164 ■ Proteus 85/4 • December 2022 165Nobelove nagrade za leto 2022 • Ko kemija klikne. Matematika in botanika - skupaj na poti • Botanika v šoli Matematika in botanika - skupaj na poti Elvica Velikonja Jeseni leta 1981 sem kot učiteljica mate- matike in fizike prvič stala pred učenci na Osnovni šoli na Otlici, pred otroci z Gore. Tako rečemo planoti na južnem robu Trno- vskega gozda. Obiskujejo jo učenci s Pred- meje, Otlice in Kovka. Enainštirideset let kasneje sem se v isti učilnici poslovila od svojih zadnjih učencev. Je od takrat minilo komaj nekaj mesecev? Kaj vsi tako radi po- gledujemo nazaj? Začelo se je tako, da sem na namizje postavila novo mapo z naslovom Šola in jaz. In začela pisati. In prebirati na- pisano. Kaj res ne morem napisati strani, še krepkega odstavka ne, da se v njem ne bi za roke držale moja matematika in moje rože? Botanika se je, prav spontano, v moje učiteljevanje vsilila že zelo zgodaj. Ko sem sestavljala matematične naloge, se je kar sa- ma znašla v njih. Iz preprostih nalog se je preselila k težjim, sem in tja pokukala tudi v fiziko. Vsebovali so jo referati, raziskoval- ne naloge, statistika. Pridružila se je nara- voslovnim in tehniškim dnem, ekskurzijam, z nami je hodila v šole v naravi in si prav kmalu priborila glavno vlogo v botaničnem krožku. Vsi smo bili veseli te »vsiljivke«, otroci in jaz. In do konca mojega učiteljeva- nja je ostala ne le naša spremljevalka, bila je naša prijateljica. Martin Gazvoda je leta 2013 doktoriral na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. V sklopu podoktorskega usposabljanja je leta 2014 deloval v razvojnem oddelku za kemijo tovarne Sandoz v Kundlu v Avstriji, kjer se je ukvarjal s pripravo novih betalaktamov. Med letoma 2020 in 2021 je kot Fulbrightov štipendist na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa (MIT) v Združenih državah Amerike razvijal nove metode za selektivne modifikacije strukturno zapletenih molekul, kot so to peptidi in proteini. Raziskovalno delo Martina Gazvode, ki kot docent raziskuje na Katedri za organsko kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, je usmerjeno v razumevanje reakcijskih mehanizmov z namenom razvoja novih reakcij, ki bi bile uporabne za pripravo in modifikacije biomolekul. S sodelavci so nedavno poročali o razširitvi uporabe z bakrom katalizirane reakcije med azidom in alkinom (nagrajene z Nobelovo nagrado in opisane v prispevku v tej številki Proteusa) na najpreprostejši azid - vodikov azid (članek je dostopen v odprtem dostopu na povezavi: https://doi.org/10.1021/acs.joc.1c02775. Janez Košmrlj je leta 1999 doktoriral na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. V letih od 2000 do 2002 je bil na podoktorskem izpopolnjevanju, najprej na Univerzi v Antwerpnu in nato v ameriškem farmacevtskem podjetju Eli Lilly and Company – CPRD v Indianapolisu. V obdobju od leta 2003 do leta 2005 je bil glavni in odgovorni urednik revije Acta Chimica Slovenica. Od leta 2011 je zaposlen na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani kot redni profesor za področje organske kemije. Njegovo raziskovalno delo je interdisciplinarno in sega na različna področja znanosti, od organske do medicinske kemije. Usmerjeno je v ekološko sprejemljivo in učinkovito sintezo industrijsko in biološko pomembnih molekul s poudarkom na uporabi katalize. Precejšen del teh molekul je povezan s klik triazolom, navdih za ta del raziskav pa je dobil v pogovoru s profesorjem Sharplessom na simpoziju o heterociklični kemiji septembra leta 2003 na Dunaju. Košmrlj je za svoje delo prejel Nagrado Maksa Samca za popularizacijo študijev na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, izbran je bil za učitelja leta, za inovativnost v razvoju novih trajnostnih katalitskih sistemov za sinteze zdravilnih učinkovin pa je prejel Zoisovo priznanje. Rastline so nabrane in določene. Sledi matematični del: urejanje, tabeliranje, diagrami, grafi … (junija leta 2015). Foto: Elvica Velikonja. 166 ■ Proteus 85/4 • December 2022 167Matematika in botanika - skupaj na poti • Botanika v šoliBotanika v šoli • Matematika in botanika - skupaj na poti Vse to je že bilo v moji mapi, ko se mi je oglasil Igor Dakskobler. Da bi iz svojih za- piskov pripravila članek za Proteus, je pre- dlagal. Tu je pravo mesto, da povem, da imamo slovenski ljubitelji botanike eno ve- liko srečo. Tisti, ki si z njo služijo kruh, so nam namreč bili in so nam zmeraj pripra- vljeni svetovati, pomagati pri določanju ra- stlin, hoditi z nami na botanična potepanja … Igor je tisti, ki ga, vsaj v našem koncu, največkrat prosimo, da nam razvozla ka- kšno botanično »uganko« ali razblini kakšen dvom. Imeti botanični krožek na naši šoli ni bilo težko. Dobesedno pred vrati imamo namreč tako učila kot tudi najbolj imenitno bota- nično učilnico, kar si jih lahko zamislimo. Komaj stopimo iz šole, že smo v njej. Otli- ški maj, ves bohoten od cvetočega avriklja (Primula auricula). Pet minut rabimo do tja. Če gremo še malo dlje, pridemo mimo Otliškega okna na Navrše, kjer se čudimo njegovemu žlahtniku, idrijskemu jegliču (Primula x venusta). In če prekoračimo šol- ski čas, gremo še naprej, vse do Podrte gore. Po poti določamo pirenejske vijolice (Viola pyrenaica), potonike (Paeonia officinalis), pe- runike (Iris sibirica subsp. erirrhiza, I. gra- minea), smrdljivi brin ( Juniperus sabina), po- nekod tudi košutnik (Gentiana lutea subsp. symphyandra), če imamo srečo, celo ilirski in (ali) močvirski meček (Gladiolus illyricus, G. palustris) in še in še. Spustimo se v Reber in že smo nad Vipavsko ravnico. Tu nas ča- kajo bleda obloglavka (Cephalaria leucantha), slatinka (Ceterach officinarum), trikrpi javor (Acer monspessulanum) … Spet drugič se odpravimo na Predmejo, na Čaven in Ma- lo goro, Kucelj, na Veliki rob. Za peš hojo največkrat nimamo dovolj časa. Da se na teren lahko odpeljemo s šolskim kombijem, logistiko zelo poenostavi, saj se območje raziskovanja s tem zelo poveča. Z južnega roba Trnovskega gozda se podamo v gozd. Raziskujemo v Smrečju, na Mali Lazni, v Paradani, na Stanišu, v Smrekovi dragi … Ko šolska ura preide v naravoslovni dan, se počutimo že kot pravi botaniki. Glavno vlogo v tej zgodbi imajo moji učen- ci. Naša šola, sicer popolna devetletka, je majhna. Ko sem začela učiti, smo imeli pri- bližno stodvajset učencev, potem se je števi- lo vztrajno manjšalo in se ustavilo tam ne- kje med šestdeset in sedemdeset. K sreči se je ustavila tudi bitka za njen obstoj, upam, da za zmeraj. Majhno število otrok pome- ni, da se vsi zelo dobro poznamo. Zame še več. Učila sem v domačem kraju. Učila sem sorodnike, sosedove otroke, otroke prijate- ljev, sodelavcev, potem otroke mojih sošol- Ura matematike se je začela s Pitagorejskim polžem pri Otliškem oknu, nadaljevala z določanjem rastlin tam naokrog in končala s sladkanjem z jagodami. Pri nas jim rečemo smukuce (pomlad leta 2015). Foto: Elvica Velikonja. 25. maja leta 2006 smo imeli naravoslovni dan. Šli smo v Ljubljano, v Prirodoslovni muzej. Imeli smo srečo, saj je bila naša vodička botaničarka in poznavalka zgodovine botanike na Slovenskem dr. Nada Praprotnik. Omogočila nam je vpogled v herbarijske pole z rastlinami, ki so bile nabrane v naših krajih, in nam pripovedovala o zgodovini botaničnega raziskovanja pri nas. Foto: Elvica Velikonja. 166 ■ Proteus 85/4 • December 2022 167Matematika in botanika - skupaj na poti • Botanika v šoliBotanika v šoli • Matematika in botanika - skupaj na poti Vse to je že bilo v moji mapi, ko se mi je oglasil Igor Dakskobler. Da bi iz svojih za- piskov pripravila članek za Proteus, je pre- dlagal. Tu je pravo mesto, da povem, da imamo slovenski ljubitelji botanike eno ve- liko srečo. Tisti, ki si z njo služijo kruh, so nam namreč bili in so nam zmeraj pripra- vljeni svetovati, pomagati pri določanju ra- stlin, hoditi z nami na botanična potepanja … Igor je tisti, ki ga, vsaj v našem koncu, največkrat prosimo, da nam razvozla ka- kšno botanično »uganko« ali razblini kakšen dvom. Imeti botanični krožek na naši šoli ni bilo težko. Dobesedno pred vrati imamo namreč tako učila kot tudi najbolj imenitno bota- nično učilnico, kar si jih lahko zamislimo. Komaj stopimo iz šole, že smo v njej. Otli- ški maj, ves bohoten od cvetočega avriklja (Primula auricula). Pet minut rabimo do tja. Če gremo še malo dlje, pridemo mimo Otliškega okna na Navrše, kjer se čudimo njegovemu žlahtniku, idrijskemu jegliču (Primula x venusta). In če prekoračimo šol- ski čas, gremo še naprej, vse do Podrte gore. Po poti določamo pirenejske vijolice (Viola pyrenaica), potonike (Paeonia officinalis), pe- runike (Iris sibirica subsp. erirrhiza, I. gra- minea), smrdljivi brin ( Juniperus sabina), po- nekod tudi košutnik (Gentiana lutea subsp. symphyandra), če imamo srečo, celo ilirski in (ali) močvirski meček (Gladiolus illyricus, G. palustris) in še in še. Spustimo se v Reber in že smo nad Vipavsko ravnico. Tu nas ča- kajo bleda obloglavka (Cephalaria leucantha), slatinka (Ceterach officinarum), trikrpi javor (Acer monspessulanum) … Spet drugič se odpravimo na Predmejo, na Čaven in Ma- lo goro, Kucelj, na Veliki rob. Za peš hojo največkrat nimamo dovolj časa. Da se na teren lahko odpeljemo s šolskim kombijem, logistiko zelo poenostavi, saj se območje raziskovanja s tem zelo poveča. Z južnega roba Trnovskega gozda se podamo v gozd. Raziskujemo v Smrečju, na Mali Lazni, v Paradani, na Stanišu, v Smrekovi dragi … Ko šolska ura preide v naravoslovni dan, se počutimo že kot pravi botaniki. Glavno vlogo v tej zgodbi imajo moji učen- ci. Naša šola, sicer popolna devetletka, je majhna. Ko sem začela učiti, smo imeli pri- bližno stodvajset učencev, potem se je števi- lo vztrajno manjšalo in se ustavilo tam ne- kje med šestdeset in sedemdeset. K sreči se je ustavila tudi bitka za njen obstoj, upam, da za zmeraj. Majhno število otrok pome- ni, da se vsi zelo dobro poznamo. Zame še več. Učila sem v domačem kraju. Učila sem sorodnike, sosedove otroke, otroke prijate- ljev, sodelavcev, potem otroke mojih sošol- Ura matematike se je začela s Pitagorejskim polžem pri Otliškem oknu, nadaljevala z določanjem rastlin tam naokrog in končala s sladkanjem z jagodami. Pri nas jim rečemo smukuce (pomlad leta 2015). Foto: Elvica Velikonja. 25. maja leta 2006 smo imeli naravoslovni dan. Šli smo v Ljubljano, v Prirodoslovni muzej. Imeli smo srečo, saj je bila naša vodička botaničarka in poznavalka zgodovine botanike na Slovenskem dr. Nada Praprotnik. Omogočila nam je vpogled v herbarijske pole z rastlinami, ki so bile nabrane v naših krajih, in nam pripovedovala o zgodovini botaničnega raziskovanja pri nas. Foto: Elvica Velikonja. 168 ■ Proteus 85/4 • December 2022 169Matematika in botanika - skupaj na poti • Botanika v šoliBotanika v šoli • Matematika in botanika - skupaj na poti cev, tudi moja sinova. Čez leta so prišli že otroci od otrok, ki sem jih učila. Le malo je manjkalo, da ne bi bil moj učenec tudi vnuk ene od mojih prvih učenk. Zdaj hodi v tretji razred. Glede na majhno število učencev so bile tu- di skupine pri interesnih dejavnostih majh- ne. To pa ni bila ovira, da ne bi botaničnih vedenj širila med ostale učence in ob raz- ličnih priložnostih zanje in tudi za učence drugih šol pripravljala botanične izlete in predavanja. Sploh pa je skoraj ni bilo dejav- nosti zunaj učilnice, da ne bi bil zraven vsaj košček botanike. Tisti, ki so hodili k botaničnemu krožku, so za ta majhne, tudi predšolske otroke, pripravljali botanične urice. Presenečala me je njihova izredna domiselnost, spretnost in samozavest pri delu z najmlajšimi. Ti so bi- li kajpak navdušeni nad nabiranjem plodov, ki jim rečemo lešniki in rastejo na grmu, ki mu je ime leska. In potem so slastna jedrca postala sestavni del čokolade. Tudi kakav in sladkor dobimo iz rastlin. Le da to, ko je bila pred njimi čokolada, zanje ni bilo več pomembno. Tudi že omenjeni dnevi dejavnosti so bi- li namenjeni vsem učencem. Ne morem si kaj, da ne bi posebej omenila naravoslov- nega dne, ki sem ga poimenovala Mrazišča Trnovskega gozda. Že sredi osemdesetih let dvajsetega stoletja, komaj sem začela učiti, smo prvič odšli na to pot in jo z osmošolci, kasneje devetošolci, ponovili blizu trideset- krat. Bilo je v maju. Na Predmeji smo se zapeljali v gozd. Raziskovali smo na Mali Lazni, v Paradani in v Smrekovi dragi. Še nam ni bilo dovolj. S Škrbine smo se spu- stili na drugo stran in si v dolini Idrijce ogledali znamenite idrijske klavže. Po ob- veznem postanku pri Fežnarju v Beli in ko smo potrdili domnevo, da je kranjski jeglič V botaničnem vrtu v Ljubljani so učenke in učenci z zanimanjem poslušali vodiča, ki nam je na gredici pokazal hladnikovko in poudaril, da raste v naravi samo pri nas. Videli in izvedeli smo kajpak še veliko drugih zanimivosti (pomlad leta 2006). Foto: Elvica Velikonja. Leta 2017 smo se z raziskovalno nalogo predstavili na festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Naslov naše naloge je bil, kaj pa drugega kot - Poti med rožami. Foto: Elvica Velikonja. Še kdo dvomi, da je bila čokolada res slastna! Foto: Elvica Velikonja. 168 ■ Proteus 85/4 • December 2022 169Matematika in botanika - skupaj na poti • Botanika v šoliBotanika v šoli • Matematika in botanika - skupaj na poti cev, tudi moja sinova. Čez leta so prišli že otroci od otrok, ki sem jih učila. Le malo je manjkalo, da ne bi bil moj učenec tudi vnuk ene od mojih prvih učenk. Zdaj hodi v tretji razred. Glede na majhno število učencev so bile tu- di skupine pri interesnih dejavnostih majh- ne. To pa ni bila ovira, da ne bi botaničnih vedenj širila med ostale učence in ob raz- ličnih priložnostih zanje in tudi za učence drugih šol pripravljala botanične izlete in predavanja. Sploh pa je skoraj ni bilo dejav- nosti zunaj učilnice, da ne bi bil zraven vsaj košček botanike. Tisti, ki so hodili k botaničnemu krožku, so za ta majhne, tudi predšolske otroke, pripravljali botanične urice. Presenečala me je njihova izredna domiselnost, spretnost in samozavest pri delu z najmlajšimi. Ti so bi- li kajpak navdušeni nad nabiranjem plodov, ki jim rečemo lešniki in rastejo na grmu, ki mu je ime leska. In potem so slastna jedrca postala sestavni del čokolade. Tudi kakav in sladkor dobimo iz rastlin. Le da to, ko je bila pred njimi čokolada, zanje ni bilo več pomembno. Tudi že omenjeni dnevi dejavnosti so bi- li namenjeni vsem učencem. Ne morem si kaj, da ne bi posebej omenila naravoslov- nega dne, ki sem ga poimenovala Mrazišča Trnovskega gozda. Že sredi osemdesetih let dvajsetega stoletja, komaj sem začela učiti, smo prvič odšli na to pot in jo z osmošolci, kasneje devetošolci, ponovili blizu trideset- krat. Bilo je v maju. Na Predmeji smo se zapeljali v gozd. Raziskovali smo na Mali Lazni, v Paradani in v Smrekovi dragi. Še nam ni bilo dovolj. S Škrbine smo se spu- stili na drugo stran in si v dolini Idrijce ogledali znamenite idrijske klavže. Po ob- veznem postanku pri Fežnarju v Beli in ko smo potrdili domnevo, da je kranjski jeglič V botaničnem vrtu v Ljubljani so učenke in učenci z zanimanjem poslušali vodiča, ki nam je na gredici pokazal hladnikovko in poudaril, da raste v naravi samo pri nas. Videli in izvedeli smo kajpak še veliko drugih zanimivosti (pomlad leta 2006). Foto: Elvica Velikonja. Leta 2017 smo se z raziskovalno nalogo predstavili na festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Naslov naše naloge je bil, kaj pa drugega kot - Poti med rožami. Foto: Elvica Velikonja. Še kdo dvomi, da je bila čokolada res slastna! Foto: Elvica Velikonja. 170 ■ Proteus 85/4 • December 2022 171Matematika in botanika - skupaj na poti • Botanika v šoliBotanika v šoli • Matematika in botanika - skupaj na poti (Primula carniolica) pri Divjem jezeru res že odcvetel (v Paradani in v Smrekovi dragi je bil takrat v najlepšem razcvetu), smo se od- peljali domov. Spomin na te dni je spomin na en lep del mojega poučevanja. Sam krožek je potekal enkrat tedensko, v popoldanskem času. In prav vsakič, če nam je le vreme dopuščalo, smo šli ven, v naravo. Ni bilo vprašanje, kam naj gremo, izbrati smo morali med več odličnimi možnostmi. V delo smo vključevali tudi starše, stare starše, sosede učencev. Med drugim smo jih spraševali o domačih imenih rastlin. Razi- skovalna naloga je »prerasla« meje naloge, zato je s pomočjo šole in društva Gora leta 2004 izšla kot knjižica z naslovom Kako jim rečemo pri nas, prispevek k rastlinskemu imen- stvu na Gori. Predstavitev knjige je bila eden od treh odmevnih botaničnih dogodkov na Gori. Tri leta kasneje smo organizirali botanični večer. To je bil imeniten poklon botanični pestrosti naših krajev. V ospredje smo po- stavili hladnikovko (Hladnikia pastinacifolia). O botaničnih znamenitostih naših krajev nam je govoril prof. Tone Wraber, prostore šole je lepšala razstava slik rastlin akadem- skega slikarja Rafaela Terpina, klekljarice s Predmeje so na ogled postavile čipko hla- dnikovke. Tretji botanični dogodek, je bila predsta- vitev moje knjige Rastejo pri nas, rastline Trnovskega gozda (2012). Vse dogodke so z domiselnimi nastopi predstavili tudi naši učenci. Zgoraj: Pomlad leto 2013. Stojimo na robu Smrekove drage in poslušamo Andreja, ki nam razlaga o rastlinskem obratu, rušju na dnu jame, islandskem lišaju, domovanju divjega petelina … Andrej je postal gozdar. Foto: Elvica Velikonja. Spodaj: Kranjski jeglič je res že odcvetel. Smo pa z zanimanjem poslušali Rebeko, ki nas je seznanila z zgodovino botaničnih raziskovanj na Idrijskem (maja leta 2011). Foto: Elvica Velikonja. Uradni program botaničnega večera je bil mimo, ko so se pred fotoaparat postavili: (stoijijo od leve) Franc Černigoj, Pavel Medvešček, Dario Cortese, Tone Wraber, Rafko Terpin, Jože Čar, Tanja Čuk, Igor Dakskobler, Branko Dolinar, Ivan Pepelnjak, (čepijo od leve) Nevenka Kosec, Anka Vončina, Jernej Peljhan, Florjan Poljšak, Marija Bavdež, Jože Bavcon, Jože Kosec, Tinka Gantar. Foto: arhiv Elvice Velikonja. 170 ■ Proteus 85/4 • December 2022 171Matematika in botanika - skupaj na poti • Botanika v šoliBotanika v šoli • Matematika in botanika - skupaj na poti (Primula carniolica) pri Divjem jezeru res že odcvetel (v Paradani in v Smrekovi dragi je bil takrat v najlepšem razcvetu), smo se od- peljali domov. Spomin na te dni je spomin na en lep del mojega poučevanja. Sam krožek je potekal enkrat tedensko, v popoldanskem času. In prav vsakič, če nam je le vreme dopuščalo, smo šli ven, v naravo. Ni bilo vprašanje, kam naj gremo, izbrati smo morali med več odličnimi možnostmi. V delo smo vključevali tudi starše, stare starše, sosede učencev. Med drugim smo jih spraševali o domačih imenih rastlin. Razi- skovalna naloga je »prerasla« meje naloge, zato je s pomočjo šole in društva Gora leta 2004 izšla kot knjižica z naslovom Kako jim rečemo pri nas, prispevek k rastlinskemu imen- stvu na Gori. Predstavitev knjige je bila eden od treh odmevnih botaničnih dogodkov na Gori. Tri leta kasneje smo organizirali botanični večer. To je bil imeniten poklon botanični pestrosti naših krajev. V ospredje smo po- stavili hladnikovko (Hladnikia pastinacifolia). O botaničnih znamenitostih naših krajev nam je govoril prof. Tone Wraber, prostore šole je lepšala razstava slik rastlin akadem- skega slikarja Rafaela Terpina, klekljarice s Predmeje so na ogled postavile čipko hla- dnikovke. Tretji botanični dogodek, je bila predsta- vitev moje knjige Rastejo pri nas, rastline Trnovskega gozda (2012). Vse dogodke so z domiselnimi nastopi predstavili tudi naši učenci. Zgoraj: Pomlad leto 2013. Stojimo na robu Smrekove drage in poslušamo Andreja, ki nam razlaga o rastlinskem obratu, rušju na dnu jame, islandskem lišaju, domovanju divjega petelina … Andrej je postal gozdar. Foto: Elvica Velikonja. Spodaj: Kranjski jeglič je res že odcvetel. Smo pa z zanimanjem poslušali Rebeko, ki nas je seznanila z zgodovino botaničnih raziskovanj na Idrijskem (maja leta 2011). Foto: Elvica Velikonja. Uradni program botaničnega večera je bil mimo, ko so se pred fotoaparat postavili: (stoijijo od leve) Franc Černigoj, Pavel Medvešček, Dario Cortese, Tone Wraber, Rafko Terpin, Jože Čar, Tanja Čuk, Igor Dakskobler, Branko Dolinar, Ivan Pepelnjak, (čepijo od leve) Nevenka Kosec, Anka Vončina, Jernej Peljhan, Florjan Poljšak, Marija Bavdež, Jože Bavcon, Jože Kosec, Tinka Gantar. Foto: arhiv Elvice Velikonja. 172 ■ Proteus 85/4 • December 2022 173Matematika in botanika - skupaj na poti • Botanika v šoliBotanika v šoli • Matematika in botanika - skupaj na poti Ko sem prevzela mentorstvo botaničnega krožka na naši šoli, je bil moj namen učence opozoriti na veliko rastlinsko pestrost naših krajev. Hotela sem, da bi se zavedali, da ži- vimo v botanično bogatem okolju, da bi ra- stline, ki so okrog in okrog nas, opazili, jih znali »poklicati« po imenih, predvsem pa da bi znali ceniti in varovati to naše bogastvo. In res, približala sem jim svet botanike in jih učila ceniti naše kraje tudi s tega pogle- da. Niso pridobili samo oni. Vse dano so mi v veliki meri vračali. In tudi zato sta se botanični krožek in pouk matematike tako odlično dopolnjevala. Da sem botanična znanja lahko podajala med svoje učence, so zaslužni tudi mnogi ljubiteljski botaniki, s katerimi smo hodili na prava botanična raziskovanja. Tisti, s ka- terimi sem se na teh poteh srečala prvič, ni- so spraševali. Preprosto so sklepali, da učim biologijo in se čudili. Matematiko? Pa bi se, če bi bila ponovno pred odločitvijo, zdaj odločila za biologijo, jih je zanimalo. Ne, spet bi bila učiteljica matematike. In imela bi botanični krožek. Saj je bilo hoditi po tej poti, z matematiko in botaniko ob sebi, pre- prosto rečeno, lepo. Joj, kako diši! - Spomladi leta 2021 sva z mojo najmlajšo učenko, vnukinjo Zalo, »botanizirali« na vzhodnem pobočju Čavna. Foto: Nejc Velikonja. Že leta 2003 smo brežino pred šolo zasadili z navadnim brinom in rušjem. Grmički rušja so postali pravi grmi, brinu pa rastišče ni ustrezalo. Foto: Elvica Velikonja. Leta 2018 smo okolico šole polepšali še z botaničnim vrtičkom. Vanj smo posadili rastline, ki rastejo pri nas. Foto: Elvica Velikonja. 172 ■ Proteus 85/4 • December 2022 173Matematika in botanika - skupaj na poti • Botanika v šoliBotanika v šoli • Matematika in botanika - skupaj na poti Ko sem prevzela mentorstvo botaničnega krožka na naši šoli, je bil moj namen učence opozoriti na veliko rastlinsko pestrost naših krajev. Hotela sem, da bi se zavedali, da ži- vimo v botanično bogatem okolju, da bi ra- stline, ki so okrog in okrog nas, opazili, jih znali »poklicati« po imenih, predvsem pa da bi znali ceniti in varovati to naše bogastvo. In res, približala sem jim svet botanike in jih učila ceniti naše kraje tudi s tega pogle- da. Niso pridobili samo oni. Vse dano so mi v veliki meri vračali. In tudi zato sta se botanični krožek in pouk matematike tako odlično dopolnjevala. Da sem botanična znanja lahko podajala med svoje učence, so zaslužni tudi mnogi ljubiteljski botaniki, s katerimi smo hodili na prava botanična raziskovanja. Tisti, s ka- terimi sem se na teh poteh srečala prvič, ni- so spraševali. Preprosto so sklepali, da učim biologijo in se čudili. Matematiko? Pa bi se, če bi bila ponovno pred odločitvijo, zdaj odločila za biologijo, jih je zanimalo. Ne, spet bi bila učiteljica matematike. In imela bi botanični krožek. Saj je bilo hoditi po tej poti, z matematiko in botaniko ob sebi, pre- prosto rečeno, lepo. Joj, kako diši! - Spomladi leta 2021 sva z mojo najmlajšo učenko, vnukinjo Zalo, »botanizirali« na vzhodnem pobočju Čavna. Foto: Nejc Velikonja. Že leta 2003 smo brežino pred šolo zasadili z navadnim brinom in rušjem. Grmički rušja so postali pravi grmi, brinu pa rastišče ni ustrezalo. Foto: Elvica Velikonja. Leta 2018 smo okolico šole polepšali še z botaničnim vrtičkom. Vanj smo posadili rastline, ki rastejo pri nas. Foto: Elvica Velikonja.