nik d*n TU* ki pia^^i H 441 priznali, ds eo ~ "-t- i >alete|e ne odločen —g ivm prodiranju pro-zalivu. ■ P n Mja. — Dasi tu Nemci izgubili v bitkah t m*verni 'ralm opMov«|ei * - bile .zgube manjše. ul>,,»h fcU-, ranjenih Rim, 23. maja. — Fašistični tisk s pondsom naglaša, da mi-litaristlčni pakt med Italijo in Nemčijo drži britske bojne ladje na Sredozemskem morju, francoske vojake pa v bližini italijanske meje. To je omogočilo pohod Hitlerjevi vojni ma-šini v severni Franciji. To italijansko pomoč Nemčiji so nagi ašal i fašistični voditelji v zv#-zi s proslavami prve obletnice militarističnega pakta med Italijo in Nemčijo. Proslave so imele značaj skorajšnjega vstopa Italije v vojno na strani Nemčije. Kralj Viktor Emanuel je počastil feldmaršala Goeringa, nemškega letalskega ministra. Dal mu je pravico, da ga lahko naziva za bratranca, s podelitvijo najvišjega odlikovanja. To odlikovanje se imenuje Collar Annuziata. List II Resto del Carlino poveličuje zmage nemškega orožja na zapadni fronti. Objavil je tudi napoved, da bo Italija okupirala Malto, angleški otok v Sredozemskem morju. Ameriika filmska industrija izgubila triiiča Washington, D. C., 23. msjs. — Ameriška filmska industrija je izgubila tretjino svojih tržišč zaradi evropske vojne. To dejstvo je bilo razkrito na konferenci reprezentantov trinajstih vodilnih ameriških filmskih družb. Murray Sllverstone, načelnik korporacije United Ar-tiata, Je naznanil, da bo njegova organizacija potrošila $30,-000,000 za produkcijo 22 filmov v prihodnjem letu, največjo vaoto v avojl zgodovini. Filmske družbe bodo koncentrirale avoje aktivnosti doms. Silver s tone Je dejal, da je Hitlerjeva Invazija Danske, Norveške. Holandske in Belgije težak udarec smeriški filmski industriji. Različni vojaški , razredi kategorije so uključene v mobilizaciji. Koliko vojakov Šteje zdaj rumpnska armada, ni znano, toda iz zanesljivih virov poročajo, da je Rumunija povečala svojo oborožena silo na 1,300-000 mož. Delavci, ki gradijo trdnjave ob meji, železničarji in, oni, ki ho uposleni v tovar-_Jnah municije In orožja, so Izvzeti iz vojaške službe. nemških vojakov ne preaega 100.000. V Parizu objavljeno poročilo celo pravi, da ao Nemci izgubili KK i00 mož. To število uklju ubite in ranjene. Zavezniki eo v bilkah z Nemci v sever ni Franciji ragubih 100,000 LJA VOJAŠTVO V OBMEJNE KRAJE s Nadaljnjih 300,000 mož pozvanih k orožju NEMCI ZAPUŠČAJO BUKOVINO Bukarešta, Rumunija, 23. maja. — Častniki in vojaki od-hajo iz Bukarešte v obmejne kraje, ko je Rumunija pozvala nadaljnjih 300,000 mož k o-rožju, da se zavaruje proti možnosti napada. Poziv izraža bojazen pred sovjetsko Rusijo, ki bo morda kmalu poslala svojo oboroženo silo v Besarabijo, svojo bivšo provinco, katero je dobila Rumunija po svetovn vojni. » V Bukarešti je vse mirno, čeprav je bila odrejena mobilizacija' 59 vojaških grup. Poveljniki teh ao bili že instruirani, naj se pripravijo na odhod. Poročilo o mobilizaciji je bilo oddano po radiu, potem pa so ga objavili vsi časopisi. in Napetost v balkanskih državah se je povečala v zadnjih 24 urah. Vsi Jugoslovani vojaške starosti, ki bivajo v Rumuniji, so bili pozvani, naj se takoj vrnejo domov. V Bukovini živeči Nemci se vračajo domov v malih grupah že od 11. maja. Nemški konzul v Bukarešti je Odredil, da se morajo vsi vrniti domov do 31. maja. Poročilo, da je Nemčija oborožila svoje ladje na Donavi, je bilo v Bukarešti zanikano. Belgrad, 23. maja. — Jugoslavija in Grčija ata potegnili bojna letala z vojaških letališč, se glasi tu objavljeno poročilo. To sta storili iz bojazni pred raztegnitvijo vojne. Obe sta u-verjeni, da bi bila letališča tarča napadov iz zraka kot ao bila poljska v zadnjem septembru, ko so Hitlerjeve čete udrle na Poljsko. Nemške čete prihajajo v Narvik Nadad na angleško letalsko bazo Domače vesti fikaŠke Marice Chicago. — Na severni strani mesta je pred dnevi umrl John Bergant, star 59 let in rojen v Cerkljah pri Kranju. Bil je član društva S6 SNPJ in zapušča družino. — Avto je povozil štiriletnega Lotisa Furlana In štiriletno Heleno Aleksič v South Chicagu, ko ata se vozila na triciklu. — Poroke: Frank Kozjek in Ana Banič, Richard Junko in Louiae Ooforth, Leo Kuba in Ema Strnad, Lester Engstrom in May Grebene ter John Kocjan in Sstelle Silku-nas. de o nesreči v Novi Mehiki Gallup, N. M. — Krivdo za nesrečno smrt sedemletnega slovenskega dečka Rudolfa Gantarja, člana mladinakega oddelka SNPJ in aina tajnika društva 120 SNPJ, noai železniška družba Santa Fe, katera ni ogradila tolmuna, ki je pr$va paat za ^(•otroke. Z Gantarjevim dečkom vred je utonil tudi neki desetletni španski deček, drugi so se pa rešili. Članka v bolnišnic* - Blaine, O. — Terezija Zupančič, članica društva 3S3 SNPJ, se je morala podvreči operaciji na slepiču In nahaja se v bolnišnici Ohio Valley v VVheelin-gu, W. Va. Člani Ji žele hitrega okrevanja. ~ Vesti Is PemMylvanlje Strabane, Pa. —Dne 21. maja ponoči je 22-lcfai Joa. Mar-tinčič storil nearočno smrt vozeč se na motornem kolesu. Bil je član društva 183 SNPJ in za-pušča starše, tri brate in dve sestri. — V Broughtonu, Pa., je 18. maja umrl Matija Petrov-čič, star 02 let in doma z Vrhnike, Podlegel J« *»ku na obrazu. Bil je samski, tu je bival 40 let in član SNPJ pri društvu 52 je bil »3 let. — V Philadel-phiji, Pa., je umrl John Petan, star 54 let in rojen v Selu pri Brežicah. Bil Je član društva 284 SNPJ in zapušča družino. — V Finleyvillu je pljučnica vzela Antona Mavaerja, ki Je zapustil pet sinov in sedem hčera. Is Clevelanda Cleveland. — The Cleveland Press je prinesel poročilo in sliko o poroki znane slovenske pevke Jeannette Perdanove. Njen ženin je Vaughan Cahill, direktor federalnega glasbenega projekta in vdovec, ki ima Iz prejšnjega zakona 11 otrok. Na sliki so poleg ženina in neveste in ženinovih otrok tudi ženinova mala vnukinja, nevestina ae-strična Eleanor Cerne in ženinov oče, reverend I. J. Cahill, ki Je poročil aina a Perdanovo. Ženinov ain Je bil tovariš, nevea-tina sestrična pa tovarišica. Slika predstavlja štiri generacije Cahillove družine. — Fred M. Sterniša Je pri delu padel BO čevljev globoko z nekega mostu in se je precej poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico. — Pred dvema tednoma ae Je Hrvat Anton Bowera (hrvaško Imel) z nekom prepiral zaradi Nemčije in Hitlerja. Prišlo Je do pretepa in Bowera Je bil tako poškodovan, da Je 20. maja umrl. Za- pustil hčera. je dva sinova in šest Iiondon, 23. maja. — Nemška transportna letala dovažajo vojake v Narvik, aeverno norveško luko, kjer Je nemška vojaška, Q___ posadka v pasti. Angleške čete Senator Hyrnee m Jo že obkrožile in preti Ji unl- okrcal Ltndbergha čenje. ; VVsshington, D. C., 2«, maja. Predstavnik norveškegs po-slaniks je Informirsl Anglijo., «»krntJ« J ds se norveški krslj Haakon. P^ ^ ^ ™ ei presto onsslednlk Olsf in člsnl »^vno v svojem govoru po rs- norveške vlade še vedno nshs jsjo nekje v severnem delu Norveške. Noben ne namerava zapustiti dežele. Htorkhotm. ftvedsfca. 23 maje. — Iz norveških virov je dospela vesU da ao Nemci povf-«sli letaUke aktivnosti v narvi-škem sektorju. Včeraj ao vrgli veliko število bomb na Harstad, angleško letalsko bezo na severni atrani Narvlka. Bombe soj preti ubile in ranile mnogo civilistov. diu kritiziral Roo*eveltovo zu-nanjo .politiko. l»Jal Je, ds Lindbergh nima nobenega pojma e tej stvsri In da on dvomi v Lindberghov patriotizem Do ksz je v tem, ker Jo sprejel od-likoven je od nemškega diktatorja Hitlerja. Byrnes je zssUvll Lindberghu tudi vprašanje, ali je on govoril v imenu Hitlerja sli Goerlngs. ko Je v svojem govoru nagla«!I. ds Ameriki ne nevarnost zunsnjegs na- OGROMNI VOJAŠKI Deseta redno NAPORI VELIKE BRITANIJE Vsa sredstva mobilizirana za boj proti . Nemčiji ATTLEE POJASNIL SITUACIJO London, 23, maja. — Vlada premierja Churchilla, ki je sinoči dobila diktatorsko oblast, se je odločila za mobilizacijo vseh sredstev za boj proti Nemčiji. Ona se zaveda, da je situacija na francoski fronti reana, poleg tega pa vidi možnost, da bo morala braniti svoje laatne teritorije. Prehod iz uatavne oblike vlade v diktaturo je bil iavršen v parlamentu in zbornici lordov v dveh urah in 50 minutah. V tem čaau ao bili spfejeti zakoni, da vsaka oseba, moški In ženake, in vsa lastnina je na razpolago državi. Churchill bo vladal z dekreti. Prvi bodo izdani danes. Sprejeti izjemni zakoni določajo popolno kontrolo nad vso trgovino in industrijami z oblaatjo diktiran ja produkcije, zatvorltve tovarn in celo uničenje leh^če bo to potrebno. Stoodatotni davki na profite, popolna oblast glede konskrlpcije delavcev Tfi njih uposlltve pri projektih v zvezi z narodno obrambo. Kontrola nad bankami in finančnimi zavodi. Vae osebe na angleških otokih in vae premoŽenje mora biti na razpolago vladi. Major Clement Attlee, Član Churchillovega notranjega voj-neka kabineta in bivši < vodja angleške delavske stranke, je dejaf v parlamentu, da mora Velika Britanija upreči vae avoje aile v vojne napore, da porazi Nemčijo. "Vlada hoče dobiti kontrolo ne samo nad nekaterimi osebami ali razredi, temveč nad vsemi sloji, bogatimi In revnimi, delavci in delodajalci in nad vso lastnino," je rekel Attlee. , Pozneje je Attlee govoril po radiu. V svojem govoru, ki je bil razširjen tudi na Ameriko, Je naglusil, "da sovražnik ne bo mogel voditi dolge vojne. Kapitulirati bo moral pred oboroženo silo zaveznikov." Unija in družba sklenili sporazum Dolga kontroverza zaključena Newton, U., 23. maja. — U-nija United Klectricai, Radio A Machine VVorkera, včlanjena v Kongresu industrijakih organizacij, in M/iytag VVashing Machine Co., sta naznanili dosego sporazuma. Ta Je prišel po kontroverzl, ki se je pričela pred dvema letoma In je izzvala atavko Ur izgrede, v katerih Je bilo več oseb rsnjenlh. Gover-ner Je Ukrst priskočil na pomoč kompanijl In poslsl državne miličnike v mesto. konvencija SSPZ Vpraianje združitve je začasno odloženo Cleveland, O., 22. maja.—Takoj po formalnih opravilih (prečkanju imen zborovalcev itr zapisnikov dveh včerajšnjih sej, ki sta bila sprejeta kot čitana) danes zjutraj se je nadaljevala razprava o združenju, namreč o vprašanju s kom ae naj SSPZ združi, z JSKJ ali s SNPJ sli z obema. Iz obnašanja delegatov ae je takoj videlo, da niao bili aado-voljni z dolgo včerajšnjo debato in a tiatimi tremi ali štirimi predlogi, ki so bili odloieni na današnjo aejo. Vae akupaj Je rea bilo "konfuaija" (kakor bi rekel Frank Vidmar li Chtcaga) In valed tega Je bilo predlagano, da ae zadevni trije ali štirje predlogi vržejo t dnevnega reda In naj se odpre nova razprava. Za ta predlog je glaaovab 41 Iborovalcev, proti je pa bHo lo nekaj glaaov. Začela ae Je nova debata, ki se Je vlekla In vlekla. Med tem je več zborovalcev proteetiralo, da ne dobe besede, deprav ao te večkrat vprašali aanjo. Kritika Je letela na konvenčnega podpredsednika (co). Moje mnenje, kot opazujočega poročevalca, je, da ata bila oba podpredaednika dobra In na meatu* ampak raabur-jenoat Je bil* take velika, da je bilo Člpvaško nemogoče altšatl In razumeti vae delegate, kaj so govorili in hoteli. Ob tej priliki sem prvič atUal očitek, da ae na konvenciji "delajo bloki," dasi ae do danes In do zdaj fte niso de- Po dolgi razpravi Je bilo na predlog F. P. zaključeno, da kon* vencija izvoli odbor, ki naj pripravi združitveno pogodbo ne |K>dlagi pogodb vseh združevalnih odborov 8HPZ, SNPJ Iti JSKJ, katero naj—ko bo gotova —najkasneje v treh mesecih predloži obema prizadetima organizacijama; če obe organiza« ciji, SNPJ In JSKJ, potrdita to l>ogodbo, Jo gl. odbor 8HPZ da članstvu zveze na splošno glasovanje, ki naj odloči, a katero organizacijo ae hoče zveaa združiti, Ako pa združitveno pogodbo Kprejme le ena od prizadetih organizacij, tedaj se SSPZ združi a to organizacijo brez aplošnega KluHovanja, to Je menda na zdrti-Žitvenl konvenciji. V slučaju |ia, da bi obe prizadeti Jednoti zavrgli to pogodbo, tedaj ne bo združitve. (Upanje mnogih pa je, ds bo pogondbs tako sestavljena, da bo od obeh Jed not zavržena!) V ta odbor je bilo izvoljenih pet članov konvencije, ki ao: Krank Pucel, predsednik sedanjega porotnega odseka; Rudolf l.iiich, gl. podpredsednik; Mirko Kuhel, gl. blagajnik; Anton Zaje, gl. pomožni tajnik in Andrej Grum, delegat št. 120 la Detroita, Mich. Torej fttirje glavni odborniki In en sam iz članstva. To Je zelo važen odbor — kajti od tega odbora je zdaj odvia-no, ali HHPZ pride do združitve ali ne. (Opomba poročevalca: Nisem aiguren, če je gornji predlog do plčice tak, kakršen Je bil sprejet. Zapisal ga sem po svo-jem najboljšem razumevanju in niti moj kolega poročevalec Jan-Obe, unija in kompanlja, sta ko n, Rogelj, niti sam zaplanl-izjsvili, ds Je sporazum poste k-r n# moP#Ul v tem hipu kon-vil podlago za sklenitev pogod HUUjrMij prAV(lnosti Utega. lillo be. KompsnIJs Je obljubils. ds Jš smežnjave — "konfu- bo priznsls unijo kot predstsv-| lljH» w ptf|j#j flkiUki Vidmsr — ftfeo delavcev pri kflldltlvnlh t aH Hsblhna Mmtidmen- pogejenjih, fiv I Predlog pa bo večkrat ob- Minimelna mezda Je bila do- javi jen In uradno rsztolmsčen ločens na 46 centov na uro. članstvu, zato naj čitst*IJ po-Kompsnijs je obljubila, da bo trpi.) ponovno upoelila 20 delavcev.! Po izvolitvi U*a važnega od ki ao bili odstavljeni zaradi u-ibora Je tajnik konvencije preči-nijskih aktivnosti. Trlnsjatim tal mru«o brzojavnih In pisme-drugim bo plsčels S&000. Spo-»nih pozdrsvov. V včersjšnjih In razum ne vsebuje provizije gle današnjih pozdravih Je pretež- de zaprte delavnice. ne večina izrazils željo za zdru- SENAT SPREJEL OSNUTEK ZA OJACANJE ARMADE Vojni department dobil čez milijardo dolarjev DODATNE APRpPRI. ACIJE ZA WPA l VVsshington, D. t\ 23. maja. — Senat je včeraj sprejel načrt glede ojačanja armade In dovolil vojnemu departmentu vsoto f 1,823,252,724. Danea bo prišel na dnevni'red načrt glede aproprlacije $1,458,766,728 mornarlčnemi* departmentu. Razprava o osnutku glede o-jačanja armade je trajala dva dni. Zanj Je glasovalo 74 senatorjev in nobeden proti. To pomeni, da je aenat podprl Rooae-veltov obrambni program v celoti. tfačrt je bil po aprejetju v senatu poalan v nižjo iborni-' co, kjer bo tudi odobren. Senator Elmer Thomaa, demokrat la Oklahome, je v svojem govoru poudarjal, "da je cilj nacljake Nemčije osvojitev In dominacija vsega aveta, Ako1 ne bo Amerika v kratkem čaau ojačila avoje obrambe na najvišjo možno atopnjo, ne bo Hitler naletel na veliko opozicijo v Južni in Centralni Ameriki, nakar bodo prišle na vrato Zdru« žeu* države." V senatu sprejeti oenutok določa povečanje armade na mili-. Jon mož v momentu, ko naatane nevarnost zapleta v vojno. Dodaj ima Amerika armado 260,-000 mož. Oanutek vaebuje tudi provizije glede gradnje 2666 bojnih letal v tem letu. Nižja zbornica Je včeraj dovolila vsoto $076,650,000 za fl-nanciranje gradnje rellfnih projektov. Administraelja WPA je prej j>oročala, da Je pri gradnji rellfnih projektov uposlenlh 1,960,000 delavcev. Pred zbornico je še načrt glede dodatne apropriadje $130,-000,000 za financiranje gradnje projektov WPA v podeželskih krajih. Veliko število a-mendmentov glede zvišanja in znižanja apropriaclje je bilo poraženih. Opozicijo proCl dodatnim a-propriacljsm za relifna dela Je vodil kongresnik Daniel J, Reed, republikanec iz New Yorka. Njegov argument je bil, da*Je Rooaeveltova administracija potrošila milijarde dolarjev v zadnjih letih za relifna dela, toda pri vsem tem nima dosti pokazati. wmmsss==s^t^mmmmmmm žitev s Slovensko narodno podporno jed noto. Vse te pozdrave razen enega, ki ae Je čudno glasil — Je konvencija radostno vzele ne znanje. Po kosilu so šli delegstje v VVsde psrk, kjer no ae dali slikati pred umetnoet-nim muzejem. Nocoj ae pa vrši banket v |x>čsst delegatom v konvenčni dvorani. Omenili moram nekaj zakaa-nellh stvsri z včerejšnje seje. V konvenčni odbor za plače ao bili Izvoljeni Jos. Tekstor (41), Ambrldg«, Pe., Nlck Uvko (124), I/si Angeles, Cal., Wllll-am Cendon (20), Clevelend, O. Gl. podpredsednik Rudolf Uaeh Je imel dolg In zelo zanimiv govor v prilog združitvi. — Rsz-prsvs o prsvllih ae Je pričela le na 2. seji in potekala Je hitro, Uko. da Je bilo že precej točk sprejetih, ko Jo js pretrgala združitvena razpreva. Konvencija bo težko končana U teden. Na zborovanju je prev malo sbijanja šal. Zboro-vaki, večinoma od 36 do 46 let stari, delajo resno. Nič čudnega torej ni, ds je prišlo do tako oetre debat* o združitvi. Aston Jankovi* poročevalec. K t PROSVETA THE KNLI<u MjL' * /^StejT tm. h »rUu*«J AirtrtMu r>t« —!unwi" « iiiil>l< mkhi wUI m( k« llflif WfU ftUifM^ PROSVKTA M>T-M k U««Mi AM« MKMSKB OT TB« CKUCftA' tz naselbin Dsluai y u4Up«Ju M p«Wr (M-r Si« 1M»>, »ota« mm m imkn »——l m fm h • tm MŠ Kolebanje v temi... Diktator Hitler je dobro vedel ž« takrat, ko je piiuil biblijo "Meln Kampf" za tvojo nacijsko čredo, kaj hoče; svoj nafrt, kaj hoče, je k**-neje večkrat povedal v odlomkih in zdaj pa zdaj še povedo njegovi vlfrjl trednikl. Najočitnejše In najbrijialnejše je to povedal pred kratkim Hitlerjev zunanji minister Rlb-bentrop nekemu diplomatu iz Južne Amerike: "Evropo bomo počistili še to poletje. Ako angleške av in je med tem ne potope svoje mor-narlce. da bomo potem primorani nami graditi potrebne ladje, ne bomo dolgo zapravljali čaaa. Z angleškim i ladjami *e podamo čez Atlantidi ocean nad onega debelega prašiča na oni atranl ie prihodnjo je*en ,. Goril je Ribbentropovc l*»sede ao prišle v VVashington zadnji teden iz glavnega mesta neke južnoameriške republike, kamor ao malo prej prispele v poročilu omenjenega diplomata h Berlina. Kakor javljajo iz Waahfn|ftona fiflta-Ikemu liatu Daiiy News, iz katerega jih Citira-mo—ao v Washlngtonu delalo gledali, ko ao to čltali. , Najbrie bi ae bili amejall Ribbentropu tako v VVaahingtonu kakor v Južni Ameriki—če ne bi bil Hitler med tem (»kazal, četa je zmožen in kaj ie lahko atorl. Večinoma ae pa danca ne amejejo več grožnjam Hitlerja in njegovih višjih črednlkov ^. . Pravimo: večinoma—kajti večina je zdaj »poznala, v kakšni črni temi je kolebala vaa ta kritična leta, dof im neka manjšina—na eni atra-ni burbohci z Lindberghom in nit drugi naivni poštenjaki i Normanom Thomasom ter uličnimi —še danea api apanje pravičnega ln prijetno sanja o velikem morju na tej in oni atranl Amerike, .o morju, ki nima dna in menda nima brega . . . Silno smešno bi bilo, če| bi bilo danea reanim ljudem do »meha, kako »o kolebači v temi natančno izračunali in dognali vzroke, blatvo in karakter vojne, ki je prihajala; računali ao natanko po vzorcih zadnje vojne: začeli bodo baroni munlclje z Morganom tm čelu v zaroti s Imperlalisli, ki se jim hoče novih trgov . . . Tako je bilo v prvi »vetovni vojni in kako drugače naj bo v drugi? Saj gredo vae vojne po enem in iatem kopitu t—To Je dognal »enator Nye na de»nl, »enator I* Follette na »redi in dognala je gru|ia poštenih, toda naivnih pacifistov na lev«i. . Silno smešno je tudi to, ko dane« kolebačl zdramljenc in splašene večine očitajo v glavnem Angliji, ker je "toliko let popuščala napram Hitlerju"—Utl kolebači z drugimi vred »o pa pred nekaj meneči upravičevali Stalinovo invazijo Finske, češ da »o Finci i*xl kapo Angležev, ki bi radi oropali Hu»ijo za neko "okno" pri I >e ni ogradit . . Koliko krika je bilo, da je vaa Skandinavija k> angleAka kolonija in mnogim »e je dobro zdelo, ko je udri tja Hitler, da "osvobodi" ftkandlnavce! Stalinove! v Ameriki blufajo z druge »trani tepce, da »e Angleži "nočejo boriti" • Hitlerjem, »' katerim imajo "enake načrte." Stalinove! nami ne verjamejo tega, toda razumeti je treba njihovo propagando, katera dane* »luži Hitlerju kakor Stalinu, V evropskih deželah »o »tali-novci danes odprto mi Hitlerjevi strani, ampak v Ameriki to še prikrivajo. lh»k)er ne pride njihov ča», ImkIo ameriški stalinovci le obreko-vali in grdili v»e one, ki ao pr<»ti Hitlerju In njegovemu zavezniku Stalinu, toda napram nacij* »ki Nemčiji bodo pa»ivnl. Ameriško oboroženo pripravljanje za obrambo bodo »talinovci Imenovan "imperialiatlčno saroto zoper Ijudatvn." ampak atalinovcev in njihovih zmeAanlh sopoi-ntkov nihče ne jemlje HROSo—UJtl OAl »o le razkrinkani kot največji blufarjl—|mleg nac<* jev—poi ae bil ifraial nad takšno demokracijo, ki napada aoaede. . . In takrat Je bda prva prilika, zadnja Je pa bila pred dvema i Dalja v tadaji koloni.) O Primorski in Primorcih fiellaire, O. — V nem nam jo še dobro v spominu, kako ao ae jugoalovamtki narodi in Čaaopi-»I »ploh zgražali, ko je ob koncu prve svetovne vojne UaUja zasedla Primorsko z malo In tri jO vred. Ampak ljudje ae prehitro privadijo likanam in zanlfev nju, bodisi tega ali on#ga dik tatorja. Končno vae akupaj preide v nekakšno pasivnost. Ko aem lani pi»al o Primorcih in "primorskem jeziku7', sem imel v mislih ljudi, ki žive v o-kolfci Kasta va. par ur hoda oa vsako stran Kšstavskega grada. To so'bližji rojaki podpiaanega, o katerih nisem veliko slišal v javnosti in posebno ne v J>ro-sveti. Da ne bomo Ali v pozab-noflt vsaj tisti, Id še lahko jav no govorimo primorski oziroma svoj materinski jeziki aem 14-julija lanskega letp zapisal v Proaveti tudi tole: "Ce bi vedel, da je na dnevnik Prosveto naročenih. Ie 26 mojih rojakov, potem bi pa napisal dvekolonski dopis v primorskem jeziku." I/, tega je lahko vsak čitatelj razvidel, katere rojake Primorce sem imel v mislih In zakaj sem omenil le 25 naročnikov, Tisti dopis in potem še (Iva druga sta bila v vzpodbudo omenjenim rojakom, da bi Čltali1 Prosveto, kar bi koristilo* njim iu li»tu. Torej ne vidim najmanjšega vzroka te kakšno razburjanje s strani drugih pri-mor»kih rojakov, ker nisem imel v mislih bolj oddaljenih krajev Primorja, posebno pa ne Kobarida in Soče. In od mojih ožjih rojakov nisem čital še nobene kritike. Moja obljuba torej še drži, ker mi še ni srce v hlače padlo in tudi Ae nisem zlezel pod klop.- Kakor hitro dobim polno kvoto 26 Kastavča-nov, ki se naroče na Prosveto, se to zgodi. Do sedaj jih še nekoliko manjka. — Zastopnik Jankovich šteje le za enega, če je Kastavec. Povem vam, da je razlika med primorskim in slovenskim abecednikom. Moj abecednik ae je začenjal takole: a, b, c, č, č . . . Dvomim, da je črka č v »lovenskem abecedniku, ker ae je slovenski tisk ne poslužuje. Ml Kasta vel največ rabimo to črko na koncu priimka, kakor Pavlinič, Cikovič, Jurčič, JuAič, Jelušlč itd. Vi Slovenci rabite Č, mi Primorci pa č. In ker Va-lentičič pravi, da noče biti primorski "ČIČH, jaz pa pravim, da nočem biti alovensk! "nič". Čeprav nisem orjak, sem vendar nekaj. Kar se tiče mojega pri mor skega narečja ali jezika, sem se ga naučil od matere. Tudi moj oče In stari oče ata mi rekla, naj »e ne sramujem materinega jezika, ko bom hodil po sve tu. Torej so že takrat vedeli, da bom Šel s trebuhom za kruhom. To delam že od leta In bo že kmalu pol stoletja od takrat. Torej aem že zrel za Rigelovvovo ali Townaendovo penzijo; zdaj bi mi prav prišla prva ali druga. ^ Tukaj vam bolj natanko orišem mejo mojega kraja v stari domovini. Od rojstne hiie do meje bivAe Istre proti vzhodu je uro hoda; do hrvaške meje, to Je do Sušaka. ki je tik čez reko Rečlno, je dve uri hoda, u-padno do meje 9U>venije pa naj manj štiri ure. Ko sem živel še doma, sem od rojstne hiAe na lastne oči videl vaak parnik že na tako tvanih Velikih vratih, ko je prihajal v Reko. Zvečer ali ponoči »em videl tudi uvetil-nlk blizu Krfa. Tako j« a to zadevo. Ko .nem prečltal par kritičnih d<>pi«ov, »em »i rekel: HLoj*e, I»Jze. sam vrag te je zmotil, ko »i za piael, da hočeš piniti v primorskem jeziku, katerega nikjer nI. aamo nareke je." Ampak narečje vendar livira Iz Jezika, pa naj bo Ae kateremkoli. Naj ni-kdo ne miall, da ae nahaja v vsej bivši latriji tak Junak ali genij, da bi v enem dopisu plaal v vseh primorskih narečjih. (skega aploh še ni mati rodila, lfct ravno narečja ao bila vzrok, da «o se ljudje mrseli ali sovražili « bivši Avatriji. Cc ni ta govoril baš tako kot drugi, je bil že zasmehovan. To se je godilo p<> Primorskem, Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, na Hrva škem — sploh povsod. Vendar pa je narečje imelo to prednost — in jo še ima — da so ae Ijud je po njih spoznali, odkod je kdo doma. Vsaj tako je bilo tam pred 36 leti. \AmiH Pavlinič, 258. Politika v vzhodnem Ohiu Skadynide, O. — Naj izrabim nekaj miali o položaju delavskega razreda in politični situaciji. Pred leti smo »e delavci borili na ekonomskem* polju ko levi, na političnem pa kakor osli. Stroji so izpodrinili nas precej delavcev od dela in gospodarska kriza nas sili v politiko, da bi prišli do boljše službe ali eksistence. Ampak vse preveč verjamemo političnim šarlatanom, ki se pojavijo v 'delavskih vrata h in obetajo vse mogoče In nemogoče, končno pa smo na slabšem kot smo bilj. • Ne morem pozabiti, kako'%> nam republikanski kandidati govorili ne samo v dvoranah, marveč tudi pred rovi proti "new dealu" in za "burn Ohio coal," med premogarje pa no razdali cel voz letakov. In tako so uspeli in porazili demokrate. Republikanci so rekli, da Ohio požge več premoga kakor ga producira, toda m* rudarji čakamo že mesece na zvišanje produkcije, to je na izpolnitev te obljube republikancev. Naš zastopnik v kongresu je pred dvema letoma grmel proti importiranju blaga iz Evrope, Južne Amerike, japonske sviie, ruskega premoga, igrač iz €c-hoslovakije itd. Rekel je, da bi morali vse to bojkotirati. Meni še danes ni jasno, če bi bilo to pravilno ali ne. ^ Demokratje »o trdili, da so republikanski kapitalisti odnes-' li svoj kapital v tujezemstvo, kjer so zgradili tovarne, da cenejše producirajo blago, katerega uvažajo v Ameriko brez carine. Vse to je mogoče in Ae marsikaj drugega v kapitalističnem sistemu, v katerem velike ribe požirajo male. Na isti način veliki kapitalisti požirajo mule kapitaliste, rezultat pa je kljub temu konkurenčni nered na trgu. Gomori se, da vsled tega nastajajo tudi vojne in tisti, ki ima močnejšo armado, potem zagospodari in iioblra carino. In tako vidimo, da se človeAki rod vrača v divjaštvo in barbarizem, namesto da bi Ael v kulturno civilizacijo. Pri nas v okraju Belmontu smo 14. maja imeli živahne primarne volitve. Skozi mesec dni pred volitvami je grmelo kakor v kam 1 valu. Razni mešetarji so delali za svoje kandidate noč in dan, in to jm cesti, v javnih lokalih, dvoranah, na zabavah, sploh povsod. Za vsako meeto je bilo v okraju najmanj i>ol tu cata kandidatov, toda za glavne volitve v jeseni je ostal na vaa ki listi le eden. Imel sem priliko posetiti italijanski demokratski "Izlet" ali piknik, kjer sem poslušal rasne kandidate. Bilo je tudi nekaj intel ljudi, a ti so bili poraženi; bolj uspešni so tisti, ki drže z diktatorjem in ae hvalijo, da imajo na svoji štrani par listov, ki pišejo zanje. Pregovor pravi:! kar se pameten sramuje, tega se bedak usmiljuje. In na ta način tudi zmagajo pri volitvah. Beseda politika je v besednjaku lepo raztolmočena, toda nčkate-ri so jo upregli v trgovino. Srn* mota za 20. stoletje. Pri nas se v zvezi s politiko dogajajo interesantne stvari. Pred mesecem je upirl okrajni šerif. Meščanski listi so poiem porezali, da bo njegovo ime kljub temu ostalo na glasovnici za primarne volitve. In res jsr dobil 1137 glasov — volitev se^ je udeležilo okrog 25,000 volil* cev. Podoben slučaj se 'je dogodil tudi v Galioriu, O., kjer jef ueki kandidat, ki je umrl tri tedne pred volitvami, prejel 1733 glasov. Iz t^ga je razvidno, da se gltipa maša ne briga, kakšnega javnega funkcionarja hoče imeti, živega ali mrtvega. Drugače je v okraju Belmontu po« teklo brez krvi. Bivši demon kratski governer Martin L. De-vey, ki je Glrdlerju pred nekaj leti pomagar razbiti stavko jeklarskih delavcev, je prodrl pri primarnih volitvah. 8edaj imamo Lewisovega governerja. Štrajkov ni dosti, da bi jih ras« bijal, delavcev pa je vedno ve^ brez dela in zaslužka. Rudniki in tovarne propadajo in končno tudi pivovarne. Tako je Šla po got?e pivovarna Belmont Brewing Co. v Martina Ferryju. Nekdaj je to mesto prospevalo in bilo vzor vsej okolici. Mislim, da je bilo prvo mesto, ki je dobilo Socialističnega župana v Ameriki. T6 je bilo seveda £red več desetletji, Mesto ima svojo elektrarno, do-čim jih ostala mesta nimajo. Mi delavci smb se pred nekaj leti tako organizirali, da zda) ne slišiš nič drugega kakor o rudarskih katastrofah in nesrečah pri delu. Tudi vse bolj pogosto slišimo, kaj bo z nami, ko dočakamo staropt. Ce nam ne povišajo staroštne pokojnine, bomo odkorakali v Washington, pravijo nekateri. To vam je delavska borba in program, ft« stotine in tisoče nas je, ki smo Še daleč od te starosti, katere večina tudi ne bo dočakala. To je res vitalno vprašanje in je treba delovati, da se IzboljSa to, kar že imamo. Townsendov in Bigelowov načrt pa je le velik politični trik, da se izgubi to, kar že imamo. George Vucelič, 258. Se strinja a Kristanom Johnstown, Pa. — Ko sem lansko leto čital \ Prosveti "navodila", kako pisati dopyie, nato pa kritiko o dopisnikih v u-redniškem članku Prefetarca, sem kot "kibicar">položij pero na polico in si misiji: Dobro, naj pišejo tisti, ki imajo patent za to, mi drugi bomo pa čitali, kar je itak lažje kot. jHsaU. V Proaveti z dne 16. maja sem čital članek "Ta nesrečna resolucija "Etbin^ Kristana. To me je dovedlo, da sem vzel s police pero, da čestitam staremu borcu za resničen socializem Etbinu Kristanu. Njegov članek je od prvega do zadnjega stavka resničen in stvaren in z njim bi se moral strinjati vsakdo, ki ae prišteva k naprednim. V prvi Vrsti bi moral to biti izraz vseh članov socialistične stranke. 2al pa temti ni tako in to je eden Izmed več vzrokov, da je šla ta atranka zadnja leta navidol v flanstvu. Pravilno bi bilo, da bi tak članek kot je Kriatanov isdala v obliki reso-kieije eksekuUva JSZ. Vzrok, da tega ni storila, bo menda v tem, ker se večina strinja r strankinim stališčem. Posledice te otročje sebičnosti ae bodo grdo maščevale nad socialističnim pokretom v Ameriki. Ponavljam: čestitam staremu, borzu E. K. za njegov članek. Jofca JiutgerMc, 82. PRI«* Morrav. aočeM Je CIO. ki Je nedavno Ji bila poverjena pretakava odbor« Jeklarske wi-tnim odsekom, katerem« tendenc v iadeitrtjeh. Glas 8 jarme West ftfiddleaez, Pa. - Ko sem se 7. maja preselil iz 6ha-rona na malo kmetijo, je bila moja največja skrb, kako bom pričel z delom, kaj se tu vseje,! kaj tam posadi, kako bom okor matal konje, ker je toliko inštrumentov na. ameriškem ko-, matu. Res smo v starem kraju imeli konje in komate, katere sh vrgel na rt je ko hič, jih zapregek v voz, nataknil vajeti na ročico, gajžljo v roke in je šlo. Tukaj ni tako. Si brez gajžlje, toda če bolj vlečeš konje z vajeti nazaj, bolj peljejo in hitre-: je tfre. Doma siho rekli "bista-hor", "dju", "hi", tukaj pa "get-up", "ha", "dži". Rea čudna a-meriška navada. i Skrbelo pie je tudi, kdo bo krave molzel. Doma so to delo opravljale ženske, a moja se je tega odpovedala še predno aem kupi| kmetijo. Sreča v nesreči je v tem, da se sin Frankie malo razume na kmetijstvo in tudi' molžHJo. Pa je rekel, naj vse kar njemu prepustimo, le da mu tu |w tam vsaj malo pomagamo. Vesel sem bil tega. Ogledoval sem ga, ko je krave molzel. Ko je prvo pomolzel, je bilo okej, ko pa se je spravil k črni. je začela brcati, a jo je kmalu dobil pod kontrolo: nataknil ji je o-broč na noge in je stala ko cvek. Ko je začel vleči, je pričelo teči belo mleko, jaz pa sem se začudil in pravim: "No, kaj bo belo mleko od črne krave?" "Oh, dži, kaj še ne veš, da ima vsaka, krava belo mleko, pa naj bo barve take ali take t" sem dobil odgovor. Moje glavno delo je, da krmim kokoši, pobiram jajca ih jih nosim v klet. Skrbi me le, kdo bo odjemalec teh jajc. 2ena ima! v oskrbi sobe in kuhinjo. Vse smo si tako razdelili, da imamo vsi dovblj dela; koliko pa bo je-la od tega dela, je še vprašanje. Stroški so sedaj dnevno, čemur se je težko privaditi, ker z milo kmetijo so tudi majhni dohodki. Toda imamo upanje, če bo fabrika zopet pričela z delom, bomo Šli pa spet tja, ker imamo samo štiri milje do mesta. Dne 13. maja so se Joe Garm, žena, sin Tony in njih z?t Banj ak podali na dolgo pot v Rock-vvood, Pa. Joe je tam pustil ženo pri zetu Drmišu, ostali pa so se podali naprej v VVashington, D. C., kamor so dospeli 14. m^ ja. Tam so prenočili, drugi dan pa so dobili dovoljenje od far-rellskega kongresnika, da so, lahko obiskali kongresno zbornico. Joe je imel srečo, da je od daleč videl našega predsednika Roosevelta. Ogledal si je' Belo hišo, tamkajšnji muzej in tudi je videl, kako izdeluje^ denar. Na 18. maja ao ae srečno prifurali domov in zdaj Joe pripoveduje, kaj je videl. !U-pam, da bo vsaj nekoliko opisal njihovo potovanje in zanimivosti. Veselica društva Keystoner 765 SNPJ dne 18. m«vja je bila Ae precej dobro obiskana. Toda največ je bila mladina od dru^ god. Nam ni zamere, ker smo prizadeti vsled brezdelja. Le per nas starih mandeljcov z Zida nškom vred smo se kratkočasili z Ječmen o vcem. Dne 19. maja smo v svoji sredi sa|>et imeli Clevelandčane, ki so prišli na oblak k svojim pri-jateljem in tnancem. Mr. in m rs. t>tirn sta obiskala Franka Stambola, mr. ni m rs. Mrzllkar ter mr. In mrs. Plut so pa obiskali Garmove, vai akupaj pa so obiskali naš Slovenski dom. kjer «mo ai segli v roke in ee spoznali. Joe Dum Je tajnik društva Vboj SS SNPJ, Frank Plut pe Je dober pevec pri aamoetoj-ai Zarji vaaj bil je. Hvala vnem aa obiak In prijaanoet Anten Valentin***, 262. i net Hormoni - pogonska dM našega živijenga I Hormoni so tako rekoč DOKori-u . življenja. Znano je, da nega razvoja v telesu. Tako n ' ^ hormona prolaktina. ki izloča mleko T nobeno bitje. Pri doraslih sesalcih deh kakor živalih, ni brez n'i žleža-hlpoflza prenehala delovati T £ topri materah r* le mleko, temveč ti?? opevani materinski čut do nežnega detu Spolne žleze izločajo posebne seksualJ u mpne Naš rojak, dr. fcž. Ru^l ^ Nobelovo nagrado baš zaradi raziL ra«: žensk, i„l ški spOini Hormoni. Brez njih bi „e hii, ffišfc2**1 ^ odvzamemo r c.jo njegtfvfe spolne hormone, dobiva ,2 instinkte/glas in celo obliko telesa Ce Z irnemo takšnemu kastrirancu »pet'moikih mOh, postane to, kar je Ml. Nasprotno postane ženska brez svojega n nega hormona, možača. Glas po*Uja d J lejši, brada in dlake pod nosom silijo na da Cist moški hormon, androsteron, je \m t stelizirana snov. Prof. Ružički se je |M)Kr, lo, prirediti to substanco na kemičen t* Leta 1085 sta kemik* David in Lanquier » rala iz spolnih žjez moškega še en hornj tosteron. Tudi ta hormon se je potfečilo i Ružički prirediti na umeten način v lal»n riju. j v Z vbrizgavanjem spolnih hormonov so segli pri nekaterih poskusnih ^.lih jetno plodnost Na ta način to v dfočhosti mogoče preprečiti prezjfudnjTS oslabelost pri razplodnih živalih, podalji mladost in spolno sposobnost na drugačen i čin kakor v Vorortovem principu, tudi pri I deh. Po združitvi nastaja v jajčecu iz obeh I monov novo bitje. Spolnost novega bitji reja hormon, ki je močnejši. Ce je ta zdn niška hipoteza resnična, tedaj bo mogofc Vbrizgavanjem hormona med nosečnostjo t vkti na /spol otroka. Švicarska zdravnika Ludvvig in Ries Sta napravila v tem smiMu kaj poizkusov. V kokošja jajai sta četrti. po valjenju vbrizgala nekaj ženskega honi na in res so se izlegle same piške. Kasneje ^poizkusili na isti način z vbrizgavanjem t skega hormona in so dobili mnogo vet {tett nov kakor običajno. Komunisti povsod enaki Ameriški novinarji, ki so ostali v Oslu, | ročajo o zanimivem dejstvu. V norveiki p stolnici so bili po nemški okupaciji usUvlji skoraj vsi listi. Neovirano pa izhaja koma stično glasilo "Arbeider", ki sleherni dan J živa norveške delavce, naj se ne upirajo m škim okupatorjem, nego naj nadaljujejo 11 lom v tovarnah in ostalih obratih. List pn "da predstavlja vsak odpor proti nemili okupacijskim četam provokacijo". Glasilo i veikih komunistov izhaja brez cenzure in i daje navodila za pisanje sovjetsko poslani« Tako se na Norveškem ponavlja isti »M kakor so ga doživeli Cehi v protektoratu. \ igrajo češki komunisti zelo značilno v!o*o.' di v Pragi nemoteno izhaja komunistični gan "Rude pravo", ki neprestano poziva tt naj ne naaedajo dr. Benešu in njegovi ah in da naj žive v mirnem sožitju z nemin okupacijskimi oblastmi. Pred Monakovom so bili ravno češki komunistični poslanci ti ki ao pozivali narod k uporu in očitali P« dentu dr. Benešu, da je izdal češko-slod republiko, ker je pristal na izvedbo momW skega sklepa. Takrat so predlagali vM čeških komunistov celo, naj se proglan 0 za 12. sovjetsko republiko in zaprosi MVJ}!jJ unijo te vojaško pomoč. Dane^ pa je nji" voditelj Gotnrald dnevni obiskovalec direM Gestapa v Pragi. i Pred dvajsetimi leti (Iz Proavete, 24. maja 1920) Domače vesti. Slovenski farmarji v Mod ni se organizirajo v Nestrankarski l»K< Delavske vesti. Rudarji na Hju [rM premoga zagrozili a stavko. *v J ' Ameriške vesti. Strmoglavi jen i * predsednik Carranza Je bil zavratne najin umorjen v hribih Hidalga Njegovo ao pripeljali v glavno mesto. Z«^""* vlada odklanja odgovornoat za umor v* ski glavar Vlila je začel proti revolucij* Iz inozemstva. Delavske unije v Fr»*tf odpoklical^ generalni Atrajk. Sovjetska Rumja. Sovjeti Ae vedaeli Poljake iz aeverne Ukrajine. (Dalja is prva kaUna.) • i letoma, ko Je šlo te Sudete T»kr»t js zadnja karta izgubljena. ^ Ampak dane« ne pomaga več ^ nje, nobeno zgražanje-d«ne< .e rrem na jutri, ne na včeraj, temveč kaj» Hitler ve. kaj hoče. on ve, da je "debela .vinja," katere pnb-W» . . . Ali je Amerika pripravljen« kolina?--- frUrornuha Narohna jjnftporna Irbntrti Jovice t'hk.io, nUa«U f. A. VM«r. ti Ulatk .., U«f»»*« UrMHalMk. V »triih, Bl. Magalnll nuitn UMliM. M|»r«»IUlJ ■< , ,TM Nml A*«.. J*km«*«a, h. ■U S«. Iti k M.. MUvcikMb ........... .m iii. stmfcmi*. r». .UIT W. MIh a«., t W»OM* .........«U B. lllal II, CUv«UM. OM» . HIT S. UarMkl« A»..fhkM*. litin** "St t E»«5&* ckitM«. uu«.i. III B. PrMiMct A**.. (1«r**4*M a III*. Mi ......INT t. TtnmHtt A*®.. (MM0, 11». ,......UM A l4«kii4 A*«., ft«rwy«. 1U. Ameriška letala HUMOR Muh« Mala Nad U-a svoji mami: "Mama, pokati ml, kje ae odpl-ra tvoja glava?" Mati: "Za Imtjo voljo, otrok moj, kaj ti ne prid« na mlael? Ha j k lave vendar ni mogoče odpreti." Nadica: "Kako ti bo pa potlej očka i »bil tvoje muhe is glave, kakor je obljubil T" » Moderna hči •MJče, denar potrebujem." "Zakaj, Č0 sm«m vprašati?" "Za pohištvo," "Cemu pa pohištvo?" "Ker n« bom poročila." i "In jat niti vedel nisem, da ti »antena I" "Ti očka, ai rta nepoboljšljiv. Nikoli ne liereš časopisov," • /akoaakl dogovor Gospa M jelke pravi avojemu motu t 'Tomiail, kako bi lanske tr-pele. če ne bi bilo šivali, Za primer v u m i samo mene. Čevlje Imam it krokodilje *OŠe* co Is kačje, ovratnik od bisoaa, Ogrinjalo is srebrnih lisic. muf is kunčjega krma Svilo sa obleke pa delajo sviloprejke." "bs, ds, le pomisli, koliko likali Je treba, da ae obleče ena aama gos!" « Amerika drvi v vojno, pravijo v Mo$kvi Moskva, 23. maj« — Pravda, glasilo komunistične stranke, pito, "d« Amerik« sd«J hitreje drvi v vojno nego Je v nvMovno vojno." Članek J« Imel naslovi "NesavoJevana saveinica Vdi-»k« Britanije ia Francije." Thicago. 23. maja. — Tukajšnji biro federalnega detektiv-skeg« urada Je dobil več pritožb od posameznikov, d« so na Al I v poštnih skrinjicah letake * n«-eljsko propagando. I*t«ki ao nosili avaatlko In napla "lleil Hitler r T« leUka.sojMtfiJI n«-lepili tudi na avtomobil« v vssh detlb mesta. ' TT". Ag Hirajte m prtavti*! Poslovenil FRAN ALBRECHT KNUT UAMSUN k« civilizacije in naj jo sme spremiti domov. Da ji pri Bogu ne iskrivi niti lasu na glavi, kakor stoji to zapisano, marveč jo bo pospremil samo do hišnih vrat, da se prepriča, da je gotovo prišla domov; drugače da ne bo imel miru vso noč. Neprestano je bil govoril, je iz muhe napravil slona, se predstavil za Waldemarja Atterdaga in se izdal za fotografa. Navsezadnje se je morala pričeti smejati temu veselemu dečku, ki se ni dal oplašiti po njenem hladnem* vedenju in končalo se je tako, da je-šel ž njo. v "No, in kaj je bilo iz tega?" sem vprašal in pridržal dih. "Kaj je bilo iz tega? Oh ... to ne! Ona je nedotakljiva." „ Oba sva trenutek molčala. "Ne, vrag ga jaši, to je bil torej tisti vitez! Tak je U!" je rekel nato zamišljeno. "Ce pa se druži s tem človekom, bi vendar ne hotel jamčiti zanjo." Jaz sem še zmirom molčal. Seveda jo bo "vitez" zmagal! Radi mene! Kaj mene briga to? Kaj meni ona z vsemi svojiigi čari mar? In skušal sem se potolažiti, udaja^bč se najslabšem mišjim o nji, in sem naravnost užival, če sem jo kar se da vlekel v blato. Jezilo me je samQ, da sem bil snel klobuk pred tem parom — če sem zares storil to. Cemu snemati klobuk prof takimi ljudmi Nič več mi ni bilo do nje, čisto nič; še malo ni bila več lepa, vrgla se je stran, fej vraga, kako je bila odevela! Ze mogoče, da je gledala samo name; temu se nisem čudil; nemara jo je obšlo kosanje. Zato pa bi mi še ne bilo treba padati na kolena in pozdravljati kakor norcu, zlasti še, ko je poslednji čas tako pomenljivo o vela. "Vitez" naj si jo kar obdrži! Dobro nju tekni! Lahko da še napoči čas, ko se mi bo zazdelo, da grem ponosno mimo nje, ne da bi se ozrl v stran, kjer bi šla ona. Mogoče da si bom to dovolil, celo če bo ona nepremično strmela vame in bo vrhtega še oblečena v krvavo rdečo krilo. To bi se kaj lahko pripetilo. Ha, ha! To bi bil triumf! Ce sem se prav poznal, sem bil zmožen dovršiti svojo dramo še tekom noči in preden bo minilo osem dni, prisilim gospodično pred sabo na kolena. Z vsemi njenimi čari vred, ha, ha, z vsemi njenimi čari . . . "Adijo," sem rekel kratko.--- Ampak "frajlica" me je zadržal in vprašal: "S čim pa se bavite zdaj?" "S čim se bavim? Razume se: pišem. & čim drugim pa naj bi se pečal? Od tega vendar živim. Pravkar Imam veliko dramo v delu: "Znamenje križa", snov iz srednjega veka." "Vrag vas vzemi!" je rekel "frajlica" odkrita "Da, če iz tega kaj napravite, potem 1 . "Tega me ni strah t" sem odvrnil. "Nekako v osmih dneh, mislim, boste slišali o meni marsikaj." S temi besedami sem šel. Ko sem prišel domov, sem se takoj obrnil do svoje gospodinje s prošnjo za svetiljko. Bilo mi je veliko na tem, da bi dobil luč; to noč nisem hotel leči spat; moja drama mi je divjala po glavi in trdno sem se nadejal, da bom do jutra za dobršen kos napredoval. Zelo ponižno sem predložil gospodinji svojo prošnjo, ko sem opazil, da se je zelo nezadovoljno namrdnila, ko sem prišel v sobo. Rekel sem, da imam neko izredno delo malone končano; samo par prizorov še manjka in namignil <*em ji, da se delo lahko uprizori na gledališkem odru, še preden bi se tega prav zavedel. Ako bi mi zdaj hotela Izkazati to veliko uslugo, potem ... (Dalje prihodnjič) • "Povejte mi ... Torej ste še vedno pri Chri-stieju?" "Christieju?" "Zdi se mi. da ste mi nekoč rekli, da ste knjigovodja pri veletržcu Christieju?" "O da; ne, to nisem več. Saj ni bilo mogoče ^delati s tistim Človekom; prav kmalu se je razdrlo samo po sebi." "Zakaj pa?" "Ah, napisal sem neko reč napak in tako..." "Kaj ponarejenega?" Ponarejenega! Tam je sta! "frajlica" in me kar naravnost vpraševal, Če nisem ponarejal! Vprašal me je naravnost hlastno in poln zanimanja. Pogledal sem ga globoko užaljen in nisem odgovoril. "Da, da, moj bog, saj to se utegne zgoditi tudi najboljšemu!" je dejal, da bi me potolažil. Mislil je še vedno, da sem kaj ponaredil. "Kaj: da, da, moj bog, to se utegne zgoditi tudi najboljšemu?" sem vprašal. "Ponarejati? Cujte vi, dragi moj, kaj res mislite, da sem za-krivH takšno podlost? Jaz?" "Ampak, prijatelj, mislil sem, da ste rekli . "Ne," rekel sem, da sem nekoč nekaj napak zapisal, letnico, malenkost, če Že hočete vedeti na vsak način, pismeni pogrešek—to je bil vej moj zločin. Ne, hvala bogu, človek vendar še-ve, kaj je pravica, kaj krivica! Kam pa bi tudi prišel, če bi omadeževal svojo čast? Samo na zavest svoje časti se lahko še opiram. Ampak nadejam se tudi, ds je močna dovolj; doslej vsaj me je obvarovala še zmerom." Vrgel sem glavo v tilnik, se okrenil od "fraj-lice" in pogledal doli po ulici. Pogled mi je pa! na rdeče krilo, ki nama je prihajalo naproti, ženska postava zraven moškega. Če ne bi imel pravkar tega razgovora s "frajlico," če me ne bi užalil njegov grobi sum in če bi ravno v tem trenutku ne vrgel glave v tilnik in se užaljeno Okrenil. bi to rdeče krilašlo najbrte neopaženo mimo mene. In kaj me je tudi brigalo, če natanko premislim? Kaj se je to tikalo mene, pa najsi bi bilo makar krilo dvorne gospodične Naglove? "Frajlica" je stal in besedičil in skušal popraviti svojo zmoto; jaz pa ga niti poslušal nisem, marveč sem neprestano strmel v to rdeče krilo, ki se je čimdalje bolj bližalo. Nenadoma se mi je zganilo v prsih, tih, polzeč zbodljaj; y mislih sem zašepetal, zašepetal, ne da bi ganil z ustnicami: "Ylajali!" Zdajci se je tudi "frajlica" okrenil in odkril onadva, žensko in moškega, ju pozdravil in gledal za njima. JaZ nisem pozdravil,—aH pa sem nemara pozdravil, nezavedno. Rdeče krilo je šlo čez Karla Ivana cesto in Izginilo. "Kdo je bil ta. ki je šel ft njo?" je vprašal "frajlica." "Vitez, ga niste videli? 'Vitez' mu pravijo. Poznate žensko?" "Da. po videzu. VI ne?" "Nt," sem odgovoril. "Zdelo se mi je, da ste tako globoko pozdravili." "Jaz?" "Ha, ha! Nemara ne?" je rekel "frajlica." "Čudno! In ona je ves čas gledala samo vas.*! "Odkod jo poznate?" sem vprašal. Ni je prav za prav poznal. To se je zgodilo nekega večera jeseni. Bilo je pozno; bilo jih je troje veselih fantov, ki ao pravkar prišli z obale in srečali na cesti dekle, Id je ilo samo; tedaj so jo, nagovorili. Sprva je odgovorila odklonilno, ali eden izmed veselih fantov, človek, ki se ne boji ne vode ne ognja, jo je kar narav-nost zaprosil, naj mu dovoli, da bo deležen ulit- Slika kaže grupo holandekih vojakov v bližini nemške meje. KNJIGE v angleščini., E^S?1 po izvanredni cen Garden Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vključno 250 FOTOGRAFU NAPISALI NAJBOLJŠI Alf BRIŠKI VKTNAlt MK1 VK.ŠČAK1 IN IZDAL W E. L. D. SEYMOUB, B. S. A. Ena aama knjiga, ki vam bimII vsebino cela vr- ^^ al« vrtnarskih knjig. Ta knjiga ja bolj popolna. A bolj nataafns, bolj razumljiva In balj uporablji ' '"u SJd va, kot katerakoli druga vrtnarska T * ČudUl aa bo«te Id veaell boote, ko boste videli, kako natautno tu I THE GARDEN ENCVCLOPEDIA pouči o vsaki najmanjii podrobnosti ▼ obdelovanju vrt«. Knjiga je bila »krbuo »estsvijeua. tako «1» ni iapuftCeno prav nič, kar je aaulmlvo in potrebno zh vrt. Kar J^ v knjigi, Je bilo vse skrbno prelskuieno, tako da Je vite itopolno, ja ano, prlproato, pa natančno To je aova vrtnarska prirotna knjiga -j popolna, praktlfina, priljudna ta labko rsaumljlva. PreUkasKt jo kar aajbolj natančno sami. Prepričali se boste, da ooljfe vrtnar ske knjige ni kot je THE GARDEN ENCVCLOPEDIA. --- NAROČIT« PRI ■ KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CJ 216 We«t 18th Street, New Vork, H' BARČA Zapovrstjo ao jih klicali. Sosedov Tone jc šel prvi, pred tednom je Ael Urbanov, včeraj Lukov Matija, danes je dobil po-zivnico še Hsrčin mož Martin. Tako bo odšel zadnji odraali mo ški iz vasi, ki šteje komaj pet hid, stisnjenih ob pobočje polož-nega hrib«. Ne, eden bo oetal: sosedov hlapec, ki ga bog vedi zakaj, kličejo Jera. Pred leti se je stepel doli ns vasi, pa ga je Matijažev med tepržem z nožem dregnil v stegno in mu prereza I kito. Od takrat šepa in krulja vih moških ne potrebujejo pri vojakih. Barča je jokala, kakor so jo-kale vse ženske, ki so jim pobra li mote Toda nič ae ni dalo spremeniti. | Cesar kliče, domovina kliče, ne m<>re>A ae iimusniti Martin je tolažH Barčo, pa mu je aamemu bilo toano. "V nekaj tednih bom nazaj, boš videla. Tačas pa pesi na dom. Liška bo drugi teden vrg la. Sem že govoril s Jero, da ti bo tsštrat v |»omoč. No. no . . . kar pomiri ae V nekaj tednih pridem . .. Telička nikar ne prodajaj . . .C . >'ellko tla' še te noč pome. r d tednika In............ 1M 4 tednike la............ I tednikov In........... nI! I Ud al kov la........... Za Evropo je............90.00 1 lapolnite apodnjl kopan, prilošito potrebno vsoto deaarjs aH Msa* Order v pisma In al naročita Prosveto. Hat. Id je vala laetaiaa. Pojaaailo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov pren«ha biti «JJ SNPJ, ali te m preseli proč od družine In bo »ahteval sam troj i* tednik, bode moral tinti član is dotične družine, ki Je tako akup* naročena aa dnevnik Proaveto. to takoj nameniti d pravni* trs li«* in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako toga a« tedaj mora opravalitvo aniftati datum aa to vsoto naročniku. TISKARNA S.N.P.J * SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči dola Tiska vabila m veselice In shode, vizitniee, časnik* knjige ............ Istake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem. čelkaa. nemškem, i Igljkl jeziku in dne**. VODRTVO TVSKARNK APFI IRA NA ČLANSTVO &.NJPJn l)A TISKOVINE NAROTA V SVOJI TISKARNI ■ ■ Vsa pojasnila daje vodstvu tiskarue.-Cene smemo, unijako dalo prvo vrate rano po tafenaaeijo aa aootevt SNPJ PRINTERY mv%9 SO. LAWNDALK AVENUE Tal RasflhroE 4004 CHICAGO, ILLINOIS