeljfko kraljeftvo, in jo pelje 1kosi vfe lepote in hogaftva . Grad ie bil na treh ftranah od filno lepiga verta obdan, kteri je s njegovimi zvetlizami in tratami in hladivnimi fenzami gofpodizkni slo dopadel . D-revje je bito polno rudezhiga, pol poslazhen a fadja, kakorflmiga na semlji nikjer ni vidila. ge-rmizhkih fo shvt-göléle in prepevale ftote ptizhize. Sprehajalw fta fe po hladnih ftesizah, vzhali v luno pogledovajel in duh ji je tergal difhgzbe zvetlizel zhe fo ene she svenile . Njegove oz-hi fo bile fatno v njo vperte, njegove fo pofItlufhale famo fiadke glafe njenih oft. Go veril je vfe kakor med fladko. Nikoli fl~+~ n ~ , -,'', , imel tako frezhnega sbivljenja . Ali tako ni bilo s-ali Emi pri ferzu. Neka oloshnoft ji je eifda ' na zheln3 tiha sbaloft in neko kopürnjeüje dofti rasodevalo, de tma fktivne shelje v ívojim ferzu, ktere fe s üjego vini ne morejo vjtmafi. To je kmalo fposnal in prisadeval fe iee ji s marfikterirn prilisovanje m te oblake rasgttäii in jo rasvefeliti. Minn ff.?, zhlovek je priljud»a sItival, kakel' brz~ela. L'tita deviza ima dolg'iht Sna biti, de fta mosh irt 10 shena s zhafam mertva drushba ; komu fe zhe shena pritoshiti? ~omu fvoje Iifhparije raskl a dati? s kom fe saftrau njih pofvetovati, in njeno famoljubnoft rediti? fej fhe perva shena fvojim dolgazhafnim mosham v raju ni m,ogla dolgo prettajati ti je kazho v dru.shho vsefä. emuk, jo je pomeril na poliel narttje na polju repe, jo poloshi v lepo pleten jerbafhzbek , ga nefe lep~ Emi, ki je famotno v fenzi roshe pulila. - "NajIepfhi v~h hzheri semlje" jo je ogo voril duh, „issheni vfo sbaloft is fvojiga ferza,, in odpri ga fladkimu vefelju. Vezh ne hoff v famoti shalovali. V lern jerbafu je vfe, kar potrebujeíh, de ti bo to prebivalifhe prijetno. Na usemi to pifano palzhizo in doiakni fe s nj o fadesha, ki je v jerbafu, in, daj mu podobe, ktere ti dopadejo.” Potem je puftil prinzesno farno in nizh odlafttala, s palzhizo ftoriti, kakor ji je Min „Brimhilda!” 1juba Brimhildal "je rek al pridi !" in Brimhilda je ftala pred njo, objela kolena koje gofpodinje in,,mozhita f folsami vefelja njene roke. Objemala jo ~e~ ,kakor jü űzer vado imela. To vfe fe, ji je tako popolnama sdélo, de Ema fama »ihe:dle, aIi fe je le tako sdl. Prepuftila fe je vfoenekezhnemu vefeljul de je fvojo preljubo tovarfhizo pri febi fpet mela. Sa roko jo dershaje le je fprehajala s njo po vertu, ji je njeg« \ keasala in siati h johl s drevef tergaWe \>-di\ ' Potem je peljal& ~ ~~~~~~a~~i~~ po ftan. zah gradú n$er de lkjbr je Iktie)e; imela fvoje oblazhila. Tu fte oftale le v pregledov4tüti do fonzhniga sahoda. Vfe rute, pafove, fte pregledale. Brinhilda fe je vedla tukaj tako olmafhati, je toltko umetnofti v volitvi in uredovanju shenfke lifhparije rasodevala, de bi ji nibzhe ne bil mogel zItafti vseti„ de je zvót njeniga fpola. Dult, ki je vfe sdaljezh fkrivaj gledal, je v vefelju plaval, de je tako dobro shenfko ferze sadel in vefelil fe je, de mu je flllo fpo snavanje ljudi tako fpod rok. Lepa Etna fe mu je prijasaifhi in hell velela kakor kdaj sdéla. Vlho repam, kolikor jih je fhe imela, je bres odloga fhe shivijenje dala s paljzhizo. Dala jim je podobo deviz, ktere fo ji njega dni ftregle, in ker fte ji fhe dve ré'pt oftale, je premeDila eno v filno lepo in prijasn.o mazhko, drugo pa v majkniga Pariselna. Na pravila ű je daj fpet fvoje gofpodinftvo, odkasala vfaki fvojih flushabniz opravke, ia nikolj íhe nibilo lepfhiga gofpodinftva viditi . Pofit fo ft,regli gofpodinji po njenih sheljah, fo vhogoli nä miglej in voljno ftorili, kar jim je bilo re zheno. Nekaj tednov je vshivala zhifto to vefelje. Met, petje in musika vfe je fhlo po verfti od jntta do vezheras eamo ta je fpasila priazesna zhe-s nekaj zhafa, de liza njenih tovarfhiz ne kaUlm o obledujejo. Serkalona fteni jije povedalo;. da farno njeno oblizhje fhe kakor rosha zvete kn fo bile Brinhilda in druge devize velim zvetlizam enake. Pa rekle fo jim vfe, de fe dobro pozhntije in radodarni du() jih tudi ni puftil ftradati . Pa vunder fo od dne do dne bolj medléle. Shivlienja in delavnofti .je Mio menj in menj-v njih in tudi ogen~ mIadofti je pozhafi njih vgafnil. Ko je -prinzesna eniga jafniga jutra vefelo fvojo ftanizo ftopila, fe je filno vftrafhila, ko je kup ftarih hab ob palizah in bergljah sagledala, ki fo ji trefezbe fe naproti prifhle, nadufh Ijive in kafhIjaje in nesmoshne vezh ftati . Pariselj je vfe fhteri od febe molil in muzka je komaj fhe mogla fe viazhiti. Pianina ftezhe prinzesna is ftanize s med gnufobne tovarfhije vun pred vrata in klizhe glafno duha, kteri je kmalo vef ponishen pred njo prifhel. ,Illudobni duh"-,/ ga je nagóvorila jesno, sakaj mi ne privofhifh ediniga vefelja- mojiga shh,Ijenja, fenz mojih nektlanjih tovarflä? ali ni she 'ta famotni kraj dofti, me umoriti, d e hozheíh fhe hifho ftarih bab tu napräviti ? tem hipu daj mojim kerfhenzam naladoll in lepo poftavo nasaj, zhe ne te ho vfa moja ferd' in sanizhevanje sadéla." „Najlepfhi vlih seile hzheri”, ji rezhe duh na to, "ne jesi fe prevezh ; vfe kar je v moji oblaüi„ je v tvojih rokah , famü tega ne tirjaj od mene, kar mi ni mogozhe. Natura mi je pödtoshna, pa soper njene vezlm o enake poftave ne morem nizh opraviti. Dokler je bilo s1).ivijenje v repah, ti je bilo mogozIlp spaljzhizo pofvoji voljisnjimi delati.Pavfufhile fo fe in duh shivljenja je is njih sginil. Pa to nej te ne shali, preljuba ; v drugo napolnjen jerbaf samore vfe fpet dobro ítoriti ; vfe podobe samorefh ípet imeti, ktere hont sheiela. Daj &da' materi naturi njene darove nasaj, ki fo ti toliko vefelja delali ; svunej na vertu na velild trati bofh boljfhi drashbo dobila." Duh je fhel od nje in gofpodizhna je usd a fvqjo pifano paljzhizo v roko, fe dotakne s njo ftaJ(rUt bah, in ftori s njimi, kakor otrozi navadni) delajo, kadar fe fvoje igrazhe navelizhajo . Na gnoj jih je smetala in miflila ni eezh na-nje. Rozh.no je ftekla zhes seleno trau), nov o napolnjen jerbaf prejéti„ kteriga pa nikjer ni , najti bilo. Gori in deli je hodila pp vertu fe pridno oserajel pa nikjer fe ni hotel jerbaf prikasati. Pri brajdi ji pride duh naproti tako, de je mogla fposnati, de mu nekaj prav ni . "Goljfal l"i me", mu je rekla, „I,jé je jerbaf Aal?” Zelo uro ga she Wem, pa saftonj. l„Kraljiza mojiga ferza", je odgovoril duh, ali uai boflt mojo bedoft odpuftila? Vezh üm obljubil, kot, morem ítori,ti. Po desheli firn hodil in repe ifkal; P4 davno jo she pofpravili in v tauleih 1wamill vene. Polje ,shaljuje ; v dolini je sima, fam o tvoja prizbijozhnoft je tukaj pomlad ob4ersbalal in ti hodifh, raftejo zvetlize. Poterpi l e fhe tri mefze, potem ti ne bo niholj priloshnoft i manjkalo, po volji f tvojimi punzhkami igrati." Preden je duh. nehal govoriti, mu je prin zefaa nevoljno herbet ohernila in v fvojo ftanizo fhla, bres de bi mu bila kaj odgovorila. On pa je fhel v bEshno mefto in kupil kot gofpod napravljen ofla, kteriga je s teshkimi shalclj i femena obtovoril, f kterim je fllno veliko njivo obfejal. Poftavil le eilig& fvojih fushnih tiultov sa zhuvaja, kterima je sapovedal, pod oewljo 14 sakuriti, de bi od sdolej ferne gorkoto dobivalo in ratio. Repa je kaj lepo raftla in v kratkim obil o pridelka obetala . Prinzesna Erna je fhlä„ vfak dan na polje, ktero ogledovati jo je bolj vefe lilo, kakor slate jahelka na drevju. Pa nevolja .. je kalila njene zhifte ozhi ; najrajfhi je bila v tamnim fmerezhevju pri majhnim v kteriga je zvetlize metala, kakor fizer saljubljene shünfke rade delajo. Duh je dobro fposnal l de vfim njegovim, prilisovanjem in prisadevanje m ni bilo mogozhe, njenega ferza omezhiti . Pa vunder fe njegova terdna poterpeshljivoü t i vtrudila, ji vfako njenih sheij natanjk.o fpolniti in njeno ferze premagati. fvoji nefkufhenoft i fi je( domifhIjeval, de morajo vfe teshave na ktere je v fvojim hrepenjenju sadel, kje na seml ji fvoj vir imeti. Sakaj fposnal je dobro de ima tudi ta opora nekaj mizhneg4, in de je pripravna, njegovo prih«2dno vefelje fhe vezhi naroditi. Pa üovinz v posnanja 1ju.di ni miflil na prav vsrok té opornofti njegove 1jubize. Mifiil je, de je njeno fetze tako profto, kakor njegovo, in de gre po pravizi njemu, ker ga je on porvi v pofeftvo usel. Pa to je bilo velika smota. Mlad fofed n a reki Odri, knez Ratibor, je ferze lepe Eme she sa febe vnél. Ratibor in Ema fta bila she Niso poroke; pa kar na enkrat sgine nevefta. Ko ie to svedil, je Ratibor fkorej smwfl . Sapuftil je fvoj grad, fe klatil, Ijudi fe ogibaje, po gojsdib, je toshil fvojo nefrezho fkalovju in fe je fploh tako védil, kakor zhIovek, k erinnt j 1jnbesin ferze ofmodila. Svefta Erna je med tem v fvoji prijetni jézbi sdihovala in shalovalae pa, fvoje ferze tako terdno v penn saklenjeno dershala, de fe duh ni savedel, kakIhne zhut 1jejede nofi v ferzu. Dolgosheje mitlila in mi fiila, kako bi ga prevarila in fe soperne jezhe refhila. Ko je vezh nozhi prezhula, fl je eno ismiflila, ktera fe ji je dobro kasala . Pomlad fe je vernila v gorate dolin e, duh je dal podsemeljfki ogenj vgafnitil in repa, ki je tudi po simi dobro raftla, je dosorela . Prebrifana Erna je vfakdan ktero isruvala in pofkufhala, ji vfaktero podobo po fvoji volji dati in fi tako vefelje delati. Premenila je eniga dne majhno repo v bzhélo, de bi jo poflala sve (fit, kako je njenima jubzhku. "Leti, leti, ljuba bzheliza", je rekta l "proti fonzhnim u ishodt k Ratiboru l knesu deshele, i fhumljaj mu v uho, de Erna fhe sa n* Ilivi, pa je fushna knesu duhov, ki v hri~prebiva in prineli mi noviz od njega." ~~~>eliza je koj slet'ela s perfta prinzesne , kamor ji je bilo rezheno. Po komaj je stetela, pikne poshrefhna laftovka v shaloft gofpodizhne . Potem je naredila s paljzhizo muho, jo je tudi tako poduzhila ter rekla : "Letie leti, mala muha zbes goro k Ratiboru, knesu deshele in fhumíjaj mu v ufhefa, de svefta Erna hrepeni po refhenju po 0.ovi mozhni roki. Muha je sietela. tako urno kakor je mogla opravit, kakor ji je bilo rezheno. Pa hudobna tiza jo je posli orla in pokopala v fvoj poshrefhin shelodez: Te nefrezIme poíkufhne ferzhne ~~e nifo oftrafhile, fhe eno ftoriti. »,ala 14 sakuriti, de bi od sdolej feme gorkoto dobival o in raftlo . Repa je kaj lepo raftla in v kratkim obilo pridelka obetala. Prinzesna Erna je fhla vfak dan na polje, ktero ogledovati jo je bolj vefe lilo, kakor sIate jabelka na drevju. Pa nevolja ji je kalila njene zhifte ozhi ; najrajíhi je bil a v tamnirn fmerezhevju pri maihnim viru, v kteriga je zvetlize metala, kakor nm. saljubljene shenfke rade delajo. Duh je dobro fposnal l de mu s viim njegovim, prilisovanjeM in prisadevanje m ni bilo mogozhe, njenega ferza omezhiti . Pa vunder fe njegova terdna poterpeshljivoft ni vtrudila, ji vfako njenih shelj natanjko fpolniti irr njeno ferze premagati. fvoji nefkufhenofi i fit je domifhIjeval, de morajo vfe teshave na ktare je v fvojim hrepenjenju sadel, kje n a Iji ívoj vir imeti. Sakaj fposnal je dobro de ima tudi ta opora nekaj mizhneg4, in de je pripravna, njegovo prih,o,.dno vefelje fhe vezhi narediti. Pa novinz v posnanja Iju.di ni miflil na prav vsrok té opornofti njegove Ijubize. Minn je, de je njeno ferze tako prob, kakor njegovo, in de gre po pravizi njemu, ker ga je on pervi v pofeftvo usel . Pa to je bilo velika smota. Mlad fofed na reki Odri, knez Ratibor, je ferze lepe Eme she sa feie vnél. Ratibor in Ema fta bila she bliso poroke ; pa kar na en,krat sgine nevefta. Ko -edil, je Ratibor íkorej snoril. Sapuftii je fvoj grad, fe klatil, 1judi fe ogibaje , gojsdih, je toshil fvojo nefrezho fkalovj u je fploh tako védil, kakor zhlovek, kterima je t5 1jubesm ferze ofmodila. -Svefta Emajemed tem v fvoji prijetni jézbi sdihovala in shalovalae pa:fvoje ferze tako terdno v perlili saklenjeno dershala, de fe duh ni savedel, kakfhne zhut 1jeje de nofi v ferzu. Dolgo sheje miflila in mi fiila, kako bi ga prevarila in fe soperne jezhe refhila. Ko je vezh nozhi prezhula, fi je eno ismiflila, ktera fe ji je dobro kasala. Pomlad fe je vernila v gorate daue, duh je dal podsemelifki ogenj vgafniti, in repa, ki je tudi po simi dobro rafila, dosorela. Prebrifana Ema je vfakdan ktero isruvala in po fkufhala, ji vfaktero podobo po fvoji volji dati 3 in fi tako vefelje delati. Premenila je eniga dne majhno repo v bzhélo, de bi jo poflala sve dit, kako je njenimu jubzhku. „Letil letil r ljuba bzheliza”, je rekta l "proti fonzhnim u ishodu, k Ratiboru l knesu deshele, in fhumljaj mu v uho, de Ema fhe sa nje a-,,shivil pa je fushna knesu duhov, ki v hrib, prel)ivae in prinefi mi noviz od . njega." Zhbeliza je koj stetela s perfta prinzesne kamor ji je bilo rezheno. Po komaj je stetela, jo pikne poshrefhna laftovka v shaloft gofpodizhne . Potem je naredila s paljzhizo muho, jo je tudi tako poduzhila ter rekla : "Leti l leti, mala muha zhes goro k Iiatihoru knesu deshele in fhumíjaj mu v ufhefa, de svefta Ema hrepeni po refhenju po njegovi mozbni roki. Muha je sietela tako urno kakor je mogla opravit, kakor je bilo rezheno. Pa hudobna tiza.jo je posherla in pokopala fvoj poshrefhin shelodez'. Te nefrezhne poíkufh te ferzhne gme nifo oftrafhile fhe eno ftoriti. 16 je tretji repi podobo f ake in rekla : ',Lea sgovorna tiza s drevefa na drevo, de pri k gatiboru mojimu shennu, povej mu, de Rin vjeta in de nej me zhaka s konjem in od danaf zhes tri dni, na mej v Majevi pripravijen me fprejéti in v fvoje varftvo u$é Belo zherna fraka ubogala in tekla od drevefa do drevefa in flierbna Ema jo je fprem ljala s fvojimi ozhmi l lokler je bilo meozhe. Shaloftni Ratibor je tapal fhe veno v gojsdih. Pomlad in fpet oshivijena aatora je fhe vezli shalofti v njegovo ferze vlila. Pod Iofha tirár hraftam je fedel sal;opan v mifli na,. fvoj o nevefto, glafno sdtIlovaje : "Emal Ema!' Koj mu da mnogoglafni jék to ljubo ime pasa ; tudi fvoje ime salltfhi ob enim Mied. Po flufhal je, pa ko nikogar ni je mifli de fe moti, 'pa kar flifhi ípet fvoje ime kligati. Kmalo potem sagleda freko„ ki je s veje na vejo letala in vidi, de ta tiza njegovo ime klizhe. "Uboga jesizhniza", ji je rekel, lIkdo te je uzhil to ime isgovarjati, ki je ime ne frezbniga, ki li umréti sheli?" Potem sgrabi alobno kamen in ga hozhe sa tizo vrezb,i ; pa ta isgovori v tifti prizhi üne Erna. To ma j e roko oflabilo in v njegovim ferzu je odmévala ime Erna! In tiza na drevefu je sazhela s .ra— kam laftno sgovornoftjo isgovarjati, k a Ema uztlila. Knes Ratibor je komaj Anal te befede fejésbe sazhelovnjegovi dullri soriti; ftnertna shaloft, ki mu je vfo mozh vseti hotla, je sginila. Sbrihtal ie ípet in pridno je fprafheval 17 osnanovavko njegov frezhe po Ernie Pa sgovor fraka ni mogla nizh drusiga poveilati, kakor kar jo je Ema nauzhila, in sIetela je. Jaderno kakor sajz je ftekel shaloftni knes v fvoj grad , nabral Ijudi, fe na konja vfedel fhel fvoj o ljuh~ nevefto prizhakovat. Gofpodizhna Erna je med tem s shenfko svijazhofIjo vfe pripravila, fvoj Damen-ispeljati . Nehala je voljniga duha s fvojo mlazhnoftj o martrati, is njenih ozhi je upanje fijalo in sdelo fe je, de fe je njeno fetze ornezhilo . Tako frezhnih ur sdihajolhi .saljubljenez v fvojim upu ni mogel samt-1W. Kmalo je fposnal, de fe je njeno ferze premenilo. Prijasen pogled, prijasno oblizhje, pijano frrtejanje gofpodizhne je njegovo ferze vnelo, de je gorelo s rdememo, kakor vinfki. zvet. Bolj filn je bil, ponovil je fvoje osuanovanje nefkontIne Ijubesni in profil jo je , ga uflifhati. In sadel jo je. Pogodba je bila ftorjena, Umso malo dni ga je fhe prolila poter— Keil de flle enkrat dobro vfe pomifli, kar ji je vefelja ornamijeni duh dovoill. Drugo jutro kmalo po fonzhnirn ishodu fe prikashe sala Emal, napravljena kakor nevefta , obloshena s vfemi lepotijami, ktere je imela v fvoii fkriuji. Lafe fit je v lepe kite fpletla, zvetezh venez je bil v oje vpleten ; v rjjeni obleki fo fe Ieflietali shlahtni kamnizhi, in ko ji je prihajozhi duh, ki fe je v vertu. fprehajal na proti prifhel, je sagernila framoshlivo lizhje s tanjkim pregrinalam. „Nebefhha de liza,” je jezijal, 4iaj mi fladkoft juben i tvoji ozhi ferkati, n ne brani mi dalje v tvojitn 18 oblizhju brati, de je tvoje ferze moje." Potem ji je hotel pregrinjalo odgerniti, de bi fvojo frezho v njenih ozhéh bral. Ona je pregrinjalo flie bolj gofto zhes obral potegnila mu ponishno rekozha. "Kdo tisarnore soperftatil gofpod mojiga fena. Tvoja ftanovitnoft je premagala. Ne j ti povejo to moje ufta pa pufti l de moje rudezhenj e in moje folse sakrite oftanejo." „lakaj folse, o preljuba?” jo vprafha oftrafheni duh, „vfak.a tvojih fols mi pade kakor kapliza hudizheviga olja na moje ferze. ~ej drusiga ne tirjarn kakor ljubesin.” "Oh! mu odgovori Erna," sakaj ue umifh mojih fols moje ferze je plazhilo tvoje 1jubesni ; pa hudo upanje veshe mojo dufho . Shena ne oftane smiraj Ijubesniva, ti fe ne poftarafh nikolj . Ali lepota je zvetlizil ki krhalo svéne. Nashem bom fposnala l de mi bofh vdani Ijubijozbi, poftreshn i poterpeshlivi mosh, kakor bil takrat, ko ni e ljubil?" Odgovori ji : „Tirjaj snaminje Ijubesn i od mene, ali snaminje sveftofti ali pokorfhine v fpolnovanju tvojih povelj 1 ali fkufr mojo poterpeshljivoft in prevdari is tega, kako terdna j e moja nepremenliiva lju.besin ” odi fi tedej," rezke, svita Ema ; „farno eniga snaminja tvoje poftreshnofti mi je treba. Pojdi in prefhtej vfo repo na njivi, de moj a poroka ne bo bres prizh, oshivila jo bom de bom imela drushize . Pa varuj fe l me goljfati in ne safhtej fe ne sa en() ; na tem bom tvojo sveftoft fposnala. Kakor nerad fe je duh v tem hipu od fvoj e Ijubesnive nevefte lozbii, je vunder bres odloga 19 ubogal, je fhel h fvojirnu delu in je tako rozhno med repo fe fukal, kakor kak franzofk fhpitalfk sdravnik med fvojimi bolniki, ktere ima na pokopalifhe fpraviti. Krpala je konzhal Tvoje delo; de bi fe pa popolnoma preprizhal, de fe nismotil je fhe enkrat vfo repo prefhtel in v fvojo neje— voljo je vidill de fe je smotil. Mogel je tedaj fhe enkrat od konza sazheti. Pa tudi sdaj fe je preprizhal l de fe to ihtevilo s pervith ne vjenia. In zbuditi fe tudi ni bilo zhe ima kdo le podobo Tvoje Ijubize v glavi, fe mu mora srnefhati. Prebrifana Ema je fvojiga saij jenz a komej (pred ozhi imela, je shé sa beg priravila. Debelo repo je imela pripraNlieno, ktero je v migleju v bersiga konja s fedlam vre d premerila. Na njem je sderjala proti gorami in besbijozhi vranez jo je sibal na fvojim herbtu bres de bi fe bil kolizhkaj fpodtikal, in nefel v Majeva dolino, kjer fe je ljubirnu Ratiboru kteri , jo je íkerbno zhakal, v roke vergla . Delavni duh fe je tako v Tvoje fhtetje samiflil, de ni prav niih vedel in vtddl kaj fe s njim in okrog njega godi . Po dolgim prisade — vanju in iiapenjanu moshgänov je bil frezben da je fhtevilo vfe repe, drobne in debele fkupej fpravil. Vefel je nasaj hitel, jo kraljizi fvojiga ferza natanjko srajtati in jo s natanjzhnirn spolnjenjem njenih ukasov preprizhati, de bo najbolji najpoftrsehnifhi in najpodloshnifhi mosh, ki kdaj na sern1ji shivel. Vef sadővoljin ftopi na trato ; pa ondi ni nizh nafhel kar je iskal. obhodil je vfe drevje tudi ni nafhel kar j: C 2* 20 skelel . grad je prifhel, vfe kota preifkal fvoje ljube Eme klizal, pa ni bilo ne glafu ne odgovora. Sdaj mu pride v buzho, de le morde goljfan. Ko bi bil trenil je flekel fvoje telo , kakor len kmet fvojo fuknjo fe vsdigtre vifoko v vifhavo in sagleda daljezh beshézh o Ijubizo ravno, ko je bersi konj zhes mejo njego viga pofeftva fIozhil. Vef raskazhen je svil ferditi duh dva zhArna oblaka fkup poflal fts .élo sa beshezho Emo, ki fto in fto let ftar hraft raskiala ; pa unftran meje je bila njegova jesa nesmoshna in v oblaku fe je raskadil v dim. Ko je vifhavo . saftonj prefhvigal, fvojo nefrezhno Ijubesin vűm vetrovam potosbil in Tvojo jeso ras-hladil, fe je vernil shaloftno v ívoj grad, prelasil vse ftanize in jih polnil s fvojimi toshbami in sdihleji. Potem je fhel fhe enkra t v vert pa tudi tu ni bilo nobeniga vefelja sanj. Ena farna ftopinja nesvefte Ijubize mu je dala vezh opraviti, kakor slate jabelka na drevju in vfe zvetlize verza . Mini na fladko frezho fo fe sbidile v njem na meftu, kolar je nekdaj ftala in hodila, kjer zvetlize tergala in pulila, kjer jo je tolikrat ne– vidno gledal in fe s njo pogovarjal. Vfe to ga je tako pobilo in mu je tako na moshgane pri ttfkalo, de je pod bremenae teh zkutlej fe – v nizh samiflil. Koralo potem je sazhel v fvoji nevolji fe rotiti in preklinjat I in terdno je obljubil, fe Ijudem popolnoma odpovedati in na ta goljufni rod ne vezh rnifliti. V tej nevolji je sataptal trikrat na semljo in vef grad s vfo njegovo lepoto fe j e sgresnil v fvoje nekdajno nizh. Semlja pa je fhiroko sasijala in duh je sletel globoko globoko do nafprotne ftrani fvojiga kraljeftva v fredo semljee. kamor je íovrafhtvo do ljudi fabo vsél . Med tem, ko fe je to godilo, v gorahl je imel knes Ratibor s ívojo Emo opraviti, de j o je v varnoft fpravil. S neisrezhenim vefeljem jo je peljat v grad njeniga ozheta nasaj, kjer fe je s njo porozhil in je s njo kraljeval . ~osida[ je mefto Itatibor, ktero ima fhe dan danafhni po njem to ime. Nevoljni duh je sapuftil semljo s fklepa m fe nikolj vezh ne na fonze pokasati . Pa dobro delni zhaf mu je pozhati ferzho rano sazelil in in vfo jeso sbrifal, pa preden fe je to sgodilo je terpelo dgvet fto in devet in devetdefet le Nasadnje mu je sazhelo dolg zhaf biti in ko je bit enkrat filno nevoljin, mu je nafvetovah)jegov flushabnik, na semljo iti, fi muhe is glave isgnati. Vdal fe je v to. Ni potreboval vezli zhafa, kakor en mig1jej s ozhmi, in dolga pot je bila konzhana in on je bil v fredi velike trate fvojiga nekdanjiga verta, kterimu je dal fpét njegovo prejfhno podobo., Pa fkrito je oftalo vfe zhlovefhkim ozhem. Popotniki, ki fo fhli zhes goro, nifo nizh drusiga vidni, kakor Prafhno pufhavo. Pogled téh rezhi, ktere je v (voji nekdanji Ijubesni vfe v slati fvitlobi vidil, mit je ponovil fpet mifel na saftarano 1jubesin in sdelo fe mu je, de fe je fhe le predvzhe• ranjim vfe tifto s lepo Emo godilo ; njeno podobo je tako natanjko vidil, kakor zhe bi fhe pred njim ftala. Ko fe je pa fpomnil, kako ga je sa nof vodila in prekanila, fe je fpet vfa njegova jesa do ljudi v njem sbudila . "Nefrezhni semeljfki zhervi," je rekel, ko fe j e eserl in s viioziga hriba svonike zerkva in klofbtrov v meftih in tergih vidil, "alt fhe 23 smeraj fvoje homotije doli v dolir~i po/ahnete?' S svijazhami in goljfijami fte mi ofle kasali , a to fe mi imate pokoriti. Tudi jes vam bo m nagajal in nagajai l de ű bote v glavo vtifnd i kdo firn jes in kaj samore duh v gorah!,' Komej je to isgovoril l flifhi od daliezh Ijudi govoriti. Trije mladi moshje fo prifhli zhe s goro in nalpredersnifhi med njimi je klizal neprenéhoma: ,IRépofhtev pridi dol! Repofhtev devifhki tat!" ekosi fto in fto let je oftalo med Ijudftva m to ~ kar fe je s lepo Erna sgodilo in priftav t fo fhe marfikaj, kar fe nikolj ni sgodilo, in vfak popotnik, ki je prifhel v Kerkonofel je govoril od tega. Govorili fo od nefhtetik fe nifo niLolj sgodile in fo delali tako bojezhi m popotnikam 1irah, in tako imenovani moditjaul, uzheni in prebrifanzi, ki podnevi in v vebzih drushbah v ftrahove ne verjamejo in fe is nji h norm delajo, fo doftikrat v fvoji prefhernoft i ali de M fvojo ferzhnoft pokasali l duha s njegovim gerdim hnenam klizali in rotili in m u ,abavijali. Nikolj fe ni fhfhalo, de hi fe bil miroljubni duh nad takimi sabavIjivoftmi ker jih v fvoji globozhini nikolj ni svedil. To-fi lzt) bolj ga je fpeklol lw je sdaj vfo opravljivoft tako krepko in v kratkim Kakor viha r je divjal po tamnim fmerezhju in mikalo ga ubosiga tepza, ki fe je bres namena potiftopi l mu sabavljati, sadavit4 pa porniflil je, de bi to ojftro ravnanje prevezh vpitja v desheli napraviloe vfe popotnike is hribovja fplafhilo in ma priloshnoft vselo, Ij.udém tudi sabavljati . Savoljo 24 tega ga puftil f tovarfhi mirno iti~ f fklepam rnu vunder pilo saigratL Na blishnji krishpoti fe je Iozhil sabavljivz od fvojih tovarfhev in pride ta pot fredno v fvoj dom v Jelenje. Pa nevidijivi duh ga je do doma fpremil. Sdaj fe je vermi v gore in minn je, kako bi fe nad njim &ndl. Primerilo fe je, de ga na poti bogat Jud frezha„ ki je hotel v Jelenje iti . Prifhla je duhu inifel v glavo, nad tem fe snofiti. Pridrushel fe je tedej k njem u v podobi tiftiga popotnika, ki inu je sabavijal, fe je prijasno s njim pogovarjal, ga edle po zhafi v ftran z.efte in ko v gofhavo prideta pade po tolovajfko ~hes Juda, ga lepo premlati, sveshe in mu shakelj vsame, v 1,terim je ime l veliko daarja in slatine. Potem ko ga je Die enkrat dobro povesal in pretepel, ga je puftil pol mertvega na tleh in fbel ívojo pot,, Ko fe je Jud nekoliki) fvojiga Wahn sbrihtal, je sazhel jokati in glafno na potnozh klizati. fe je v ftrafhni pufhavi fkoperneti . Pofhten mosh tiőpi k »jew.), po videfu n'ék meftnjan, ki ga prafhal sakaj de tako vpije, in ko je vidil, de ie vef svésan, mu je toke i n noge rasvesal. Potem mu je dal slilatniga vina in ga peljal na zefto er fpremil do mefta Jelenj e do oflitarije . Tu me je dal fhe par petiz v dar in ga puftil . Kako fe savsél Jud, ko je pri fvojim vftopu v hifho fvojiga tolovaja med pivzi pri misi sagledal, ki je tako mirno fedell kaker zhlovek, kterimu veft nobene hudobije ne ozhita. Polzh vina je imel pred fahol fe je prijasno pogovarjal in norzheval f pivzi póleg njega je leshala tifta mavha, v kteri je imel Judu odvsete rezhi. Preplafheni Jud ni vedel ali bi fam febi verjél ali ne, fe fplasi v kot in poívetuje fam s fabo kako bi fpet fvoje rezhi nasaj dobil. Nemogozhe fe mu je sdelo, fe tak o debelo motiti ; savoljo tega fe fplasi tiho fkosi vrata, gré k fodniku in mu. potoshi kaj fe mu je sgodilo. Sodniki v Jelenju fo takrat floveli, da lb urni in pridni in pravizhni. ekufheni Jud je drobro vedel, kaj ima sazhéti in ko vidi, de fe fodniku nizh kaj ne mudi ga saflifhati, mu pové, kaj de mu je Jiilo vseto. In to je pomagalo de je ukasal fodnik tolovaja bres odloga pr jéti. Berizhi s drogmi in mezhmi fo obftopili hifho, primejo nedolshniga hudodelnika in ga peljejo k fodbi. "Kdo li?" ga vprafha ojftro fodraik, ko fo ga pripeljali, „in od ko-d pridefh?” Odgovoril je odkrito in bres ftraha: „Pofhten shnidar, űm Benedikf mi je ime, pridem isLjubna in firn Au. v dela pri fvojim mojftru.” "Mi nifi tega Juda v gojsdu po tolovajsko napadel, ga pretepel svesal in oropal?" Jes fhe tega Juda nikolj vidd nifim, ga ,5 tudr ni m svüsa pretepel in ne oropal. o ten shnidar firn in ne tolovaj." "S zhem rnorefh fvojo pofhtenoft doka . sati?" Tvojim pifmam in s fvojo dobro velijo . 11Pokashi pifmo." Benediks odveshe s mirnim ferzam fvoj o mavIto, sakaj dobro je vedel, de nima nizh drusiga v nji kakor fvojo pofbteno robo. Pa glej . ko jo j.e fprasnil, je svonelo ~ed njegovo robo kakor dnarji. Berizhi fo roz no po nji plaoili, jo raskopali in teshki shakelj ismed nje islekli, kterega je rasvefeljeni Jud koj kot fvoje premoshenje fposnal in poterdil. Kakor zhe bi bilo v~ -oj trefblo„ je ftah.evesh in omedlel je fkorej. Obledel je, ufta fo fe mu Irene, kolena fhibile omolknil je in ne befedize ni mogel pregovo eodnikovo zhelo fe je sgerbanzhilo in hud obras je obetal ojftro obfojenje. ,..Kako fi upafh, hudohnesh!" je sagromel fodnik," tajiti de ga nifi oropal?" 1,Miloft, shiahtni gofpod!" *je profil obto shenez na kolenih s povsdignjenimi rokami. 1IVfe ívetnike nebel' poklizhem v fvoje prizhe de nifim kriv lege ropa, in ne vem, kako j e Judov shakelj v‘inojo mav,ho ,prifhel." lePreprizhan je govoril fodnik dalje „„shakelj te toshi dovolj hododelftva ; fliaN11 i Bogu in gofpofki zhaft, in povej naravnoft, prellet' te primora martra„ refnizo govoriti.” Preplafheni Benedikt' ni vedel drusiga r kakor de je nedolshen ; pa gluhim ufhefam j pridigval. Sa terdovratniga potepuha fo ga imeli, kteri bi rad kolu odfhel f fvojim tajenjam. Mojfter rabeij, isverfhevavez pravize, je bil poklizan de bi ga omezhil. Sdaj pa je sapuftilo ubasiga revesha ftanovitno vefelje njegove dobre vefti. Martre fo ga pretrefnile, ki ga zholi.ale. Ko fe je rabeij pripravljal, mu shelesne paizhntkre na p%Ize naviti, je pomiflil de bi ga to sa delo nepripravnega ftorilo in rajíhi kakor pok-véka vfe fvoje shive dui biti, je minn., je boljfhi martram oditt, in rekel je, de je o Juda oropal. Pravda je bila konzhana in obfodili fo ga na kol, in de bi pokasali, kako urni fodniki in de bi obfojenza ne bilo treba fhe rediti, fo fklenilř, ga kar drugo jutro sgodej obefti. Víl prizhijozhi, ki fo bili pri fodbi, fo rekli de je gofpofka modro in pravizhno fodila in nihzhe ni fodnike bolj hvalil, kakor ufmiljeni ~arnaritan, ki je prifhel tudi k fodhi, ni mogel pravizhnofti Jelenfkih fodnikov prehvaliti, in nihzhe ni bil v refnizi od te rezhi bolj sadet, kakor ravno ta zhlovekuljub, kteri je s nevidljivo roko Judov shakelj v shmdarjevo mavho fpravil in nihzhe drog ni bit, kakor Repofhtev fam. She sjutraj sgodaj je zhakal na obefilifhu v podobi krokarja na pogreb ki je imel shni darja tje fpremiti in budilo fe je she v njem krokarfko posheljenje, obefhenzu ozbi iskluvati . Pa saftoni je zhakal to pot. Poboshin minih, ki je she toliko budodelnikov pred fmertjo fpos nanju Boga in k pokori fpreobernil, je imel tudi tega fpreobePniti, pa fposnal je kmal, de je Benedikt` tako neobdelana tnala, de mu je nemogozhe ga v tako kratkim zhaftt f fve am in s Bogan fpraviti. Profil je tadaj gofpofko tri dni odloga ; kar fe mu je privolilo. Ko je Repofhtev to flifhal je sietel e. hrile, ondi zhafa zhakati, de ho Benedild obefhen . Med tem zhafam obhodil po fvoji navad i gojsde in na enim fvojih obhodov sagledä mlado deklo, ki je pod kofbatim drevefarn fedela. Glav a ji je shaloftno doli vifela in s roko jo je pod perala. ~j~~a oblela ni biladraga, pazhednain po meftnot «jela.Odzhafadozhafajeobrifala folse s oblizhja in globoko je sdihovala. She neldai je fkulilduhmozh diviíhkih folsa, tudi sdaj fo ga také omezhile, de je od fvojiga namena, vfe Adamove 'otroke, ki bi po hribu prifhli, ftifkati in nadlegovati pervi pot odftopil l fe ufmilil in shelel, deklo potolashiti. Premenil fe je tedej v zhedniga meftjana ftopi prijasno k 'mladi shenfki in jo ogovori : „Dekliza, kaj shalujefh takej 1:ama? Ne fkrivaj mi fvoje shatofti, morde ti morem pomagati.” Dekla, ki je bila vfa v shaloft sakopana fe je vftrafhila, ko je ta glaf flifhala, in fkloltila je fvojo glavo. Hej, kako kopern«he vifhneve ozhi fo ga pogledale! Jekleno ferze bi bile mogle omezhiti! Dve bittre fabli fte ftale v njih in na malodium oblizhju je bila tiha shaloft, ktera fe rt je prav dobro podala. Ko je pofhtenega mosh a pred fabo sagledala je rekla : "Kaj vam je mar moja shaloft, slafti ker ne morete pomagati. NefrezIma Iim, mosha ívojiga flm umorila pokoriti hozhem ívojo krivizo s shalovanjem in folsami, dokier me fmert ne usame!" Pofhteni mosh fe je zhudil. "Ali ti fikoga umorila ? Ali pri tem lepim obljizhju floßfit peklo v fvojim ferzu? To je nemogozhe! Ljudje fo űzer vil muhafti in hudöbni to vem. Pa vander tega ne morem verjiti." 11Povedati vam hozhern tedaj," je odgo vorilo shaloftno dekle, "zhe hozhete svediti ." Rekel je : "Govori." Ono : "Imela fim prijatla s mIadoftij fin a pofbtene vdove moje fofedne ki me je sa 29 Ijubizo svoli17 ko je odraftel. Take 1jubesniv je bil in doher 7 takó svefto in paffte» me je Ijeil in tako ftanovitna in ferzbna je bila nje 1jubesin, de mi je ferze vkradel in, firn na~ ezhno sveftoft obljubila. Oh! ferzu 1jubesniviga mIadenzha tim jes kazha savdaia, ftorila firn, de je lepe nauke fvoje matere posabil in k hudobiji firn ga sapeljala, de mora,,sdaj fvoje shivljenje dati!" Duh je rekel gazhuden : 7 1. ti?" "Ja gofpod, jest," je odgovorilal 17jes űm kriva njegovefmerti, kertimga nagovarjala Juda oropati. Pa sgrabiii fo ga gofpodje is Jelenjal ga obtodill, in, oh ufmiljeni Bog, jater bo obéfhen." tega ti kriva ?" je prafhal ftepofhtev s sazhudenjem ? Ona: "Ja gofpod. jes imam r~a fvo,ji veüi mlado kri." „Kako to ?” hei je popotovat zhas gore in ko fva fe pri flovefu objelal je rekel : „Oftani mi svefta Ijttbiza! Ko bo jablana tretje zvetela in laftovka gnesdo delala, fe bom vernil l te vset in to ti obljubim f terdno prifego.” Jablana je tretji pot zvetela in laftovka gnemlila, prifhel je Benedikt', me je opomnil moje obljube in hotel k poroki peljati. Jes pa tim fe norzhevala s njim in nagajala űm mu kakor dekleta v.zhkrat s fnubazlü delaj9 1 in rekla űm 'Wut "Tvoja shena ne morem biti ; moja poftelja je sa dva prevoska, ti pa nimafh ne hifhe ne ftrehe. Poifhi 11 ped fvithh petizl potem fe fpet oglaű." To govorjenje je ubosiga mladenzha slo skalilo. "Oh Mizikal" je sdihnil s folsnimi ozhmi, " le je tebi farno sa dnarje in blago mar, nifi vezh tifta poíhtena dekliza, ki fi bil a pred!-Ali mi nifi v to roko fegla, ko 11 mi svefta biti obljubila 2 In kaj dna imel takrat vezh , kakor roko, f ktero bi te preshivil od ko d pride tvoja ofhabnoft? Oh Mizika umim te. En drug bogat mi je Tvoje ferze prevsél. Ali mi tako mojo sveftoft povrazhujefh? Tri leta li m v hrepenjenju in upanja shaloftno preshivel, vfako uro fina flitel do tega dneva, in prifhe l firn, te vsét. Kakor na perutah me je neflo vefelje in upanje zhes gore in sdaj me pa savershefh ." Profil in moledoval jej jes pa tim terdno oftala pri fvojirn fklepu." Moje ferze te ne sametuje, preljubi Beüediks!" fim mu od— govorila ; „faro roko ti odrezhem fhe sa sdaj pojdi, priflushi dnarjev in blaga in kadar bofh tega dobil, pridi in potem bore tvoja shena .” Nej bo !" je rekel nevoljno ; "Ker hozhefh tako, bom fhel po fvetu ; tezhi, dirjati, berazhevati, krafti, goljufati hozhem, in pred me ne bofh vidita, kakor ko dnarje dobim, f kterimi te " moram kupiti. nogam, jes grem ! Tako űm ga naredila. Rasferden je fhel ubogi Benediks in sapuftil ga je njegov angeij varh, de je ftoril kar ni bilo prav in kar j e njegovo ferze gotovo fovrashilo. Ko je to pofhteni mosh flifhal, je pornajal f fvojo glavo in rekel ihes nekaj zhafa : "To je zhudno !" Potem fe je k dekli obernil ter rekel : „Sakaj shalujefh in sdihujefh tukaj v prasninz 31 gojsdu ; fej ne bo ne tebi in ne tvojimu.Ijubzhku nizh pomagalo!" Ljubi gofpod," mu je rekla, "bila tim na 1, . poti v Jelenje, pa ferze fe mi je hotlo shalofti raspozbiti, sato Ihn pozhivala pod tem drevefam." kaj hotla v Jelenju?'. ,Sodniku hozhem pred kolena pafti, s ívojim jokam mefto napolniti in Llrere rnefta nej s mano jokajo, de fe bodo gofpodje ufmilili in nedolshnimu fantu sIrivIjenje puffe, in zhe bom tako frezhna, fvojiga ljubzhka gerde frnerti refhiti, hozhern- vefela s njim umreti." To govorjenje je duha tako omezhilo, de je tifto uro na-fvoje mafhevanje posabil in fklenil obupajozhi dekli njeniga ljubzhka nasaj dati. ,‚Obriftti fvoje folse," je rekel prijasno, in ne boj fe nizh. Preden bo fonze is sa gore bo tv-oj ljub.zhek refhen. Juter sjutraj, ko ho petelin pervikrat sapél, zhuj in puflufhaj , ko ho kdo na tvoje okno poferhol, odpri hifhne vrata. Po: varuj fe, ga sopet drashiti. — Vedi pa tudi, de ni on Juda oropal, kakor minn, in ti tudi nul tega kriva. Tvoja terma ga ni k hudobiji sapeljala." Dekla fe je savséla nad tem govorjenjem pogleda moshu tetdno v ozhi, in ker ni nizh hlirnbe ali goljufnofti v njih brala, mu je soupala ; vefelje jo je fpreletelo in rekla mu je : „Ljubi gofpod, zhe fe ne norzhujete ~irr refniz o g(ivorite l morate prerok biti, de vfe to tako dobro vefte.” „Prerok?” je rekel Répolltev. Ta pa she niffrn ; biti pa samorem in to bofh svedla! Jes Ss űm bil tu~~ ~~~. fodhi ohfojeri. ~kasalo te je 1 bom renn a . 'eh» e fe ne boj P d Delda te je koj na pot oapravila in je ftorflo tako, defirevno je imela polno ferze flrahii _ in upanja. Zhaft~ljivi minih ü je vfe tri dni vfe pri,s. 1 obfojenza poduzhiti sa fmert pri kovo &Mo refliiti ; sakaj Benedikt o neveden. Roll je snal fbivati in kakor moliti . Ozhe nafit in vedn» meflial a ni Po vii mo glavo vtrob opraviti. Ko f ntifnil, de jo je p'e~~~ gladko zhaüitljivi pa nie mariktere od vWinde erjothofti bogkiel milofti' t. d. daja ktere sveko pofIdhal› ezher she sapuftil d nozh mit vofhivlh i vratih ga frezIta .aviga fklep a Immerzhke rethiti'ebi gofpodam felja ne sderl. p a je bila prav po nj govi ~e~~ ~~ ~~~~ je ~e~ nevidanio von in ke je dfbel, kmalo v nje jezlio e leime rad ~~kerb sa tvoj~ d W I" je r6k Xe 'je nie «nkra~ ~~s~,j pripeljal*.''' ijibl m Fm,. kaj i h nie na fvojim ~o*i veti de te olashim?" haftitij vi gofpod l" odgovori Benediks hne grise l famo eno bi fhe rad oh Mizik.a!" — Ali je fhe posabilt" ga prafha urno Ali fhe Ijubifh fvojo neveftot Ali ji ienefl) Ihe kaj pred fetal() fmertjo povedati. Zhe mafh knj povej meni." Ko je o flifha4 je jetnik fhe holj oller L Mild na fvojo ljubize l ktero je botet s 'he v fvojim 1*er-zu satréti, fe je na enkrat t mozhntt v njem sbudllae de fe j e sazhel ['to jokati-in de ni mogel vezli go vorn epofhtevcz ft. je revesh tako rinn, de fkleni toj rezhi kongz ftoriti. "Ubogi Be netliks!" reizet; „potolashi fe nü obupaj. e bofh unerl . Svedli firn, de ű nedolshin de fo tvoje roke ihifte '4fake Irttdottije. Savoljo tega firn prifhele te is jezhe refhitf in verige t no useti.” , juhu' je, ustl is arfZIeta in rekel dalje : ,,Zhai e hont vidil, ~he odpre kljuzhavnizo. Odperl jo je in v verige vkovani je ft~l n e vkovan in refhert pred nlim. Potem inu je dal d~h fvojo obleko in rekel : "Pojdi pozhaű med zhuvaji, ki fo svunej pred vratami in po eesti de pridefh is mefta, potem pa ftopi jaderno de pridefh v gore in ne pozhivaj, de pridefh v Ljutbevno pred Mizikno hifho ; ondi poterka ho l IjuWza te zhaka s teshkirn ferzam." 3 Benediks je miflil de fe mu fanja, .ti j e mel ozhi l fe v roke noge Ihipal, s` editi~ ali zlmje ali fpi„ in ko je fposnal, de je vfe ref, je padel na kolena pred Ivojiga refhenika, mu objame noge, hozhe kaj govoriti in leshi 'wa rpred njim sakaj go‘oriti ni /16' mogel. Ljubesni polni duh ga je mogel nasadt!j e fpoditi, dal mi je pa fhe Irlebez krah, in mefeno klobafo sa popotnjo, telhl,itni nogami je korakal ztws p)ag shatoftne jezhe ftraham de bi ga kdo fposnal. njegoNa obleka vie smotila l de nifo nikakorfIme gol j ufije milliii . Nlizika je metl ten) doma shaloltno fedela poflulbaje Ihumenie fape in pogledovaje 's-a fa– kim, l~i je Gel merno hifhe. Veznrat fe j i stielo, de fe nekaj pri oknu maje ali de vrat a fIrkripliejo. ~ei zeji je bolj wozlmo opak) fLosi Ihpranjo je poLulzala, pa nizh ni Wo . V fofulki fo she petelini peli in dan osnanovali ;v zerkvi je she k purvi mafhi s‘ontlo , in to svm1jenle ji je bilo I,aLor mertvafKo svonjenie-. l'onozhni zhu‘aj je sadnikrat sä.-trobit in ljudi k delu sbudtl. Mizikna lampa. j e sazhela flabo berleti, ker ji je olja sman)kovalo ; vezhi in Nezhi nepokoj )o je obhajal ln ji dal lepe roshe na otrinku viditi, ki Ji je frezho osnanovala. Na ftranizi poltelle je fedela in bridko jokala sdibovaje : "0 BenediLs, Bene-dIks! kako shaloftin dan blisha meni in tebi!" K oLnu je ftekla . h! shaloftno je bilo obnebje proti Jelenju in zherni oblaki fo vifeli na bebt' kakor zherne mertvafhke truge . Dufha fe ji je 35 trefla o tem pogledu in v shaloftno molzhanj e je padla . Kar po,terka trikrat na okno. Vefela grosa jo ifpreletéla po vűh udih ; po koni je fkozhila in glafno savpila. Sakaj nekdo je safheptal fkosi fiTranjo : "Ljuhiza, ali fpifh?" Ko bi Dlanil, je' 1kozhila k vratam. "Oh, Benediks, ali li ti ali je tvoj duh." Ko je pa nesnano obleko sagiedala, je nasaj odletela, in flzorej omedlela. Óbjela jo je svefta roka ic ~ kmalo fe je sope t Ko fta vezh zhafa molzhé fe gledala , je potem Benediks povedal, na kakfimo zhudn o visly je prifhel is stlalohe jezhe. Pa jesik fe mu je k plifufhil, tako je bil shelin . Mizika- je Ihla po vode in ko fe je napil, je zhutil Iakoto . Pa druiga ni bilo jef~i ‚ kakor kruh in foL Sdaj fe je fpomnil enediks na klobafo, jo slezhe ih arsheta in fe zhudi, de je bila t(shej kakor podkva ; ramerga jo irt 7 o joj, sgolj slati zekini fe fterldjajo is nje. Midia fe je lilno vftrathila, ker je d e je slato fhe peklenfk oftank Judoviga ropa, i n e Benediks ni tako nedolshen, kakor ji j e h pripovedo‘al. Pa nedoNhni fhivankarzilek fe ji rotil, de mu je dnarje gotovo poboshni mimh sa doto dal. Verjela mu je. Po- tem fta oba s Inaleshnim ferzarn dobrotnika shegnala, mefto sapufttla in proti Pragi fe n a pot podala, kjerje Benediks veliko lét kot pofhten mojfter s fv-ojo sheno shieei. ~irah pred kolam fe mu je tako globoko v ferze vfadil, de bau- Mn, kterirn je delal nikolj nizh ni prikratil 3* 36 in soper a 'ado drusih shnid Jev tudi najmanjfhiga krajzarja sa febe ni obdershal . Sjutraj sgodej, ko je Mizika tetkanje rvojiga Ijubzhka safhlifhala, je tudi v Jeleni u na vrata jezbe perft poterkal . Poboshni n,iihih je bil, ki je komaj dneva zhakal, de bi fhel fpet ubosiga jetnika fpreobrazhat in uzhit, i n fpreobernjeniga ftrafhnim rokam rabeljnovim is rozhit. Repofhtev je enkrat ,etnikovo mefto pre vNél in je hotel tudi do konza na njem oftati. Pripravljen je bil k fmerti. Zhaf je prifhel . Sodniki fo de j e ura prifhla, ga obefti. . Bris odloga fo palizo prelomili in Repofhtev fe je pod‘ergel firn ze remonijam pri kolu. Ko je rabelj zhes njega planil in mu pruzbizo fpodbil, je Nifel in mahal na kolu po ferzbni shelii in je to tako dOlgo pozliel, de je sazhelo :abeljnu vrozhe prihajati . Ljudftvo je sazhelo godernati in nekteri fo ude nej rabeljna kamnajo, ker ubosiga grefhnika ako martra. De bi nefrezho odvernit, fe je ftegnil RepoMtev, kakor je bil dolg in obvifell kakor zhe bi bil mertev . Ko fe je pa ljudftvo rasfblo in fo ga po— tem ljudje is blishnih krajev gledati prifhIi, ie saz'hel s noviga fvoje norzbile pozheti in fe gledavzam ftrafhno pazhiti. Savoljo tega je bila svezher v rneftu govoriza, de obefheni ne more umreti in de fhe vedno na kolu bet za . Gofpofka je dala tedej drug dan prav sgodaj po wund) moshéh to rezh pregledati . Ko pa b kolu pridejo, ne najdejo drusiga nizh 37 na njem, kakor fhi,upflik flame in ftarih zunj na njem. Gofpodie fo fe kaj zhudili mavoljo tega . Na tihim fo dali flamo s kola fneti in rastroliti, de je velik ihar poilozhi Ikhk-ig a slmidar*a vsel in zhes mejo nefel. Repofhtev ni bil vfelej pri volji, tift 1iterim je s fvojim nagajanjem kako fhkodo naledil, tako lepo poverniti. Vzhali je bil tak o nagajiv is hndobne fhkodosheljnofti in Inn je bilo malo mar, ali kakega fleparja ali pofhteni, ga tnosha sadene . Doftikrat fe je pridrushil k pofamnimu popotuiku kot tovarfh, jt fpeljal tujza fkrivaj na kako ftermino in sginil s ftrafhnim krahotanjem. Vzhaű je ftrafhil boje- 11e babe, ki fo fhle na terg, s ftrafbnim i podobami zhifto nesnanib sverin. Vezhkratje pofkodoval popotnikam konj e, de nifo mogli s slomil vosnikarn kolefa ah of pri vosu , naredit, de fe velika vtergalä n a zefta savaliia, ktero fo mogli potem s velikim i teshavami odvaLti, de fo pot odpe . Vzha ű ,jele nevidIjiNa mozh prasin vos saver a de konj ni moglo premakniti in je dal vogniku de mu Repofhtev to naredil, ali pa de je sazhel tega preklinjati in rotiti. Zle fe je kaj taziga sgodilo, mu ni bilo drusiga upati , kakor de fe bo roj ferfhenov va-nj e> sapodil, ali de ga bo kamnita tozha obfula ali pa de ga,, ho nevidljiva roka mlatiti sazbela. ~oanil fe je s ftarim ovzharjem, ki j e bil polken mosh. fhe zlo porailasnil le je s ojim. Dopuftil mu je drobnizo do njego‘ e ograje goniti, har bi kak drug ne bit litte t ftoriti . Duh je .üviga mosha vzhafi paslivo poflufhal, kadar mu je ovzhar fvoje malo hnenitao shivljenje pripovedoval . Pa ftarzhek fe j e vunder enkrat vresal . Ko je enega dne fvoj e ovzhize k Repoflitevovi ograji po fvoii navad i prignal, saidejo nektere njih fkosi plot na trate v ‘ertu. To je prijatla Repofhteva tako fpeklo, de je tak ftrah \med drobnizo poflal, de fo y1.es goro sdivjale in v nefrezbo piifhle. To j e ovzharja tako ob Aivesh pripravilo, de je od umerl. Néki sdrafnik-, ki je hodil na Kerkonofe selifha brat, je imel tudi vzhafi l priloshnoft fe s RepofhIevam, bres de ga je posnal, pogevarjati . Pridrushil fe je k njemu sdaj kot dreNär, sdaj kot popotnik in dal li je od sdravnika marlika j povedati, kakfhne zhudeshe de dela s bolniki. Sdravniku, ki fi je domilhleval, de posna'. selfha bolj, kakor drevár, fe je eni,rat duh, ktari n~ta je pomagal nabrane zvetlize i4t km enine nekaj zhafa nefti, tako sameril, de mu je nevollin rekel : ,lKopitar nej oftane pri fvojih 1,opia. Ker pa tako uzhen mosh, povej mi, kal j e bilo pred na fvetu„ shelod ali hraft?" dgovorn mu je duh : „Menim de drevo, ker shelod s drevefa pride” — "Tepez je rekel sdravnik od kod je pa prifhel pervi hraft, zhe ni is fe— 39 mena sraftel?. el je na to drevar : Vidim de je to vprafhanje premodro sa mene. Vprafhati vaf hozhem pa tudi nekaj . Zhigav l e neki ta Not, na kterim ftojlva . Alt je zhefhki(. rar Lialla a.li gofpodov gore l kakor 1,motl e mienuiejo duha gore l potem ko fo svedli l de je hne Repofhtev prepovedan in famo hont& in erve bule s fabo prinefe." Soliavnik ni dolgo mil lil in rekel je : „Jes mislim, de je ta f‘e t mojega gofpoda, zhefhkiga kralja ; Repofhte v je le nekaj,, s Ahut-otroke ftrafitijo.” Koma) je sdravnik isgovoril, fe je dreva r ,she v fIrafhniga vehkana premenil s fvitlimi oz,hmi divlim oblizhjem, in je sarohnel na d sdravnikam reLozh s ftrafhnim glafarn : "Tu j e RepofIlte‘ ki ti bo vle rebra I n prijel ga je sa vrat, telebal s njim v drevj e ga metal fim ter tje in mu -nasadnj e eno ()Lt) ishii. Puftil ga pol mettviga Ieshali in mIlavnik fi vezh ni upal a v Inibe roshe iti . Tako lahko je bilo, Repofl tovo px•ij~ . tievo souluti ; pa ravno tako iahLo fe mu pn- Nekiga kmeta v LiberflIki fofefki j e hudobni lofed ob vfe premoshenje ~ripravil ‚ i n ko fo mu doktarji pofiednio krallo is hleN a odpeljali, Inn ni nizh drustga ()Flak), kako r bolna shena in fheft otroL 1.u-toi je fizer f h e par LrepkIll roh., pa mogozite mu ni Imlo l s njima sehe in fvojo drushino preshi‘iti . ~ei ie fo mu je torgalo l Ladar ubogi zher ‘ izitki kruhka pa nizb nt imel, ji h rrafititi~ Zhe bi fto kron imel, bi mi bilo po 40 magano ~ ~~ ~~~ ~vt~je gofpodarftvo popravil in 11 daljezh iül hude iga fofeda novo kmetije napravil . Sogate ftrize imafh unftran góra . njim bom íhel, jim fvojo revfhino potoshil 5 morde fe kteri ufmih in mi s dobrim ferzam pofodi, kolikor potrebnjem . Shaloftna shena je dovolila v to s fiabim upanjem l de ho kaj opravil, ker mu nizh dru, siga ni vedla nafvetovati. Mosh pa fe je drug dan sgodaj na pot napravil, in sheno in otrok e sapuftivfhi jih je tolashil : „Ne jökajte l ferze mi pravi, de bom dobrotnika nafhel, ki nam bo pomagal.” Po tem je vsel ter do kruhovo fkorjo fabo sa popotnjo in fhel. Sdelaa in truden od vrozhine in dolge poti pride svezhér v felo kteri fo bogati ftrizi prebivali . Pa nobeden ga ni hotel posaati. btitkimi folsami jim je toshi l fvojo revfhino ; pa fadofenhol nifo porajtali tega. Shalili fo uhosiga mosha .s ozhitanjem in grenkirni pregovori. Eden je rekel : 4'i/Bad fhe in delaj! " Drugi : "Ofhabnoft pride na, berafhko palizo." rTretii : "Kal,or shivifbl Inka ti gre." Zheterti : „Vfak je ftvarnik svoj e frezhe.” Tako fo ga sanizhevali in saframvalil sapravljivza in lenuha imenovali in nasadnje ga fhe zhas prag pahnili. De ga bodo bogati Itrizi,tako fprejeli, bi ne bil fveft. Molzhe in shaloften je sapuftil fei() in ker, ni imel prelle zhenja s zhim plazhati , je mogel v f~nu na polji ípati. Tukajje zhakal shaloftno prihodni wa jutra, de bi fe dam vernil. 41, Ko je v gore prdhel, ga je shakft itt skerb obfhla, tako, da je hotel obupati. leDva saflushek sgubil," fi je minn ; truden in ob mozit firn od shalofti in fkerbil bres tolashbe in upanja. Zhe fe dam vernem, in mi íheftero ubosih otrozhizhev naproti pride, fvoje rozhize vsdign e me kruhka profi — o ozhetovo ferze! kako bofh to preftalo !Raspozhi fe ubogo ferze, preden . to shaloft obzhutifh! Potem fe je vlegel v forma s tesbkimi mifli . Kakor pa dufha na kraju pogubljenja s poflednjo mozhjo prisadeva, refhenje ismifhti kaker fe zhohtá,r, ki vidi, de fe mu hozhe zhol nizhek, utopiti, po 'vodi oséra, s upanjem, defk o sagledati, ktera bi ga verh vode obdershala, tako fe je tudi nasad nje nafh ubogi Vid na duha gore fpomnih Marfikaj je she od njega flifhal, kako vzbaű popotnike nadlegoval, pa tudi koliko dos' brot jim je she fkasal. Dobro mu je bilo snaao, de fe ne da s gerdirn imenam poklizati ; vunder ga ni vedel drugazh poklizati. Priprav Ijen, de ho tepen, je tedaj poklizal glafno : ,)Repofhtev! Itepofhtev!" Kmalo pride na to okajeo oglar rudezho brado, dolgo do pafa, s fvitlia,ni ozhmi, in de lesin drog je imel fabo dolg kakor sherd, ktero jesno vsdignil, ptedersniga klizavza vdariti . " Ne samerite gofpod Repofhtev," j e lekel Vid bres firaha ; „ne samerite, zhe vaf ne imenujem prav. Poflufhajte me le, potem pa ftorite, kar vaf je volja.” To ferzhno govor jenje in shaloftno oblizhje mosha, ki ni ne nagajivofti ne predersnofti raso,deva je potolashdo nekóliko jeso duha. 11Posemeljfki zherv! mu je rekel," k~~j te naganja, me nadlogovati? lud ; moraffi s shivijenjem fvojo predersnoft zhati." „Gofpod,” mu odgovoli Vid, nie prignala k vam ; profhnjo imam do vaf, ktero ~ni lahko ufliflute. Pofodite mi fto kron. Povernil vam jtll bom s interefi vred v treh letth tako gotovo, kakor tim pofhten rnosh . " ,lBedak1 " mu rezhe duh 11 ali minn de tim vohernik ali jod, ki na interefe pofojuje ? Pojdi fvojim hratam, Ijudém, in pofodilo nej e ti, kolikor' potrebuieíh,'mene 'Ja pullt v poLoju." "Oh! je odgovoril vid, 1 ,s ljudmi ni nizh . Sa mojc in tvoje ni noboniga brata ." Povedal mu je potem zelo fvojo nadlogo tako lepo, d e mu duli ni mogel profhnje odri-zhi . In zhe bi bit firomak menj ufmilieuja saflushii, fe je umder dubu feranofi l de je od njega dnarjev na pofojilo profit, tako nova, in pofebnl sdela, de je bil savoljo njegovega saupanja pri volji, g a fhati . „Pojdi s manil,” mu je in pPljälg a potem v ,roisd v dolino 1, ermi fkali, pred kterot. je golt gerat raftd. Ko fe je Vid s fvojim tova,rfhetn teshavn o fkosi germo‘ je fplastl, pra e a do tamne otline . Ubogimu )Tidai je bilo zhudno pri ferzu, ko je woget tako po tamoti tapati. Met ‘,la grosa m u je hala po herbtu in «tafle fo mu po konzu flali. MULI fi je, Repofhtev je she marfiLoga golju fal, kdo ve, kakflma globozhina nie pri pervi ftopnji zbaka, v ktero bom sietel. ~Iifhal je kakor ftrafImo fhumenje vod; v dnu globozhine. DAIjej ko je fhel, bolj ga je b~io grosa . Pa lzmalo je sagiedal v fvojo tolashbo vifhnjev plemenzhek fhvigati„ votlina je bila proftorna in tta, fhirok proftor fta pahla . Luzli je jafno gorela obefhena na 1'1 edi votline. Na fleh votlin e je vidil kufreno pofodo, napolnjeno f terdimi tolarji. Ko je Vid dnarje hagledal, je sgubil vef ftrah in ferze mu je vefelia pofLakovalo . „UTsemi,” mu je rekel duh, ,,kolikor potrebujefh, nej bo malo ali veliko ; naredi mi faro dolsbno pifmo, ako snafh plfati . Dol~lrnik je rekel, de sna pifati in fi je natari jl,o fto tolarjev nafbtel in ne )ega vezli ne meni . Duh ni porajtal na, Vida, ko je dnarje Ihte13 od njega fe je obemil in pripravo sa, pifanje poifkal. Vi d je fpifal dolshno pifmo, kakor je snal in mogel. Duh ga je v shlesno fhriojo saperl in rekel v flovo : "Pojdi, Ijubi prijatel, poflushi dnarje v in delaj pridno . Ne posabi, de fi moj dolslinik in samerkaj pot v dolino in v to votl ;ino. Ko bo tretje leto preteklo, mi prinefi dnarje in interefe nasaj .. Ojfter Ihn, zhe ne ftolifh po obljubi, te bom f filo tirjal." Pollteni Vid mu je obljubil ob dnevu dnarje prinefti, dal fvo)o pofhteno roko pa bres prifege ; ni saftavil 1voie dufhe in svelizhanj a kakor nekteri dolshniki delajo, l.i neradi plazhuielo in fe je h hvaleshnim fei zam poflovi l pri fvojim pofodnik i v vőtIjini, is ktere je lahko pot nafhel. Toleiji o mu, tako dufbo in telo po dravili, da mu ni bilo drugazh pri ferz kakor zbe bi bil, ko je fpet na fvitlo Kind, masilo sbivijenja v votijini pil. Vefel in oshivIjen na zelim shiyottt je fhel proti domu, kamor je v mraku prifhel. , Ko fo galazlmi otrozi sagledali., fo mu upili vfl s enim gl.dorn naproti : „Krulial ()Ale! kruhal Dolgo fte naf pnftili ftradati .” Shena je fedela v kotizhu jokaje, ker fe je, kakor maloferzhni judje, najhujega hala, de bo säzhel mosh Nhaloftno peiim péti. On pa ji je pri jasno roko pomolil in ukasal sakuriti na ognjifhu. Prinefel je jefbprenja in pfhena is Liberka. Tako gofto kaftw je mogla de je shliza v nji ftala. Patern ji je povedall kako frezlmo je vfe opravil. 11Tvoji ítrizi„" je rekel, fo kaj pofhteni moshje. Nizb mi nifo ozhitali moje revfhine, fo me koj fposnali in, nifo me 'Aes prag pahtlili. Prijasno fo me pre,nozhili, mi ferze in roke odperli in fto tolarjev na miso lalltd.i ." To flifliati je padel teshek kamen od ferza shene, k i j4 je dolgo tifhal. Rekla je : "Zlie bi bili fbli préd pred kovazhnizo, bi fe bili marti,ktere ahalohe Jare, ogaili" Potem je hvalila prija-. sooft fvojih ftrizov, od kterih ő je popred t o malo upala in fe je prav ponafliala s njimi . Mosh ji je paftil rad po tolikim terpljenj u to vefelje . Ker pa ni mogla nehati fvoje bogate ftrize hvaliti, in je to vezh dni gonila, fe j Vid tudi tega hvaljenja shé navelizhal. Rékel ji je tedaj : "Ko firn pred pravo kovazhnizo prifhel, ali véfh kaj i je molftet kovizh modro rekel?" Rekla je : 1,Kaj?" ~ékel je, da je vfak fvoje frezhe ftvarni k in sbeleso fe mora kovati, dokler je rasbeljeno ; savoljo tega nej fvoje roke fuzhevä in pridno delava, de fi samoreva kaj saflushiti, v treh letih dolg plazhati in pobotati ." Potem je kepil njivo in fenoshet, potem fhe eno, potem zel grunt. Repofhtevovi dnarji fo bili rodovitni, kakor zhe bi jih bila kokla valila. Vid je fejal in sbel ; ljudje to ga imeli she sa premosbniga mosha v felu in njegoYa molshnja je fhe vedno toliko dajala,, de fi je mogel vedno vezli in vezli huptwatt. tretjim letu je she k fvojimu grünt« drugo grajfhinfko kmetijo v fhtant usel, ki mu je obilo pridelkov dajala. 31osh je bil, kterimu je fhlo vfe po frezhi. Zhaf vernitve je prifhel in Vid ,fi je toliko pri~ranil de je Ialtko fvoj dolg plazhal. Pripravil 'je dnarje in v odlozhenim dttevu je' vfta~ eutraj sgodej, pok.lizal f~To jo shrtö in vfe otroke, jim je rekel vmiti in fzhefati in jih po prasni fhko oblezhi . On farn je oblekel tifto fuknj0 1 kt'eri je Jtodil k fvetimu obhajilu fkosi okno je saklizal : „Anshe vpresi!” kam pa gremo? ga je vprafhala saena. „~~~ danef ni nedelja ne fernen; kaj tako shidane volje, de nam hozhefh vefelj é pripraviti. Kam naf pa popeljefh?” odgovoril jet "S vami gt em bogate bim unftran gore oblfka in tiftimu, ki mi je s dnarji k premo shenju pripomogel, dolg iaa interefe plazhat ; danef je tifti dan ptifhel." To je sheni dobro dopadlo ; oblekla je lepo iehe in otroke in de bi bogati ftrizi ocLejegove premoshnofti dobro in fe njé ne framovali, je djala vervizo s zekini okolj vratit, Vid je savesal teshko mofhnjo s dnarji, jo j e k febi vsel in ko je bilo vfe pripravIjeno fe vfede s sheno in otrozi na vos. Anshe je po gnal zhvetero knnj in berso fo derjah proti Kerkonofam po r4vnoti. Pred ftermo fotefko je ukasal vid vos uftaviti, je fhel s fvojimi ljudmi s v«sa in rekel hlapzu : 35.Anehel vosi pozhali na goro pozbakaj na verhu pri treh lipah, in zhe naf tudi kmalo ne bca, le pozhäk-aj, de fe konji oddalmejo in napafejo. Tukai vem sa fteso ; ne koliko v ftran je, pa nizh ne de ! Potem fe je savil f fvojo sheno in s otrozi v gojsd fkosi gofto germovje in je gledal sdaj tim sdaj t~e, de je shena de je säfhel . Rekla mu je tedej verniti fe in po zefti iti. Vid JA'pa naglo ohftal, poklizal fvoje otroke k fehl in jim je Muh "Shena, ti miflifh, de gremo k tvoj i shlahti ; k nji iti, ne mitlim. Tvoji bogati ftrizi fo ftifk,azhi in fieparji, kteri fo rne, ko firn v fvoji revsfhini pri njih tolashbe in pomozhi ifkall saframovali, sanizhevali in ofhabno od feb e sbezali. — Tukaj ftanuje tifti bogati ftriz, kterima fe imamo sa fvojo premoshnoft sahvaliti kteri mi je na hefedo dnarjev pofodil, de mi j e moja pridnoft toliko obrodila. Na danafhni dan mi je rekel priti in mu pofojilo in interefe vet. niti. Ali vefte sdaj kdo je tilť gofpod? Gof,po d gore, Repofhtev imenovan " Shena fe je Iilno vftrafhila, prel,rishala , otrozi fo fe, trefli in fe bali, de jih bodo ozhe k, Repofhtevu peljaii . Doma fo veliko od njega flifbali, da je filno ftiafhen velikan in de otrok e shre. Vid jim je vfe povedal, kako fe mu je takrat godilo, kako fe mu je duh v podobi >0-Iarja ko ga je pohlizal, in kaj je s opia‘il v 11vaiii je njPgovo dobi otljk of~ s hvaleslinim ferzam in tako ginjen, de fia fe mu vrozhe folze zhes sagorde prijasoe liza teikliale, 3 ,Pozhakaite tukaj ," je dalje govoi „jes gram v \otIjiao, ívoj opravk opraviti . Nizh fo ne bojte, ne bom fo dolgo mudil, in zhe bo rnogozhe bom gofpoda gore faho pripeljal. Ne bojite le fvojimu dobiotniku roko. podati, zhe prav zherna in okajena. Nizli shaliga vam ne bo ftolit in gotovo fe ho vefelil fvojiga de dela in naflie hvaleshnofti! Le ferzhni hodite, -slatejabeika in mali kruhek ho med va f da.” ojezha shena fo je branila v votIjino in tudi otrozi fo tarnali in jokali, fe k. ozhetu pritifkali, in ga, ko jih je na ftran porinil l sa fu2nfo vlekli. Pa runder fe jim je s l~lo is -0. 41 in fkosi gofba‘ o je prifhel k dobro snani -Nah . Vfe snaminja kraja je fposnal„ ktere fi je dobro samerkal . ~taii, pol vfufheoi hraft sa kterin' fe je dolina odperla, je fial fhe kakor pred ti emi Iétmi, pa votijine ni bilo ui~ kjer vezli viditi. Vid je fkufhal na vfo vishg pot v gor() narediti. Pobral je kamen, po terk,al na fkaloe de bi fe odperla. Vsel je e~bko müflmjo v roko l pesvonzhkal s terdinti tolarji in saklizal na vef glaf : „Duh goráe useMi l kar tvojiga!” Pa duh fe ni dat ne viditi ne flifhati. Pofkerl dolshnik fe je mogel tedej s fvojimi tluarji verniti . Ko fo ga Alena in otrozi fo mu tekli vefeli naproti. Shaloften je bil in fkerbelo ga je, ker ni ina gel dnarjev odraitati ; vfgdel fe je s fvojimi na travo in miflil, kaj je ftoriti. Smiflil fi je in fklenil l kakor pred tremi leti in rekel je : Po klizal ga bom s njegovim gerdim imenam, zb e fe mu prav samerim. Nej ~ne tepe in lafá po fvoji volji. ~hiifbai me ho faj gotovo. Savpil je tedej ferzhuo : "Repofhiet! Itepofbtev!" üo tezha shena ga je prolila moizhati, ufta mu je hotla samofhiti. Pa ni fe dal vbraniti in hje .g h0je je vpil. Kar fe pritiíne najmanjfhi fant kmateri in sazIme jokati : "Oh! zherni moshl zherni rteosil!'‘ Ves vefel prafha Vid : "Kje?',‘ e,;Tam ee drevefam poflufha!" in en otrozi fo fe na kuf fe &aha trefil slo Ypili. 011e ~~e pogledal nizb nj vidil ; smota je hila. eno befedo, Repofhteva ni hilo in vle liiizanie ni nizh pomagalo. Vernili fe tedej in ozhe Vid je íhel v dalotten in s pobitim ferzam po fhirok Sdtj je safhumelo nekaj is gojsda v drevju; tanke brese fo pripogovale fvoje verhe, Ufr e fe je treflo l biishej in biishej je fhurnelo veter je majal hüllte veje dobro l ‘ gnal fuho liftje hilje pred >na zefti prah v ~~~ake‚ kar je otroke ki fo she na posabili, prav vefeli14. Liftje io ga je veter preganjal. Med tudi kofzhek popirja unftran matte ti po kteriga je tifti otrok fte,kel, ki je vidil. Pa ke je hotel prijeti, et je veter vsdignil in naprej nafei, de ga ni mogel do fezhi. Sato je vergel fvoj klobuk na-nj i je pokril. Ker je bil lep bélk popir i n varzhni ozke vfe kaj oberniti védel, mit je fant prinefel, kar je nafhel l de M ga ozhe pohvalili. Ko je Vid sviti popir razvil, viditi l kaj de jül je via, de je dolshno piftno l ga je duhu gare naredit, prete'rgano od sgorej vsdoli in fpodei je kalt) pifano : je vfe plazhano. Ko je Yid to vidil l ga je v ferze ginilo. fiadkim vefelje~ je saklizah "Yeseli fe ~~~~~ a in fe vi otrozii Vidil naf 'alo. Nafh tIobrotnik, ki vé, de je Vid pofhtte ef~en Prim fvoje obljube in vernisto fe vefelim fer~ m dam. Ohei in ftarfhi fo fo vofelja jokali v fvoji hval hrtofti po ,poti4 k ker je shena mozhno sheléla l Wer shlabto ohifltatl, ,de bi s fvojo premoshnoftjo volorne ftrize oframotila, sakaj moshevo pri povedovanje je ferd do njih v nji Audito : fo jaderno po doll derdrali„ liridejo v mraku v feie in fe yítavijo pred tifto hifho, is ktere je bil ,'Vid pred trémi letnil pahnjen. Stlaj je prav ferzhno poterkal in prafhal po gofpodarju. Nesn mosh je prifhel, kteri nie v fhlahti ni 'n potem je svedel Vid de fo bogati ftrizi isgofpotlarili. Eden je uineil, drugi v nefrezho prifhel, tretji pobegnil l in fofedje fo she popolnoma na-nje posabili. Vid je prenozhil s fvojo drushinog pri prijasnim kmetu, kteri j njemu in njegovi sheni vfe bolj oatanjko povedal. Drugi dan fo fe vernih dam k fvojim opravkam. Vidovo bogaftvo je raffle in raffle in oftal "e pofhten, premoshen mosh vfe fvoj e dni. Kakor fi je Vid p tsadevat, pravi vir Jevor fr z e samolzhati in krivati, de bi prevezh obifkazhev ne obudil, hi bi njegoviga, dobrotnika v gori prevezh nadIegovali l fo jo Iiudje vunder krnalo isvohali. Sakaj zhe mosheva fkrivnoft na shnablih shene les14 1 jo kmalo najmanjfha fa tza kakor perjizhe odnefe. Vidova shAna jo j sodela molzlezhi íofednji, ta fvoji botri ta vojimu botru gofpodu. brivztt vati in ta ktere je hodil brit. Tako j e svedla vaf in potem zela fara. Sdaj fo fprideni gofpodmji, lenuhi in potepazhi sazhel i ufhefa vihati. Kar v trumah fo hodili v goro sabavljali duhu fo ga sazheli klizati in rotiti. K njim fo fe fhe druge velfte Ijudje pridru viazhugarji in potepuhi, ki fo gore prehodilie tu in tam poterkali in miflili de bodit dnarje Imfreue pofode Nsdignili. Repofhte‘ 51 jim je puftil nekaj zhafa njih vefee l je ~e fe ne plazha, nad njimi jesitt fe ; farno sa nof jih je vodil, ker je puftil ponozhi tt~ am kako vifhnjevo fkakati l in ko fo ifkavz i prifhli l je pometal njih kape in klobuke na-nie. Marfikak lonez s dnarji napolnjen jim je dal fkopati, kteriga fo vefeli dam nefli, dnarje kakih devet dni hranili in kadar fo jih prifhl i gledat, fo nafhli potem fitterad in nefnago v Ionzu, a.Ii pa zhepinr kamnje. Pa vunder fe nifo vtrudili l fpet v goro hoditi. Savolj o tega je poftal duh nmoliin, je fpodil vlazhugarje l ker jih je s Lunnjem nashgal, in je bil tlikam tako hud, de ni prifhei nobeden bres Wahl' v goro in imena, Repofhtev nifo veliko eliko let vezh v gorL Kniga dné fe je fonzhil duh pri plot u fvojega verta ; kar pride neka shena po fvoj i poti, ktera fe mu je savoljo njene pofebnA, oprave pofebno dopdia. Bete je hnela na perfah, ono je nefla na heibtu l eno peljala sa roke in bolj velik fant je nefel prasin jerbaf in grablje Na njo. Mati, fl je Repofiltev, je pazh dobra ítvar ,\lezhe fe s fhterimi otrozi, opravlj a fhe fvoje dela bre~ ' 'n fe o mogl a fhe s bremenam jerbafa obloshiti. To fe pravi vefelje ijubee,ni « drago plazhev " To premi fhijevanje mu je naredilo do voljo v pogovor fe je podal s sheno. Pofadila je fvoje otioke na trav s gertnovja. Mod tem io petje zhaf irt sazitéii moz jokat . 4e Mati j•e koj neala d i fe je s njimi igrala, jih je na rozlije vsela fkakala in pela jim jih saajzhkala in potem fhla fpet delat. Kmalo po tem fo sazheli komarji otrozhizhka pikati in s noviga fo sazheli ftaro paart'. To matere ni nevoljne naredilo . ger je ftekla jim jagode brat in najmanjfhiga je podojila. To materno ravnanje je d mozhno dopadlo. Pa majhni krizhavzhek., ki je bil popred na maternim herbtu, fe ni dal nikakor vtolashiti; fvojoglav, termaft fantek je bil, kteri je jagode, ki fo mu jih mati dali, od febe vergel in vpil, kakor ~lie bi ga kdo deri. To jo je vunder nevoljuo haredilo . "Re pofhtev!" je rekla, „pridi in fnej vekazila.” tiftirn hipu je prifhel duh v podobi oglarja k nji, ter reken "Tukaj fim ~ kaj hozhefh imeti?" 0 tem fe je she rnoihno vftrafhila , bila pa zhverfta ferzhna shena, fe j e hinab sbrihtala in rekla : "Poklizala für' te ie, de bi fvoje otroke potolashila ; ker fo sdaj po kojni, te ne potrebujem in sahvalim fe ti sa tvojo (Ihro voljo .," ‚‚Ali pa vefh tudi," ji je odgovoril d me tukej nihzhe bres fhrafinge ne fine ,‚de poklizati." Primem te pri. befedi ;, daj mi ve kazha, de ga poshrem ; kaj taiiga,she davno nitim imel v uftih." In fteguil je ívojo fajafto roko, fantizhka prejeti. Kakor kokla, ki vidi kregulja v vifhavi„ najpervo s plafhnim kokanjem fvoje pifhke v varno gnesdo poklizhe, fvoje peruti rasprofti in potem s mozhuejim fovra,shnikam fe »jevati sazhne, tako fe je rasterdena shna zherIlmu oglarju v brado sakadila l nm s peftjo name rila in rekla : „Pofhaft! pred mi morafh ferze is perf ftergati, preden mi otroka usamefh!' Tako ferzhniga napada fe Repofhtev nadja13 oplafhen ftopi nasaj, ker fhe take jaanalilke ferzhnofti med Ijudmi ni pofkufil. Pil jasno fe je nafitfidel sheni : "Ne togoti fe!" je rekel. eej ne shrem Ijvdi, kakbi miflifh . Nizh shaliga ne bom ítoril tebi In tvojim otro kam. Pa pufti mi fantka, vekazha ; dopade mi. Redil ga bom kakor grofizhai; v sh.ametu in shidi ho oblezhen in sa gofpoda ga bom naredil, ki ho redil ozheta in brate. Terjaj tavshent kron sa-nj ; dam ti jih.” No ho"' fe je fmejala biftra Aula ; kali vam dopade fantizh? Ja, zhverft je ko redleva- sa vef fvet bi ga ne dala." aba!" ji rezhe Repofhtev. "Ali n maffi e treh drusih otrok, ti 1eso in nevolj o delajo . Tefhko jih morafh rediti in fe vbijatt s njimi zeli dan in zelo nozh." Sheiia : Ref je to, ali sato Ihn 'umkam ftoriti fvojo dolsbnoft. Otrozi delajo nadloge pa tudi vefelje. " Buh : Lepo vefelje mi je to! fe ehovi zeli dan vlazhiti l jih peftovati, ínashiti ~ njih vpitje in neporednofti terpeti. OH a : Itezhi vam moram, gofpod de vam je materno vefelje malo snano. Vef trud in vft) tlelo ofladi en fam migljej , fladko fmehljanje in blebetanje malih nedoishnih zhervizhev. Le poglejte mi tega rudezhiga fantka l kake fe me oklepa, rilisnjenzb ni bil ki je tako kriz zie le fto rok, imele',„ ki bi vaf vsdigovati in noűti sa vaf delati mogle, preljubi otrozhizhki." Duh : Tako! .nosh nima de b * delal? Ona : 0 ja, it a jih! vadigne jih d* vzhali, de jih Buh : (jesno) "Kako? Ali mosh fe upa roko na-te poloshiti? Na tako sheno? Vrat mu bom alomil, ubijavzul" n a: (s fmeham:) "Po tem bi imeli prevezh vratov lomiti, zhe bi mogli vfi moshje s vratam plazbati, ki fe nad shenami snofijo . eiosla le fo hudi 1j11dje. sakonu je treba peti, sato fe moahila." Buh : „Zhe vedla l de fo rnoshje hudi ;i je, bila neumna, de e mosűa. a : ,,,Sua bitii Pa eShtefan je bil zkverft ',we ki je imel dober safluahek jes pa bila a dekla bres dote. Pah& je k >atü in me je faubi13 dal mi je tolar, na kte an je bil ~i~ji moah, sa aro iu, .kmalo fv a moah in ahena. Potem 'bi je tolar nasaj pa divjiga mosha imam íhe. u (fe fmejaje) "Morebiti ga ívoj o wi*tjo divjiga Imrefilia?" 0 na : "0 to je she isgnal is 'neue . '.',na .L.an je fttfkazh. Zhe hozhem vzbafi grofh a)a3a imeti, pozIme huje v hifhi, kakor, vi 14 v hribu, mi ozhita mojo ravfhino i n 'lati mu moram. Zhe bi mu bila kal dote ei ehi prinefla, bi mu she gobez samafhila ." 01 55 Buh : S zhim fe shivi oj mosh ? Ona : " S glashi kupzImje in teshko ifmorafvoj kruhsaflushiti.Leto in dannofi uboshiz teshki Lot% is Zhefkiga ; zhe fe mu p() poft 1 ak glash vbi;-t., 1 moramo jes in ubogi otrozi ref plazhati, pa Ijubesin ne vdari hudo." Duh : "AH morefh fhe mosha ljubiti' ki tako s tabo ravna?" o n „8akaj pa ne? Ali ni ozhe mojih otrok? Ti bodo vfe poravnali in nama pomagali, kadar bodo sraftli.” Buh : „To je pazh shaloftna tolashba ö Otrozi plazhajo tudi fiarfhem trud in fkerbi. Ko ti bodo otrozi poflednji denar is arsheta isshméli l jih bo zefar v vojfko usel l de ti jih bodo Turki pobili.” She na : Zhe prav, to mi ne teshi ferza. Zhe jih Turki pobijejo umerjő sa zefarj ä domovino v fvojim poklizu. Snajo pa tudi v vojfki obogateti in ftarfhem pomagati ." Potem je sazhel duh fhe enkrat sa otroka barantati, pa shena mu fhe odgovora ni dala. Napolnila je jerbaf s liftjem povesala na-nj najmanjfhiga otroka in Repofhtev fe je oben] kakor zhe bi hotel iti. Ker je bilo pa breme preteshko, de bi ga bila mogla shena vsdigniti ga je nasaj pok-lizala : "Ko íim vaf she enkrat poklizala, je rekla, mi pomagajte sdaj tudi sadeti, in zhe hozhete fhe kaj ftoriti, dajte fantizh, ku, ki vam tako dopade, grofhek v dar, de ti hruha kupi. Juter ho prifhel ozhe, in nam prinefel trente is Zhefkiga." Duh je odgovoril : »Pomagal ti bom she zhe mi pa fantka ne dafh, mu tudi darú ne dam.‘. Je tudi dobro !" odgovori shena in gre fvojo pot. Daljej ko ,je fhla bolj teshek je prihajal jetimt*, de je fkorej opefhala in vfakih defe t ftopinj pozhivati mogla. To fe ji ni Fio pravizi sdelo. 1V1iflilaje, dejijeIlepofhtev eno naredil in kamnje íkrivaj pod liftje naloshil. Poítavi a je tedej jerbeL na blishnji fhotor in ga sverne. Pa famo liftje fe je svalilo is njega bros kam nja. Napolnila ga je tedej ípet do polovize in je nie toliko liftja v pripaf JiatIazhila, kolikor je mogla. Pa kmalo ji je bilo fpet preteshko. he enkrat je mogla odios,hiti in zbudila fe je mozhno. Doftikrat je no.fiia kofhe s kopizo s glashmi napolnjene, pa tako, teshko fhe ni ni kolj nolila in fe utrudila.* Ko je dam prifhla, under hallo opravila, kosam in .,koslizhka m seleniga Iiftja pokladla, otrozhizhkam kruha sa vez erjo 1 s njimi zulila in knaalo vefelo safpala. Slati .n budezhi dojeuzhek, ki je gia . fno fvo i shive erja je s u pn no s eno ßdraviga fpanja k navadnima delu. Najpervo fhla kose pomlefti, pa kako fe je vftrafhila ! Uboga shivall stara kosa je leshala kakor ka men terdae vfe fhtiri od febe molila in zerknila . Koslizhki pa fo ftrafhno ozhi obrazhali„ jesizhk e daijezh vun molili in tudi zerkali. Taka nefrezha fhe blageshene ni sadéla„ kar je bila gofpodinja. Vfa omamljena od nefrezhe vemla na, ihm, s pripafam ozhi satifkaje . Gledati ni mogla zerkajozhih shivaliz, in sdlhovala je globoko : Oh jes nafrazimt shena, kaj bom sazhela! in kaj bo moj hudi mosh pozhel, kadar pride ;-Oh ob vfe ívoje prenaosh, enje fim!— Ob vef dar boshji! —" Pa koj jo je ferze savoljo te Mifli fhtrafall). Zhe je Ijiiba shival vef tvoj shegen bosliji na tem fvetu„ kaj fo ti pa otrozi!' eram je je bilo in miflila fl je : vfe bogaftvo fveta l fej ;man nie mosha in fhteri otroke. eej fe fhe vir mleka sa preljAiga dojenzhka ni vfufhil ia sa druge otroke je fhe voda v vodnjaku. Zhe bi prav ehtefan rasfajal in zhe me prav tepe l kaj je to? ~ej nitim nizh sanemarila. Shetev je pred durmi ; shét bom fhla in po simi bom predla do polnozhi. Kosa mende fe ho fhe dala dobiti, in ko imam toy tudi koslizhkav ne bo manjkalo. Ko fije je fpet ferz-e dobila. ~olse li je obrifala in ko je pogledala, je 1eshal p~ed njo 'liftek, ki fe je tako fvitlo lefketal, tako rumeno, kakor slato. Pobrala, ogledala g in teshek je bil kakor slato. Urno je vftala, k fofedinji Judinji tekla, ji pokasat, kaj je najd a in Judinja je fposnalal de je slato. Sbarantala ga je od nje in ji dva debela tolarja na miso odfhtela. Sginila je vfa shald, ferza. — Toliko crotovih dnarjev fhe uhoga s~e~ ~ nikolj ni imela. K je tekla, kupila regel in mafleniga kruha in koslizhkovo gnjat sa ehtefana, ktero je hotla napraviti, kn bi truden . lazhen svezher dam prifhel. Kako fo fkak- I j a j i otrozhizh' vefeli materi napro>ti~ ko je pri 58 fhla in jim tako nenavadnih jedi dala! Prepuftila fe je vfa materfkimu> vefelju, de je mogla ftradajozhe otrozbizhke nalititi. Njena perva skerb je bila sa zerknjeno sh',tvino, kteri je po njeni mifli kak hudobnefh saudal, in to ,,,nefr4 zho ívojima mosha po mogozhofti fkrivati . Pa njeno zhudenje je vfe prefeglö, ko korito . saeledala in polno slatiga liftja v njem . Sdelo 'e koj, da je shivina sa to pozerkala, kec' slato jedla. Savoljo tega je koj nosh nabru kosi trebuh preparala in nafhla v shelodmt Kapo slata, in tako tadi v shelodzih koslizhkov. Sdaj ni vadla, kaj s fvojim bogaftvo m sazhati. Ko ga je pa v pofeftvo vsela, fo tudi teshke íkerbi njeno-ferze ohfhle. Nepoko)na bojezha je hihi, ferze ji je mozhno tolklo, vedla ni ali bi slato v fkrin'o saperla al,i v hramu sal,opala. Ballt fe je tatov in tolovajev tud * ftifkafhkimu ehtefana ni hotla tega koj vediti dati, ker fe je bala, de bi is vohernije slata na fe ne fpravil in 'o vunder s otrozimi ne puftil. Dolgoje premifhtjevala, kako bi naj bolj pametno 1bl-Ha in vedla ni fvetovati. ehla je tedej k gofpodu fajmofhtru in jim vfe povedala, kako in kaj fe ji je s Repof evam godilo, kaj ji je k velikimu bogaftvu p moglo in kaj jih hozhe profiti. poterjenje refnize jim ie vfe slato pokasala, ga je pri ebi imela. Gofpod fajmofhter fo fe prekrishali, p a vefelili fo is ferza nad frezho uboge shPne i n miflib, k-akfhen fvet bi ji dali in kaj bi ftort ' de l~i fe iakonmi, ~htefan bogativa ne polafti Po dolgim premifh1jevanju fo re: „13'oflufhaj rne, shena, jes vem doller fvet sa vfe. Svagaj mi slato, de ti ga pofhteno fhranim, in potg'm bom pifal pifmo v jeiku, v kte— Hut bo ftalo : de feje tvoj brat, ki je fhel pred letmi v tuje deshele, is Benetk v Indio pre— peljal in de je ondi umer13 de je v teaamentu vfe ívoje premoshenje tebi sapuftd s priftavkom de nej bo fajmofhter tvoj jerob, de pride famo tebi in nikomur drugim v prid. Jes ne tirjam ne plazhila ne hvale ga to, farno to pomifli, de fi fveti zerkvi hvalo dolshna sa shegen, ki ti ga je Bog dal in obljubi bogato mafhno oblek o nafhi zerkvi.” Ta fvet je sheni kaj dopadel in obljubila je to gofpod fajrnofhtru. Svagali fo prizha nje slat~ natanjko, ga poloshili v zerkveno flirinjo in shena je fhla s vefelim in,talkim ferzam dam. Repoíhtev je WI prijatel shenfk, deli ravno ga je enkrat ena sa nof vodila. Ta kmetiza fe mu je pa pofebno f fvojim obnafhanjem pri— kupila. Toliko bolj gorek je bil pa fiovimu ehtefanu in shelei je, fe sa uboga sheno oad njim snofiti, mu eno saigrati, de bi fe mu ferze treflo, in ga s tom vkrotiti„ de bi bil sheni podloshen. Savoljo tega je (Medial urni jutranj i veter„ fe vfedel na-nj in je dirjal zhes hrib e in doline, gledal kakor begun po zeftah in ftesah„ ki ,eljejo is Zhefkiga in ker sagledal popotnika, ki je nafel tefhko breme, je bil sa niim in ogledoval natanjko kakor ogleduh, kil l Ila v kofhu . fvojo frézho ni nefel 'lohen popotnik, ki je fhel po te zefti, glashev, fizer hi üü bil odael Modi in safmehovanju, zbe tudi Inosh ne bil, kteriga je Repofhtev ifkal. Na to visho mu teshk'o obloshen etefan ni mogel oditi. Proti mraku je prik,orazh 1 zhverft rnosh po zeih, f teshkim kofhem a herbtu. Kolikorkrat fe je zhverfto preftopil, je safkripal kofh. Duh fe je she vefelil, ko gä je sdaljezh priti vidil„ de mu ne bo odfhel ' .. vil fe je, ispeljati kar ű je namenil. ~pehani ~htefan je she fkorej na' verh hriba prifhel, ihe pofliedfiji grizh je imel pred fabo, in potem M kila fhla pot doli po gori proti domu. Savoljo tega je fhe bolj Vezhkrat je mogel tedej pozhivati. fvojo gorjazho je podpiral kahl de bi ű tesho olajfhal, in fi pot obrifal, ki m je v. debelih fragah po ohlizhju tekel. Pahl je na verh grizha in ravna lepa ftesa je peljala doli po nj .Na fredi zefte je leshala preshgana fmereka in oftank debla je ftal navpik, poleg ~~j~~ na verbu raven kakor misa. Okrog in okrog je raftla selena trava, in vabilo je to mefto trudniga popotnika tako h pokoju, de j e kar fvoj kofh na deblo pokavil in fe nafproti po dolgim v travo Niegel . Tukej je preudarjal, koliko dobizhka bo itnA1 in najdel je, de bi, zhe bi nobeniga grofha dom ne obemil in pridno roko fvoje shene sa shiveeh in obleko fkerbeti puftil, bi ravno toliko fkupil, de bi rk na tergu ofla kupil in otovoril. -Mifel, kako M prlhodnje ofla otovorjeniga pozhali pred fabo pul, Inn je bila o zhafu, ko je bila njegova rana oshulje tako flädka, de je ni hotel glave isbiti. 61 „Sdaj imam ofla,” A je ~iflil, „potem bom kmalo konja dobil„ in ko bom 'mej, konja v hIeva,' fe bo njiva tudi najdla. ls ene njive bote lahko dve l is dveh fhteri s Adam zel grunt in kmetija, in nasadnje bo Lis~ tudi nm fuknjo imela.'‘ Prifhel je s fvojo rajtingo ravno tako dal jezh, kakor Dolenz, ki je jajza v terg nefel kar fpuftil Repofhtev vertinz okrog debla in kofb, s glashi sabrenzhi na tla, de fe je vfa roba v tavfhent kofzov rasdrobila . To je bilo ftrela v ehtefanovo- ferze! ob enem je flifhal od daljezh glafno krohotanje . Minn fi je, de fe nekdo njegove fhkode vefeli in ker fe mu vihar tudi ni po naturi sdel in ker je vidil, de na drevo in fteblo sginila, je lahko miflil„ kdo nm ,je tako nefrezho napravil. Repofhtev!” je sdihoval k~j te vefeli moja úefrezha! Kaj firn ti ftoril, de ű mi kof zIlek kruha usel. Oh, jes sa vfe dai fvojiga slxivjjenja nefrezhni zhlovek!" Potexn fe je védel, kaker zhe bi bil ob glavo in preklinjal je Reydhteva na vfako visIlo, de bi ga gjesil. »Potepuh!" je vpil, „pridi in s.adan me, ke mi vfe usel, kar firn imel na semlji!‘‘ 'V refnizi mu ni bilo shivIjenje to uro vezh kakor sdrobljeni glashi. Repofhtev fe pa ni dal ne viditi ne flifhati vezh. Oboshani ~htefan je mogel, zhe ni hotel priesniga kofha dam nefti, zhepinje pobratie , de hi ~~.h v fabriki sa par kosarzov samenjal. Giqhoko samifh1jen kakor kupez, kterim je po shref mo morje barko in, blago posherlo, je ael G2 s gore doli. ~~o teshki,h mifel mu je p o glavi rojilo, kako bi íhkodo pQravnal in fvojo kupzhijo fpet sazheti mogel. ~pornnil fe je kose jo je shena doma v hlevo itnela ; pa ljubila jo je fkorej kakor fvoje otroke, in vedel je, de je s lepim ne bo dobiti. Sa to li je to sv.— jazho smiflil, fvoje nefrezhe doma ne povedati in ne podnevi fe dam verniti, ternuzh fe opolnozhi v hifho fplasiti, koso v Kovazhevo na tel'g gnati in s dnalji, ki bi jih sa—njo dobil noviga blaga kupiti, kadar bi fe pa dam ver— na, fe f fvojo sheno kregati in ji ozhitati, kakor zhe bi bila njena nernarnoft kriva, de ji tatje ` 7' is bleva kradejo, kadar njega dorr*)a ni. S tem dobpo prevdarjenim fkleparn fe j e fplasil bliso vali v germovje in je zhakal ondi s teshkim ferzam, kdaj bo ilra pol nozhi bila. Ob dvanajftih ravno je fllel na tatvino. Siesel je Aes mfke dvorifhne vrata , jih odpre od snotrej in fe fplasi h kosjimu hlévu. Bai fe j e vunder, de bi ga shena pri tatvini ne safazhila. Seper navado je bil hiev odpert in zlmdil fe j~~ defiravno ga je tudi vefelilo . ,Sakaj nafhel je v tej nemarnofti eno Kilosheft vezh, ívoj namen s tem sagerniti. Ali v hlevu je bilo vfe o h) mertvo ne kose ne koslizhkov n i bilo v njem. pei'vim &ahn je miflil, de ga je she morde kak tatvinfk tovarfh preftrege l ki snal boij rozhno krafti kak.ör on : Salza) nefrezha pride malol,daj Preftrafhen je 1 na fteljo in shaloften je bil, de mi je po fled.ilja fkufhuja, f~7ojo kopzliijo fhe na noge fpraviti -odi fplavala. Kar fe je Lisa od gofpod faj~no vernila~ vfe s vefeljem pripravila, de bi fvojimu moshu po pribodu s dobro lad» poftragla. Tudi gofpod fajmofhtra je povabila, de bi pri vefeli obedi ebtefanu pove€lali, kakíhna frezh a njegovo sheno doletela, in f kteIhni pogoji bi je mogel tudi on deleshen biti. Proti vezheru je pridno fkosi okno pogledovala, ali she ehte fau gre. Nepoterpeshljivoft jo je vun pred vaf gnala, kjer je f ívojimi zhernimi ozhmi po zefti pogledovala shaloftoa je hila, ker g tako dolgo ni bilo. Ko je pa nozh prifhla, j o sazhelo v fpavnizi ftrah biti ; *r 1 vezherjala. Jokala fe je in dolgo ni mogla safpati. ~he le proti jutru je malo sadremala. 11bosi ehtefana je dolg zhaf v kosltn hlevu nadlegova l in nevoljin je bil . Tal,o je bil klavern, de ff ni upal na vrata poterkati. S nahm glafam j e poklizal : "Ljuba shena, e,badi fe in odpri ho jimu moslm!" Ko je Lisa njegov glaf safliflIala, je &ad la, kakor ferna f poftelje, tekla k vratam itt objela mosha s vefeliem. On pa fe je dershal merslo, je poftavil hoj kalt na tla, in fe vlegel na klop. Ko je vefela shena moslm tako shalofiaiga jo je shaloft obfitla. Rekla je : ,Kaj ti je, ljubi mosh? kaj to je sadelo?" Odgovoril ji je fámo s sdihovanjem, pa je kmalo svedia, sakaj je tako sha in ker mu je bilo ferze prepolno, ni mogel daljej [voje nefrezhe sheni samolzhati . Ku Iifltala, de mu je Repofhtev to sagadil je iah,ko dobrotljivi 'tarnen duha vganila, in ni meire vbrattiti. To bi ji bil ehtefan, 11 pri ,drugi volji, hudo plazhal. S~nj a nizIr rekel na to. Popraftritl je IQ piafhno, [je fo kose. Sheira fe je fhe mozlmeje ~~a e jala, ko je vhlila„ de je gofpodar she v,k kote ovohal. ,Kaj ti mar moja shivinat je rekla. ~ej he nill et otroke praGal. Shivina je svunej na pafhi dobro fhranjena. Kaj ti bo pofhtev glavo belil in ne shaluj. Kdo ve, kje nam je on ~li pa kdo drug obilno plazhilo na menil ." 11Kaj taziga snafh dolgo 'upati", 'e rekel mosh. "Ej, vunder 1" je rekla sheoa, frzl,ta pride doftikrat l ko fe je najmenj nadjamo. ~i~~ ne maraj 1 ~htefan,. zhe prav nimafh glasitey jes nimm kose, inz vtmder sdrave otroke st:1nm roke de lebe in nje preshiviva. To je najino bo aftve." 1,Ohe de bi fe Bog ufmilil!" je rekel sha~~~~ 1 le.Ako fo kose prezb ` 11 flte té Mori mehovo koj v vod«3 ~o~ p tlß Morem presItivitL" Il Zhe jih ti ne morefh, jih pa jos je rekla Lisa. -Pri ~eb befedah fo prifhii prijasni gofpo d fajmofhter, ki fo she pred vratmi vef pogovor poflu.fhali. Befedo fo poprijéli, ~tefanu dolgo pridigo naredili, de je lakomnoft korenina vfega hndiga, in ko fo mu to dofti v glavo vtrobili„ fo mu tudi povedali od bogate erbfhine njegove shene. Wkasali fo mu lafhko pifmo in povedali is njega l de ima tadanji fajmofhter vaű po flednjo voljo rajnziga fpolniti, in de fo kar je Ail, she v varnoft fpravili. s~htefan gleda, kakor .saboden vo in drusiga ni mogel ftoriti, kakor vzhai fe pripogniti. Potem ko fe je nekoliko sbrihtal, j e objel 1vojo ljubo shenizo in ji obljubil, de jo ho zeli zhaf fvojiga shivljenja ljubil. In bil je od tega zhafa najboijfhi mosh na.bolybi ozhe fvojib otrok priden gofpodar säkäj poftopazh ni bil nikolj. Goípod fafmofbter fo s zhafarn slato pro dar sa dnarje veliko kmetijo kupili, na kteri gofpodarila ehtefan in Lisa dofmerti. Dnarje,efo fhé oftali, fo pofodili na kapital in ín s dnarji tako pofhteno gofpodarili, kakor s zerk kvenim premoshenjern. Drusiga plazhila nifo Bad, kakor mafbno obJeko ktero je dala Lisa tako iepo narediti, de ji je ni bito enake. Lisa je imela fhe v fvoji ftarofti veliko vefe s fvojimi otrozi Itepofhtevov Ijubzhek je bit kaj hraber mosh. ~lushii je 'dolgo v ze farfki armadi v tridefetletni vojfki in je WI imeniten Kar je duh mater Liso tako lepo obdaroval, dolgo vezh nizh ni od feie flifhati dal. Lja«tvo je fizer marlikako zhutind prigodb o pripovedovalo, ktero fo baba v dolsih simfkih vezherih tako dolgo in tanko fpredie, kakor nit na vretenu ; pa sgolj prasne bafni fo bile sa kratek zhaf ismifhljene . Pa kakor je fizer na fvetu, de je med fto rezhmi, klare ljudje pripovedojejo, komaj ena , ki je refnizbna, tako je bila tadi med flo pripovedbami od Repo11 teva v Kerkonofik komej ena, ki fe je ref Geofinja je bila pred kakimi fto letmi poüednja, k!era je ime la s njim opraviti, preden je popolnoma is fveta Ta gofpa, ktero fo mehloMnofti vloziga ftantt pokvezbile vfo hromovo naredile, fe je peljala s dvema hzbérama v Katiove topliz e Zlafk ;m . Mati je tako hrepenela po toplizah, hzí~ere pa po vefelju in droabbah, ki fe v tazih a jih foidejo, de fo nozh in dan fe peljale. Primelsilo fe je, de ío ravno v fonzboim sahodu v Retkonofe prifhle., Lep poletni vezbir je bil, nobene fap;ze ni hdo Pono7hno obnebje je bilo s svesdami obfejauo. Pervi krajz Inne in tim ter t je Ietajozhe kreGize fo delaie, de je bil to najiepfbi vezher, kteriga more kdo naif~áti, de ti ravno fo popotnize malo to lepote vshivale. Sakaj gofpa mamá je, ker fo konji pozhaű vlekli o Iqhkim riban ju vose fladko safpala, hzhe.re s hiäno fo fe pa vfaka v kot ftifni e in tndí dremale. >anl,o Janes, ki je kozbiral, ni safpal. Vfe„ kar je kaJej od Repofhteva Ililbal mu je piinlo sdaj v glavo, in vofhil fi je, de hi nikotj flifhal ne bil. Oh kako fe je \ofh ; 1 v Vratillavfl-o mefto nasaj, kamor noben duh fe ne upa . Plafhno fe je oseral na vfe ftrani in zhe je kaj sagiedal„ kar fe mtl, je nesnano sieh), ga j e mersla gr(ms po herb41 fpreleéla in lafje fo pokonzi ftopili, %/Aar' je dal poftilionu de ga je ítrah in nalafh ga je fpra%eval, ali ni nizh nevarniga v 11r:Im De fi ravno le mu je ta po navadi vos)i kov vezlArat krepko priduKil, de fe ni nizh bati, fe mu je vunder Nedno pri feezu treflo . Po dtilgim molzbanju je vliavil poftfl Ion konje aj nekaj fam s fabo smnetmal, in konj e pogaal, fe fptt vftavit in tako veAkrat nal ed11 . Janes, ki je lerdno mishaL, je plafhno ozh i odperl, in v fvoj ftrah vidil, de kakiga pol. ítrehaja pred voKtrn''talo ?lern Lot .noztl gr vezhi 1,akor najvezhi zhlovek, in har mu je naj'holj zbudno bilo„ je bilo to, da zIlovek v zliernim piajtlm, giave nima. Ko fe je vo4,4 vftavil, je ta tudt ohftai, in ko fo konji pote gnili, je fhel ta tudi naprej . „Striz, ali n;zh ne vidifh?” je pri.fhal ftrahllivez in lafjé fo mu fhli kvifhko . ~~ 1.eovede ,vidim neka' mu dgoeort pneliou f flabim giafam ; pa le motz de a motiva." Janes je sazhel mo'iti, kolikor je sn a pot mu je f~al na zhdu . In kakor ni nezhi ko flw gromenja nik-jer fiif at i 5e 8 she zelo bitim po konzu fpmi l ravno tako je ftrahljivez ta pri fvoji dremajozhi gofpéj to Iashbe in varftvo ifkal. Naglo je poterkal na fläpo. Grofinja je nevoljna, de fe is fladkiga dremanja prebudila prafhala: „Kajt je?” ,IShlahtna gofpa!" je rekel Janes , p gleite vun tarn gre mosh bres glave!" „Tepez, ki lau odgovori grofinja, "ali fanja. In zhe bi prav ref bilo fej mosh Ines glave ni nizh redkiga ; povfod jih dofti," Gofpodizhnam fe pa ta pot mamine berede nifo hotle nizh dopafti ; nji ferze fe je treflo fraltú. Plafhno fte fe k materi pritifnile trepetaje in sdihovaje : "Oh, to je Repoíbt'ev, duh gore !" Gofpa pa ktera je od duhoe drugazhtW mifli imela kakor hzkiri in ni va-nje verovalal je pokregala Imhera savolio te kpive vere in dokasati hatla, de ti duhovi isvirajo is preie, petih in vrozhih moshganov. Govorila je fhe s vfa sgovornoftjo l ko j mosh s Aemit'n plajfhem, ki je nekaj zhafa fpred ozlü sgini,1 1 fpet is gofliave na zefto feil. 1taslozhno fe je vidilo de Janes ni dobro vidilö Mosh je imel glavo l famo je Ri imel na vratu med plezhmi .temuzh v ro,kah jo je nefel l kakor pefka. To je ftorilo weis rezhen ftrah v vosu in svunej vosa 3 komej tri korake od vosa je ftal. Mlade gofpodizhne in hinma l ktera űzer ni imela navade govoritii kadar fo une govorile , fo savpile s enim glafze l in pregrinjale fo zhes oho potegnilel da@ nizh ne vidile, in fvoj obras fo fkrile . pa je v tihim ítraha s fvoj mi rokami fkup vee o in njeno oblizhje je dalo mifliti ' de ni ne verje v ftrahove in duhove . Janes , kteriga je imel mosh s zhernim OajIham po sebno piko, je sazhel, kakor flzer sope-l• ftrahove glafno moliti : vil dobri duhovi pa komej je to isgovord, mu vershe pofhaft odfekano glavo v zhelo, de fe je s vosa na tla svalil ; v ,tiftitrt hipu je leshal tudi poftilion na lieh, in &ah j e rekel s votlim glafam: "Na to od Repofhteva, po zhigar fvetn fe vosifh! Meni je sapadlo vfe, vos konji in blago!" Potem plane pofhaft na fedlo ; poshene konje in dirja zhüs gore in .doline l tako, de fo kola tako derdrale de fe krizhanje shenfk ni flifbalo. Na enkrat fe je drnshba sa eniga zhloveka naraftla. Neki popotnik je jahal pozhaft metno vosa in fhe porajtal ni, de kozhjash glave nima. Pred vosam je jahal, kakor zhe bi bil sa to. najet. Mosha s zhernim plajfhem fe to nekako nfteh ni prileglo ; na drugo pot je vos savil pa tudi konjik to ftorii. Ni fe mogel t9varfha sne.. biti,-kteri je bil kakor k vosu privesan. Vosnik fe je savoljo tega slo zImdil, pofebuo ko je vÜlil, de je Wie' popotnikov konj ene noge premalo, tiravno je trinoga para popolnoma dobro fhla. Bal fe je, de mu bo flabo fltlo„ de je Repofhtevovo Indio preusel ker fe mu je sdelo i de fe je refnizhni Repofhtey sdaj v to,rezh vtaknil. , Zhes nekaj zhafa fe je obemil konjik tako de fL tik vosnika prifhel 'n p ga je pri vose "Rojak kam fP peliete ? KanIneki?" je rekel porhaftni kuzhar s plafhmm glafam ; "kakor vidIte sa nofam..' „Prav!” mu rezhe konjilii "brateze pokashi l kje imafh na!" Potem prime konje sa vajete, sgrabi zhernoyrlajfhnika in ga teFébne tako hrepko na tla , de fo mu vfe lioftÍ sofhkripale. Sakaj pofhaft je bila is mefa in kofti kakor fizer. Urno je bit rasfhemen in pokasala fe je dobro vftvarjena kodrafta glava narejena kakor fiter zhiovethka. Ker je vidd goljufe de je isdan in fe je teshke roke fvojiga íprotnik a hol, in tudi nizh zvibljal de je to Repofhtev fam, fe mu je podal i~r je sa fvoje shiv – Ijenje profil, "Shlahtni 'efpod gare!" je rekel, „dmi fe mene nefrezhniga, ktmiga je nefrezha she s mladofti preganjala ; kteri oikoij 1)i mogel to biti, kor je hötel l in literi, ko med Ijudmi shivéti ne more, tudi Aroll biti ne fme.” To je bilo o pravim zhafu govorjen). Repofhtev je zoper fvojiga pofuPinazha tako na – fajen, de bi ga bil kar zhe ne bil od shelje vnet, njegovo shivlienie fnfhati . „Vfed i fe,” je rekel l" in flori kar fe ti bo Ilkasolo!" Potem je islek,el oajpervo konju zheterto nogo ismed reber, ftopi k vosu l ga odpre in je bowl gofpo in gofpodizbne prijasoo psdraJiti . Pa v kozhiji bilo tiho kakor v grobu . h je (Aubuttlive ftva)i tak«o omamil, dejo dahcvi shilljenja iz njih vmaknili in ~.~°e, . je bilo snotraj vosa, je leshalo v levzi. Pa popotnik .fi je vedel kmalo poniamßi. 71 ,najel je poln klobuk vode is menzo tekozhiga ftudenza, pofhkropi omamljenim gofpem obrase, jim da' nekaj poduhati, namashe fenze s difhavo in jih tako fpet v shivljenje (pravi. Poverfti fo pogledale in vidite zhedniga po videfu. pofhteniga mosha . ,shal mi je, preshlahtne," räel, "de Iie na mojim grajfhinfkim (vetu hudolmeshu v rok e prifhle kteri je imel gotovo namen vaf okrafti ; refhene fte, jes tim ooerft OriafhkovizIt.' Dovo " lite mi , vaf v fvoj grad peljati, kit i dalje .h. To je bilo grofinji prav po olji. vefeljern je to povabiip fprejela in kodresh j e dobil povelje, dalje pel jati . Voljno je tako ftoril . De bi gofpem Aal' da', fe is ftrahti sbrihtati , fe je pridruslul oberft fpet vosniku, mu je rekel sdaj na detito, sdaj na levo peljati l in vosnik je prav dobro vidil, de je konlik vzhati kakiga meEno letezhiga natopirja k febi poklizal in mu fkrivno povelje dal, kar mu je fhe vezhi groso delalo . Zhes eno uro voshnje fe jim safviftli v dalji lwihiza, is nje fte fe naredile dve, na sadnje HLerl. ehter)i lovni fo prijahali , l•l f fifdgopoa,aorokk fklrei, A b ovojga ertto ifkali, in sdaj vefeli bili, de fo ga nafhl;. Grofinja je bila fpet popolnoma sb2ihtan a in ker je vidita, de ni nobene nevarnofti vezh , fe je fpomnila .Janesa in fkerbelo jo je sa-nj . Povedala je fvojimu varhu to, kteri je koj dv a fv,ojih lovzov poflal l nefrezhna dva tovarlba ifkIt in jima pomagat. Kmalo potem je derdra vos fk,osi tamne vrata grathi na proftorno rifhe. Mal je pred filmt repim gradam, ki je bil firnefit fliosi rasfvitljen. Obriftje dal gro iinji roko in jo je peljal v krafne ítanize v veliko tirnshbo, ki je bila ondi sbrana. Gofpo diz%ne fe nifte malo framovalel ko fte v potni. obleki v tako drushbo prifhIe, bres tle bi fe bile pred bolj napravile. Po pervitn posdravlienju fe je drushba fpet v vezh delov rastfellla, eni fo fe k igri, drugi fo fe pogovarjali. Menili fo fe od prigo--dka, in kakor fe pri pripovedovanju pre ftanih nevarnoft fixer godi, fo jo kmalo v dolgo poveft fpredli l v kteri hi bila rada gmflttja perva junakinja, zhe bi bila mogla o.sItivljajo zhe difhave obPrila is nje isbrifati. Knuto po tem pripelje poftreshni gofpodar »Aha, kteri prifhel, zhe bi ga til kdo kiizat Sdravnik je bi], kteri je po >sdravin grofinje in njenih lepih hzherí prafhal, jim sa shile pri jel in s uzhenint obrasarn tnar.fiktere nevarne sesminja fo najti dümifhljeval. Daranto fo je grofinja sv' fvojim ftanu tako dobro pozhutila kakor kdaj : fe je vunder nevárnofti sa fvoje sltivljenje ba14., Nakaj deürttvno bila vfa pokvezhene„ ji je bil flabi shivot vund,er tako Ijub l kahr obleka, ktere je bila she delgo itavajena, ktere nihzhe ne flezhe rad, deftravitä je she obnofhena. Posherla je tedej po sdrav . i im na ve ovanju hladi 1oz e fhtupo in ka piřz in sdrave hzheri f`te mogle, ali fte hotle * ali ne, tudi to ftoriti. Prevezh voljni bolniki narede sdrav ike (übe. Kervosheijni mosh je stla. fhe zlo rti el .de je treba pufhatt. Vsel je tedej rudez'hi trá in grofinja je pomolila fvojo roko, Ne bila hi fe hranila l zhe bi bil sdravnik fhe kaj hujig*a terjal, Ae ji bil le vef &ah is sItivota p guak Pa v njeno in v frezho hz'heri ni nizh hujiga terjal. Gofpodizhni fte fe dolgo in mo zhno branile, pufhati dati, in famo velika pre govomoft in materni isgled fte ji k temu primogle de Ile &all pred jeklenim noehizhkam prema gale in no'ge v toplo vodo poftavile. Nasadnje je pahla tudi ,hifhna na verfto tIefiravno j e prolila in terdila, de ne more kervi viditi. Pa nizIt ni pomagalo. Terdoferzbni sdravnik ji j e savihal bres rokav in poftregel ji je tako umetno in fkerbno, kakor njeni gofpodi. Ko je bilo to opravljeno, fo fhli jéft. Tu ,~~ bilo kaj lepo Mise fo bile fkorej do ftropa s frehernem orodjem naloshene. Mali in posla Ami kofarzi fo ftali na misi in .d!:usilt rubi je bilo toliko, de fe je biifhelo. V *ugi ftanizi je bila lepa musika. Po jedi je prinefel ftresh e zukra in fad>, de fo fe polni sheiodzi f`~e enkrat glafno, mit'mejan. Premedeni, zukeul kteri ozbem in skelo,dzu vfelej bü vftrgzhi kalt« pameti, je 'de, kar fe je grofinji sgodilol v majhnih vofhenih podobizah miste poftavil „ Groünja li je vfe to na tihim s zhudenjem k ferzu usela. Oberniía fe je k fvojimu Mtedu, Iiteri * e bil, kakor je rekel grof is Zhefk;ga, in pra fhala ga je, kaj danef takej obhajajo, in o4 oril ji je, de ni eizh pofebniga in de fo famo (ei prijatli sbmli. Mudila fe j de od gatiga poftreshniga oberfta Oriafhkovizba fhe nikolj ne v Vratiflavu ne kje drugje nizlt ni flifhala. Mifftla je, de bo od njega famiga kaj vezli svedla ; pa ta fe ji je tako rozhno vgibati snal, de ni nizh svedla. Nalafh je nehal od fvojiga rodu govoriti, napeljal je pogovor na, duhove. Kadar pa ljudje kaj tariga govoriti sazhnejo, ne morejo koralo nehati, ker nekteri dofti povedati vejo, drugi pa fhe raj poflefhajo. Neki dobro rejen gofpod je vedil kaj veliko od Repofbteva povedati e prizhkali fo fe sa refnizhnoft teh rezhi. Grofinja, ktera je sdaj vodo sa fvoj mlin imela, je rekla, de ni niz h rd', in je nekiga gofpoda, ki je imel farno jesik fhe gibzhen, in kieri jeBepofiteva sago varj.I I f fvojo urnnoftjo v kosji rog vgnala. To ka: fe je meni fami primerilo, "je rekla ozb'trto kashe, de je vfe, kar od ouha gore pripovedujejo, fanja. Zbe bi tu v gorah fvoj e marne pozhenjal in lepe laftnoüi imel, ktet e m fanjazhi pr;liladajo, bi gotovo fleparju ne pri puftil, v njegovim imenu tako s nami delati. Pa ubogi duh ni mogel fvoje zhafti refhiti bres pornozhi ferAniga gofpoda Oriafhkovizh a bi bil predersnefh s nami pozhél, kar bi fe mu bilo 1jubilo." Hifhni gofpod fe je dosdaj malo sa te pogovore pezhal, sdaj fe je pa tudi oglaf11 in rekel : ~blahtna gofpa, vi fte duhdve z4ifto is fveta ismedli. Vfe ftvarjenje mosbganov je po vafhitn poduku kakor megla fpred nafhill ozhi sginilo . Do kasali fte tudi dohro, de ftariga 75 prebivavza teh gora ni, in njegov sagovornik, uni gofpod taml je omolkni'. Kaj pa l zhe M bil fanjani duh gorá vunder pomagal l vaf is pgfti pofhemeniga tllovaja reftlit; ." Kaj pa~ züe bi fe bilo prijatlu fofedov ljubilo l fei v moj o podobo oblézhi l de bi vaf bil tako v vt ,.noft fpravil? zhe vam jes rezhem de fe kot gofpodar Iahe zéli Aal' od to di-dshbe nizh niz11 premakn ;l nitim ? De vaf je neNran zblovek v mojo hiftio 1) . " teljal in ga sdaj ni tukaj ? Mogohe M vandee h'!ol de je da!) gote fvojo Aal otel in is fegt bi fe pofnelo, de ni nizh, sa lz‘a-ga vi ;nette." lo govorjenje je grofinjo nekoliko omotilo in lepi gofpodv;hoi ft3 forr fvojo voljo vilize na le so p)losb:le, gofpoda •ja Permo de bi ma v ozhéh b ale, refüizo govori ali fe n9tzboje. Prittod fpe~ naidei); ga Jane '. a pofti r ua ýh je v pogovord soverl. Poailion fe je vPfelP, ce fpe . fvoje konje v h''t,va,vidill Janesu je pa form. 111zakalo, ko je ívojo gofpodo fftet s€b.avo in ve'elo vafl,e!. S vereljem fo pr:efii ftrafhno glavo fAernoplaifi)za, ki je kakor bo,nba Janesa na t~a trefhila. n~li fo sdravaika glavo, de bi jo pregl e('al in pov€dal , pri zFem fo. Bres de bi nosh ívoje uztlend l na njo poloshl , je fposnal sdravoik koj, de je isvotl:ria bozha, s pefkam in kanojem nap 1 njera in s Iefenim nofam in brtdo is prediva v vOiko zhlovefhko glavo pa:tematjera. Po jedi fe je drushba rasfbia, ke~fe ie dan she soriti sazhel. Gofpé fo imele lepe pripravljene poftelje, kjer fo kmalo safpale ker zJlak mit na ftrahove mifliti. ~onze je bilo> sItfe vifoko„ ko fe je mamá sbudila ; hifhni posvonzhkala in gofpodizbne sbudila„ ktere bi bile rade pofkuüle, Ute na uni ftrani v mellkih pernizah safpati . Pa groffido je gnalol pred ko je mogozhe fe v toplizah sdraviti irt priljudni gofpodar je nikakor nimogei pregovoriti fhe en dan oftati, deliravno bi fe bile gofpodizhne zhes vfe rade plefü vdeleshile ki ga jim je hotel svezbér napraviti. Koj ko ,fo jutranji kafe fpile, f o, fe na p .a:vile k odhodu. Ginjene, ker-bile tako prijafno fprejéte od gofpoda Oriafhkovizhal ki jih je do .meje ívoj1ga pofeftva fpremil fo vsele flovo od njega s obljubo, ga ottifka Wag fe b,odo vernite . Korne je prifhel duh v fvoj grad, ie Saim zhel kodroglav'za saflifhevati, ki je v ftraltu in prizbakovanju ki bodo prithle, nozh v globoki jedú predul. "Revni posemeljfki zhervi4 ga je nagovoril düh, "kaj mi more bratiti, to , smezbkati ,s>a fleparijQ, ktero nie v Jnojim, pofeftvu seiMeval? Pokoriti , fe mi iea», f kosho in k,oftmi sa toI 4 ‘ »Premogozhni kralj Kerkonofov„," mu je odgovorila svita glava, kakor va ne mitreut pravize vsetil ktero imate na fvojim ívettt„ mi vunder pred povojte, kje imate poftave„ ktere flm prelomil? in potem me falte. ls tega ferzhniga govorjenja in is dersniga ugovora, kteriga je jenik ojítrimu íodniku nafproti poftavil, dale d~~~ n~fl~i~i, de im a s nenavadnim zhlovekam opraviti. Navoljo tega je potolashil fvojo nevoljo nekolikó iti rekel je : 1,Moj epoftave mi je Bog v fetze füpifal, de mi pa ne bofh mogel rezhi, de fim te obfodill bres de bi te bil saflifhal l xn~ povüjt Kdo ? Kaj te je gnalo„ kot arah v tej pri rogoviliti t de te obíodim, kakorfhniga te »edeln." To flifhati je bilo jetniku ljubo, de fine govoriti in upal je fhtrafingi # oditi die zelo fvoje shivIjenje-evefto pove, ~li miflil je faj, de fi' Ehtrafingo olaifhal . "Njega dni," j•e sazhAl fo imenoval i ubosiga Jernazha in shivel firn v mefti Mimt' kot pefhten molktür s saflushkam ívojih rok . Sakaj nobetia rezh bölj pizhliga ne da shivesha, kakor pofhtenoft. Deliravno fo mi moje mofhnje dobro peljale, ker je, hila gffiroriza, de *e smiraj tlnar v nji, ker imam kot . tIefeti fin fvojiga ozheta frezhno roko, fe vinder kmalo-fair) preprizhall de to ni ref. ~oj mo fhnj'a je- bila smirraj prasna kakor shelodezl zeli te-den nizh ne dobi. De fü pa pri tiitih,. kteri,lo mofhnje mene kupili, &tue dobro v njä ohranili, ni bila po moji pämeti ne moja roka, ki jih je delala kriva, ne keshe, is kte. rih flm jih (Wal. 17iditi moratee gofpod, de ufnjata mollmja vfeiej dnarje bolj brani, kakorshülana, ki je kakor mresha fpletena. Korn& je ufnjata rnofbnja dofti, ni Ialiko sapravIjieezi; shidane in is slatih nit pleteno fo pn vezhdel v rokah bogatih sapravljivzov, in Amte zhe jim dnarji povfod vhajajo kakor fkosi prevertan fa, in zhe ;fhe toliko v nje denejo, jim vollder ve-dno vhaja." lyMoj ozhe nam defeterim otrokam jftr o slati uk v glavo „Ottozi, kar [Kz.hefe, ftor:te modro ; savolj o tega fim delal in deial bres tratla nKfhnje pa pomagati nifirn emógel. Pr;Ihla je dragina, vojfka e flab dnar v deshelo ; drugi mojftei fo rekli.: Lahki dnarji Iah» blago ; jés pa Ihn miflil : pofhteoje velja, Ihn dajal pofItteno blago sa fla4 (bar, tim pr:fnel ' ha be,yafhko palizo, v jezho saxoljo dolgov , mojfterfko p;fmo in ker me dc'slmiki nifo hol` dalje rediti, fo pofhtPno is deshele fpodili.” „Na tej poti v revfhino frezha eden mojih ftarih kupzov, ki je na biftrim konju p o noíno jesdaril. Poklizal rne je san .zhevaje : Ti mojfter Skasa, ti potepah, kakor eidirn, ti fe umefh fvoje delo , kakor sajz na beben ; snafh mehr' napilln;ti pa ne näpolniti, imafn lonz, pa nizh de bi kulral l irnafh ufnje, pa n e kopita, delafh lepe mofhnje in nimafh finarjev.” Poflufhaj ma l fteiz'‘, tim mtt rekel l "ti ey snafh Halo üreljati . ne satieaefh v piko. VezIt rezhi je, na fvetu, ki vkup grejo in ki fe vunder Ikup ne najdejo. Marfikd,e ituä pa ne konja Na-nj poftaviti, al i foopet omlatiti ; fkrinjo, pa ne kruha v njo djatt, ali hram pa ne vina njem, in tako govori pregovor : eden ima moflnojo l drugi pa tinarje .4‘ „Bolji je vunder oboje fkupej, je rekel. Ali te ima volja fe pri meni u.zhiti. Dobriga mojfira te bom naredil, in ker snafh mofhnje tako dobro delati, te bom uzhil, mofhnje tudi polniti. Salm' jes snam dnarje dolati. Ker te dve rezIn ena drugi poma ete b' bilo prav, de bl ml dva vlitipej oft a 11Dob ..o l(' fim mu odgovor;l, ako fte moj fer v kaki zefalfid (Inarnizi, fe po-dpm, ak o pa dnvrje na fv)jo rajtingo Iv.Ijete l je to ne– varno delo, ki na kol pripelje, potem fe pa ne podarr.' ‘ lIKdor nizh ne upa, nizh ne dobi l" rekel, in Um-p'i fkledi fedl in ne sajema, nej ftrada. Nasadnje je ena rezhl ali na ko-1 . 1 po ginefh ali lakote umerjefb . Enkrat je treba umreti." ',Tode farno s tem raslozhkam ," firn mu odgovotit, ali kdo kot pofhten will a,ll pa kot hudodelz urp erje." "To je vrasha 1 4' mi rezhe "kakfhuo bade delo more to biti, zhe kdo kofzhek rade okrogel naredi?" S Ano ,,befedo, mosh je tako gladko g vorn, de firn fe dal pregovoriti . Krrralo firn fe nauzbil kovati ; ozbeloviga uka fhe posabil in tudi fkufil firn, de kovaoje tinarjev zhloveka loshej presbiv;e kakor molhnarija. Pa ko je najna fabrika najholj peljala, fe je nevofhl;ivoft sbudila. PiTganjat : fo naj sazheli. Isdajavez ni 5pal. Obfojena íva bila fa vfe dni fvojiga shivljenja v jezho. fim sbivel vezb let v pokori. Prifhel je pa dober prijatel l ki me je refhik Ofi'záir je prifhel vojake naberati. Reh]. mi je, de je bolj sa zefarja fe vojfkovati, kakor v tarn'' lukni tizhati ; poftavil me je v regiment. Do voljin ~im bil f tern menam in fidellit. tim prav vojak bitt% Ohnefei firn fo pr' fúi priloänofti Kadar f íovrashnike prij űm vfelejkadar fmo mogli pa ti um íovradnik »i mogel mi j nagn »na. Korporal firn fhe hej priti. Poflan tim bal kenne sa konje ifkati ; ftoril pa t tanjko povelje diS' nifim fang) krame n fkedne temuzh tudi kille in fkrinje fpfasnil, nefrezho je hilo ta v deshell prijatla. Na fo Ijudje kaj jesike Wal Kte{ fo me fo rekli de flin ropal. Kaj fe je sgodilo v eno ftop* fo me nishej gftavili in tkm' vertto )et ito vojakov fe me is poäteniga Ulm ifbe 1 v ktenm fina upal feojo f üorn‘‘ daj niűm vedel drum veta kakor fe k mojim mofhnjam verniti. jkalo mi je dnarjev sa ufnje in vefelja ,Ker tim ime4 sa ker tim rvoje bl o nekdaj pree«h po teni ,gotovo pravizo 4» prodaial l teledanjiga ae flm fklealil,e ga, tuter bodi polaftiti in zhe, moflinjge-tvtg Ale ob,unzane ~~~~ ~e vonder njiea otIt'.44dova t . Simbel toaaj arsh.ete, preitkav,a,ti nm, de je vfalia mofimja l kter(' űm isvohedl *o delo ; äel te(Iej po 141 1 in vfee Wer» mogel doffzhi l ::v fvojo Iaftnino. .~.~ obfodil tej priloslmofti fim imel vefeljee vezh fvojiga kovanja fpet &Aki. ,$akaj zhe reue ti einarji preklizani . fo vunder nie Ijuttltvam veljali, To mi je Ihlo nekaj dobro fpod rok. Ohifkoval 1im v rasla p 'dank, sdaj kot shlatttni go pod sdaj ko kupez St' in .fim fe v 1 ' isnri reka je bila tako gibzfina ni ütk*tj pofegla in me je dobro ,', s eo shiv4« je dobro teknilo In il fnt pri »jetil 'oftati. Pa nefrezha mi nikülj 'prip-aftila b«i‘, kar tim hotel. ehe). üm enkrät na femen v Lignizo in firn fvoj Damen na moflmjo nekiga bogata grajíhaka obelll, ki je bila tako de heia, kakor vamp njeniga gofpodarja ." ,,Ker je bila pa' tesbka mofhuja pre ne rodna, fe je moja roka fpekla. Vjeli in pred Mlbo fo nie kot tatä peljali, ki 1nofhnje reshe . Vresal ßn prejfhne leta dofti mofhinj ; pa nikolj nifim komu mofhne .sres'ül kakür fo me dolshlh h vfe fo fkorej po fvoji volji v roko kakor'«,zIte jim bi% volja fe kdaj ftojim jae veniti.«' ,Isgoveri nifo magalt >a'perli fo moja nefrerM de fo fst " in ob shiveAh djäti Prikshnoft li~ ~~~~ ~ k ,* t1.,',, ,, lkri*ttf jlie.'4 ~ ~ ~` ~ 'üi V! kaj bi sdaj s 'dAvibi ftte -Tüdi ptfkuíhnja >,, 'e»aWW; Gofpofla Velikim Gogoeim JWije?a, me perojo eoljo 'predriv)ti ~~~1~~ ~~ ~ `ki mi je' bil sopern. 8 veliklmi tte dütt‘li\im fe etdtegnL .Ogibal um fe potüiä Jitt41ff . fe kot vezImt,..popotztik b'euleaj fe je primerilo, de "to ra*no flosi terg peljala, kjer tim prehival. ' je polonlil in popraviti ga je bilo-treba. tIrtIge Ijttdi *ei fo prifhii ' gletlätl 6 fim fe tudi jes samefhal in fosnanil firn fe s s'butaftim ftreshetom, kteri mi je v fvoji neum noti povedal, de ga j e vaf, gofpod Repofhtev, .filno ftrah, ker bi fe mogli savoljo Cle ponozhi zhes goro peljati. To mi je dalo mifel v glavo, ftrahljivoft popotvikov v fvoj prid oberniti in kot duh ívojo frezlm pofkufiti. epasil firn fe, tedej v hifho fvojiga gofpodarja, mofhnarja l fe polaftirn niegovega zherniga plaifha, in ob enim ,agledam veliko buzho, ktero firn tudi v fvoj namen obernfl. e to napravo in debelo gorjazho firn fhel v gojsd in firn ftoril to, kar vam je she snano. Gotovo bi bil fvoj namen dofegel zhe bi me vi rre bilisaverli." , ,Reíniano vam povem, gofpod, de firn fe vaf najrnenj bal, de mi bote moj namen tako v nizh djali . evet je tako pevérn, de fhe otrok vezh s vami ne ftraflnjo, in zhe bi fe tu « tam kak bebez, kakorfhin je ftreshe grofinje, ali kaka baba sa kolovratam vaf ne fpornuil, bi vaf bil fvét davno posabil . MIM firn fi, de fine vfak Repofhtev biti, kdor hozhe. ee vé de firn sdaj druge vére. hoji obiafti me imate sdaj ; podal tim f`e vam na miloft in nerniloft, in upam, de vaf ho moja odkrito ferzhoft orneihila. Malo bi vaf ftalo, is mene pofhteniga mosha narediti." „Zhe me s kakimt tolarji is vafhe kuftene pofode obdarujete, ali pa zhe tim fhtrafingo saflushil, me tako, kakor tiftiga zhevljarja s slato fhibo nafhefhk.ate in mi jo potem v fporninj puftite, bi bil naenkrat frezhen.” e,Itefnizhno gofp d " zhe b vam bile zhlovefhke potrébe snane , bi Iahko prevdarili, de je teshko, pofhten biti , pofebno, kader zhlovek na vlim pomanjkanje terpi. eila kola lomi l" „Poberi fe, flepar!” je rekel duh potem ko je kodroglavz isgovoril tako daljezh kakor te morejo tvoje noge nefti in dofesi verh ívoje frezbe na kolu!" Potem je fpuftil 1.vojiea jetnika s krepko berzo l in ta je bil vefel l de je tako lahkp odfhel l ia hvalil je ívojo isgovornoft, ktera ga je, kakor je miflil, ta pot is velike ftifke refhila. Hitel je kakor je mogel , ojftrimu gofpodu ispred ozhi priti in v fvoji trizi je raftil zherni plajfh. Kakor je pa hitel fe muje vunder sdelo, de ne pride s mau ' Vidil je vedno tajifte kraje in gore pred fab o defwavno gradu, v kterim je bil sapert, vezh ni vidil. Vef truden fe je vIegel v fenzo dre— ve pozbiti ali popotnika prizhakati l kteri bi mu pot pokasal. Pa safpal je terdno ii~ ko fe audil l je bila okrog njega gofta tamota. je pomnil fe je, de je pod drevefam safpal, pa flifhai ni fhumljenja fape v vejah tudi nobene svesde ni vidil na nebu. pervi plahoti je hotel pokonzi fkozhiti l pa nesnana rnozh ga je vesala, in ko fe je ganil je fiifhal kakor glafno r08hljanje verig. SdaHe fposnal de je vkovan , in mind., de je vezh fto feshov globoko pod semljo fpet v Repolltevovi jezhi. Slo fe je vürafhil. Zhef nekaj ur fe je sazhelo okrőg njegä,' daniti ; pa le malo fvitlobe prifhlo fkofi malo * 84 sagrajeno okno v njegovo jezho. Bres de bi vedil, kje ,de je, fe mu jezha vunder ni nesnana Aela. Prizhakoval je zhuvaja, pa saftonj. Dolga ura je pretekla sa drugo ; lazhen in shejen she bil. Itoshljati je sazhel s verigami, na sid je butal, na pomozh klizal in ljudi bliso febe je flifhal, pa nihzhe ni hotel vrat jezhe odpreti. Zhes dolgo odpre zhuvaj vrata in fe prekrisha, ker je, de je kak ftrah v jezhi. Ko je pa bolj natanjko pogledal, je fposnaí fvojiga jetnika, ki mu je ufhel, mofhnarja in Jernazh je fpofnal ilvojiga zhuvaja. Sdaj je videl, de ga je Repolltev nasaj poflal, Qd koder je prifhel. kodresh!" ga je ogovoril fodni "Poglej, hIapez„ kako ípet v fvoj grad prifkakljal ? Od kod pa?" 4Tukaj fkosi vrata," je odgovoril Jernazb, ,„navelizhal fim fe she potepanja, .dm fe, kakor vidite l v pokoj podal in v ívoj kvartir nasaj vernil, zhe me hozhe obdershati." Nihzhe ni mogel sapopafti, kako je jettiik fpet v fvojo j«ho prifhel in kdo ga je she lesje 'vkova13 pa vuader je Jernazh terdill tker ui hotel povedati, kaj fe Ina je sgodilo, 'de is fvoje volje prifhel ; ker ima mozhe kadar hozhe fLAi uidenjene vrata hoditi, fe eriga vkovati in jih fpet po volji snebiti. Ta po korfhina na videf je fodnik,e omezhila l de fo nm fhtreingoe v ktero je s adel, pregledati saperli fo ga famo sa toliko zhafa, de fe poljubilo, fe verig snebitL Pa Mao nikolj, de bi fe bilo to kAaj sgodito. Grofinja Zezilia je prifhla med tem zhno v Karlove toplize. Pervo„ kar je ftorila~ je bilo, de je toplifhkiga sdravnika poklizala, de bi fe s njim saftran fvojiga sdravja in saltran topliz pofvetovala. Prifhel je, "Bog vaf fprimi! ljubi dohtar! je rekla mal», fte rekle »jene hzheri prijasno in vefelo. "Prehiteli üe naf," je rekla perva. „Mifiile fmo, de fte fhe pri goípod Or~afhkovizhu ; le pozhakite ; sakaj nam , nifte tarn povedali, de fte toplifhki sdra v »ik?” "Oh, Ijubi gofpod dohtar!" je rekla ena bzheri, „shilo fte mi prefekali ; noga me boli ; takaj bom famo fhantati mogla in ne plefati.” Sdravnik jih je debelo gledal, miflil in ntiflil„ pa fe-ni mogel fponmiti, de bi bil te gofpé kdaj kjé vidi!. "Shlahtna gofpa me imajo gotovo sa kakiga drusiga," je rekel, "pred nitim bil lako frezhen, vaf posnati. Tudi gofpod Oriafhkovizh mi je nesnan in o tem zhafa ne grem nikolj od tod." Grol~nj~ ni rnogla nikakor sakaj :ehe dohtar tako nesnan in famo to fi ()feg, je miflila, de dohtar soper navado drnsih sdrav Irikov sa to, kar jim je ftoril, nezhe piazhan biti. Rekla je tedaj fmehljaje : „Saftopim vaf 1jubi dohtar. Prevezh fe satajujete, pa to mi ne ho hranilo, vam rezhi, de fim vafha dolshniz a fhe in, vam sa vefho pomozh hvaleshna.” Po .filila ga je potem, slato tobakero vsetil ktero jo~pa sdravnik farno kot naprejno plazhilo fprav il, in de bi gofpe kot dobre holnize ne rasshalil, 86 ji ni vezh sopergovarjal. Rasjafnil fit je pa to lahko l ker je kot sdravnik minn, die je zela grofinje fatnilia vzhaű samaknjenftva podve r shena. Ta dohtar ni bil eden okornih sdravnikov kteri fe nikakor ne vejo fvojim bolnikam pri jetne ftoriti. Ko je fhel od grofinje druge bol nike obifkat, je povedal pri vfa,Iiim, kaj fe mu je pri grofinji primerilo. Ker je to vezhkrat pripovedoval, fe je kmalo rasglafilo„ in rekel je sdaj, de je grofinja boina, sdaj de fe maknaje. Vfi fo sheleli fe s njo fosnaniti ; vfe je hott() pri nji biti v drushhi l v kteri fe j e pervi pot f fvojima hzherama prikasala. Ona in hzhere fo fe űlno zhudilel de fo tifte ljudi, ktere fo pred nekimi dnevi v gradu gofpoda Ovidile, sadele. Grofa is Zheskigal debeliga gofpoda, hromaftiga gofpoda koj fpoínale. Treba jim ni bilo, po navadi fvoj e kolena vpogovati ; fej ni bilo nobeniga nespaniga tukaj. Kakor zhe bi bila doma fe je sgovorna gofpa sdaj k ternu, sdaj k unimu v drutshbi oberdia, vfaziga s imenam in ftanam imenovüla l veliko od gofpoda Oriafhkovizha govorila, med pogovore jemala, kaj fe je s tem poftreshnim *gofpodam menila, in ni mogla sa popafti l kaj tuje in mIazhno obnafbanje vűh gofpodov in gofpej pomenil ki fo bili pred kratkim tako prijasni in priljudni s njo. Mifiila fi je, de fo tako smend.i in de bo gofpod Oriafhkovizh temu konez naredil, kadar bo fam prifhell bres de bi fe ga kdo nadjai. Pa ni mu heda ~ega vefelja puftiti de bi jo, prekofil Ilkasoja je norzhevaje fe pokvezhenimu gofpo d fe na nogf fpraviti in oherita is njegoviga küta pripeljati. vte te govorjenja fo dale prizhijozhirn prilüshnoft mifliti de fe grofinja mefha, in pomilovali fo jo, lmeli fo jo vfi sa prav Imme tno gofpo, ktero v ívojim govorjenju in djanju nizh nefpametniga fizer ni rasodevala, kakor kar je od voshnje zhes Kerkonofe govorila. Grofinia je tudi is obrasov, pogledov in pomigovanja okrog nje sbranih goftov fposnala, de napak od nje miflijo irt de fe jim sch, de ji je WIesirr is udov v moshgane safhla . Minna je, de ji bo najbolj preprizhala, zhe jim refnizhno pové, kaj jo je na poti zhes gore sadeb . Poflufhali fo jo pasIjive vti, kakor zhloveka, ki s pripovedovanjem kake pravljize drugim kratek zhaf dela, ktere pa nihzhe ne verjame. je zhudno," fo rekli víl s eno hefedo in pogledovali dohtarja, kteri je fkrivaj s ra maini migal in obljubil, bolne gtofinje ne pred is rok puftiti, kakor de ji pot ehes Kerkonofe is glave fpravi. Toplize fo ftorile vfe, kar fta grotinja in dohtar prizhakovati mogla. Ker je grofinja vidila, de s fvojo poveftjo v Karlovih toplizah malo vernih Israelzov najde in de miflijo, de je fhe zio ob fvoj sdravi urn prifhIae ni vezh ,od te rezhi govorila, in dohtar ni drusiga minn, kakor de fo toplize ftorile in grotinjo popolno osdravile. Po konzhani sdravitvi in. potem ko fte kpe gofpodizitne dofti osijati fe dale fe do fgiga naplefale fe je grofinja s hzherama nasaj v Vratislav wernila.. Zhef Kerkonofe fe je na lafh peljalar, de bi prijasnixnu oberftu obljubo fpolnila, fe na poti nasaj pri njem oglafiti. Upala je, de mu bo on vfe rasj a .nil . Pa, nihzhe ni vedel sa pot do tUriafhkoviiheviga gratdA in fhe zlo njegove ime je bilo povfod nesnane> : To je' nasadnje grofinjo . prepriLhalo,, de tuji gofpod, kten, fe 1é sa njo potognil in jo je prenozhil, namhe drug ni kakor Repofhtev fam. Sposnala je, de jol-je Iepo pogoftil , in odpuftila mu je, de jo je v Karlovih topliza, h tako sa nof .vodil, in verjela je is zeliga ferzA , de fo duhovi,defiravnd ni hotla tega nikomur pakasati, savoljo .tega, de bi fe ji nihzhe ne fmejal. Od tiftiga zhafa ni dal Repofhtev nizh veih od febe flžfhati. v'ernil fe je sa vfelej v fvoje podsemeljsfko kralj eftvo in s njim-vű ftra.r hovi in duhovi. ilnii:aR~na3~i~ ~ger i~ *im: