LETNIK VI 2G;997 naša skupnost MAJ 80 številKa 5 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE URESNIČUJEJO SE TITOVE POBUDE Komunisti naše občine so na programsko-volilni konferenci, na kateri so sodelovali delegati iz vseh 00 ZK, kritično in konkretno spregovorili o uresničevanju kongresnih nalog v minulem dveletnem obdobju in opravili volitve vodstva občinske organizacije ZK. VhIo-vca- v VO K0V1NASTR0J ao ob iznednih pAA.zade.oanj-ih za dv-ig produktivno a ti. in dogledno izvajanje, stabitizacijskih ukrepov dotegii zelo dobre rezuZtate in 6e dogledno ravnajo po usmeritvah res o tud j e in določitih dogovora o A.azpo-djavkanju dohodka. hUDKmZj Najprej so se z enominutnim molkom poklonili spominu na velikega državnika, revolucionarja, humanista in borca za mir in svobodo, tovariša Tita. Zavezali so se, da bodo s še večjim zagonom nadaljevali bogato dediščino svojega velikega vzornika. Značilnost za to konferenco ni samo zelo dobra udeležba, temveč živahna in tvorna razprava. Zato gre precejšnja zasluga osnovnim organizacijam ZK, katere so v večini organizirale predhodno razpravo o njim posredovanemu gradivu. Konferenca je opozorila na pomembna področja nadaljnje aktivnosti komunistov, posebno na naloge komunistov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, na bitko za spreminjanje družbenoekonomskih odnosov in stabilizacijo ter nadaljno idejno in organizacijsko krepitev ZK. Ugotovila je tudi, da je bila v pretečenem obdobju namenjena posebna skrb idejnopolitičnemu in akcijskemu usposabljanju, kakor tudi pomlajevanju vrst ZK in da so bili komunisti na tem področju v preteklosti uspešni. Povdarili so, da ne gre pri sprejemih v ZK na množičnost organizacije temveč in predvsem za resnično in konkretno dejavnost vsakega komunista pri reševanju problemov in spreminjanju stanja. V razpravi so bili izraženi lanskoletni gospodarski rezultati kot ugodni in, da pomenijo boljšo štartno osnovo za letošnje gospodarjenje. To potrjujejo tudi dobri rezultati, izkazani po prvem tromesečju letošnjega leta. Vse to pa se ne sme spremeniti v "spanje na lovorikah" temveč mora postati odločilna vzpodbuda za stabilizacijska prizadevanja, zavedajoč se, da stabilizacija ne traja samo letos, temveč je to naša stalna naloga in skrb. Tako bo z razreševanjem posameznih vprašanj v zvezi z gospodarsko stabilizacijo tesno povezana tudi naloga ZK pri pripravi in sprejemu srednjeročnih načrtov ter obenem tudi skrb, da bo v pripravo teh načrtov aktivno vključenih kar največje število delovnih ljudi in občanov. Razprava je posegla tudi na področje izobraževanja, kmetijstva, oblik sodelovanja in povezovanja v regiji, zlasti z vidika financiranja posameznih dejavnosti. Opozorila je tudi na pomanjkljivosti dosedanjega delovanja in tako bistveno prispevala k temu, kako zastaviti delo občinske organizacije in njenih organov ter zlasti osnovnih organizacij ZK v bodoče. Na konferenci so izvolili tudi nove organe občinske konference, kot prvega predsednika občinske konference ZK Bogdana Korošca, za sekretarja komiteja pa dosedanjega sekretarja Franca Grudna. Poleg tega pa tudi ustrezne komisije. Franc Gruden K TITU NA DEDINJE Tudi med našimi delovnimi ljudmi in obdani vlada ogromno zanimanje za počastitev spomina tovariša Tita z obiskom njegove grobnice. Ker je velik interes v vsej Jugoslaviji^ je treba obiske koordinirati; da se ne bi dogajalo; da bi v Beogradu ne prišli na vrsto. Obiski grobnice so vsak dan od 9. do 16. ure3 trenutno pa so zagotovljeni pogoji za obisk 12.000 - 15.000 ljudi. Te omejitve nujno zahtevajo programiran obisk. Republiška konferenca SZDL Slovenije nam je poslala naslednje stališče: 1) Usklajevalec pobud za obisk Titove grobnice je občinska konferenca SZDL. To pomeni; da je treba OK SZDL sporočiti opredeljeni termin; v katerem bi posamezne skupine organizirale obisk. 2) Občinske konference bodo pobude posredovale in vskladile preko Republiške konference SZDL Slovenije in Mesnte konference SZDL Beograd. Samo na ta način bomo lahko zagotovili organizirane mimohode na Dedinju ter možnost; da naša pot v Beograd ne bo morda brezuspešna. Zaradi velikega zanimanja in številnih obiskov pa predlagamo planiranje obiskov za poznejši čas. Takrat bodo zgrajeni še ostali objekti okrog grobnice; kar bo zagotavljalo boljšo organizacijo. PO POTEH II. GRUPE ODREDOV Prva slovenska brigada - II. grupe odredov, ki se je rodila na naših dolenjskih tleh spomladi 1942, je mnogo pripomogla k širjenju svobodnega ozemlja na Dolenjskem in izbojevala na našem območju nekaj zmagovitih bitk. Srce vseh teh bojev pa pomeni "Muljavska bitka", kakor imenujemo večdnevne boje od 6. - 12. junija 1942, ki so se odvijali v dolini Krke - v okolici Muljave. Zaradi pomembnosti "Muljavske bitke" praznujejo krajani Ivančne gorice in Muljave 6. junija svoj krajevni praznik. V okviru tega bo letos v soboto, 31 maja že drugič pohod po poteh II. grupe odredov, ki naj bo tradicionalen. Prav je da se pohoda udeležimo čim bolj množično in s tem prispevamo k obujanju tradicij NOB in spoznavamo partizanske poti, na na katerih se je kovalo bratstvo, enotnost in tovarištvo. Motiv iz lanskoletnega pohoda žal letos ne bo prišel med nas častni predsednik prireditve "Po poteh II. grupe odredov" in namestnik komandanta II. grupe odredov tov. PETER STANTE - S K A L A. Družbenopolitične organizacije in krajani Ivančne gorice skupaj z borci II. grupe odredov ob izgubi legendarnega heroja tov. PETRA STANTETA - S K A L E globoko sočustvujemo.Njegova smrt pomeni veliko izgubo za občino Grosuplje in za vse nas. Tov SKALA je zelo rad prihajal med nas. Njegova osnovna misel je bila, da se pohod po poteh II. grupe odredov organizira vsako leto v Ivančni gorici in se tako ohrani tradicionalnost obujanja spominov na NOB ter na delovanje in vlogo II. grupe odredov pri nas. V ponedeljek, 5. maja smo ga spremili na njegovi zadnji poti. Peter Stante - SKALA govori na Krki leta 1974 STANTE med soborci Ob odkritju spomenika na Debečem Kako je bilo prebivalstvo med vojno povezano z II. grupo odredov, nam je tov. SKALA ob odkritju spominskega obeležja tej grupi 8. septembra 1969 na Muljavi nazorno povedal: ...." Smatram za potrebno, da na kratko obu-dim spomine na naš odhod iz teh krajev. Bil je to edinstven primer v NOB, da je celotno prebivalstvo preko svoje delegacije prosilo Glavni štab, da naj II. grupa odredov ostane na tem terenu. Toda 20. junija 1942 smo odkorakali skozi vrste solznega prebivalstva ------" POHOD PO POTEH II. GRUPE ODREDOV Pripravljalni odbor pohoda po poteh II. grupe odredov razpisuje v soboto, dne 31. maja 1980 množični tekmovalni pohod po poteh II. grupe odredov, z začetkom ob 09.00 uri v Ivančni gorici. Pokroviteljstvo nad letošnjim pohodom je prevzel svet za SLO in DSZ občine Grosuplje. Pohod bo organiziran in izveden v počastitev 30-obletnice samoupravljanja in 70-obletnice rojstva socialističnega misleca in revolucionarja Edvarda Kardelja. Pohod sestavlja tekmovalni pohod 4-članskih ekip na 18 km, s streljanjem z malokalibrsko puško, ki vpliva na končni rezultat in množičen pohod, prav tako 4-članskih ekip na 8 km. Progi sta ločeni. Vsaka TOZD, DO, šola , društvo itd. lahko prijavi po več ekip. VI. TEDEN OBUJANJA TRADICIJ NOB Krajevna skupnost Videm-Dobrepolje in krajevna skupnost Ponikve praznujeta 25. maja krajevni praznik. Ta dan je povezan s tradicionalnim praznovanjem Tedna tradicij NOB, ki iz leta v leto pridobiva več privržencev, več sodelavcev in pravo vsebino. Letošnji ze VI. Teden tradicij NOB je nadaljevanje manifestacij in akcij, ki so dosedaj prinesle dobrepoljski dolini velike rezultate in uspehe, se je pričel 24. maja, ko je bil na igrišču pri kulturnem domu na Vidmu prikazan nastop v izvajanju telovadnih prvin osnovnošolcev iz občine Grosuplje. Med tednom bo poleg drugih nastopov in prireditev 21. maja izveden tradicionalni kviz s sodelovanjem sedmih ekip, v nedeljo dne 5. junija pa zaključna prireditev v Ponikvah z odkritjem spominske plošče ustreljeni ZakrajSkovi družini. Ob tej priliki bo zbranim govoril tov. Bogdan Osolnik, delegat zveznega zbora Skupščine SFRJ, delovni predsednik zbora v Kočevju v času od 1. do 2. oktobra 1942. PO POTI AVNOJ Letos smo organizirali za učence 8. razredov osnovne šole "Louis Adamič" Grosuplje končni izlet po poti AVNOJA. čeprav je bil že ob odhodu dež, smo se tako ustavili na Plitvicah, nato pa nadaljevali pot proti Bihaču. Drugi dan potovanja smo si ogledali Drvar, Titovo pečino in muzej ter Jajce in njegove kulturne in zgodovinske znamenitosti. Po soteski Vrbasa smo nadaljevali pot do Banja luke. Tretji dan smo obiskali Kozaro, kjer smo položili žalni venec. Zadnji naš obisk je veljal Jasenovcu, kjer je bilo med vojno ustaško taborišče smrti. To je le goli opis našega potovanja. Razpoloženje naših učencev je bilo kljub slabemu vremenu na višku. Povsod se je razlegala partizanska, domovinska in narodna pesem. Največkrat smo slišali refren; "Druže Tito mi Ti se kunemo," pa "Domovina moja mila-Jugoslavija ____" Povsod so učenci s spoštovanjem sledili vodičem, lei so nam prikazali pretresljivo zgodovino teh krajev in prepričani smo, da je to zapustilo neizbrisen spomin v njihovih srcih. Mi, njihovi spremljevalci pa smo lahko ugotovili, da imamo dobro mladino, ki ji lahko zaupamo in vedno računamo nanjo. Ana Čeferin AKCIJA "TISOČ DELAVCEV - TISOČ DOPISNIKOV" Nimam namena govoriti o tem, kako pomembno je obveščanje še zlasti, ko gre za posamezne odločitve. Lahkdpa omenim, da samoupravljanje kot proces, osvobaja človeka Ln ga humanizira. Pri tem pa je zelo pomemben, poleg drugih pogojev, tudi ustrezen sistem informiranja v OZD, kot zunaj nje. Nosilec tega je delovni človek. V naši družbi razvijamo samoupravni sistem informiranja, kjer je delovni človek hkrati sporo-čevalec in sprejemalec informacij, to se pravi, da je subjekt in ne objekt v komunikacijskem procesu. Pri odločanju vedno sodeluje širši krog delavcev. Njihova učinkovitost na odločitve pa je odvisna od tega, kako in koliko so informirani. Pri tem pa si moramo prizadevati, da dosežemo objektivno informiranje, kar pomeni pravočasno, popolno in resnično seznanjanje delovnega človeka in občana z vsemi pomembnimi pojavi v njegovem okolju. Da bi v procesu informiranja sodelovalo čimveč delavcev - subjektov obveščanja, je bila na drugem srečanju organizatorjev obveščanja in urednikov glasil v OZD v jeseni 1979 dogovorjena akcija "tisoč delavcev - tisoč dopisnikov. "Akcija poteka od 1. maja do 31. decembra 1980. Nosilec akcije je Zveza sindikatov Slovenije v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Na občinski ravni vodi akcijo Komisija za obveščanje pri občinskem svetu ZSS, v organizacijah združenega dela pa urednik v delovni (sindikalni) skupini, skupaj z odborom za obveščanje ali uredniškim odborom v sodelovanju s samoupravnimi organi ter konferenco, oziroma osnovno organizacijo zveze sindikatov, ki je tudi politično odgovorna za uspeh akcije v svoji sredini. Vabimo vse delavce, da se aktivno vključijo v navedeno akcijo. Predsednik sveta za Informiranje pri OK SZDL Iztok Munih SPREMEMBE IN DOPOLNITVE NOVELACIJE URBANISTIČNEGA PROGRAMA OBČINE V začetku leta 1979 je začel veljati odlok o novelaciji urbanističnega programa občine Grosuplje-, v enoletnem izvajanju tega odloka pa se je pokazala potreba po vskladitvi dokumenta s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi družbenimi potrebami in koristmi. Predlog sprememb in dopolnitev bo v javni razgrnitvi od 13. maja do 12. junija 1980 v prostorih oddelka za urbanizem in gradbene zadeve SO Grosuplje in v prostorih krajevnih skupnosti; Šmarje-Sap, Grosuplje, Višnja gora, Ivančna gorica, Stična, Šentvid pr? Stični, Krka, Vi dem-Dobrepolje in Zagradec. V tem času lahko dajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi. Gospodarstvo občine je doseglo v 1. tromesečju za 40 % več celotnega prihodka kot v preteklem obdobju, nad tem povprečjem pa se je gibala industrija, gradbeništvo in finančne in poslovne storitve. Za doseganje omenjenega celotnega prihodka je gospodarstvo porabilo 3^ % več sredstev kot v preteklem letu, kar predstavlja za 6 indeksnih točk počasnejšo rast od rasti celotnega prihodka in je tako prekinjen negativen trend gibanja stroškov, ki se je kazal ob zaključnih računih za leto 1979. Najvišji materialni stroški se kažejo na področju finančnih in drugih poslovnih storitev ter na področju industrije, kmetijstva in prometa. Dohodek, ki predstavlja razliko med celotnim prihodkom in materialnimi stroški, se je v gospodarstvu občine povečal za 53 %, kar predstavlja relativno visoko povečanje, verjetno precej nad povprečjem v Sloveniji (podatki še niso znani, pač pa 1 e ocene). Doseženega čistega dohodka beleži gospodarstvo za 60 % več, med posameznimi področji pa je najizraziteje porasel čisti dohodek v gradbeništvu, ki je večji za 80 % ter v stanovanjsko-komunalni dejavnosti, kjer se je povečal za 66 %. Globalna delitev dohodka kaže povečanje deleža za akumulacijo, saj so sredstva za akumulacijo gospodarstva občine porasla za 112 % in predstavljajo za I. tromesečje 91.021*.000 din, v letu 1979 pa so sredstva akumulacije v I. tromesečju znašala le 43.008.000 din. Dohodek na delavca je porasel za 50 %. Masa bruto osebnih dohodkov se je povečala za 45 %. Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur je poraslo za 2 % in znaša 5.435 delavcev. INVESTICIJE V LETU 1980 GLEDE NA ZAOSTRENE POGOJE GOSPODARJENJA Tako kot v republiki so tudi v naši občini potrebe po investicijskih sredstvih večje od možnosti, kar kaže podatek, da ima banka 5 ~ 6 krat večje zahteve po investicijskih sredstvih, kakor pa so njene možnosti. Glede na to je Ljubljanska banka ob sprejetih kriterijih za nove investicije in ob upoštevanju dogovora o investicijskih vlaganjih izdelala predlog za dodelitev kreditov posameznim investitorjem, katerih skupna predračunska vrednost znaša 298,6 milijona din, od te pa znašajo kreditna sredstva banke 123,9 milijonov din. Med večjimi investitorji, katerim je banka odobrila oziroma predlagala odobritev kredita, so predvsem Kovinastroj Grosuplje, Motvoz in platno Grosuplje, KZ Stična, Elektrotehna TOZD Elpis in SGP Grosuplje. INVESTICIJA V MODERNIZACIJO TEHNOLOGIJE TER POVEČANJE PROIZVODNJE -IZVOZA BATERIJ V ISKRI - ZMAJ/ TOZD SPECIALNE BATERIJE ŠENTVID PRI STIČNI Glavna dejavnost TOZD je proizvodnja baterij ter specialnih baterij tako za civilno področje kot za potrebe JLA. V TOZD že dalj časa ugotavljajo potrebo po povečanju izvoza baterij in so s tem ciljem že v letu 1978 pričeli z delom na razvoju nove linije, za katero morajo mehanizirati montažni del linije. S to investicijo se zelo poveča proizvodnja baterij 4 R 25 in se tako poveča izvoz za 2-krat. Tržišče za izvoz tega artikla ima temeljna organizacija zagotovljeno in predvidevajo, da bodo s to investicijo kljub temu, da so močno vezani na uvoz' repro materiala, že v letu 1981 imeli pozitivno devizno bilanco. Investicija sama bo vplivala tudi na izboljšanje stanja glede onesnaževanja okolja. Predračunska vrednost celotne investicije znaša 7-725.450 din, od tega ima TOZD 1.892.450 din lastnih sredstev, združena sredstva v SOZD ISKRA predstavljajo 2.226.000 din, bančni kredit pa je zagotovljen v višini 3.650.000 din. V TOZD-u predvidevajo, da bodo ob zagotovljenih virih dokončali to investicijo do konca letošnjega leta. Izplačani osebni dohodki so se v I. tromesečju v masi povečali za 25 % na področju gospodarstva, na področju negospodarstva pa so porasli za enak odstotek, če pri tem ne upoštevamo tistih organizacij oziroma skupnosti, ki za leto 1979 nimajo primerjalnih podatkov. Tako se v masi izplačani osebni dohodki gibljejo na področju negospodarstva skladno z rastjo na področju gospodarstva. SAMOUPRAVNI ORGANI V - Black & Beckerju, Grosuplje so za novega direktorja imenovali dr. ing. Staneta JURCO, ki je dolžnost prevzel 5/5-1980; - Trgovskem podjetju "Guma" Grosuplje so za direktorja imenovali Iva GRBCA, dosedanjega vržilca dolžnosti direktorja, ki je dolžnost prevzel 6/5-1980; - Veterinarskem zavodu "Krim" Grosuplje za novega direktorja imenovali Cvetka BUNCA, ki je dolžnost prevzel 5/5-1980; - Iskri-Zmaj, TOZD proizvodnji baterij Šentvid pri Stični so za novega direktorja imenovali Jožeta HRENA, ki je dolžnost že tudi prevzel. OD MESECA JUNIJA VIŠJE STANARINE Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Grosuplje sta na seji dne 23/4-1980 sprejela odlok o najvišjih stanarinah za vse kategorije stanovanj v občini Grosuplje. Tako bodo s 1. junijem 1980 stanarine v občini povečane za 45 %. Povečanje je v skladu s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Grosuplje, ki je v veljavi od 1/10-1979. S tem sporazumom je predviden postopen prehod na ekonomske stanarine od leta 1979 do leta 1985. Zato je v letu 1980 tako povečanje vsklajeno. Sprejeti odlok je tudi v skladu s sprejetim družbenim dogovorom o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1980. Ugotovljeno je bilo, da glede na to povišanje stanarin ni potrebno spreminjati odloka o delni nadomestitvi stanarine in druge družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, ker sedanji kljub temu povišanju še ustreza. SUBVENCIONIRANJE STANARIN Izvršni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti je na eni izmed svojih sej v letošnjem letu obravnaval tudi prošnje za subvencioniranje stanarin - družbeno pomoč pri plačevanju stanarin v- letošnjem letu. Družbeno pomoč je odobril 21 prosilcem, znašala pa bo do 31/5-1980 najnižja 86,75 din, najvišja pa 983,55 din. Po 1/6—1980, ko bodo stanarine zvišane, pa bo zvišana tudi višina družbene pomoči tem nosilcem stanovanjske pravice in bo najnižja subvencija znašala 240,20 din mesečno, najvišja pa 1.004,30 din mesečno. Pričakujejo, da se bo po 1/6-1980 število prejemnikov subvencije nekoliko zvišalo. JAVNA RAZPRAVA SPREMEMB ZAZIDALNIH NAČRTOV Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je na svoji seji. dne 29/4-1980 obravnaval predloge sprememb zazidalnega načrta Ivančna gorica, Studenec S-l in S-2 in zazidalnega načrta južnega dela Mrzlih njiv v Grosupljem in jih dal v javno razpravo, ki bo trajala do 12. junija 1980. Sprememba zazidalnega načrta Ivančna gorica in Studenec S-l in S-2 se nanaša na spremembo prometnih razmer na cestnem prometnem omrežju, sprememba zazidalnega načrta južnega dela Mrzlih njiv v Grosupljem pa nanaša na spremembo namembnosti zazidave objekta z oznako 13, namesto individualne stanovanjske hiše, stanovanjska hiša z obrtno delavnico. Spremembe zazidalnih načrtov so na vpogled na oddelku za urbanizem in gradbene zadeve SO Grosuplje in v prostorih krajevne skupnosti Ivančna gorica in Grosuplje, kjer lahko dajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi. ZAKLJUČENA JAVNA RAZPRAVA 0 PREDLOGU ZAZIDALNEGA NAČRTA SP, SLIVNICA S sklepom izvršnega sveta SO Grosuplje je bil predlog zazidalnega načrta Sp. Slivnica javno razgrnjen od 15. februarja do 14. marca letos. V času javne razgrnitve so dali k predlogu zazidalnega načrta predloge in pripombe: Izvršni svet SO Grosuplje, Krajevna skupnost Sp. Slivnica, Krajevna skupnost Grosuplje in SGP Grosuplje. Predloge in pripombe iz javne razprave je obravnaval izvršni svet in ugotovil, da je osnutek primeren, da pa je upoštevati še določene pripombe in predloge. Sklenil je tudi, da se nadaljuje z izdelavo zazidalnega načrta Sp. Slivnica po predloženem konceptu. PREPOVED PROMETA IN PARCILACLJE ZEMLJIŠČ NA SPODNJI SLIVNICI Skupščina občine Grosuplje je na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela sprejela odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ali prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju k.o. Slivnica za katerega se izdeluje zazidalni načrt. Odlok je bil sprejet z namenom, da se v času veljavnosti odloka izdela zazidalni načrt in zagotovi možnost smotrne in urejene gradnje stanovanjskih in komunalnih objektov v naselju Spodnja Slivnica. Na zemljiščih zajetih v navedenem odloku se v času prepovedi smejo izjemoma graditi le infrastrukturni objekti in komunalne naprave, za katere bo v času prepovedi izvršen predpisan postopek. Prepoved prometa z zemljišči in parcelacijo traja toliko časa, dokler ne postane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar ne dalj kot tri leta po sprejetju odloka. DOLOČENA ZEMLJIŠČA ZA STANOVANJSKO IN DRUGAČNO KOMPLEKSNO GRADITEV V ŠMARJE - SAP Skupščina občine Grosuplje je dne 23.4.1980 sprejela odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta šmarje-Sap P-2. Ta odlok je objavljen v (Uradnem listu SRS št. 12/80) in z dnem, ko začne veljati, to je 12.5.1980, preneha lastninska pravica in pridobi pravico uporabe na teh zemljiščih v območju zazidalnega načrta občina Grosuplje. Prejšnji lastnik zemljišča lahko uporablja to zemljišče na način, s katerim se ne menja njegova oblika in svojstvo vse do dneva, dokler za premoženjsko pravne zadeve pristojni občinski organ ne izda odločbe, s katero določi, da ga mora izročiti občini. Prejšnji lastnik v kompleksu, ki je namenjeno za stanovanjsko gra- ditev, ima prednostno pravico uporabe tolikšne površine zemljišče, kolikor ga potrebuje za zgraditev stanovanjske hiše, na kateri sme po zakonu imeti lastninsko pravico in za njeno redno uporabo, če sme po zazidalnem načrtu na tistem zemljišču sezidati takšno stavbo. Za prejšnjega lastnika se šteje tudi oseba, ki je najmanj eno leto pred objavo sklepa občinske skupščine o izdelavi zazidalnega načrta predložila pogodbo o pridobitvi tega zemljišča pristojni davčni upravi zaradi odmere davka na promet nepremičnin. Prejšnji lastnik lahko prednostno pravico uporabe uveljavlja samo na eni parceli, nastali po veljavno sprejetem zazidalnem načrtu. To pravico lahko uveljavlja le v mejah lastninskega maksimuma na stavbah pod pogojem, da površina njegovega zemljišča, ki je prešlo v družbeno lastnino dosega površino nove nastale parcele in, da ta nova nastala parcela leži vsaj s površino 2/3 na tem zemljišču. če je bilo zemljišče, ki je prešlo v družbeno lastnino, v solastnini več oseb, lahko uveljavlja prednostno pravico uporabe vsak solastnik, čigar solastniški delež ustreza zgoraj navedenim pogojem, ali pa sporazumno na tolikih parcelah, kolikor je po veljavno sprejetem zazidalnem načrtu novo nastalih parcel na njihovem zemljišču, ki je prešlo v družbeno lastnino. Prednostno pravico uporabe uveljavlja upravičenec z zahtevo pri Občinskem upravnem organu, pristojnem za premoženjsko pravne zadeve. Prejšnjemu lastniku zemljišča, ki je prešlo na podlagi tega odloka v družbeno lastnino pripada odškodnina po predpisih zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS št. 5/80). RAZPOLOŽLJIVA STAVBNA ZEMLJIŠČA Komunalna skupnost občine Grosuplje - Samoupravna enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem (v nadaljnjem besedilu: Samouravna enota) razpisuje na podlagi 33. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur.l. SRS, št. 7/77) in 6. člena Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Grosuplje (Ur. 1. SRS, št. 15/78) ter na podlagi sklepa Izvršnega odbora Samoupravne enote z dne 19/5-1980 JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš v k.o. Grosuplje-naselje, k. o. Radohova vas, k.o. Stična in v k.o. Šentvid l. Oddaja se: 4 v k.o. Grosuplje-naselje; 3 v k.o. Radohova vas; 6 v k.o. Stična in 1 v k.o. Šentvid delno komunalno opremljenih stavbnih parcel. I. k.o. Grosuplje-naselje: oznaka parcele pare. št. izmera m2 izklicna cena din 1 618/29 651 370.419,00 27 621/9 700 398.300,00 43 623/7 430 244.670,00 337 829 641 345.499,00 k.o. Radohova vas: 71 20/28 728 162.344,00 72 20/31 717 159.891,00 78 20/37 606 135.138,00 k.o. Stična: 51 711/61 711/91 711/39 442 142 118 702 134.784,00 46 711/56 730 140,160,00 27 711/54 729 139.968,00 42 711/78 1050 711/80 10 1060 203.520,00 44 711/89 384 711/82 303 711/88 8 695 133.440,00 1 25/11 684 131.328,00 o. Šentvid: • 9 430/22 801 134.568,00 2. Na parcelah, v k.o. Grosuplje-naselje z oznakami 1, 27, 43 je predvidena gradnja montažnih pritličnih stanovanjskih hiš "Marles" in sicer na pare. z oznako 1 TIP 503 ali 504, na pare. z oznako 27 TIP 501 kot dvojček in na pare. z oznako 43 TIP 502. Na parceli z oznako 337 je predvidena gradnja stanovanjske hiše klasične gradnje. Na parcelah v k.o. Radohova vas, k.o. Stična in v k.o. Šentvid je predvidena gradnja stanovanjskih hiš klasične gradnje. Podrobnejše lokacijske pogoje za graditev stanovanjskih hiš bo določil Oddelek za urbanizem in gradbene zadeve SOb Grosuplje z odločbo o lokacijskem dovoljenju 4. - Izklicna cena za delno komunalno ureditev stavbnih parcel v k.o. Grosuplje-nasel je z oznakami 1, 27, 43 znaša 510,00 din za m2 zemljišča. S prispevkom za komunalno ureditev bo Samoupravna enota uredila kanalizacijsko in vodovodno omrežje po načrtih ter uredila ceste z makadamsko utrditvijo, asfaltom, odvod-njavanjem in robniki. Izklicna cena za delno komunalno ureditev stavbne parcele z oznako 337 v k.o. Grosuplje-naselje znaša 480,00 din za m2 zemljišča. S prispevkom za komunalno ureditev bo Samoupravna enota uredila kanalizacijsko in vodovodno omrežje po načrtih ter uredila ceste z makadamsko utrditvijo, asfaltom in odvodnjavanjem. Za vse stanovanjske hiše bo možen priključek na transformatorsko postajo. Nizkonapetostno kabelsko omrežje financirajo investitorji sami. - Izklicna cena za delno komunalno ureditev stavbnih parcel v k.o. Radohova vas znaša 164,00 din za m2 zemljišča. Izklicna cena zajema prispevek k stroškom urbanistične dokumentacije, k stroškom izgradnje transformatorske postaje in ureditve dovoznih poti v makadamski izvedbi ter prispevek k stroškom izgradnje primarnih komunalnih naprav. Napeljavo električnega kabelskega omrežja in napeljavo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja financirajo investitorji sami. Dela bo izvajala pooblaščena delovna organizacija pod nadzorom Samoupravne eno te. - Izklicna cena za delno komunalno ureditev stavbnih parcel v k.o. Stična z oznakami 51, 46, 27 in 42 ter 44 znaša 133,00 din za m2 zemljišča. Izklicna cena zajema prispevek k stroškom urbanistične dokumentacije, k stroškom izgradnje transformatorske postaje in ureditve dovoznih poti v makadamski izvedbi ter prispevek k stroškom izgradnje primarnih komunalnih naprav. Napeljavo elek tričenga kabelskega omrežja in vodovodnega omrežja financirajo investitorji sami. Izklicna cena za delno komunalno ureditev stavbne parcele z oznako 1 v k.o. Stična znaša 66,00 din za m2 zemljišča. Izklicna cena zajema prispevek k stroškom urbanistične dokumentacije in prispevek k stroškom izgradnje primarnih komunalnih naprav. - Izklicna cena za delno komunalno ureditve stavbne parcele v k.o. Šentvid znaša 109,00 din za m2 zemljišča. S prispevkom bo Samoupravna enota uredila ceste po načrtih v makadamski izvedbi in vodovodno omrežje z možnostjo priključka za vsako stanovanjsko hišo. Za stanovanjske hiše bo možen priključek na transformatorsko postajo; priključitev na TP uredi investitor z upravljale! TP. Vsa zbrana sredstva po javnem natečaju bodo porabljena v tistih zazidalnih predelih in za namene, za katere bodo pridobljena. Komunalno urejanje se bo izvajalo po sprejetem terminskem planu. 5. Rok za začetek gradnje stanovanjskih hiš je eno leto po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča, rok za dokončanje gradnje stanovanjskih hiš montažne gradnje 2 leti po izdaji gradbenega dovoljenja, stanovanjskih hiš klasične gradnje pa tri leta po izdaji gradbenega dovoljenja. če investitor ne začne oziroma dokonča gradnje v predpisanem roku, mu lahko Samoupravna enota zemljišče odvzame. 6. Izklicano ceno mora uspeli ponudnik iz tega natečaja plačati najkasneje v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča, katera mora biti sklenjena najkasneje v roku 30 dni po izvedbi javnega natečaja. 7. Samoupravna enota si pridržuje zase in za izvajalce pravico posega v zemljišče iz tega natečaja, brez predhodnega dovoljenja in odškodnine zaradi izvajanja del v okviru urejanja stavbnega zemljišča. 8. Natečaj je javen in usten. Izvajala ga bo komisija za izvedbo natečaja dne 18/6--1980 ob 15. uri v sejni sobi Komunalnega podjetja Grosuplje, Cesta na Krko 7. Za tiste parcele, katere ne bodo oddane na ustni licitaciji dne 18/6-1980, bo natečaj še dne 25/6-1980 oziroma dne 2/7-1980 ob 15. uri v sejni sobi Komunalnega podjetja Grosuplje, Cesta na Krko 7. 9. Udeleženci tega natečaja lahko sodelujejo le v primeru, če so vplačali varščino v višini 10.000,00 din na žiro račun Komunalne skupnosti občine Grosuplje - Samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem št. 50130-662-23516 in to dokažejo s potrdilom o vplačilu pred pričetkom ustne licitacije. Varščina se ob uspeli ponudbi zadrži in obračuna kot delno vplačilo izklicane cene, ob neuspeli ponudbi pa se varščina vrne ponudniku. Na nakaznici je označiti "Varščina - javni natečaj", če ponudnik na natečaju uspe, pozneje pa odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist Samoupravne enote. Varščina zapade v korist Samoupravne enote tudi v primeru, če pride do odvzema oddanega zemljišča v smislu 5. točke tega natečaja. 10. Uspeli ponudnik nastopi posest in se mu zemljišče izroči v uporabo, ko sklene pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča ter plača izklicano ceno. 11. Vse stroške za pridobotev lokacijskega in gradbenega dovoljenja trpi uspeli ponudnik. Uspeli ponudnik nosi tudi vse stroške ureditve zemljiškoknjižnega stanja. 12. Stavbno zemljišče bo oddano najugodnejšemu ponudniku. Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi za določeno parcelo najvišjo ceno. 13. Vse informacije v zvezi z javnim natečajem dobijo interesenti pri strokovni službi Samoupravne enote v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, v sredo pa tudi od 15. do 17. ure, v prostorih Komunalne skupnosti občine Grosuplje, Taborska 3, ali po telefonu št. 772-038. Komisija za izvedbo javnega natečaja Samoupravne enote Komunalne skupnosti, občine Grosuplje za upravljanje s stavbnim zemljiščem elektrotehniško podjetje grosuplje/IT\ pozdelektroservice KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA X[j/ objavlja prosta dela in naloge: - petih delavcev začetnikov za pomoč pri elektroinstalacijskih delih. OD okoli 5.413.- din glede na dosežene rezultate pri delu - petih PKV elektroinstalaterjev za opravljanje manj zahtevnih elektroinstalaoijskih del. OD okoli 6.204.- din glede na dosežene rezultate pri delu. Zahtevamo enoletno delovne izkušnje - dveh VKV elektroinstalaterjev za opravljanje zahtevnih elektroinstalaoijskih del in vodenja skupine; OD okoli 10.532.- din glede na dosežene rezultate pri delu. Zahtevamo 3-letne delovne izkušnje in delovodsko šolo. Delo združujemo za nedoločen čas, s posebnim pogojem uspešno opravljenega 3-mese-čnega poskusnega dela. Zaradi dela na terenu pripada vsem delavcem tudi terenski dodatek. Stanovanj ni na voljo. Hkrati objavljamo tudi prosta učna mesta za učence v gospodarstvu: - elektroinstalater - 10 učnih mest - ključavničar - 2 učni mesti - prodajalec tehnične stroke - 1 učno mesto Učencem pripada poleg redne nagrade (1.417.-^ 1.771.— oz. 2.125.- din po letnikih) še nagrada po doseženem uspehu pri praktičnem pouku ali v šoli (za odličen uspeh + 407o3 prav dober + 307o3 dober + 207o). Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba: 61290 Grosuplje, Cesta na Krko 9, v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju ponudb. K "**•--..... XX----MK---M* "MK **---XK " ... --XK~ MK MM----MK- m KRAJEVNA SKUPNOST ŽALNA Naša Krajevna skupnost spada med manjše v naši občini, saj šteje samo 900 prebivalcev, ki prebivajo v petih vaseh. Kljub temu pa je delo Krajevne skupnosti na dostojni višini, že drugič imamo uveden krajevni samoprispevek, ki se letos končuje. Na zborih občanov, ki smo jih imeli po vseh vaseh, so se občani skoraj 100 % izjavili, da bomo šli jeseni v tretji samoprispevek, zavedajoč se, da krajevna skupnost, ki danes nima uvedenega svojega samoprispevka, ne more dosegati uspehov, brez katerih pa današnji čas ne more mimo. 24. maja smo praznovali praznik naše krajevne skupnosti, v spomin na zaprisego narodne zaščite leta 1942 v šopah, kjer danes stoji dostojen spomenik. Na proslavi je predsednik skupščine tov. Čebašek med drugim podal tudi poročilo o dejavnosti naših občanov. Poleg tega, da smo iz samoprispevka asfaltirali cesto Vel. Mlačevo - Vel. Loka in Vel. Loka - Na šoli, smo po vasi žalna asfaltirali vse vaške poti; uredili vaško kanalizacijo, razširili pokopališče in postavili novo mrliško vežico in uredili kulturno dvorano in prostore Krajevne skupnosti. V Vel. Loki pa prav sedaj asfaltiramo vaške poti. Tudi v Vel. Loki smo napravili novo pokopališče, v žalni pa bomo v kratkem po pokopališču položili asfalt. Vas Luče je dobila novo cesto s šole v vas v dolžini 1100 m, prav tako Plešivica. V vse naše vasi smo napeljali telefon in javno razsvetljavo. V srednjeročnem planu pa smo predvideli boljšo oskrbo vasi s pitno vodo, vrtca v žalni in modernega igrišča ob šoli, dokončanje kulturne dvorane v žalni, raznih komunalnih del ter nekaj novih telefonskih priključkov. Vseh teh uspehov pa ni prinesel samo krajevni samoprispevek,ampak predvsem velika angažiranost vseh naših občanov, ki jim nikoli ni bilo žal prostovoljnega dela in še dodatnih denarnih sredstev. V ilustracijo naj povemo, da so samo prebivalci Vel. Loke za asfaltiranje vaških poti dodatno poleg samoprispevka zbrali še 160.000 din in sami opravili vsa zemeljska dela. Danes s strani naših občanov ni več opazk, češ to naj napravi krajevna skupnost, kajti vsi naši občani se v polni meri zavedajo, da smo krajevna skupnost vsi in da napredek in moč ležita le v slogi in pripadnosti ene skupnosti. Prav to pa nam daje tudi za v bodoče lepe perspektive še za večje in lepše delovne uspehe. Franc ČEBAŠEK TELSNA KULTURA POD DROBNOGLEDOM Telesna kultura postaja sestavni del našega življenja. Povsod nas spremlja, zlasti pa izpopolnjuje naš prosti čas. Za razvoj tega področja združujemo znatna sredstva, zato je razumljivo, da dajemo temu področju poseben poudarek. Občinska konferenca SZDL in krajevne konference SZDL bodo v naslednjih dneh organizirale vrsto sekcijskih razprav, na katerih bodo sodelovali vsi tisti, ki se ukvarjajo s telesno kulturo, kakor tisti, ki jim je to področje blizu. Javna razprava o telesni kulturi bo odgovorila zlasti na naslednja vprašanja: Ugotovili bomo ali so sredstva, ki jih združujemo za razvoj telesne kulture zadostna za razvoj množičnosti ter cilja, da bi bilo to področje dostopno slehernemu občanu, ali so tekmovalni sistemi dobri, kajti ugotavljamo, da so prevozni stroški čedalje večji, ali lahko govorimo v naši občini o zasnovi vrhunskega športa. Pomembno vprašanje, ki se ga bodo dotaknili razpravijalci so seveda tudi delegatski odnosi v skupščini telesnokulturne skupnosti ter vzgoja bodočih mladih športnikov v šolskih športnih društvih. ATLETIKA NA OSNOVNI ŠOLI "LOUIS ADAMIČ" GROSUPLJE V ŠŠD deluje poleg ostalih dejavnosti tudi atletska sekcija^ ki jo vodita Žitnik Vinko in Košir Zvonka. V sekcijo je vključenih 70 otrok od 2. - 8. razreda. V šolskem letu 1979/80 smo ze v mesecu septembru sodelovali na republiškem pionirskem prvenstvu v Velenju s tremi tekmovalci, ki so se visoko uvrstili. Naslednji mesec smo postali občinski prvaki v krosu, ter sodelovali na republiškem krosu v Brežicah, kjer je pionir Mohar Andrej dosegel 2. mesto (110 nastopajočih). Februarja se je Ahlin Marko udeležil republiškega dvoranskega prvenstva' v teku na 60 m in zasedel 8. mesto pri mlajših mladincih. Istega meseca smo poslali pionirsko ekipo tudi na republiški kros v Koper. Ahlin Marko je najprej postal območni in nato v Novem mestu še področni prvah v teku na 60 m (za akcijo: iščemo najhitrejšega pionirja SRS), v soboto 24. maja pa se je udeležil republiškega finala v Mariboru. V atletiki smo postali občinski in nato še območni prvaki. Dva tekmovalca se uvrstita na republiški finale za šolski atletski pokal. Poleg navedenih prvenstev se je atletska sekcija udelešila nekaj prijateljskih atletskih mitingov v Ljubljani, kjer smo kontrolirali razvoj njihovih rezultatov. Žitnik Vinko Košir Zvonka POPRAVEK: v članku na 4. strani - VI. TEDEN OBUJANJA TRADICIJ NOB - V drugem odstavku v 12. vrsti se je vrinila napaka in se pravilno glasi: "v nedeljo 1.junija" TUDI ŠPORTNIKI IZ OBČINE GROSUPLJE ZASTOPAJO BARVE REPREZENTANCE 7 nedeljo, dne 18.5.1980 so na tekmovanju za veltko nagrado Jugoslavijet ki se šteje za svetovno prvenstvo tekmovali tudi reprezentanti Jugoslavije. Ta podatek je pomemben predvsem zaradi tega, ker sta med reprezentanti tudi tekmovalec AMD Šentvid pri StiSni Rus Franci in Krištof Jože. V tekmovanju za pokal Karavank je v razredu 250 ccm Slan reprezentance Krištof Jože zasedel odlično 9. mesto, medtem ko je Rus zaradi okvare motorja moral po 40 minutah vožnje odstopiti. 23 c—MflKjHnggiMi LOKALNA MLADINSKA DELOVNA AKCIJA ZGORNJA SLIVNICA 80 Mladinsko prostovoljno delo je najkonkretnejša oblika dejavnosti in organiziranosti mladine. Letos bo že petič mladinska delovna brigada "Jože Kovačič" sodelovala na republiški ali zvezni delovni akciji. "Kot pripravo na tisto, "ta pravo" akcijo in z namenom, da vključimo v to dejavnost tudi osnovnošolsko mladino, je Občinska konferenca ZSMS Grosuplje organizirala od 25.4.1980 do 4.5.1980 lokalno mladinsko delovno akcijo Zg. Slivnica 80. Naša naloga je bila polaganje cevi v dolžini 660m. Ker vsega dela sami ne bi zmogli, so nam pomagali delavci Komunalnega podjetja Grosuplje. V začetku nam je nagajalo vreme, saj je nekaj dni padal dež. čeprav je slivniški kamen trd, pa smo uspeli končati zastavljeno delo. Na akciji so poleg tistih brigadirjev, Ki so kopali jarke deset dni, sodelovali tudi osnovnošolci vseh šol v naši občini ter Dekliško vzgajal išče Višnja gora in Klub študentov. Ti so se menjavali vsak dan. Osnovnošolcem je bilo všeč brigadirsko življenje in so obljubili, da bodo na takšnih akcijah še sodelovali. Naselje smo si organizirali sredi vasi. Za štab nam je služila v zapuščeni stari hiši, jedilnica je bila pod šotorom, moška spalnica na skednju, ženska pa v pravi hiši, (ženske smo povsod priviligirane). Domačini so namreč odstopili gornje nadstropje hiše. Skupaj z brigadirji je prišla v vas Jankova harmonika, pesem, šale in smeh in tako smo za deset dni popestrili življenje v tej vasi. Seveda so domačini tudi pomagali pri delu, predvsem pa skrbeli za hrano. Bili smo zadovoljni z nami in so dejali, da brez nas še dolgo ne bi imeli vodovoda. Poleg tistega našega glavnega dela smo seveda popoldan igrali nogomet na razmočenem terenu, pripravili z domačini večere ob tabornem ognju, izdali dva biltena in nalepili nekaj stenskih časopisov ter ob zaključku sprejeli Kurirčkovo pošto. Obiskali so nas tudi predstavniki Skupščine občine Grosuplje ter nam pripravili predavanje o gospodarskem razvoju občine. Ob večerih je bil pod šotorom kino, dan pred koncem pa ples na skednju. Akcijo smo končali z uspehom in mislimo, da bo MDB tudi v Makedoniji na zvezni delovni akciji Tetovo 80. Jože Kovačič uspešna Udeleženci akcije ZVEZNA MLADINSKA DELOVNA AKCIJA "SUHA KRAJINA 80" V sredo, dne 14.5.1980 je bila v Grosupljem I. seja skupščine Zvezne mladinske delovne akcije "Suha Krajina 80". Predstavniki občin in delegati občinskih konferenc ZSMS so soglasno sprejeli Samoupravni sporazum, v katerem se udeleženci zavezujejo izvršiti vse naloge za čimboljšo izvedbo delovne akcije. Brigadirji bodo kot vsa leta nazaj, nastanjeni v Prevolah in Dobrniču. Skupaj bo na akciji sodelovalo deset mladinskih delovnih brigad, vključno z brigado Rdečega križa. Na podlagi sporazuma bodo brigade 40 članske in bodo kadrovsko, materialno-tehnično in organizacijski pripravljene za naloge MDA in opravile planirano število delovnih ur. Brigadirji bodo tudi letos delali na izgradnji vodovoda ter cest v občinah Grosuplje, Kočevje, Novo mesto in Trebnje.V občini Grosuplje planiramo letos dograditi cesto Ravne - Korinj in razširiti cesto Korinj - Laze ter cesto Češnjice - Valična vas - Sela šumberk. Skupaj naj bi brigadirji v naši občini opravili. 15.840 norma ur. Glede na dosedanje izkušnje in veliko pripravljenost mladih pomagati nerazviti Suhi Krajini smo prepričani, da bodo programirana dela izvršena. AKTIVNOST ZVEZE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN Na zadnji seji je Občinsko predsedstvo Zveze rezervnih vojaških starešin Grosuplje ocenilo aktivnost organizacij in članov ZRVS pri izvajanju programa za leto 1980 in ugotovilo, da se uspešno izvaja. Do sedaj so bila izvedena tri predavanja, 27. aprila pa so rezervni vojaške starešine reševali taktično nalogo in skupaj z udeleženci mladinske delovne akcije streljali s polavtomatsko puško. Ob tej priliki je Občinski štab teritorialne obrambe (0ŠT0) pripravil razstavo orožja in opreme civilne zaščite, katera so si ogledali vsi rezervni vojaške starešine, predstavniki komitejev za SLO in DS krajevnih skupnostih in mladinci - udeleženci mladinske delovne akcije Zgornja Slivnica. Na seji je predsedstvo ZVRS tudi sklenilo: - da bo dne 31. maja 1980 v Ivančni gorici v okviru pohoda II. grupe odredov za člane ZRVS, orientac. taktični pohod in preverjanje znanja iz vojaške teorije, po katerem se udeležijo zaključne slovesnosti ; - da v svoje vrste vključijo tudi tiste občane, ki delujejo na področju SLO in DS pa nimajo vojaškega čina, - da se srečanja ZRVS Jugoslavije, ki bo letos v soc. republiki Srbiji, udeleži delegat iz KK ZRVS šmarje-Sap, - da se krajevne konference Zveze rezervnih vojaških starešin povežejo s šolami z nalogo, pridobivanje čimvečjega števila učencev in občanov naročilo ponatisnjene posebne izdaje glasila "Naše obrambe", posvečene tov. Titu. Lojze Kikelj LETNA SKUPŠČINA OBČINSKE GASILSKE ZVEZE V petek, dne 16. maja 1980 je imela Občinska gasilska zveza Grosuplje redno letno skupščino, na kateri je bilo obravnavano delo organov Občinske gasilske zveze in gasilskih društev v preteklem štiriletnem mandatnem obdobju od leta 1976 do leta I98O. Prikazana je bila dobra organiziranost in vodenje gasilskih društev, njihovih operativnih enot ter udeležba na prireditvah in reševalnih akcijah. Izrečena pa tudi posebna zahvala in dano priznanje vsem dosedanjim organom OBGZ Grosuplje za uspešno vodenje zveze ter skrb za vzgojo in organiziranost gasilskih društev. Hkrati je bil izvoljen nov 33-članski upravni odbor in 3_članski nadzorni odbor. Za predsednika je bil ponovno Izvoljen dosedanji predsednik Ljubič Lojze, za poveljnika pa dosedanji poveljnik Brian Jože. Ostale organe in komisije bodo izvolili na prvi seji upravnega odbora. Uspešno je bilo tudi ocenjeno delo vseh gasilskih enot, ki so sodelovale tako v akciji "Nič nas ne sme presenetiti", kakor tudi v ostalih akcijah enot civilne zaščite v občini. Ob zaključku letne skupščine je bila izražena želja, da občinska gasilska zveza tudi v bodoče posveča čimveč pozornosti organiziranju gasilskih društev ter njihovih operativnih enot, preventivni dejavnosti za preprečevanje požarov in drugih nesreč, vzgoji strokovnih gasilskih karov in čimvečjem vključevanju pionirjev, mladincev in žena v gasilske vrste. GASILSTVO V OBČINI V ŠTEVILKAH Iz gradiv za redno letno konferenco občinske gasilske zveze povzemamo naslednje podatke: - v občini deluje 41 gasilskih društev - ob koncu leta 1979 je bilo v občini 2.100 aktivnih članov gasilskih društev, od teh je bilo I89 žensk in 1.911 moških. Mladih članov do 27. leta starosti je bilo 849. V gasilskih društvih je bilo tudi 310 rezervnih članov in 102 častna člana. - v gasilstvu na območju občine je bilo 31/12-1979 725 izprašanih gasilcev, 277 gasilcev, 277 gasilcev I. stopnje, 140 nižjih gasilskih častnikov, 28 nižjih gasilskih častnikov l. stopnje, 18 gasilskih častnikov in 5 gasilskih častnikov I. stopnje. - po opravljenih podčastniških in častniških tečajih je v začetku letošnjega leta opravilo izpite za podčastnika in nižje častnike 11 članic in 101 član, za gasilske častnike pa 1 članica in 42 članov - v občini je 33 registriranih gasilskih avtomobilov - prenosnih motornih brizgaln imajo GD 44 - GD imajo 8.529 metrov gumiranih in konopnenih cevi - v letu 1979 je bilo 19 požarov, pri gašenju vsakega od teh požarov je sodelovalo poprečno 45 gasilcev, pri 8 požarih so sodelovale tudi poklicne enote, število drugih reševalnih akcij in dovoza pitne vode pa je znašalo 98 - v štiriletnem obdobju 1976 - 1979 so gasilska društva z zbiranjem prostovoljnih prispevkov in s prostovoljnim delom ustvarila oz. zbrala 6.678.412,00 din. SLOVENSKI TABORNIŠKO - PARTIZANSKI MNOGOBOJ Taborniški odred "Louis Adamič" Grosuplje je bil letos organizator največjega republiškega tekmovanja: slovenskega - taborniško - partizanskega mnogoboja, na katerega je bilo prijavljenih 87 ekip iz cele Slovenije. Ta mnogoboj, ki ga vsako leto ob dnevu mladosti organizira drug slovenski taborniški odred, je največji in najtežji preizkusni kamen za vsakega tabornika. V dveh dneh mora pokazati vse znanje in iznajdljivosti, ki si jo je nabral v letih življenja in dela v taborniški organizaciji. Na 25 do 30 km dolgem pohodu, kjer prav gotovo ne gre brez velikega znanja o kompasu in topografiji, taborniki na 12 do 16 kontrolnih točkah rišejo kroki in skico terena, pokazati morajo svojo spretnost v signaliziranju, v streljanju z zračno puško, prehoditi morajo minsko polje, čaka pa jih tudi posebna "hitrostna etapa". Noč prebije na poti v šotorih, ki jih napravijo iz šotorskih kril. Tudi večerjo si morajo skuhati na ognjišču, ki ga prav tako samo pripravijo. Vsak odred, ki organizira tako veliko tekmovanje, nima lahke naloge, kako pa bo stvar izpeljal Grosuplejski odred, je v času, ko to berete, že znano. VI. PROIZVODNO TEKMOVANJE GRADBENIH DELAVCEV V okviru prireditev ob 3. juniju - Dnevu gradbincev, že šesto leto zapored Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije prireja tekmovanje gradbenih delavcev v tradicionalnih gradbenih panogah in sicer v zidanju, postavljanju opažev, krivljenju, armature ter postavljanju cevnih odrov. SGP Grosuplje na takšnih tekmovanjih sodeluje že od vsega začetka, kjer so tekmovalci vseskozi dosegali najboljše rezultate, saj so razen dvakrat, ko so bili 2. in 5, v skupni uvrstitvi, že trikrat osvojili 1. mesto. Poleg dosežkov skupnih uvrstitev so tudi v posameznih panogah dosegali najboljše uvrstitve in si s tem zagotovili pravico sodelovanja na zveznih tekmovanjih. Zato je tudi Republiški odbor gradbenih delavcev Slovenije organizacijo letošnjega tekmovanja, šestega po vrsti, zaupal prav delavcem SGP Grosuplje. Imenovani so bili člani organizacijskega in tekmovalnega odbora ter ocenjevalnih komisij, pokrovitelj tekmovanja pa je glavni direktor tovariš Alojz Zupančič. Na razpis se je prijavilo 17 gradbenih podjetij iz vse Slovenije, med njimi tudi vsa največja. Tekmovanje bo v soboto, 7. junija 1980 s pričetkom ob 8. uri v prostorih sektorja lil v Grosupljem. Vse občane katere zanimajo dosežki gradbenih delavcev vabimo, da si tekmovanje ogledajo ter s svojo prisotnostjo prispevajo k proslav.! "Dneva gradbincev Slovenije." MLADI MATEMATIKI SO TEKMOVALI Že vrsto let organizira Društvo matematikov^ fizikov in astronomov tekmovanja iz matematike za učence višjih razredov osnovnih šol. Najprej se zvrstijo šolska tekmovanja za učence od petega do osmega razreda in republiško tekmovanje osmih razredov osnovnih šol ter zvezno tekmovanje. V sredo 23. aprila so se zbrali na tekmovanju za bronasto Vegovo priznanje vsi mladi matematiki šestih in sedmih razredov osnovne šole Louis Adamič Grosuplje. Naloge so reševali uro in pol. Najboljši so prejeli bronasta Vegova priznanja in se uvrstili na občinsko tekmovanje, ki je bilo 17. maja v Dobrepolju. Na tem tekmovanju so se predstavniki naše šole dobro odrezali. Učenca šestega razreda Gruden Uroš in Gril Peter si delita prvo mesto z Omahen Zvonkom, učencem šentviške šole. Učenka sedmega razreda Šturm Karmen je prav tako dosegla prvo mesto. Vsi trije so bili nagrajeni. Sulič Helena Vesela šola ze dvanajsto leto opravlja svojo vzgojnoizobrazevalno funkcijo pri učencih osnovnih šol od 3. do 8. razreda. Iz leta v leto se mentorji pionirske organizacije in vsi učitelji bolj zavedamo pomembnosti vključevanja učencev v "Veselo šolo". Učenci čutijo^ da so naše besede prepričljive, zato število tekmovalcev vsako leto raste. KAJ POMENI VESELA ŠOLA ? Vesela šola pomeni učenje in vzgajanje na prijeten način, za katerega si se sam odločil. Naloge in teksti so privlačni, velikokrat se prepletajo s humorjem in domiselnimi ilustracijami, ki so vedno na visoko strokovni ravni. Pri teh urah se učenci in učitelji resnično zbližamo, saj se skupaj smejemo, skupaj pridobivamo nova spoznanja. Veliko domiselnih nalog lahko vključujemo učitelji pri urah slov. jezika, biologije, kemije, spoznavanje narave in družbe in celo pri matematiki. Ob koncu aktivnega dela se učenci pomerijo s svojim znanjem v zdravem tekmovanju med sošolci, najboljši tekmujejo z najboljšimi v občini in najboljši z najboljšimi v republiki. V šolskem letu 1979/80 je na razrednem tekmovanju tekmovalo 435 učencev. Na šolsko tekmovanje se jih je uvrstilo 180. Na občinskem tekmovanju, ki je bilo letos v Šentvidu, pa je tekmovalo 45 učencev. Za republiško tekmovanje, ki bo 1. junija v Ljubljani, se je uvrstila učenka Petra Čeferin iz 4. razreda. Želimo ji veliko uspeha. Žitnik Olga ZA BOLJŠO PREHRANO ..... DOBER TEK Krajevna skupnost Grosuplje je v spomladanskem času organizirala kuharski tečaj katerega je obiskovalo 25. tečajnic. Pri organizaciji tečaja sta priskočila na pomoč Komunalno podjetje Grosuplje, ki je dalo na razpolago kuhinjo in jedilnico ter Območni izobraževalni center delavske univerze Boris Kidrič, ki je prispeval del sredstev za pokritje stroškov in sodeloval pri organizaciji tečaja Tečaj je trajal 60 ur po programu, praktična dela. s katerim so bila zajeta splošna in Tečajnice so se o organizaciji tečaja izrazile pohvalno, saj jim je bilo omogočeno, da se še dodatno nauče kuharskih veščin - od preprostih do najbolj zahtevnih jedi 1. Tečaj sta uspešno vodila kuharja: šteh Marija in Kokole Ludvik. HVALA! "PRIZNANJE GROSUPLJE" V LETU 1980 Skupščina Krajevna skupnost Grosuplje vsako leto ob občinskem prazniku 29. oktobra podeli "Priznanje Grosuplje." "Priznanje Grosuplje" se podeljuje posameznikom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam za pomembne uspehe na raznih področjih združenega dela in drugim organizacijam za pomembne uspehe na raznih področjih družbenega življenja, ki pomembnejše prispevajo k razvoju Krajevne skupnosti Grosuplje, življenja v njej, njeni podobi in ugledu v občini in domovini; zlasti pa za: - načrtovanje urbanističnega razvoja Krajevne skupnosti ter za uspehe pri oblikovanju naselja Grosuplje, - uspehe pri razvijanju krajevne samouprave, - pomembnejše športne dosežke v občinskem in republiškem merilu, - posebne uspehe pri realizaciji ljudske obrambe v okviru Krajevne skupnosti,na področju družbene samozaščite in varnosti občanov v prometu in podobno, - posebne uspehe na področju organizacije dejavnosti na družbenem, političnem, kulturnem in športnem področju v Krajevni skupnosti Grosuplje. Predlog za podelitev plaket lahko vložijo: svet Krajevne skupnosti.skupščina Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, DPO, društva in občani Krajevne skupnosti Grosuplje. Predloge s pismeno obrazložitvijo je po Predloge s pismeno obrazložitvijo pošljite tajništvu Krajevne skupnosti Grosuplje, Adamičeva 16 najpozneje do 10. septembra 1980. Knjigovodski biro Grosuplje Adamičeva 15 Grosuplje 1 vabi k sodelovanju delavko za določen čas, za nadomeščanje med porodniškim dopustom za vodenje administracije, strojepisna dela in knjiženje na knjižnem stroju Pogoji: dvoletna administrativna šola s prakso V uk sprejmemo v svojo tiskarno dva učenca za izučitev poklica - ofset tiskar - reprodukcijski fotograf Pogoji: uspešno dokončana osemletka Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe v 15. dneh na gornji naslov. PROGRAM KINEMATOGRAFOV JUNIJ č 5.6. Grosuplje Ameriški barvni film - p 6.6. Dobrepolje vestern N 8.6. Grosuplje OD POLDNE DO TREH N 8.6. Ivančna gorica P 6.6. Ivančna gorica Angleški barvni film - drama S 7.6. Grosuplje POTOVANJE PROKLETIH N 8.6. Dobrepolje č 12.6. Grosuplje p 13.6. Dobrepolje Domači barvni film - komedija N 15.6. Grosuplje TIGER N 16.6. Ivančna gorica P 13.6. IVANČNA GORICA Jugoslov.-nemški barvni film - vestern S 14.6. Grosuplje OLD FAJERHEND N 15.6. Dobrepolje Č 19.6. Grosuplje p 20.6. Dobrepolje Ameriški barvni film - komedija N 22.6. Grosuplje SMOKV IN BANDIT N 22.6. Ivančna gorica P 20.6. Ivančna gorica Ameriški barvni film - grozljivka S 21.6. Grosuplje ZAKONSKA ZAROTA N 22.6. Dobrepolje Č 26.6. Grosuplje P 27.6. Dobrepolje Ameriški barvni film - malodrama N 29.6. Grosuplje OKNO V NEBO N 29.6. Ivančna gorica KINOPREDSTAVE : Grosuplje - četrtek ob 19 uri - sobota ob 20 uri - nedelja ob 16 uri Dobrepolje - petek ob 19,30 uri - nedelja ob 15,00 in 19,30 uri Ivančna gorica - petek ob 19,30 uri - nedelja ob 18,30 uri naša sKupnost GLASILO SOCIALISTIČNI IVIH DILOVNIOA LJUDSTVA OBČINI OBOSUPLJI Redakcija je bila zaključena 23. maja 1980 IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA GROSUPLJE. KOLODVORSKA 2. TELEFON 771-088. IZHAJA MESEČNO. NAKLADA 3000 IZVODOV. TISK: BIR0TISK - GROSUPLJE /771-177/ UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI UREDNIK MARJAN KOTAR/771-088/ ODGOVORNI UREDNIK VINKO KOBILCA/771-106/ PO MNENJU REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA PROSVETO IN KULTURO IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SRS ST. 421-1/72 00 30.9.1975, ŠTEJE GLASILO MED PROIZVODE, ZA KATERE SE NE PLAČUJE TEMELJNI PROMETNI DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV.