Leto. vi, it. 249. Poštnina p5ailana v goSoviai. ¥ Uubliani, v tersk 24, oktebra 1922, šf. 1 (33n. IflPREJ Glasilo Socialistične stranke iagosiiaarfJe. Jugoslovanski fašizem na pohodu. Fašizem je začel razsajati po celem svetu; uveljavila ga je italijanska vlada, ki ie hotela z njegovo pomočjo zlomiti naraščajočo moč delavskega razreda. Jsta vlada, ki je rasizem poklicala v živ-Itenje. ea dojila in vzgojila, ga danes krvavo obžaluje in se kesa. ker ie posegla po sredstvu, ki danes ni samo delavnemu razredu v kvar marveč celi Italiji z vlado vred. Imovina. katero so fašisti v tem casu. odkar razsaja fašizem, upropastili, presega m liarde in miliarde. Za koliko )e danes Italija oškodovana na narodnogospodarskem imetju, lahko ceni le oni, ^i zna ceniti narodno blagostanje in njegov napredek: niso pa samo upropaščene ^iliarde, ki so tičale v imetju, ampak tu-pi tisoč delavnih rok ie spravila naciona-ljstična druhal pod grudo. Kakor že rečeno italijanska vlada je hotela preprečiti legalni pohod_ razredno zavednega proletariata .Sama ie pa bila Za to DreDrečitev preslaba, zato pa se je ^oslužila tega groznega koraka. Račun, katerega ie sestavila brez krčmar a pa ni :ak. kakršnega si ie želela. Težki milijoni. fcj jjjj jjg italijanska vlada izdala za £življen;e in vzgojo nacionalističnega gl-oania. so bili krvavo orisluženi delavski žulji. Res je, da uspeh tega kulturnega Škandala ni izostal — sledili so požigi delavskih domov zbornic, tiskaren. z eno besedo — fašisti so poskušali uničiti vse, kar ie bilo last organiziranega delavstva. Toda italijanska vlada ni samo tega dosegla, da se ie delavsko gibame potlačilo nekoliko v ozade. tudi sama ie do- gr*——.--- ——__ 4 *___________________________________- bila sunek, kateri postaja vedno bolj nevaren. Italijanska vlada danes ni več kos fašistovskemu razsajanju, oslabela je tudi, zanj je postala preslaba. Fašizem ji je zrastel čez glavo ter zahteva da mu napravi prostor, da bo sama zavladala. Fašisovsko gibanje ie že danes ^postalo mednarodno. V vseh državah pišejo o pohodu fašistovskih čet. ne seveda italijanskih. ampak na Nemškem seveda nemških, na Madžarskem pa madžarskih. Da Jugoslavija pri tem mednarodnemu gibaniu ni izostala, je samoobsebi umljivo. Tudi pri nas se pripravljajo pustolovci že dali časa na enake pohode. V te namene so ustanovili razna društva. ki hočejo z nasiljem rešiti nacionalno vprašanje našega troimenega naboda. Da tiči za tem gibanjem jugoslovanska buržoazija oziroma kapitalizem, je gotovo kot beli dan. Odkod nai bi bil denar za mobilizacijo? Odkod orožje za oborožen napad na italijanske fašiste? Odkod denar za prehrano teh domišljavcev? Odkod drugod kakor od jugoslovanskih kapitalistov in njene vlade! Gospoda se navdušuje za iuffofašizem. ker predobro ve. da ie ntej v korist in v škodo de-laVskeea razreda. Insoirator grozot, ki se vršiio v Italiji. je bila kapitalistična vlada, katera je vse to izvršila do naročilu italijanskih kapitalistov. Ravnotako kakor v Italiji, se tudi pri nas moč organiziranega delavstva dan za dnevom ofačuje. Opasnost, ki preti jugoslovanskemu kapitalistu od strani delavskih organizacij, sili naš ka- Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Cek. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din, Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so pošlnine proste. pital k istim korakom, h katerim je prisilila italijanski kapital. Da bi stvar ne izgledala tako. kakor je. skrbi buržoazno časopisje za primer* no čtivo. Vse od prvega do zadnjega pri* naša izvirna poročila o izgredih med Ju* goslovani in Italijani. Vsako malenkost med jugoslovanskim in italijanskim fašistom naslikaio grozansko in to samo. da bi javnost zganili in io pripravili na vojni pohod. Toda gospoda okoli meščanskih časopisov se moti. če misli, da bo v ljud* stvu zbudilo simpatije do nekega giba* nia, ki mu ie v škodo. Ako se godi našim bratom v zasedenem ozemlju krivica, je dolžnost naše vlade, da poskrbi pri me* rodainih instancah za red in mir! Čemu ministrstvo za zunanje zadeve in drugi državni aparati? Vlado opozarjamo na posledice, ki lahko nastanejo vsled nepremišljenih ko-; rakov. Sicer pa pišejo vladni listi, da vla* da pazno nadzoruje nacionalistično giba* nje; vendar pa so vse te vesti neresnič* ne. kajti, zakai pa noče zapleniti oklicev, ki jih razglašajo pustolovske fašistov ske organizacije? Kakor vedno tako tudi sedaj nimamo mnogo zaupanja v vlado, to pa zatega* delj. ker vemo. da je vsaka buržoazna vlada korumpirana. Ker od vlade ni pričakovati trdnih korakov, je potrebno da zanje skrbi de* lavski razred sam! Dolžnost nas vseh je, da stojimo na straži ter v slučaju .potre* be vporabimo vse svoje sile. da prepre* čimo eventualni postolovski pohod naših fašistov. Železničarji, vi ste prvi. ki lahko preprečite grozodejstva, ki bi lahko LISTEK. Vren'e na Balkanu * Ko je bila Turčija obenem z Nemčijo, Avstro - Ogrsko in Bolgarijo premagana, so pričeli sklepati »mirovne« pogodbe. Leta 1920. so zavezniške velesile sklenile pogodbo s Turčijo, ki je razdejala otomansko cesarstvo. V Carigradu so Pustili brezmočnega sultana in tursko vlado, kakršno so imenovali v Londonu. Prava Turčija pa je prišla na dan v Ana-toliji. V Angori se je formirala nova vlada — vlada maščevanja za ponižano Turčijo. , . , ! Kakor vse pogodbe, tako sloni tuai sevreška pogodba na imperializmu. Turčijo so si zavezniki med seboj razde- j lili, in kolikor je niso direktno vzeli, so j io sklenili izrabljati indirektno s tem, da so si razdelil »sfere vpliva, ki naj m ga imele prizadete države v posameznih delih nominalno turške države. , Anatolija, ki je predstavljala ostanke prave Turčije, se ni tako brezpogojno , * »Proletarec«. ^ podala. Kemal paša se je postavil na čelo nacionalistov in pričel z zavezniki boj. Pomoči je iskal v Moskvi. V interesu sovjetske Rusije je, oslabiti angleški vpliv v Mali Aziji. Tudi carska Rusija je imela ta interes, dasiravno v drugem smislu, kakor današnja Rusija. Moskva je poslala v Angoro svoje zastopnike, z nacionalistično turško vlado je bila sklenjena pogodba in od tistega časa je imel Kemal paša v Rusiji dobro zaveznico. Toda Anatolija s tem ni postala boljševiška dežela kakor Rusija. Turčija je Turčija. Medtem pa sta tekmovali za prvenstvo v Mali Aziji Anglija in Francija. Ne samo v Mali Aziji, ampak povsod, kjer se križajo imperialistični interesi teh dveh držav. Druga drugo sta izigravali. Žogali sta se z Italijo, najbolj pa z Orško. Grška, ki je šla v vojno za »demokracijo« na tisto stran, ki ji je največ obljubila, je | prišla iz nje zelo povečana. — In kakor so sanjali v Rimu o obnovitvi rimskega imperija, tako so sanjali v Atenah o obnovitvi bizantinskega cesarstva. Grški kralj mora biti kronan v Carigradu! Anglija, stara mešetarica, je hotela spraviti kemaiiste na kolena. Ni jih mo* gla, pa je dajala Grkom potuho v njiho* vih naporih okupirati nadaljne turške teritorije. In tako je trajala vojna med Grki in Turki ves čas po sevreški pogodbi, pravzaprav ves čas, odkar je stopila Grška v vojni na stran zaveznikov. Danes je Grška tepena, gospodarsko izčrpana, njeno ljudstvo obubožano in obupano, toda nesposobno, rešiti se svojih krvnikov. Odstop kralja Konstantina je sicer viharno pozdravilo, toda s tem še ni bilo rešeno. Prestol je' zasedel Konstantinov sin; kakor vse kaže bodo tudi njega odstavili, na krmilo na bo prišel Venizelos, v katerem vidi ljud stvo zopet odrešenika, dasiravno je čisto navaden inperialist, orodie v rnkah angleške diplomacije. ] V r0kah Francija, tekmovalka Angliie ie na tihem podpirala kemaiiste. Tudi z orož-jem jih je zalagala. Anglija pa je oskrben vala Grško z orožjem in financami. Boj med Grki in Turki je bil torej boj francoskega m angleškega imperializma; angleškega v prvi vrsti. Grški vojaki, že leta pod orožjem, so se pričeli upirati. Njihova morala je padala, in da jo povz* postala enako usodenolna, kakor so postala italijanska, če bdo vaše roke poči-vale- kodo stala tudi kolesa, ki so drugače živa. Za delavstvo Jugoslavije ne velja geslo: nikdo vas ni klical, nikdo vas ni rabil, zategadelj proč od tod! S K % * ne i + Ljubljanske občinske volitve. »Jutro«. ki prav dobro pozna narodne socialiste. svoje bivše uskoke, piše o narodnih socialistih in o gospodih okoli »Slov. Naroda« takole; »Včeraj so objavile politične skupine Narodne tiskarne. Jadranske in Kreditne banke ljubljanskih vele-tržcev. NSS in še neopredeljeni poedini rodoljubi manifest za predstoječe občinske volitve. Na NSS odpade približno polovico od 72 manifestantov drugo polovico reprezentiraio druge politične skupine. Glavno skupino med konservativci tvorijo upravni svetniki in uslužbenci »Narodne tiskarne« ki jih ni nič manj kot 14. Nadalje je postavila bančna grupa 12 reprezentantov, tako da imata »Narodna tiskarna« in bančna grupa 26 zastopnikov izmed 36 članov, ki jih je postavila Tril-ler-Ravniharjeva skupina. Poleg teh 26 zastopnikov so še 4 veletržci z gospodom Jelačinom ml. ria čelu. Tako zastopa velekapital 30 članov, vseh pa je 36! Konservativna gruoa se oredstavUa torei kot Izrazita zastopnica težkega kapitala, zato v njenih vrstah ne najdemo od njega neodvisnega malega človeka. Zastopstvo iavnie in zasebnih nameščencev kakor tudi zastopstvo malega trgovca in obrtnika ter delavcev ie kapital potisnil popolnoma v ozadje. Te stanove nai bi zastopala le NSS. Ako premotrimo ozadje konservativne politične skupine, vidimo, da tvorijo njeno edino rezervo »Slovenski Narod« ter Jadranska in Kreditna banka. To je hrbtenica nove politične grupacije. V skupini NSS ie najbolj zanimivo da najdemo gg. Hitza in Babnika z gospodom dr. Trillerjem na istem manifestu. Manifest obljubuje. da hoče očistiti nolitično ozračie od politično »poslovnih ljudi«. Očividno hočejo izganjati hudiča z belcebubom. Lista težkega kapitala kar mrgoli »poslovnih ljudi« in če hočete »politi čno-poslovnih ljudi«; En pogled na listo manifestantov zadostuje.« + Za narodni sporazum ‘n soc!alno T pravičnost. Ped tein prelepim naslovom pa je »Jugoslavija«, glaslo narodno socialistične stranke prinesla uvodnik, iz katerega posnemamo sledeče duhteče cvetke: »Trpeče delavno ljudstvo ne more čakati na obljubljeno deželo pravičnega družabnega reda morda dolga stoletja, ko ie lačno danes in morda preje pogine, predno se bodo vsai približno izpolnile obljube demagoških prerokov. Resni in svoje odgovornosti zavedajoči se javni delavci ne smejo čakati niti trenetka več in morajo vedno in povsod delati na to, da se nevzdržno sedanje razmere obrnejo čimpreje na boljše. Vsak pošten in uvideven politik mora storiti vse. da se dvignejo široke vrste našega delavskega ljudstva iz sedanje revščine in bede in se jim omogoči človeka vredno življenje. Da pa se bode lahko dosegla ta osnovna prava delavnega liudstva. do bo vsak državljan brez razlike verskega ali političnega prepričanja lahko svobodno dihal v svobodni domovini zato se mora odstraniti najpreje glavna ovira — pasti, mora sedanji režim. — Občinske volitve v Ljubljani so eden najodločilnejših korakov k uveljavljenju zagrebške resolucije. Po-meniajo nadaljevanie akcije, ki ima svoj zvišeni cilj v konsolidaciji našega notranjepolitičnega življenja na osnovi narodne strpnosti in sporazuma ter socialne pravičnosti. — Na plan stopajo zopet možje, katerih imona nam zagotavljajo oboje. Ljubljana, ljubljansko prebivalstvo ima sedaj besedo. Prepričani smo, da bo šla v imenu cele Slovenije v boj za pravico proti krivici, da bo v imenu cele Slovenije odločila: — Doli s sedanjim režimom! Živela narodna solidarnost in socialna pravičnost! — Ali si moremo sploh misliti večjo demagogijo ki jo je zmožna narodno socialistična stranka? Na volilni listi te stranke so skoro edinole predstavniki težkega kapitala, in ti ljudje imajo še celo pogum kričati o boju za pravico proti krivici! Ubogi ljubljanski volilci! Resnično. priti morate v veliko zadrego, ko proučujete listo »Jugoslovanske zajedni-ce«. izjeme seveda ne dela gospoda okoli »Jutra«, ki je ravnotako bankarska kakor j omenjena »zajednica«. + Prhodnja seja narodne skupščine se bo vršila šele 6. novembra z dnevnim ! dignejo, so v Atenah sklenili okupirati Carigrad. Francija se je odločno uprla tej nameri in v Londonu so ji morali ustreči. Grška vlada pa je vpraševala: Kaj sedaj? Kemal paša ji je odgovoril. Z vso silo je udaril na grške čete in jih pognal v divji beg. V Londonu, Parizu in tudi v Rimu je nastala panika — pomika v uradih imperialistične diplomacje. Ali je svet pred novim splošnim vojnim požarom? Bežeče grške armade so požigale vasi in mesta, morile so, kakor delajo navadno obupane, nedisciplinirane armade. Neturško prebivalstvo je bežalo za njimi . Pred tremi leti je grška armada okupirala Smirno. Pet tisoč mohamedancev je pomorila. Governer Smirne, ki se je udal Grkom, je bil tudi umorjen. Po treh letih, so turške čete potisnile grško oku-pacijsko armado iz Smirne — v »krist-janskem« svetu je nastal trepet. Kaj se zgodi z gjavri v Smirni? In čudno: turške čete so prišle v mesto in niso pričele z masakrom kristjanov. Vse, kar so turške čete storile prve dneve je bilo to, da so oplenile branjarije kristjanom. Izet paša, turški poveljnik, je začudenim poročevalcem »kristjanskih« listov dejal: »Izprevideti morate, da so se stvari predrugačile in da so tisti časi, ko so zmagoslavne turške čete pomorile in uničile vse pred seboj in za seboj, daleč za nami.« Štiriindvajset ur po tej izjavi je bila Smirna, mesto z okoli 300.000 prebivalci, v plamenih. Tisoče jili je zgorelo, na tisoče je bilo pomorjenih. Krščanski svet se zgraža nad Turki in po pravici. Toda ali niso bili kristjani, ki so zakrivili današnje krvolitje, bedo in nered v balkanski Evropi in v Mali Aziji? Grki, četudi kristjani in še dobri kristjani, so morili Turke in provocirali turško prebivalstvo v okupiranih krajih. Mcliamedanci ne pridigajo ljubezni do »krivovercev«. Nauk njihove vere ]e, naj se gjavre pobija. Ali če so turške regularne in neregularne čete pričele 7. masakri na debelo, imajo ta zločin na vesti gospodje, ki grade svetovni mir na im-, perialistični podlagi. In ali ni možno, da i so evropski provokatorji takorekoč iz-j zvali razjarjene Turke k masakrom? j To je namreč zelo dobro sredstvo, da se maščuje »javno mnenje« proti Turkom, tem barbarom modernega veka i (Konec prih.) 1 -------------------------- redom: volitev finančnega odbora. Ka kor smo že poročali, je bl1 'zv?'kinjč, Dredsednika skupščine dr. Edo L za podpredsednika pa Vujičič (ra •' 136 in Karahmedovič (musl. des.) glasovi. Za tajnike so bili izvoljeni • , iar (S. K. S.) s 138. Sreten Vukosavljevic (dem.) s 142. Milan Miloradovic (zemLo radnik) s 140 in Janjič (rad.) s 1-» S1* + Predsednik sodišča v Subotici su spendiran. »Politika« poroča: g- , raševič je suspendiran na zahtevo vrn * nega državnega pravdnika kasacipK » sodišča v Novem Sadu g. Bogosavljevica. G. Magaraševič je obtožen raznih ki iih ie zakrivil kot predsednik nega sodišča v Subotici. Uvedena ie P iskava. — Korupcija torej tudi ze pri d,SU+ Uradniški zakon gotov. Pododb(£ zakonodajnega odbora je dogotvil sv delo. V glavnem je obveljal načrt. Ki 'ie predlagala vlada. — Najmodernejši zakon pač ni — celo reakcionareI^ , Opozicija je bila preslaba, da bi pr s svojimi zahtevami. ^ _ ... + Kumanovska proslava in nva i • Belgrajska »Politika« poroča, da ie validsko udruženie sklenilo, da ne po ^ sostovalo na kumanovski proslavi, rek: vlada izda ogromne vsote za p _ slavo mrtvih herojev, za njih r0CJDj nima denarja da bi jih rešila gia 1 ';xa. Torej so prišli tudi invalidi do Pr . ^ nia. da vlada na zelo naprimeren i način »slavi« padle. ^ Inkovi#' + Napredovanje našega sir ga gibanja. Komunisti so po cen ^e, razpredli agitacijo za svoje voci ^j, zavisne« strokovne zveze. Doki ^žila ideja še nova, jim je del ne jgiav- ranega bivšega marksističnega ozvajii stva še nasedal. Ko so pa ageii ka-»eksistenčni« irazerji v praksi tr- zati. da jim gre samo za boj J^ovne ganizacijam amsterdamske tičnjia internacionale in da s S1S , v aph-množenjem strokovnih __ ki ie nejo delavstvo v še večjo be luCije — po njihovem mnenju mati rc obra-tedaj jim je začelo tudi dejaVnr£raliizaci' čati hrbet in se nagibati k °.“dn}5i da je z za* ggvKaniem vse opravljeno. __________ »eitl, . Upokojenci pozor! Konzorcij upo? dojencev v Ljubljani je sklenil na svo* Jem sestanku 17. t. m. soglasno, da bodo VPokojenci solidarno volili pri predsto? Jpčih ljubljanskih občinskih volitvah s |isto stranko oziroma kandidatno listo, katera jim bo zajamčila sodelovanje v °bčinskem svetu v korist upokojencev ^upoštevajo politično mišljenje. V svr? r°» da si cenjeni volilci sami določite kandidatno listo in kandidate, skli? ' cujemo volilni shod upokojencev v če« trtek 26. t. rn. ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Tovariši, ne zamudite vaše redke prilike! Ne zavrzite svoje državljanske pravice in moči! Samo Vaš solidarni nastop Vam more zboljšati Vaše bedno stanje. Zdaj Vam je dana prilika, da iz? trgate iz kapitalističnih krempljev ne? srečni bič, kateri Vas neusmiljeno tepe! Edino Vaš energični solidarni nastop more zboljšati Vaše žalostne razmere in vas rešiti pogina strašne lakote! Tovariši! Časi so resni! Pridite vsi! Ne glejte na politično in strankarsko pri? padnost! Naša politika bodi krušna po? litika! Naš boj bodi boj za želodec! »Sloga jači! A nesloga Vas lehko še na? dalje tlači!« — Načelstvo konsorcija upokojencev. »Trgovski list« z dne 19. t. m. po? roča: Zadnji čas kroži po slovenskih listih oglas tvrdke L Lavrič & Cie., 1, Rue de la pierre large Strassbourg, v ka? terem ponuja francoski krompir po ^21 frankov za 100 kg franko Jesenice.^ fo odgovarja po sedanjem kurzu 4.20 K za kilogram. Neverjetno je, da je v Slove? niji, ki je tako bogata krompirja, da ga je prej v stotinah vagonov izvažala v Italijo, Francijo in drugam, zdaj cena nad 60 odst. višja od francoskega krom? pirja! To je tembolj čudno, ker so tam pridelovalni stroški vsled visoke valute veliko večji kot v Sloveniji. Upamo, da bo prvi uvoz francoskega krompirja ta? koj povzročil padanje cen, kar bi bilo zelo želeti. Kakor vemo, je tvrdka I. Lavrič & Cie., Strassbourg, letošnjo pomlad izvozila iz Slovenije na Fran? cosko okoli 100 vagonov krompirja. Krompir, ki ga ponuja, je potemtakem najbrž slovenskega izvora. Odgojen z delavci, ki so plačani v frankih, pride? lan od kmeta, ki živi v francoski valuti in ki plačuje davke v frankih, kljub vsemu temu ter kljub visokim trans? portnim stroškom iz Slovenije v Fran? cijo in iz Francije v Slovenijo je fran? coski krompir cenejši kot naš domači pridelek! Dvojni roparski umor v Zagrebu. Zagrebški listi poročajo: na Iliči ima krojaški mojster Matija Stipetič svojo delavnico, ki je bila obenem spalnica treh pomočnikov. Ko je v petek 20. t. m. zjutraj prišel neki drugi pomočnik na delo, je začuden opazil, da je vse še trdno zaprto. Bil je po oknu in vratih, pa ni dobil odgovora. Šel je torej k mojstru po drugi ključ. Z mojstrom in njegovo ženo se je nato vrnil in vsi trije so potem odkrili grozni zločin: dva pomočnika sta ležala mrtva v postelji, stene pa so bile vse oškropljene od krvi. Tretjega pomočnika, Johanna Schrotta : z Dunaja, ni bilo nikjer. Ž njim vred je zmanjkalo za 70.000 K gotovih in ne? gotovih oblek ter ročna blagajna s 17 tisoč kronami. Policija Schrotta zašle? duje in ga je baje ze našla. Za glavnega direktorja delavske zavarovalnice je bil izvoljen Viljem Bukšeg. Kandidatura g. Praprotnika ni prišla v poštev, ker so se zbali gospodje posledic, ki bi nastale, če bi bil izvoljen. Povodom kronanja romunskega kralja sta na odprti progi pri Darabun? di trčila skupaj dva brzovlaka, ki sta vozila udeležnike kronanja. Mrtvih je okoli 40 oseb, 25 pa težko oz. lahko ranjenih. Vseučilišča v sovjetski Rusiji. Po poročilih ruskih listov so ruska vseuči? lišča brez slušateljev. Študij je dosto? pen samo bogatašem, ker znašajo se? j mestraJne takse pol miliarde sovjetskih j rubljev. i UubEgana. Ljubljanski trg. Padanje cen nadalje ; napreduje. Današnja cena moki (00) 23 K, (0) 22 K, (št. 1) 20 K. Mestna oprovizacija prodaja moko za eno krono ceneje pri kilogramu. Povprečna slanina brez kože ! 100 K. riba in sal 110 K, mast je padla na | 112 ^ K kilgram. sladkor kristalni 60 K. v I kockah 70 K. Krompir po deželi povečini 5.50 K kilogram, ljubljanska detajlna cena 6 K. Zelje v glavah 2 do 2.50 I< kg, kislo 1 \2 K 'Kkisla repa 8 K. Oboje blago prejšnjega izdelka. Meso je ostalo na cenah prejšnjega tedna. Cena kruhu prete-. čeni teden je bila 24 K Za kg belega kruha ! v štrucah in hlebcih, navadna žemlja tež-: ka 6 dkg 2 K. — Občinstvo se pritožuje nad visokimi cenami manufakturnega j blaga ki ne odgovarjajo današnjemu stanju dinarja. To blago je nabavljeno v pretežni večini v prejšnjih mesecih ob neugodnem stanju našega denarja. Šele ko pride v državo znatnejša množina sedaj kupljenega cenejšega blaga, bodo cene padle. Konsumenti pravilno sedaj ne kupujejo manufakturnega blaga. S tem bodo mnogo pripomogli k hitrejšemu znižanju cen. Siedenje z nakupom teh vrst blaga je ravno v danem trenutku zelo potrebno in tudi lahko izvedljivo, ker so se vojne vrzeli že zadostno nadomestile — Del ljubljanskih gostilničarjev še do danes ni znižal cen in vztraja na poletnih cenah, ki so odgovarjale tedanjim neugodnim nakupnim cenam. Gostilničarje se opozarja, da se bo brezobzirno postopalo proti nadaljnim vzdrževanju neprimernih cen. Cene bi se morale znižati najmanj za 20%. Bg stranfe®. Volilna pisarna SSJ posluje vsak dan po 18. uri v upravnišlvu »Napreja« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6jl. čez dvorišče. Poz«.v delavstvu. i ^ V Ameriki se bodo vršile v kratkem volitve. Socialistični listi so prinesli v l zadnjem času več poučnih člankov o vo-j iitvah. Iz »Proletarca« ponatiskujemo sle-; deči informativen članek, ki b0 gotovo dobrodošel našim sodrugom, ki se mora;o | že sedaj pripravljati za bližajoče se vo-i iuve' Odkar obstoji socialistično gibanje, j se neprenehoma ponavljajo pozivi; »Organizirajte se! Organizirajte se politično, strokovno, gospodarsko In kulturno® Usta. i navijajte socialistične organizacije, ustvarjajte močno socialistično stranko.« Živimo v razredni družbi, katerih medsebojni interes; niso enaki. Zato ima-mo, razredni boj. Vse jokavosti dobrih ijuui, da bi moralo vladati med posedujočim razredom in proletarskim razredom prijateljstvo, ne morejo napraviti prijate!5 stva tam. kjer je boj neizprosen in nenre precljiv. Kajti, dokler bodo razredi bo razredni boj Saj se ne vrši za zabavo Za interese gre! In tisti, ki je bolje organizi ran v razrednem boju. ima prednost N, nesrečo proletariata je v vsei, , bitkah kapitalizem še vedno v ospredju* to se pravi, njegova organizirana noč je stva^ Seveda £°» Pf^anega dela* sUa. St\eda je Pii tem jemati v poštev ekonomski razvoj, j oda ravno v tem delavstvo največ greši. Za boljši družabni sistem moramo imeti boljšo družabno organizacijo. Kaj nam koristijo samo izreki kot na pr. »vso moč delavskemu razredu«, če se pa delavstvo ne organizira niti v 'folild meri. da bi imelo mesto vse. vsaj del moči. ki mu pripada. V jeseni bodo volitve v mnoge važne urade. Volitev je ne samo državljanska pravica, ampak tudi dolžnost državljanov. Sicer ni še v nobeni ameriški postavi rečeno. da mora volilec voliti in nobena kazen in predpisana, če ostane doma. Ali kazen vendar ne izostane. Ako ne glasujejo zavedni delavci, store to tisti, ki se dajo goniti na volišče kakor čreda ovac in oddajajo svoje glasove iz strahu pred kapitalistom ali pa zato. da se bodo prikupili svojim predpostavljenim. Nekateri imajo svoje glasove naprodaj, bodisi za denar, cenejši tudi za par smodk. za prijazno besedo »vplivnih« gospodov; v prejšnjih letih pa so jih imeli naprodaj največ za pijačo, politiki so »tre-tali«. delavci so jih hvalili in na dan volitve so glasovali za tiste, ki so jih priporočili zagovorniki delavstvu nasprotnih interesov. In sledila je vselej kazen. Kapitalistični razred si sestavlja večino iz neumnih ljudi, ki glasujejo za prebrisane kapitalistične politike, ki znajo premeteno varovati interese posedujočega razreda na škodo tiste večine delavstva, ki jih je izvolila. In v tem je ta kazen, ki je delavstvo po tolikih izkušnjah še ne razume, kljub nepretrganim apelom socialistične stranke ki ga poziva: »Organizirajte se politično v socialistični stranki!« V vseh strankah se ie imelo delavstvo priliko učiti, kolike važnosti je politična moč za tistega, ki jo ima. in koliko škode lahko napravi tistemu, ki je nima. Izgovori »z glasovnico ne bomo nikdar ničesar dosegli,« ne pomenijo nič drugega, kakor golo priznanje, da ie delavstvo še nezavedno, in da kot tako ne bo ničesar doseglo, kajti neumno delastvo tudi ne skuša ničesar doseči. Navadno zabavljanje pa nima smisla, ker ne koristi delavstvu in ne škodi kapitalizmu. ' Ogromno število delavcev v Ameriki Še nikakor ne zna ceniti volitev in ne pozna njihovega pomena, če bi priznavali glasovnici tisto važnost, ki ji gre. bi morale biti v Zedinjenih državah povsem drugačne razmere: položai delavcev bi moral biti vse drugačen, in taka mizerija, kakršna se širi n. pr. v dobi brezposelnosti. na katero marsikdo prehitro pozabi, bi bila nemogoča. Zakaj v kongresu in v zakonodajah bi tedaj sedeli ljudje, ki bi vedeli, da so odgovorni zavednim delavcem, pa bi na svojih mestih delali v prid delovnega ljudstva. Vsak otrok ve. da se nikjer na svetu ne govori toliko o svobodi, kolikor v Ameriki. Če bi bila le polovica tiste slave resnična, bi moral biti tukaj že majhen paradiž. Ako pravimo, da .re dežela za delavca veliko bolj podobna peklu, se ne bojimo, da bo veliko ugovora, izvzemši kajpada kapitaliste, ki imajo nebeške čase in iim ni treba, da bi želeli izpremembe. Svoboda se namreč ne da uveljaviti z nobeno zastavo in uresničiti z nobeno himno. Tudi svoboda je v prvi vrsti odvisna od materialnih razmer. Kapitalist je svoboden ker mu niegov denar dovoljuje, da se giblie po svoji volji. Kdor ima milijon v banki, je prost skrbi za vsakdanji kruh. za toplo peč in za obleko: to je že velik kos svobode. Zvečer si lahko prosto izbira opero, dramo, komedijo ali koncert; nihče mu ne more omejevati te svobode. Njegovi sinovi gredo lahko študirat pravo ali tehniko, ali pa uganjat šport in zapravljat čas; njegove hčere si lahko izvolijo bankrotirane evropske vojvode ali pa prikupljive šoferje; očetovi bankovci jim jamčijo svobodo. Kje pa naj jo išče delavec? Dvoje rok ima: to je njegovo premoženje. Moč, ki tiči v niih, mora nositi na trg, in njegova svoboda ni niti tako velika, da Ih mogel delati, če ima voljo za delo. Kajti pravico .do dela deli kapitalist, ki mu lahko zapre vsaka tovarniška vrata pred nosom. Delo v kapitalistični družbi ni zabavno. ali proletarec bi rad robotal šest dni na teden pod zemljo. Toda kapitalist je izračunal da mu to sedaj ne nese. pa ukaže, nai gara le po trikrat na teden. In njegov ukaz je absoluten. Pa pridejo časi. ko kriči kapital po Profitu. Trg zahteva blago in daje bogate procente. Žrela tovaren morejo komaj izbruhati toliko vrednosti, kolikor se jih lahko izpreminja v denar. Delavci so izmučeni. Udje hrepene po počitku. Ali kapitalist kliče: čez uro! Vsaka minuta nosi dividende... In svobodni delavec mora skrčiti hrbet, zakaj če je truden, ni za rabo ne sedaj, ne prihodnjič. Kos kruha oa je važnejši od »svobode«. Kje nai vzame delavec svobodo, da izbore za svoje otroke tisti poklic, za katerega so najbolj primerne enjih lastnosti in kjer bi dosegli največ zadovoljnosti. Knjige so drage, v rudniški »kampi« ni visokih šol in vseučilišč, v velikem mestu je pa treba plačevati stanovanje, hrano, obleko. Vsakdo ima svobodo študij; ali za reveža je ta svoboda toliko vredna, kolikor za mačka orlove poroti. V kapitalistični družbi je svoboda besede brez vsebine, dobra edino za to. da se z njenim lepim zvokom opajalo kratkovidni ljudje. Podlaga svobode in suženjstva so materialne razmere. Nič pa ne more biti bolj naivno, kakor če kdo pričakuje, da bo volk ovce branil in kakor ščuka, tako tudi kapitalist ne more živeti proti svoji naravi. Dokler dela zakone, jih bo delal zase; dokler vlada, bo utrjeval svoje go-spodstvo. Delavec pa bo imel veljavo le tedaj, kadar si jo pribori. Volitve so boj. Na tein boiišču Ima delavstvo velikansko moč. zakai tukaj odloča njegovo število, katerega re ugonobiti ne puška ne ■. rotj ve zavednosti ni mogoče izstra d jaV„ njegovi volil ni priziva. Kadar delav. stvo delavsko volilo, bodo zak . sksu ski, in vsa uprava mora postati d Zakai na njegovi strani 32 večra®' deiaV-V nobenem boju m zmaga . ce tako lahka kakor v vohlnem.. zmagajo, morajo sami sebi °^'a . za_ dice. Valiti krivdo na .druge, pomeni krivati oči pred resnico. Najprv ^ nizacija, v kateri se delavstvo v g za socialističnih naukih. Ta ga boje. In čim močnejša je 0^a^.lz^CJa. večji in sigurnejši so uspehi v bor • ga zavednega delavstva je tram Momentalni uspehi nezavednega stva ki se bori le za kake f^obške J plačam ne značijo mkakega nspena končnemu cilju, kateri b. moral b.M proletariat najvažnejši: m ta je. , ffle. viti sedanji družabni red m ga n3 stiti s social stičnim razrede To je edini način odpraviti in s tem razredni boj. _ Z odpra ^ redne družbe se odpravijo vzrok ialne ne. brezposelnost in vse druge b0lC Torej: Organizirajte se politično v socialistični stranki! —1 Odgovorni urednik: Anton PodbevSe Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu Pokr- ° Tisk Učiteljske tiskarne v Ljublj Zimska sezifa Velike množine zšinskeg3 bSaeja ravnokar - A. & E. Skabern® Ljubljana, Mest«*1 došIe' SEVER S ROP., IJOBLljU; a 1=3 Wolf sva ulica 12 SVILA modni nakit, *se p«jjj£ žitne a a šivilje in kroj najceneje pri: A. SINKOVIČ •*«*** K. SOSS. Ljubljana, Mestni trg * ^ Vabilo na izredni občni zbor Nakupovalne zadruge r. z. z o. z. v Ljubljani Id se vr5i 28. oktobra 1.1. ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih na »BALKANU", Dunajska cesta št. 33. Dnevni red: Sprememba pravil. L j u b 1 j a n a , dne 21. oktobra 1922. Filip Uratuik, predsednik. Dr. Fran Petrič, član načelstva. m najboljša kakovosti peče lldJUUip« ■- B. delavska pekanj® v Ljubljani, KolezUska uh«* in ga oddaja Ri v Ljubija vi in okolici v onih prodaia,n“ označene s tozadevnimi nap** *