GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: GHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3871
No. 49. — Stev. 49.
NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 29, 1936—SOBOTA, 29. FEBRUARJA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
NA CESARJEVO POVELJE SO SE VSTAŠI VDAH
Predsedniku je jeseni zmaga zagotovljena
HRVATSKA TERORISTKA __ARETIRANA
V Parii je prinesla orožje za atentat na kralja Aleksandra.— 2 njo je bil prijet njen češki ljubimec.
POKTO ALRGItE, Brazilija. 28. februarja. — Lepa, rja-volasa Katarina Schissler, ki je bila v Braziliji poenana kot komunistična agitatorica, je bila na prošnjo francoske politi jo aretirana pod obdolžbo, <ia j«* bila v zvozi z umorom kralja Aleksandra v Marseille-«su leta 1934. '
V hrvatskih krojili je bili dobro |*oznana, toda brazilskim oblastim se je znala umikati, ter je mnogo potovala po deželi in pogosto za nekaj časa popolnoma izginila.
Ž njo je bil aretiran reški p*>!kovnik Albert Birinski, katerega smart rajo oblasti za nje nega'ljubimca. Aretirana sta 1»ila, ko sta iprišla iz Sao Pau-Jo, kjer sta živela že več me-1 fieecv.
Policija je pri njima našla mnogo komunističnih pisem, ki so 1»ila naslovljena na razne teroriste l>o vseli južnoameriških drža vali.
Pred več tedni je bila derjeva takorokoč ujetnica v ovojem hotelu v Sao Paulo. V bližini hotela je bilo vedno mnogo dobro oboroženih stražnikov. Bila je na sumu, da je bila v zvezi z umorom kralja Aleksandra in po zatrdilu francoske policije je bila najbolj (nevarna ženska na svetu.
Po umoru kralja Aleksandra so jo oblasti iskale po vseh evropskih državah, dokler ni bila najdena njena sled v Braziliji.
Malo pred umorom kralja Aleksandra je nekega dne neredoma izginila iz Sao Paulo
LEO TROCKI DOLŽISOVJETE BRUTALNOSTI
Stalinovi nasprotniki se nahajajo v ječah. — Slovenski komunist dr. Čeliga bil 5 let zaprt.
HONEFOSS, Norveška, 28. februarja. — Leon Trocki, ki je -skupno z Nikolajem Ljeni-110111 vstanovil unijo sovjetskih republik in ki je organiziral rdečo armado in sedaj živi v izganstvu na Norveškem, je Associated Prcs>s izročil naslednjo izjavo:
44 V teku zadnjih tednov in mesecev sem od zanesljivih virov prejel zelo važne novice, o •strašnem postopanju s političnem ujetniki v Rusiji, katerih zvestoba do sovjetske unije je nad vsakim dvomom in katerih zločin obstoji edino v nji I ovi kritiki vladajoče bureau-k racije.
Po kabelskih forzo,javkali so me prijatelji pozvali, da jih obvestim o resnici teh stvari.
Nedavno je n. pr. prišel bivši voditelj jugoslovanskih komunistov dr. Ant. Čeliga iz sovjetske unije, kjer je prebil nad 5 let v ječi in izgnanstvu za ka-/cji, ker je kritiziral vodstvo k um in tenia.
Da bi izsilil izgon iz dežele, je dr. Čeliga pričel z gladovno stavko. Nato so ga s si-io hranili in so mu tudi preprečili samomor. V iwtem položaju se nahaja na tisoče izključni ili članov vladajoče stranke, ker so protestirali proti razmeram naraščajoče neenako vsii, proti uvedlbi častniških naslovov v armadi, proti slabemu gospodarstvu in avtokra-
eiji.
Žinoviev in Kamenev, ki sta bila Ljeniniova sodelovalca, sta sedaj zaprta zaradi teroristi-Čuega zločina, s katerim nista v nikaki zvezi. Kainenev, ki je
POŠTNI MOJSTER JE PREPRIČAN 0 NJEGOVI ZOPETNI IZVOLITVI
WASHINGTON, D. C., 28. februarja. — Generalni poštar in predsednik demokratske narodne stranke James A. Farley napoveduje za predsednika Roosevelta zopetno izvolitev in z veliko večjo večino kot leta 1932.
DEMONSTRACIJE PROTI
MAGDI LUPESCU
BUKAREŠTA, Romunska, 28. februarja. — V demonstracijah proti židou-ki prijateljici kralja Karola, Magdi Lu-pcscu, je policija ranila nad 50 oseb.
Demonstracije so se pričele v protest proti sodnijski obravnavi proti Ani Pauker in drugim komunistom, ki so ob-dolženi veleizdaje. Ker malemu številu policistov ni bilo mogoče razgrniti deinnostran-tcv, je prišlo na pomoč še več 1 olicktov, ki so streljali na množico.
Demonstranti so se razkropili, pozneje pa so use zopet se-šii v manjših skupinah in korakali po glavnih ulicah mesta ter kričali: "Doli z Magdo I.upešcu! Doli z Židi!"
Med ranjeni "pa ni nikdo resno poškodovan.
MATI SE JE UDELEŽILA HČERINE ZLATE POROKE
LAKE HOPATCONG, K. J., 28. feb. — Tukaj je praznovala Mrs. Polmer H. Vernon petdesetletnico- svoje poroke. P roki a ve se je udeležila tudi njena mati Mrs. Elisabeth Mc-Connell, ki je dospela sem iz Sparta, N. J. Mrs. McConnell je stara 104 leta.
Farley je iiuel letos prvič časnikarsko konferenco, ki je bilo zelo dobro obiskana. Rekel je, ta bo Roosevelt nastopil v vseli primarnih volitvah, kjer jih državne postave predpisujejo, rekel pa je smeje .jcLsiiikarskim poročevalcem, da vidi na političnem obzorju majhen oblaček.
Ko je bil Farley opozorjen na to, da so bila letošnja poskusna glasovanja za Roosevelta bolj neugodna kot leta 1 \>.T2, jo w>govori 1: "Poskusna glasovanja ne
NOVI BOJI V
ABES1NUI
Na Južni fronti so posebno delavni poizvedovalni oddelki. — Aeropia-ni so bDmbardirali mesto Ghigner.
VSTAJO JE VPRIZ0RIL0 KOMAJ TISOČ VOJAKOV POD VODSTVOM KAPITANA IN ŠTIRIH ČASTNIKOV
RIM, Italija, 27. februarja. — Maršal Pietro Badoglio poroča o zelo živahnem delovanju prednjih straž in aeropla-ncv. Na severni fronti vlada popolni mir.
41 Na fronti Somalije," pravi poročilo vrhovnega poveljnika," je naš motorni oddelek v bližini S id am o pregnal sovražni oddelek, ki je opravljal o-pazovalno službo v gozdovih med Wadara in Soeora."
"Na južni fronti so naši letalci metali na sovražne čete bombe pri Ghigner ju m so uničili več sovražnih postojank. Nek drugi zračni škadron je
Uporniki so odložili orožje še predno je potekel rok cesarjevega ultimata. — Generalu Kashii-ju je bila poverjena naloga zatrtja vstaje. — Kapitalisti so vzeli iz banke nad trideset milijonov dolarjev. — Kriza ni v nobeni zvezi z japonsko zunanjo politiko.
in *e je ravno tako nenadoma j j/j nekdaj vodja .političnega zopet prikazala v mestu Bue-j v,jloaj je zaprt skupaj v eni ce-nos Aires kmalu po kraljevem I;,.} z jo kaznjenci. Prejšnje le-
umoru.
Kot zatrjuje francoska poli-cija, je pogosto bila oblečena tudi v masko obleko.
Francoska policija je dognala, da je Sediisslerjeva v dveh kovčegili prinesla iz A vire v Pariz orožje, s katerim je bil kralj Aleksander umorjen.
WHENTZ NE BO NASPROTOVAL HOFFMANU
TRENTON, N. J., 28. feb,-Iz zanesljivega vira prihaja poročilo, da generalni pravdnik David T. Wile nt z ne t>o niti odobril, niti nasprotoval, ako bo governor Hoffmam zopet pieložil Hauptmannovo usmrtitev po 30. marcu.
A'ko se governer Hoffman od toči, da zopet odloži Hauptmannovo usmrtitev za 30 dni, bo Wilenfcz Hauptmannovo .u-sodo prepustil popolnoma go yerne rju Hoffmanu.
kaznjenci. Prejšnje to mu je bilo zaradi domnevane sovdeležbe v zaroti proti Stalinovemu življenju k prvotni kazni petih let dodanih še pet let ječe."
ZAGOVORNIK DVOJEVRST-NIH ZAKONOV UMRL
V Salisbury v Angliji je u-mrl protestantski škof dr. St. Clair George Donaison. Star je bil 72 let. Bil jc znan kot zagovornik dvojevrstnih zakonov. Za tiste, ki so dvomili, če jim bo mogoče do ismrti živeti skupaj, je priporočal civilno poroko, tistim, ki smatrajo zakon res za nekaj resnega, je pa priporočal cerkveno poroko.
SIKORSKY PREROKUJE
PROVIDENCE, R. L, 28. februarja. — Znani gradilec aeroplanov Igor Sikorskv izjavlja, da bodo po desetih letih zgrajeni aeroplani, ki bodo leteli z naglico 500 milj na uro. Leteli bodo 40,000 čevljev nad zemljo v ozračju, kjer bo ka-1 Philadelphia
od letel nad glavno mesto pro-1 vince Sidamo, Irga Alen."
A DDIS ABABA, Abesiaiija, 27. februarja. — Abesinska vlada poroča, da Abesinei še vedno drže višave Amba Alaji v severni Abesiniji, medtem
ko so Italijani ž<* poročali zavzetju teh višin.
pomenijo prav nič. Predsednik L novega letališča v Roosevelt 1k> letos prejel več glasov kot leta 1932."
Ko je Farley opazil, da je bil vsled njegove trditve nek poročevalec presenečen, je po-'sebno odločno povdaril: "To jo moje častno prepričanje, da bo Roosevelt zmagal v vseh \zliodnih državah, ki so bile leta 3932 na njegovi strani."
Nato je Farley imenoval države New York, New Jersey, Pennsylvania, Ohio in Michigan, na katere se more pred-se<lmik Roosevelt popolnoma zanesti, nato pa je rekel, da ne more navesti viseli držav, ki btxlo za Roosevelta.
Po nasvetu senatorja Guf-feva 'bo Roosevelt nastopil pri piimamih volitvah. Farley jo tudi s posebnim povdarkom rekel, da zaradi držav Massachusetts in California ni v ni-kakih -skrbeh. "V Califormji je sicer nastal razdor v demo -kratski stran/ki, toda Roose \elt bo zmagal," je rekel Farley.
Kot je bil Farley vprašan giede finančnega položaja demokratske stranke, je rekel, da stranka še vedno dolguje približno $70,000, da pa bo v blagajni precejšnja vsota, ko bo plačala za kon-
o
toplomer 60 stopinj
ničlo.
pod
Advertise in 'Glas Narode*
SAMARITANSTVO SE NE IZPLAČA
DUNN, North Carolina, 28. februarja. — Farmer C. N. Skinner je izgubil vero v človeško poštenost. Neki popotni/k ga je prosil kvoder, da bi si kupil masti. Dal mu je kvoder in pol ure nato zaisačil popotnika, ki je pekel za grmovjem dve kokoši, iki jih je ukradel iz njegovega kokošnjaka.
Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar jem.
Ze 42 let izhaja. — Go-
vtncijo $200,000.
Z nabiranjem prispevkov za demokratko kampanjo še niso pričeli. Postavljen bo, kot navadno; odbor velepodjetnikov, ki se bo zavzel za Roosevelta. Sposobnih mož za ta odbor je dovolj. Odbor za konvencijo se 1)0 sestal v aprilu in bo imenoval začasnega predsednika konvencije.
HITLER PONUJA PRIJATELJSTVO FRANCIJI
PARIZ, Francija, 28. feb.— Poznani francoski časnikar Bertrande de J ouvenci poroča. da je Hitler ponudil Franciji odkritosrčno prijateljstvo O tem piše de Jouvenel v listu "Midi" in navaja naslednje Hitlerjeve besede:
RAZSODEMARDINAL
PARIZ, Francija, 28. feb.— Pariški nadškof kardinal Jean Verdier poziva katoliške duhovnike, naj se ne vmešavajo v politiko in naj se ne udeležujejo volitev. Ta poziv se nama-3a na prihodnje volitve v Franciji.
ŠANGHAJ, Kitajska 29. februarja. — Tukajšnje japonsko poslaništvo je dobilo iz Tokia poročilo, da so se danes dopoldne ob enajstih vdali vstaši, ki so bili zasedli več vladnih poslopij ter pomorili par najuglednejših članov japonske vlade.
Potom generala Kashiija je poslal japonski cesar Hirohito vstašem ultimatum. Vdali so se prej, predno je potekel rok ultimata.
V	glavnem mestu so zavladale normalne razmere, navzlic temu pa še ni odpravljena cenzura nad časopisi, brzojavkami, telefonskimi pogovori in
Negliehi | privatnimi pismi.
Prejšnja poročila so se glasila: TOKIO, Japonska, 28. februarja. — General Kohei Kashii, ki mu je vlada naročila, naj s pomočjo vojnega prava zatre vojaško vstajo, je nocoj sporočil, da je njegovo vojaštvo obkolilo vstaše ter da se "poslužuje primernih odredb**.
TOKIO, Japonska, 28. februarja. — Danes je bilo povsem jasno, da bo dobila Japonska vojaško diktaturo. Poročila, da so se vstaši umaknili v barake, niso bila točna. Kakor se čuje, je v njihovih rokah še vedno policijski glavni stan ter tudi razna druga vladna poslopja. Pravijo, da ne odnehajo, dokler vlada ne ugodi vsem njihovim zahtevam.
Vladi še vedno načeljuje notranji minister Fu-mio Goto ter upa, da bo mučna zadeva uravnana brez prelivanja krvi. Ker ni armada zavzela napram vstašem sovražnega stališča, . je to znamenje, "Dobro bi bilo, ako bi Fran- smatraj0 višji £astniki vstaše za patriote, ki so po-cozi razmišljali o moji ponudbi za zvezo. Noben nemški vodi-
radnikov vprizorih iz zgolj patriotskih nagibov.
Umorjena ministra Okada in Saito sta bila admirala, vsled česar mornariški krogi najbrž ne bodo dopustili, da bi se armada povzpela do dikta-torstva. Mornariški častniki odločno kritizrajo svoje tovariše v armadi, češ, da z vstaši premilo ravnajo.
Da v glavnem mestu Japonske ni tako kot bi moralo biti, je razvidno iz dejstva, da so trgovci vzeli v enem tednu iz glavne japonske banke več kot trideset milijonov dolarjev.
V	cesarjevi palači so se vso noč vršile konference med cesarjem ter zastopniki vojaških in civilnih krogov.
Po ulicah glavnega mesta ni dosti civilnega prebivalstva. Ljudje tiče v svojih domovih ter straho-ma čakajo nadaljnih razvojev.
Mornariško stražo pred mornariškim ministrstvom je ojačila posadka bojnih ladij, zasidranih v pristanišču.
Zunanje ministrstvo je objavilo, da sedanja kriza ni v nobeni zvezi z japonsko zunanjo politiko, ki je ostala baje popolnoma nespremenjena.—Kriza je nastala iz povsem notranjih političnih razlogov — je rečeno v objavi.
Vstašem poveljuje kapitan Teruzo Anddter štirje armadni častniki, ki imajo na vesti umor obeh ministrov.	J
telj še ni .stavil take ponudbe in tako pogosto. Ta ponudba ne pride od pustolovskega pacifista, temveč od prepričanega nemškega macjonalista, ka-koršnega je še kdaj imela Nemčija na čelu.
"Prinašam vam zvezo, kako ršne <še ni mogel nikdo — zvezo, katero bo odobrilo 90 odstotkov nemškega naroda.
"So odločilni trenutki v življenju naroda. Danes more Francija, ako hoče, za vedno končati "nemško nevarnost", katere ise francoski otroci uče bati od generacije do generacije. Sedaj imate priložnost. Ako j.p. ne primete, tedaj mislite na odgovornost pred svojimi otroci.
"Pred seboj imate nemških 90 odstotkov, 'ki podpirajo svojega voditelja in pravijo: — Bodimo prijatelji!"
RELIEF V KANADI
OTTAWA, Kanada, 26. feb. — Ko je bilo sporočeno danes v poslanski zbornici, je meseca decembra dobivalo v Kanadi 1.206,429 oseb vladno podporo. Meseca oktobra ™ znašalo njihovo število 988,8A.
— _ i
P £2* 9 W 3P H V D 2T
New York, Saturday, February 29, 1936
Ti/i? LARGEST SLOVENE DAILY IN-U. 8. X
j "Glas Naroda"
BLOTINIO PUBLISHING COMPANY IA OMpontiM)
of above officers: New York City. N. Y.
SLAB NABODA CY«Ace ef the rniplH
Day Except Sunday —d
pal leta MHM
Wit leta ....
•mmmrnm^mmmmmmm HjOO
Sa Near Yoric aa eeio lato	97.00
Ea pol leta ...........................98-90
Za inoemtve aa eelo lato___ $7.00
Za pol leta	~ M«•
Babecrlptloo Yearly 90 00
AdTMtlWMt Ott AfWMB«>r
-Qlae Naroda" lateaja yaakl dan lareem« iHHtelj to pramltoT
bm podpisa la osebnosti se oe prlobCnjejo. Denar naj se blagovoli poMIJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se aant tudi prejfaje M^allBCe naananl. da hitreje najdemo naaior^iw
"GLA8 NARODA**, ti« W. 19th fltaaet. New Yecfc. N. Y.
»: CHcb« 1-41»
t---1.
IZKORIŠČANJE OTROK
Uredniškemu članku, ki je foil v četrtek objavljen v našem listu, bi «e dalo še marsikaj prijxMiwiiti.
Napredno misleci ljudje si na vise kriplje prizadevajo, da bi aibriisali z Amerike sramotni madež — izrabljanja in izkoriščanja otrOk.
Skoro vselej jim pa prekrižajo načrte dobro organizirani delodajalci. To se 'baš sedaj dogaja tudi v newyorski dr-, žavi.
Delodajalci, ki so zastopani v "American Liberty League", trgovskih zbornicah in v drugih nazadnjaštkih organizacijah, skušajo preprečiti sprejem amendmenta, ki bi enkrat za vselej odpravil zaposlitev nedoletnih v raznih podjetjih.
Lani poslanska zlbornica, v kateri iso imeli demokratje večino, ni hotela odobriti takozvanega "Child Labor Amend-meaita". Letos, ko imajo republikamci večino, se bo zgodilo nekaj s ličnega.
Težko, da bi bil amendment odobren. In Če bo odobren, bo steklo v morje še dosrti vode, predno 'bo tozadevna postava uveljavljena.
Gre namreč za dodaltek k ustavi, naj bi zvezna zakonodaja določala, koliko mora biti otrok star, da ga sme delodajalec zaposliti in koliko ur naj dela na dan.
Dctelej je odobrilo amendment štiriindvajset držav. Še dvanajst je treba, da bo uveljavljen.
Kako važna je ta zadeva, je raizvddmo iz poročila poslanca Louisa Waldmana, ki je povedal goveraerju Lehmanu med drugim tudi sledeče: —
— Izza časa, ko je bilo ovržena NRA, je število otrok, zaposlenih v tovarnah, naraslo za 400 odstotkov. Ta statistika ise tiče samo otrok, ki še nifeo stari petnajst let, pa so prosili za dovoljenje, da smejo delati v tovarni.
V državi New York mora biti otrok že vsaj štirinajst let »t ar, predno dobi dovoljenje za delo. V uniji je pa 27 držav, ki dovoljujejo delali otrokom v tovarnah in pri strojih, daJsi niso dopolnili niti dvanajstega leta.
NRA je že vsaj deloma odipravila (nesramno izkoriščanje otrok, ki «se je pa, kakorhitro je bila razveljavljena, strahovito povečalo.
Otroci izpodrivajo pri delu odrasle moške in ženske, kar mora prej aH slej dovesti do katastrofe.
Nazadnjaški DuPonti, Smitlii, Butlerji in drugi pra* dobro vedo, čemu nasprotujejo amondmentu.
Žele da bi v delavskem boju padli otroci za hrbet svojim lastnim s ta rišem. Delali bi za manjši denar ter s tem tvorili nekakšno protiutež proti zahtevam strokovnih organizacij.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
9 2.75--------Din. 1H
9 5.15 ____Din. 200
9 7JBS_____Din. 900
911-75__Din. 500
92SJ9____Din. 1009
947.09__Din. 2999
V ITALIJO
Za $ 9.25___________lir 100
9 18.20___________Lir 200
9 44.00 _________ Ur 500
9 97JO_____lir 1000
9174.99 _________ Ur 2000
$299.99 ---Ur S999
KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMBI OOB1 ALI DOLI
večjih sneakor kot icoraj navedeno, bodbft ▼ dinarjih ali Unb doroUoJemo it bolje pogoj«.

9 5.79 ..........910J9
..........tic*—
•■••v t««.« 92L— .. 941-29
stssssssss
doM ▼ starem kraju lsplačUc ▼ dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ro CABLE LBTTEB ZA PRISTOJBINO 91—
&XWWC PUBLISHING COMPKSRJ *GI liNiroai"
NEW YOBStN. Y.
Iz Slovenije.
TOVARNA USNJA USTAVILA OBRAT
ŠOŠTANJ, 12. febr. — Znana tovarna usnja bratov Woscli-nagg v Šoštanju je v soboto odpovedala vsem delavcem ker namerava 22. t. m. ustaviti obrat in s tem dnem bi bili tudi vsi delavci odpuščeni. Podjetje utemeljuje ustavitev obrata s krizo, ki je zajela vso usnjarsko industrijo. Tako bi ostalo na cesti .350 delavcev in delavk. Prizadetih bi pa bilo tudi okrog 800 družinskih članov. Delavstvo sklicuje za nedeljo v Šoštanju protestno zborovanje.
OBČIN. TAJNIKA JE PRETEPEL
KAMNIK, 11. febr. — Splošno je znano, da so ljudje v Stahovici pri Kamniku sila vroče krvi in oni, ki se jim zameri, bo prej ali slej to občutil na lastni koži. Tako se je zgodilo tudi občinskemu tajniku Francu Turnšku, katerega so so-vaščani obdolžili, da je kriv odpusta delavcev pri cestnih delih. Eden izmed odpuščenih delavcev se je žrtvoval za vse in je Turnška ponoči pričakal, da bi se z njim med .štirimi*očmi '4pogovoril.'' Ta pogovor pa je bil zelo buren, kajti med pogovorom je tajnik Turnšek tudi tekel, odpuščeni maščevalec pa za njim in ko ga je dohitel, so pričele padati klofute in udarci z zaprtim nožem po glavi. Ubogi tajnik se najbrže ne bi zlepa izvlekel iz trdih klešč razjarjenega maščevalca, da ga ni iz neljube zadrege rešila ženska, ki je s pogumno kretnjo razdružila pretepača.
DRUGA PLAT ZVERINSKEGA UMORA
MARIBOR, 14. febr. — Strahoviti umor žene na državnem mostu povzroča .med ljudstvom različne govorice. Ali je dokazano, da je bila umorjena Terezija Konradova ubijalcu Ferdinandu Knapiču v resnici kaj dolžna? Izplačilo posmrtnine je imelo za posledico sodnijske razprave in ta je jasno dokazala, da je denar pripada samo Tereziji Konradovi, kajti bilo je dokazano, da je ta zavarovano Knapičovo mater v bolezni in pomanjkanju dalje časa podpirala. V zahvalo za to dobroto je mati izročila Tereziji Konradovi zavarovalno polico, češ da se je ne more drugače hvaležne izkazati nego s tem. Tudi je dokazano, da Ferdinand Knapič ni nikdar plačal zavarovalnih premij, s katerimi bi bil mogel dobiti pravico do police. On se opira samo na povračilo onih premij ki jih je mati sama plačevala, pozabil pa je, da je Terezija Konradova ■povrnila te premije Knapičevi materi, ko jo je podpirala. Ubijalec je bil včeraj izročen sodišču in upati je, da bo preiskava razčistila pravo ozadje tega gnusnega zločina. Truplo njegove žrtve je bilo obducira-no včeraj.
ZNI2ANA KAZEN
LJUBLJANA, 12 .febr. — Škofjeloški občinski stražnik Lojze Žužek je lani 8. novembra tako preteijal z gumijevko mladega cigana Rajnharda, da je nesrečni mladenič umrl. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani je bil stražnik Žužek lani 17. decembra obsojen zaradi uboja na 6-let robi je, trajno izgubo častnih državljanskih pravic in v izgubo pravice do javne službe. Obsojenec je vloži priziv. Kazenski senat ape-lacijskega sodišča mu je sedaj kazen znižal na dve leti in pol strogega zapora, v izgubo častnih državljanskih pravic le za dve leti ter ni potrdil prve sodbe v pogledu izgube pravic do javne službe.
POBEGLI TORK AR SE SKRIVA V ŠKOFJELOŠKIH HRIBAH
ŠKOFJA LOKA, 12. febr. — Na 2 leti in 6 mesecev obsojeni Rudolf Torkar je lani pobegnil iz zaporov deželnega sodišča v Ljubljani. Pretkani vlomilec in slepar se skriva baje v Škofjeloških hribih v okolici Polhovega gradca. Oni dan so ga videli pri Sv. Barbari, odkoder je pobegnil proti Črnemu vrhu, kmalu pa zopet proti Škofji Lfoki in videli so ga v hrastniški rgrapi. Orožniki ga pridno zasledujejo.
HITRO IZSLEDENA VLOMILCA
METLIKA, 13. febr. — Sredi preteklega tedna, ko je bil še ves okoliš pod vtisom strašnega zločina, so marljivi orožniki, ki so bili skoraj ves teden neprestano v službi, kaj hitro prijeli vlomilce, ki so istega dne vlomili v zidanico v Brči-cah. V četrtek ponoči je bilo namreč vlomljeno v zidanico posestnika Černuglja Martina. — po domače Šelerja iz Gra-bovca.
Orožniki so še istega dne prijeli vlomilce. Pri ciganu Hu-dorovacu na Svržakih so zasledili dva sumljiva potepuha, ki sta slednjič priznala vlom. Bila sta to Dimec Jože iz Bregov in Ktefanič Jože iz Mrtvic v krškem srezu. Na podlagi informacij se je kaj kmalu ugotovilo, da sta to že stara znanca sodnih zaporov in bivša pajdaša zloglasnega llrbanča in je bil prvi že 15 krat predkazno-van.
LOBANJO STA MU PREKLALA
CELJE, 15. febr. — Dva fanta z Dobrne sta te dni napadla 25-letnega brezposelnega delav-. ca Franca Borlaka s Strmca pri Dobrin s koli in mu s težkimi udarci preklala lobanjo. Borlaka so prepeljali v celjsko bolnišnico.
New Yo rk, N. Y. 1
Konec je predpusta! Veselice so minile — bilo jih je dovolj.
Kot opazovalec našega narodnega življenja v tem velemestu, morem z veseljem potrditi, da je to življenje zelo živahno. Radi se zbiramo na zabavah, kajti po svoji naravi imamo zelo rail i veselo družbo. Ako ne bi imeli društev, ne bi bilo zabav in tudi najožji prijatelji in znanci bi se le redko-' kdaj videli, ker smo v tem modernem Babilonu tako raztreseni. Toda naša slovenska žila nam še vedno bije in nas vleče tja, kjer se bomo srečali s prijatelji in si v razgovoru zbujali spomine na čase, ki smo jih preživeli v domačem kraju. In tedaj nam velika razdalja ni ni-kaka ovira.
Toda časi so še vedno slabi in marsikdo si ne more privoščiti, kar bi si želel. Vsled tega trpe posamezniki, kakor društva. To | je bilo posebno opaziti pustno nedeljo na maškaradi pevskega društva "Bled." Malo je bilo ljudi. Vsakdo si more misliti, kako to vpliva na člane, ki se niso ustrašili nobenega truda, da bi priredili kar najboljšo zabavo.
Da pa ta prireditev ni uspela, ni krivda d«uštva, kajti izbralo si je za maškarado najprimernejši dan — pustno nedeljo. Toda prejšnji večer je imel "Slovan" svojo zabavo in marsikomu se je naslednji dan tožilo iti še na Bledovo maška-rado. Pa zaradi tega Bled naj nikar ne skloni glave, prihodnjič bo bolje. Nikomur ne gre vedno vse po sreči. Enkrat si je solnce, drugič pa dežuje. Za dežjem pa se zopet nasmeje solnce.
In kot sem slišal, namerava menda prihodnji mesec Bled obhajati svojo petletnico in za to priložnost pripravlja lepo spevoigro "Srce in denar.'' To bo zopet nekaj posebnega in privlačnega in Bled naj bo zagotovljen, da bo imel dober obisk. Samo treba je že nekaj tednov prej o tem obvestiti javnost, da ji zbudite zanimanje.
Poročevalec.
Ali ste že naročili Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov.
la vsem, ki so pripomogli z delom ali pa z obiskom k tako dobro uspeli zabavi!
Ob tej priliki tudi naznanjamo, da bo "Slovan" 26. aprila vprizoril zelo lepo igro "Stari greh i.' *
Upamo, da nas bodo cenjeni rojaki tudi tedaj obiskali v tako velikem številu kot pustno soboto.
Pozdrav vsem!
"Slovan."
SREBRNA POROKA
V Milwaukee, Wis., sta obhajala srebrno poroko Frank in Elizabeta Lacil. Istočasno pa se je vršila tudi poroka njune hčerke Lydie z Rudy Starcem. Obe družini sta med rojaki na severni strani zelo poznani.
j :
Važno za potovanje.
Kdor ;« namenjen potovati v »tari kraj ali dobiti hog* od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled našo dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno i« hitro. Zato se saupno obrnite na nas oa vsa pojasnil*.
Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ta povratna dovolj* nja, potne listo, viteje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ta najmanjše stroške.
Nedriavljani naj no odlašajo do tadnjega trenutka, ke* predno te dobi it Washing t ona povratno dovoljenj*, RE-ENTRY PERMIT. trpi najmanj en mesec.
PiHte torej takoj ta bretplačna navodila in to rot avl jo mo Vam, da boste poceni in udobno votov*ik
SLOVENIČ PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y.
Brooklyn, N. Y.
Zabava pevskega društva "Slovan" preteklo soboto je bila nepričakovano dobro obiskana. Precej obsežna dvorana je bila polna. In pri vsakem je bilo videti, da se je zabaval in je bil zadovoljen.
"Slovan" si šteje v dolžnost, da se cenjenemu občinstvu zahvali za tako obilen poset, ne samo zato, da je imelo društvo gmoten uspeh, temveč v prvi vrsti zaradi tega, ker pevci vidijo, da so jim rojaki naklonjeni in gredo s tem večjo vnemo in s tem večjim veseljem na delo. Ni hujšega, kot nepriznan in nepoplačan trud.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki so nas obiskali pri zadnji zabavi!
Cela prireditev je bila za nas vse nekaj novega. Toda ne saj ni bilo nič novega, temveč samo to, kar smo videli in doživeli v svoji stari domovini. In ravno to nas vedno veseli, ako se v tujini naenkrat srečamo s starimi navadami in šegami. In kaj je lepšega kot prijeten spomin! Dozdeva se nam, da se je vsakdo počutil, kot bi* bil v resnici v domači vasi pri domači zabavi.
Da je cela prireditev bila tako domača, so k temu pripomogle priproste domače in narodne noše, zlasti pa "domači pridelek" na mizi.
Vsem, ki so drage volje posodili narodne noše, izreka "Slovan" iskreno zahvalo. Ravno tako hvaležni pa so pevci tudi onim našim požrtvovalnim ženam, ki so napekle toliko dobrih stvari.
. Še enkrat: prav prisrčna hva-
IZ DENVER, COLO.
Dne 11. januarja je umrl Ed. Glivar, star 12 let in 6 mesecev; vzrok smrti: srčna kap. Dne 1.3. januarja je pa preminula Ana Težak v najlepši dekliški starosti 22 let. Pokojna Anica se je morala podvreči operaciji na slepiču, toda tri dni zatem se je je lotila huda pljučnica, kateri je po 8 dnevnih mukah podlegla.
TOVARIŠ NA MOTORJU
Iz Tilburga na nemško-fran coski meji poročajo tole zani mivo zgodbico:
Sredi ceste pri carinski pre-grsji se je nekega dne ustavil motorni kolesar, prijazno pozdravil in pokazal svoje papirje. Na zadnjem sedežu motornega kolesa pa je obsedel št drugi moški, ki je bil močno zavit okrog vratu in ki mu je glavo pokrival širok klobuk. Tudi obraz moža na tovariškem sedežu je bil zaradi hudega vetra ves ovit. Carinik jo vprašal kolesarja, kdo je ta gospod.
"Oh," je čudovito prijazno zatrjeval kolesar, "to je moj prijatelj. Revež se je bil strašno prehladi 1 in neprenehoma kilia. Zaradi tega se je takole zavil."
Toda zaviti tovariš se je eari-niku zdel vendarle sumljiv, vsled česar je povabil oba, naj stopita v carinarnico. V svoje veljko začudenje pa ni nobeden izmed obeh zelo kazal veselja priti v carinarnico. Končno je carinik z vso odločnostjo zarezal na moža na zadnjem sedežu, naj takoj stopi s sedeža in mu sledi. Toda mož tam zadaj se ni ganil. Carinik je zdivjal, pograbil možev klobuk in rute ter vse strgal z njega. Pred njim je sedelo na motorju mlado tele, ki se je brez carine hotelo prepeljati v Belgijo.
Ta zgodba se je kmalu raz-vedela. vsled Česar sedaj na nemški meji noben popotnik, ki se vozi na drugem sedežu motornega kolesa, ni več varen pred cariniki.
"NASI NAJLEPŠI KRAJI"
Sredi tekočega tedna smo dobili in taikoj razposlali že tretjo pošiljatev knjige, ki vsebuje slike najlepših krajev Slovenije.
Na poti je četrta pošiljatev.
To zanimivo knjigo bo dobit vsakdo brezplačno, kdor nam pošlje do 15. MARCA že vsaj polletno naročnino ($3.00) za NOVEGA NAROČNIKA. Sicer pa stane knjiga $1.—.
JJprava.
Igralec je tisti človek, ki živi zato, da ljudem ugaja.
Ljudem pa mora ugajati, če lioče živeti.
Mlado moderno dekle je reklo svoji prijateljici:
—	Draga moja, zdi se mi, da bo še dolgo, dolgo trajalo, predno bom dobila takega moža, kakoršnega si želim.
—	Kaj boš pa medtem počela ■ — jo je vprašala J>rija-teljica.
—	Medtem se bom pa poročila, — se je glaciil odgovor.
Med gospodarjem in delavcem ni še nikdar vladalo priučilo razmerje. In menda tudi nikdar ne bo.
Zgodilo se je, da je stopil nekega due zvost »služabnik k svojemu gospodarju ter mu rekel z vidnim i>onosom:
—	Gospod, danes ob devetih zjutraj je minilo petindvajset let, odkar sem pri vas v službi.
Gospodar je pa nakratko odvrnil:
—	Salaanent, takega pa še ne. Tistega, kar >se je zgodilo pred petindvajsetimi leti, se spominjate do pičice natančno. Če vam pa jaz velim kaj napraviti, pa že po petih minutah pozabite.
★
Par pregovorov o žoniskah in zakonu:
Poroka hitra, pokora dolga.
Poroči ise hitro in obžaluj počasi.
Oim se nekdo poroči, stopi v deželo skrbi.
Kdor živi brez žene, je brez dobrega, brez pomoči, brez veselja.
Mnogo skrbi ima ožonjen mož, še več >ikrbi neoženjen.
Poroka mora biti pokop sebičnosti, če hočeta biti dva človeka srečna.
Če nofsi žena hlače in nad njimi- krilo, potem je to najbolje za oba.
Kdor milsli, da si bo z zakonom ustvaril srečo, je bedak.
Bolje dva nego eden.
Poroka je pot do nebes ali do pekla, ki 'vodi skozi vice.
Bolje mlad ož<*njen mož, nego star grešnisk samec.
Dobro «e je poro«'it L kmalu, pozno ali nikoli.
Mož brez žene je tovorna žival br<"Z bremena.
Zakonski mož — 'ptič v kletki.
Oglej si mater in poroči se s hčerjo.
★
Italijani pravijo, da se v cerkvah na Krasu in v Pri-morju ne sme častiti Boga v slovenskem jeziku, češ, da je slovenski jezik barbaiwki in da (so cello narečja afriških divjakov lepša kot slovenščina.
Fašisti preganjajo duhovnike, ki si drznejo moliti slovenski oče naš in raz lečo izprego-voriti par slovenskih besed.
To pregajanje se ise veda vrši z vednostjo rimske vlad'? ter seveda tudi z ve<lnostjo Vatikana, 'kajti med Vatikanom in MussolLilijevo vlado obstoje najtelsnetfše iprijatel/ske vezi.
Marsikateri tisočak je že romal iz slovenskih žepov v Vatikan.
V petdesetih ali stotih letih pa romajo milijoni.
Ali bi mogel kdo Slovencem zameriti, če bi se neikega lepega dne premislili ter bi to vsoto raje darovali v narodne o bramibne svrhe?
Nihče bi jim ne mogel ničesar očitati, najmanj pa Vatikan.
snasaBGaBMssssafiB
94
O L 2. S NARVDA"
New York, Saturday, February 29, 1936
THB LARGEST 8IJUVEMB TTAILT TN U.B.VL
VALENTIN KATAJEV:
IZPODLETEL O MU JE
Ob novem letu, takoj drugi 1 — Prvič — je dejal Petrov,- — Molk je znak soglasja, — dan po volitvah v hišni odbor, j — prošnja sodruga Antipova, je veselo vzkliknil Rebjonkov. je stan hišni upravitelj, bivši kurjača. Živi v neverjetnih — Torej, del naše naloge je iz-namestnik državnega pravdni- razmerah. Napol temna luknja vršen. — Zdaj nam je treba ka, von Rebjonkov povaljal v kleti poleg kurilnice. Nesna- olajšati še eksistenčne pogoje žametno srajco v sajah, obesil ge, saje, ena stena je vlažna, a madame Epoletove-Gaoljanske, na prsa potret Lunačarskega, si ( družina šteje osem duš. Sramo- brezposelnega Bankontisa n
SOLNCE VPLVANA ČLOVEKA
izposodil pri rabfakovcu (slu-j ta! Potem rabfakovec Iskra, šatelj delavske univerze — ra-; Stanuje nekje na podstrešju, boči fakuljtet). Iskri raztrga-j Vrata se ne zapirajo, oken ni, ne čevlje in se mrzlično prepe-jv stropu je luknja. Kako naj vaje "Internacionalo" napotil se mož uči! Potlej — hišnik, k novoizvoljenemu predsedni- Družina — štirinajst duš, sta-ku, delavcu Petrovu, da bi se z nuje v lesenem skednju. Groz-njim pogovoril.	„o! Treba jim bo kako poma-
I etrov je sedel pred oknom gati. na trinožniku in krpal hlače. Von Rebjonkov je potrjeval-— Proletarci vseh dežel, no pokimal z glavo
združite se! — je zaklical bivši j — Da,'da. Sam sem že pre-_____„„ „
namestnik državnega pravdni-! mišijeval o tem. S svoje strani pravdnika. Videti je bilo, da ka, ko je stopil v sobo. — Kdor pa moram obrniti vašo pozor- ima v tej stvari svoje misli.
ne dela, naj ne je, in vobče mir; nost na bedni položaj drugih	___
vsem bajtam —vojna dvorcem! proletarcev v naši liiši. Tako Naslednje jutro si je veseli
na primer sodružica vdova na- von Rebjonkov mel roke, ko je rodnega junaka japonske vojne stopal k deski, kjer so navadno Rpoletova-Gaoljanskega živi v obešali objave. Mahoma pa je
moje. To bo težje. Toda jaz mislim, da bomo lahko marsikoga stesnili v njegovem stanovanju, marsikoga izselili in se bo našlo na koncu koncev za zgoraj omenjene proletarce vendarle še dovolj prostora.
In von Rebjonkov je pričel razvijati svoj sijajni načrt.
Sodrug Petrov je z nagubanim čelom raztreseno poslušal bivšega namestnika državnega
strašnih razmerah. Dve sobici v prvem nadstropju. Grozno!
Zdravstvu j. sodrug predsednik. Dovolite, sodrug predsednik, da se vam predstavim. Povedati vam moram, da sem stari hišni upravitelj, sodrug Rebjonkov. Že dve leti se pripravljam, da bi se z vami sodrug •seznanil, toda stvari . . . Saj veste, lie-lie, pri nas v proletar-ski državi brez teh stvari ne prideš nikamor. Sami veste, zdaj društvena seja, zdaj kon- borzo dela ne more hoditi. Pre-
prebledel in se opotekei. Xa deski se je svetila
ta-le
tov. Potem brezposelni Banknotes. Zastran sobe sicer ne more reči nič, toda v četrtem nadstropja je. Grozno! Grozno! — Verjemite mi, niti na
Šivanko v
ste prišli, iti k vam.
ferenca, zdaj brezdomno bro-dovje, zdaj spet zračna deca, to se prav, kaj govorim? Hi-lii .. . Narobe. Zračna brodovje brozdomna deca... Z eno bese do, sami veste.
Petrov je vbodel hlačni rob in dejal:
—	Dobro, da da ravnokar sem hotel Kar najhitreje je treba izvršiti preselitev prolctarskega življa v boljšo stanovanje. Sploh pa ne bi bilo napačno, če bi pregledal i vsa stanovanja. Delavci se pritožujejo, da so se nepma-ni (privatni trgovci in verižni ki v sovjetski Rusiji) vgnez-dili v njih.
Von Rebjonkov se je zdrznil:
—	Popolnoma pravilno, popolnoma pravilno . . . Vprav nepinani in vprav vgnezdili so se . . . Tudi jaz sem vam hotel to povedati. Mi, delavci, moramo trdo vzeti v roke tole raz-predelitev po stanovanjih.
—	Ali ste vi delavec, sodrug, — je poizvedoval Petrov.
—	Skoraj, — je boječe priznal von Rebjonkov, — skoraj. Stoodstotni proletarec duševnega dela ... Od mlada . . .
—	Lrt>orno! Lahko mi boste torej j »omagal i pri tem delu. Tu imam tri prošnje sodrugov, ki l>i radi boljše stanovanje. Evo jih!
Bi vsi namestnik državnega pravdnika je napel ušesa.
Nikjer ne more sprejemati sjos- objava novega hišnega odbora:
1.	Kurjač An tipov naj se preseli v sobe vdove bivšega generala Epoletova, državljanka Epoletova pa v kurjačevo stanovanje.
2.	Rabfakovec Iskra naj se preseli v stanovanje špekulanta Banknotisa. Banknotis pa v stanovanje rabfakovca.
n. Hišnik naj se presoli v stanovanje državljana Rebjonko-va, — zadnji pa v hišnikov skedenj.
4. Državljana Rebjonkova razrešujemo dolžnosti hišnega upravitelja.
Predsednik hišnega odbora Petrov
kleto stopnišče ga je popolnoma uničilo. Poleg tega ima naduho in Grk je. Na to obr-inj nite pozornost, prosim. Lahko n rečemo, narodna manjšina. Treba mu je iti na roko. O sebi niti ne govorim. V vražjem položaju sem. Nimam, kamor bi postavil klavir. In šivilja se še obrniti ne more, kadar ženi jemlje mero.
—	Da, da, — je dejal Petrov, — treba bo kako olajšati njihov položaj.
—	V/prav to bo treba storiti,
—	je oživel Rebjonkov. — Olajšati njihovo stanje. Jaz napri-mer predlairam to-le: najprej pridejo seveda na vrsto kurjač, rabfakovec in hišnik. S čim kurjač prav za prav ni zadovoljen. Z nesnago in vročino, ki prihaja iz kurilnice? Si jajno!
—	Zdaj se vprašajmo, s čim ne zadovoljen rabfakovec Isk-ra ? Rabfakovec, narobe, ni zadovoljen z mrazom in luknjo v stropu. Kaj je treba tu še premišljevati? Jasno je: kurjača Antipova treba preseliti v hladnejše stanovanje, ki ga ima zdaj kurjač Antrpov. Ali ni res?
Genijalna rešitev vprašanja sodrug predsednik.
Petrov je mračno molčal.
—	Kar se pa tiče hišnika, mu pri .moji veri, v skednju ni nič hndejra. Smetišče je blizu in
7000 LET STARA KULTURA V PUŠČAVI
dvorišče pred očmi. Petrov je molčal.
Ni
res
Amdeška ek špedicija pod vodstvom znanega raziskovalca SlniAva Kennedyja je odkrila v Libijski puščavi ostanke kulture, ki je cvetela pred kakšnimi 7000 leti. V več jamah je odprava odkrila 25.risb na stenah ,ki predstavljajo prizore iz lovskega, poljedelskega in živinorejskega življenja. Risbe so izvršene z belo in rdečo barvo.
Posebno zanimivo odkritje je bilo jamsko pokopališče s kakimi 300 grobovi. V teh grobovih so našli Angleži krasne nakite iz zlata, srebra in draguljev, pasove z okrasi iz tur-kizov in školjk, dalje lončeno posodje z omamentiko, ki se ponavja v tisočletja mlajši fe-ničanski kulturi.
OGNJEGASCI V BENETKAH
ee, kakor vidite na sliki, poslužujejo motornega čolna, ko so pozvani na mesto nesreče. Prej so se vozili v gondolah, kar je bilo pa precej zamudno.
Gotovo je solnce najbolj viden izraz človekove odvisnosti od stvarstva. Solčni vzhod in ■zahod na mprav za prav razdeljuje nas delovni dan. Kakor se rastlina točno ravna po soln-cu in se ves dan dneva obrača proti solncu, tako solnce tudi živalim in človeku nekako določa, kdaj mora bdeti ter delati in kdaj spati. Četudi se ponekod na zemeljski obali včasih dogaja, da ljudje solnca del j časa ne vidijo, vendar pa vpliv solnca še vedno ostane. Na drugi strani pa je tudi res, da u-metna razsvetljava trajno ne more spreminjati človekovega življenja in delovanja, ali pa ga celo nadomeščati. Nekoč je nekaj preveč vnetih Američanov mislilo, da bodo nadomestili solnce z umetno svetlobo. Ko-košnjak so ponoči močno razsvetlili, da bi kokoši mislile, da je dan in da bi bolj nesle jajca. Res so kokoši nekaj časa nesle kakor neumne. Kmalu pa so morali Američani v svoje veliko razočaranje priznati, da so začele živali naglo pešati in da so tudi jajca postajala vedno slabe jš a.
Učenjaki pravijo, da ni res, da bi spanec bil posledica utrujenosti, ki nastane po delu ali kaki drugi človekovi zaposlitvi, marveč je res to, da zaspanost prav za prav sledi iz dogodkov v .dogajanju sredi božjega stvarstva. Seveda je v tem razmerju več razlik, vsled česar lahko govorimo o ljudeh, ki delajo zgodaj zjutraj in o drugih, ki delajo zvečer. Pri ljudeh, ki delajo zjutraj, pade njihova delovna sila proti 6 zvečer, medtem ko pri ljudeh, ki delajo zvečer, okrog 10 <lo polnoči doseže njihova sila svoj 'višek.
Letni časi, ki so pod vplivom solnca, močno vplivajo na človeka. Pa tudi so tukaj razlike pri posameznih ljudeh. Nekateri ljudje imajo rajši vroče poletno solnce, drugi zopet bolj ljubijo zimsko solnce. Prav za prav se ljudje razlikujejo v tem, da so eni bolj topli, drugi bolj mrzli, eni potrebujejo oddiha na letoviščih, drugi pa oddiha v zimovališčih. Splošno pa človeško življenje poteka v telesnem in duhovnem oziru nekako tako, kakor se okrog nas sučejo meseci. Znano je, da otroci spomladi najbolj rastejo. Tedaj so tudi bolj bledi in utrujeni videti kakor pa sicer. Tudi telo odraslega človeka je nekako povezano s temi spremembami v narflvi. To vidimo na primer po tem, da v nekaterih letnih časih rajši jemo eno vrste jedi, v drugih pa rajši druge jedi. To povezanost človekovega telesa z letnim časom lahko zasledujemo do najmanjših delov človeškega telesa. Znanstveniki so v teku letnih časov preiskali moč mišičevja pri dečkih in deklicah. Pri tem so ugotovili, da je to mišičevje najmanj krepko za delo od januarja do marca, da je najbolj krepko in delovno od aprila do junija, da pa pod vplivom poletne vročine meseca junija ta delovnost znatno upade. Od julija do januarja postaja človek vedno težji. Od februarja pa do junija pa se kar nič* ne zredi.
Kajpada na vse te vplive ve-soljstva zlasti pa na solčne vplive, zopet močno vplivajo številni drugi življenjski pogoji človekovi, na primer: socialne razmere, zemljepisne okolščine in podnebje. Vendar pa lahko z mimo dušo trdimo, da je po vsem tem vpliv letnesra časa na človeško življenje čisto jasno viden.
Pota lijubezni
naroČite se na "glas
naroda". največji slovenski dnevnik v zdr. državah.
Ro
*4Nekoliko rdečila na tvoji lici pa bi bila lepa.'' 4 4 Hvala"
Beata se je razposajeno zasmejala. "Imenitno, Agata — kaj bi rekel potem tvoj olboževani učitelj!"
"Beata!" In ostro je premerila Agata svojo mlajšo sestro.
"Prosim, pojdimo sedaj, starši niso vajeni čakati nas."
"K čemu gremo pravzaprav zdaj f Kaj uživate pri vas ob eni?"
"Obed."
"Čudno, pri nas je ob dveh šele kosilce.
"Tuskaj pa ni tako — na to se moraš že privaditi. Prosim —"
"Glej, sedaj so tvoje oči že zopet lepe; vedno te bom morala nekoliko dražiti."
Agata se je ustavila; sedaj je bila videti prijazna.
"Zdi se mi, da te je treba meriti s povsem nenavadnim merilom^ potem pojde vse dobro. Torej — prosim!"
Stopile s v jedilnico.
— Grom in strela — si je mislil tajni svetnik — ta bi mogla tudi staremu človeku zmešati glavo. — Kaleč se jej je šel nasproti.
Sedli so za mizo.
Go^pa tajna svetnica je s strahom opazovala svojo Ivano, ali pojde vse po redu. Gostu na čast so pripravili eno jed več ter pridejali nekaj zaikuskov.
Zabava ni bila živahna, dasi je gospodar sto ril vse, kar je bilo v njegovi moči in dasi se je Vera trudila, da premaga notranjo zlovoljo. — Zdelo se jej, da je popolnoma na nepraven m?-stu. Ta okolica, ta preprosti obed; lahno rensko vino, vse skupaj je vzbujalo v njej hrepenenje po domovini.
Da prikrije svoja čuvstva, je vzela končno lornjeto ter je ogledovala sobo. Ali mahoma se jej je izpremenilo navidezno zanimanje za slike in druge predmete v resnično, ko je padel njen pogled na kabinetno fotografijo, ki je -stai-la na klavirju.
Tajna svetnica je bila vesela, da je našla stik s svojo nečakinjo in je vprašala:
"Kaj pa te zanima, ljuba Vera?"
"Onale slika, mila teta. Oni gospod v uniformi."
"To je naš premilostivi deželni vladar."
"Ah? Ali si smem ogledati sliko?"
man
"Seveda — Beata, daj jo sem!" Vera se je smehl jala.
"Resnično* on je! Moj sopotnik od davi."
Splošno začudenje. Izpraševali so jo vsi vprek. Slabo razpoloženje jim je kar hitro prešlo.
"Ali si res potovala s knezom? Vozila si se v prvem razredu? Ali se ne motiš, Vera?"
"Ne, stričok, zmota je izključena, dasi je bil knez v civilu. V ostalem pa mu uniforma bolj pristoja. Vstopil je v Z. in se je vozil eno uro z menoj. In vesela sem bila, da sem po dolgem samovamju zagledala zopet človeka pred seboj."
"Razgovarjal se je s teboj! Kolika čast!"
Teta se je naravnost razburila. Vera pa se je glasno zasmejala v misli na knezovo oln-udo-\anje, ki se je javljalo v njegovih pogledih in pa ker se jej je zdelo smešno to malomestno na-zlraoj. Saj je v Peterbnr^u skoraj vsaki dan občevala z najvišjo gospodo ter jo celo sam car nagovoril "lepa Vera"-.
"Dvoril ti je pač, ker se tako sme ješ ?11
Pri Beati ni mogel človek nikdar vedeti, kje preneha njena omejenost in se začne hudobnost. Rusinja je bila na krat videti silno visoka.
"Kaj misliš, da si dam dvoriti od vsakogar, ki ga slučajno srečam?"
"Ali, ne brigaj se za otroka," je rekla Agata.
"Jaz nisem nikak otrok, več sem, kakor vi vsi, zaročena sem!"
"Ali res. mala?"
"Da moj Fran je bil poklican v vojno šolo, in ko se vrne, se javno zaročiva."
Vera jej je ljubeznivo ponudila roko preko mize. "Čestitam ti."
"Hvala. Joj, kako dragocene prstane imaš! Ko bi imela vsaj enega takega!" .
Vera j<* snela svoje prstane.
"Izberi si," je rekla kratko.
"Kaj, jaz naj si —?"
"Kar izberi, katerega hočeš!"
"Xajlopša ti hvala. Pa vzamem tegale s tur-kisi — ali res smem?"
Vera je pokimala; potoni je obrnila svoj po-gled zopet na potret. ki je stal še vedno pred njo, ter je vprašala:
"Koliko je knez star?"
(Dalje prihodnjič.)
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova**, idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne Kotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju**; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti'*?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1
IZ BAGiiADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nazr
Cena __________________13»
KRIŽEM PO JUTROVEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti: MoJ roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri žamarih; Med Jezidi
Cena----------------------1.50
PO DIVJEM S17RDIST.1NTJ
4 knjige, 594 starani, s slikami Vsebina:
Amadija; Beg ls Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena ........................1.50
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
Vsebina:
Brata AladSija; Koča v soteski; MIridit; Ob Vardarjn	Cena ______________________13«
SATAN IN IŠKARIOT
12 knjig, s slikami, 1704 strma!
Vsebina:
Izseljenci; Tnma Setar; Na sledu; Nevarnosti oasproti; Alraaden; V treh delih cveta;
• |
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 West I8th Street
Izdajalec; Na lovu; S|>et n« divjem zapadn; Rešeni milijoni; I>edi£i
Cena --------------------
3.5$
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina;
Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami: V golob-njaku; Mobamedanski svetnik
Cena .......................1J9
WINI.TOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani
Vsebina.
Prvikrat na divjem zapadu; Za Življenje; NSo-£i. lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči In ApaCi; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komanfih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka
Cena --------------SJ9
Ž V T I	!
4 knjige, s slikami, 597 stran)
Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih, in njegova poslednja pot
Cena _____________________LM
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
1IJ»V2S0D3
PRODANE DUŠE
New York, Saturday, February 29, 1936
TKI LARGEST MOVENT ffZILT TNV.W.%
46
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
SEST MRTVIH V POŽARU
"Tako kruta ne boš. Pomisli vendar, kako liuda si bila na strica Herberta, ker me je hotel prisiliti v možitev z lic ljubljenim ženinom. In tedaj je bilo moje srce še prosto. Sedaj pa ljubim in nikdo, nikdo na svetu .me ne more p risiliti, da tri postala nezvesta svoji ljubezni. Ne zadržuj me več — moram k njemu."
In Koza hoče zbežati.
Teta pa skoči na noge in ji zastavi pot.
"Ti begunka; mislim, da mi boš še všla. Pa iz tega ne bo nič; ostaneš tukaj in se boš poročila z mojim družabnikom — in s tem dovolj! Stoj, ne beži mi; najprej si ga vendar Gospod doktor, prosim, pridite in držite mi to trdovratno dekle."
Vendel skoči izza zagrinjala in oklene okoli Koze svoje roke.
"Ne beži od tod, moja sladka Rosa, moje zvesto, junaško dekle! Tvoja teta te je samo .malo dražila. Prav gotovo naju ne mara onesrečiti, za kaj takega je predobra. Vse to o družabniku je samo šala."
Koza trepeče razburjena v njegovem objemu in z velikimi, plahimi očmi gleda teto. Teta pa se obrne proti njima.
"Ako te malo dražim, se je to zgodilo samo zato, ker se ta neumni doktor boji, da bi dala življenju v moji hiši prednost pred življenjem ob njegovi strani. Zato sem ti igrala majhno komedijo, da sem ga prepričala, da ga ne pustiš za vsa bogastva sveta. Imam pa navado, da vedno izpeljem svojo voljo in zato še enkrat izjavljam, da moraš, drage Roza, poročiti mojega novega družabnika, dr. Viktorja Vendela. O tem pa se blagovolita sama pogovoriti."
In predno moreta odgovorili le eno besedo, teta naglo izginila iz sobe.
Vsa srečna se Koza in Viktor gledata v oči. Plah nasmeh se razlije preko Rozinih ustnic.
Vendel pritisne svoje ustnice na njena usta.
"Da, da moja draga duša, vse sem slišal in če te je teta tudi nekoliko mučila, sem vendar hvaležen tvoji oboževanja vredni teti iz vsega svojega srca."
In zopet jo poljubuje, da obema poide sapa. Slednjič pa pride Koza zopet do besede.
"Kaj pa vendar teta misli s tem družabnikom?"
"Najbrže je bila samo majhna njena šala; toda to mi sedaj ni mar; sedaj imam napraviti kaj važnejšega, kot pa bi premišljeval zagonetne besede. Držim te na svojem srcu, vendar enkrat po dolgih mnkah in vse drugo me nič več ne briga."
In oba srečna človeka sta dolgo časa pozabila, da so bili še drugi ljudje na svetu. Končno pride gospa Worth zopet v sobo in z ljubeznivim smehom #leda oba.
"Ali je mogoče z vama kaj pauietnega govoriti?"
"Skušala bova, ako bo šlo," pravi Vendel poln blaženosti.
Koza steče k teti in jo objame.
"Teta, ljuba teta, kako si me prestrašila. Oprosti mi, da sem bila tako huda. Saj nisem mogla razumeti, da želiš mojo nesrečo."
"O, zeh) mi je bilo všeč, da si mi ti, poredno deklo, vse vrgla pred noge. Saj sem naprej vedela, da bom prodrla s svojo voljo."
"Svojo voljo?"
"Seveda, da boš poročila mojega družabnika."
"Saj je to bila samo šala."
"Pa prav gotovo ne. Gospod dr. Vendel bo moj družabnik. Podjetje je za mene preveliko in ves čas sem na njem gledala na to, ako bi bilo prav. da ga postavim na prvo mesto pri Argro tovarnah. In ker boš ti enkrat moja dedinja — toda to se še ne mudi preveč, ker se hočem še zelo dolgo veseliti vajine sreče, bodo Argro tovarne vendar-1 enkrat tebi pripadle in ravno tako njemu kot tvojemu možu. Da pa vama ne bo treba preveč želeti moje smut i, bi vama že v svojem življenju določila dedščino. Torej, kako je, gospod doktor, ali hočete biti moj družabnik? Kot kapital daste v podjetje svoje zmožnosti."
Vendel jo začuden pogleda.
"Ali v resnici resno mislite?"
"Seveda, Šale je sedaj konec. # Enkrat sem vam že rekla, da je Koza moja hči in — da imam za enega sina še tudi kako mesto."
Brez besedi se Vendel skloni nad njeno roko. Šele čez nekaj časa pravi ves ginjen:
"Zahvaliti se vam ne moreni drugače kot s tem, da sledim svojemu srcu in vas kot sin ljubim in spoštujem."
Gospa Worth ga pogleda z vlažnimi očmi.
"Sina, kot ste vi, in hčer, kot je Koza, sem si vedno želela. Naj bom vajina mati, ker nimata več svojih mater."
Oba mlada človeka jo ob istem času objameta. Tako stoje vsi trije v iskrenem objemu in si gledajo v oči.
"Kako jasno nam sije eolnee, ljubi, ljubi Viktor, ljuba dobra teta", pravi Koza.
Gospa Josipina se oddahne.
"So solnčni dnevi in nikdar ne vprašajte: ali boste vedno ostali tako jasni? To vama rečem sedaj in vama priporočam, da vživata vsako prijetne* uuo. Težke ure niso nikomur prihranjene — tudi vama ne. Toda sedaj proč s takim premišljevanjem, hočemo biti pametni in bomo to lepo uro vživali. In — če je mogoče Koza — malo kave bi bilo dobro za mene, da si zopet dobim duševno ravnotežje. Je vendarle nekaj novega za mene, da imam sina in hčer."
S temi besedami je hotela gospa Josipina samo sebe in zaljubljeni par izvleči iz ginljivega razpoloženja. Koza naglo v samovaru -zavre kavo.
Gospa Worth z nasmehom pogleda Vendela.
"V splošnem pa boš dobil zelo nespametno ženo, dragi Viktor. Ali si slišal, kako mi je -moje bogastvo zaničljivo vrgla pred noge?"
* Viktor iskreno pritisne Rozino roko na svoje ustnice.
"Vse se mslišal — vse — in srce se mi je hotelo razleteti v veselju. Saj sem vedel, da si hotela Rozo samo postaviti na preizkušnjo. Moja uboga Roza pa je imela težak boj za svojo ljubezen. In meni je zelo, zelo ljubo, da dobim v tem smislu tako neumno ženo, ker vem, da bo v vseh drugih ozi-rih »do pametna in razumna žena."
{Konec prihodnjič.) i
SHIPPING NEWS
Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrse v domovino izleti pod vodstvom Izkušenega spremljevalca.
Razvaline tri nadstropne hiše v New Yorku, ki jo je uničil požar. Šest oseb, ki so se nahajale v restavraciji, je zgorelo, nad trideset j ih je bilo pa poškodovanih.
PODTAKNJENA OPOROKA
Nekega deževnega večera je sedel Raymond Hamilhac, kamelijski uradnik pri pariškem notarju Lvrotu preko u-radnih ur v svoji pisarni in urejal neke stvari. Vsi drugi u-radniki so bili že odšli. Hipoma so se odprla vrata in dva zakrinkana možakarja sta zrasla pred Jlamilliacovo mizo in merila s samokresima na njegovo glavo:
"Ce samo pisnete, boste morali umreti!" je dejal eden izmed obeh zakrinkancev. "Izročite nama takoj zapuščinske a-kte Yvonne Rieliaiulove. I)a-jeva vam samo minuto časa."
Hamilhacu ni prišlo na misel, da bi se "gostoma" uprl. Prinesel je zahtevane akte, med katerimi j*« bila tudi oporoka nedavno umrle bogate zasebui-ce Yvonne Richaudove. "V dveh urah dobite te stvari nazaj," je d-j. l eden izmed možakarjev in se odstranil ž njimi. Mimogrede j*1 vzel s seboj nekoliko pol notarjevega pa-
"Sedaj jih lahko spet položite v predal. Toda če črhnete o vsej stvari komurkoli samo besedico, si lahko že v naprej naročite krsto."
Hamilhac j»> v svojem smrtnem strahu obljubil, da bo molčal kakor -.rob. Ko je naslednje jutro stopil iz svojega sta- rtK]u;
žina ni bogve kako cenila. A tudi notar ni mogel zatajiti svojega začudenja:
"Gospa R'chaudova je vendar vse svoje imetje ostavila neki dobro«"iehii ustanovi," je dejal. "Ne morem verjeti, du.( bi me bil spomin ostavil." ' "Preiščite pisanje," se .je o-, glasil tedaj Maurice Teroy z j nestrpnim g»asom. "Saj vendar| vidite, da so pečati in žigi v
4. marca: Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen 7. inarea:
Cliamplain v Havre 11. marca:
Aquitania v Cherlmurg Washington v Havre 14. marca :
I le de France v Havre
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York
Pišite nam za cene voznih listov. reservac!jo kabin in pojasnila za letovanje.

novanja, ,)•? opazil, da ga pri vsakem koraku zaslednujejo. Lahko se je tedfij prepričal, da bi nepovabljena gosta prejšnjega večera sv»jo grožnjo izvršila, če bi o stvari kaj povedal. Zato je mol'al. povedal ni ničesar niti sv .jeiiiu Šefu.
Nekoliko dni pozneje je Ly-rot-povabil -orodnike Ricliau
"Da, proučite ga natančno," je dejal t* daj Hamilhac in je šefovo roko z listino dvignil tako. da jv> svetloba od okna j padala skoz* njo. Notar je vrgel pogled na znak z vodnim tiskom v papirju in menil:
"To je vendar čudno! Znak nosi letnico 1935, a oporoka, ki mi jo je dala shraniti Ricliau
slednjo voljo. Seveda so prišli vsi. Prisoten je bil tudi Hamilhac. Hipoma je ta zaslišal glas, ki ga je pretresel. Poznal ga je od večernega obiska pred nekoliko dnevi. S tem glasom je irf voril sedaj pokoj-ničin nočni: Maurice Teroy. Po-leg njega je stal njegov brat pirja z njegovim natisnjenim | Gaston in olm sta ga gledala s naslovom in tudi notarjev žigi tako grozečimi pogledi, da je
dove, da jim prečita njeno po- dova, je bila sestavljena leta
1931. Mogoče nam gospoda Terova pojasnita ta čudež."
Nista imen časa, kajti v tem trenutku ju je obstopilo nekoliko krepkih detektivov in ju u-klenilo. St-iri Hamilhac se je bil po telefonu s policijo dobro zmenil, kako bodo likvidirati to zadevo.
ter pečatnik.
Med tem pa je stal drugi vlomilec pred lcr.nclistom z naperjenim samokresom in pazil, da se ta ni zganil. Po dveh lirah je prvi z.nkrinkanec prinesel papirje nazaj in dejal:
tudi sedaj molčal.
Tvo je not:'r odprl in prečita! oporoko, se je vse sorodstvo vznemirilo. Ricliaudova je bila namreč v<e s roje imetje v višini H2 milij-mov frankov ostavila obema nečakoma, ki ju dru-
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem
-g. i. -t
iWolitv
: ^fJUJI
v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki:
SVETA URA
v platno vez.............. .90
v fino usnje vez ..........1.50
v najfinejše usnje vez .... 1.80 v najfinejše usnje trda vez 1.80
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez.............. .90
▼	fino usnje vez..........1.50
v najfinejše usnje vez ....1.80
KVIŠKU SRCA
▼	im it i rano usnje vez.......60
▼	usnje vez ...............80
v fino usnje \ez..........1.—
v najfinejše usnje vez . ...1.50 v najfinejše usnje trda vez 1.50 v bel celluloid vez.........1.20
.1.60 .. .80
.1.60
NEBESA NAŠ DOM
v ponarejeno
.1.—
▼	najfinejše usnje vez. .... 1.30
▼	najfinejše usnje trda vez. 1.60
Hrvatski molitveniki:
Utjehaj starosti, fina vez.....1.—
Slavs Bogu, a mir ljudem
fina vez. ................130
najfinejša vez...........
Zvončec nebeški, v platno____
fina vez. ...............
Vienae, najfinejša vez.......
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10
Come Unto Me
v platnice vezano ........ .30
v belo kost vezano........ .35
Key of Heaven
fino vezano ...............35
v usnje vezano.............70
v najfinejše usnje vezano 1.20
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE)
Key of Heaven
v celluloid vezano.........1.20
v celluloid najfinejša vez. . .1J>0 V fino nsnje vezano.......136
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano ......1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano......1.40
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
OKLOPNE DIVIZIJE
Z ozirom na to, ker se posamezne armade močno motorizi-rajo, je bilo v vojaških krofih že večkrat sproženo vprašanje, ali bo konjenica v prihodnje še kaj vredna. O tem je pred kratkim tudi naš list prinesel mnenje vojaških krogov. Sedaj prinaša» francoski vojaški list 4 4 France Militaire" članek francoskega generala, ki med drugim pravi:
"Oklopna divizija ni primerna za tfolg in trdovraten boj. Dobro se sponese pač v prvi vrsti zoper sovražnika, ki ima malo sredstev, ali pa, ki je moralno že precej pretresen. To se'dogaja: 3. Ce je sovražna fronta za redko zastavljena. Ta primer je pogost pri obmejnih stražah, ali pa tam, kjer se dotikata dve samostojni nastopajoči armadi. 2. Ce se kaka fronta sele tako rekoč sestavila in 3. kadar se armada umika.
Ko bi bili Xemci in Avstrijci jeseni leta 1917 v Kobaridu po italijanskem porazu poslali za unikajočimi se Italijani oklop-no divizijo, bi bili Italijane docela razpršili. Isto lahko rečemo o peti angloš-ki armadi spomladi leta 1918 pri Sv. Quenti-nu in o francoski šesti armadi.
Ce je treba napraviti fron-talni protrsunek, ali pa sovražnika napasti od strani, ko je udri v našo fronto. Cisto drugačna pa je stvar, če se je močan sovražnik v svojih postojankah že močno utrdil. Oklop-na divizija sicer lahko predere vrsto prednjih straž. Pri tem bo pae nekoli'ko trpela od ognja dobro zavarovanih obrambnih topov v prvih vrstah. Kadar pa bo oklopna divizija predrla
PREŽIVITE VELIKONOC V STARI DOMOVINI
Pridružite se CT'NARD WHITE STAR IZLETI' na
AQUITANIA 27. Marca
TEDENSK A ODPLUTJA EKS PRESNIH PAKMKOV
Man j nego G dni na oceanu. Udobne kabine biv.šega Turističnega Razreda so na raziiolago potnikom Tretjega Razreda. Elegantna obed-niea In javni prostori. Kuhinja ihj sta rok rajskem nafinu in brezplačno vino. Poseben orkester, kino. plesi in i^re.
DIREKTEN EKSPRESNI VLAK IZ PAR.ZA DO LJUBLJANE. ZAGREBA IN BEOGRADA
Za nadaljna pojasnila vprašajte svojega lokalnega agenta aii pri
Gunard While Star Ltd.
25 BROADWAY NEW VQRK"
prednje vrste, bo zadela na močno artilerijo do zadaj."
Tako članek v francoskem vojaškem listu. Iz teh podatkov sledi, da je uporabnost bojnih voz omejena. Splošno so doslej sodili drugače, kakor pa ta vojaški pisatelj omenja v svojem članku. Nil koncu svojih izvajanj pa pravi pisatelj takole:
"Oklopno divizijo bomo uporabljali v prvi vrsti na koncu bitke, konjeniško divizijo pa v začetku bitke. Bila bi velika napaka, ko bi vse konjeniške divizije spremenili v oklopne divizije."
18. marca :
En ropa v Bremen Berengaria v Cherbourg
11. marca :	.
Paris v Havre Jo. marca :
MANHATTAN v Havre 27. marca:
Cliamplain v Havre Aquitania v Cherbourg i 28 marcn :	1
Con te «li Savoia ▼ Genoa
*
2.	aprila: BREMEN v Bremen
3.	aprila;
Berengaria v Cherbourg
4.	aprila:
Normandie v Havre 8. aprila:	f
Washington v Havre
10.	aprila:	r _ Paris v Havre
11.	aprila:	* Rex v Genoa
14.	aprila : -Europa v Bremen
15.	aprila:
Aquitania v Cherbourg 18. aprila :
Lafayette v Havre
22.	aprila:
Berengaria v Cherbourg Normandie v Havre
23.	aprila: Bremen v Bremen
2o. aprila:
Conte dl Savoia v Genoa
2. maja: Normandie v Havre Europa v Bremen Vulcania v Trst (i. maja:
Washington v Havre 8. maja:
Berengaria v Cherbourg O. maja : Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genoa 13. maja:
Normandie v Havre 11». maja :
Europa v Bremen
20.	maja: Manhattan v Havre
21.	rnnja :
Aquitania v Cherbourg 23. maja :
Cliamplain v Havre Conte dl Savoia v Genoa
27.	maja: Normandie v Havre
28.	maja: BERENGARIA v Cherbourg
29.	maja:
Rex v Genoa Bremen v Bremen
NEZNANA PISMA APOSTOLA PAVLA
londonski list "Evening News" (poroča, da je ameriški milijonar A. Chester Beatty našel v Egiptu dragocene odlomke svetega pisma. Baje gre za doslej neznane fragmente rokopisa pisem apostola Pavla. Beatty si je že prej' pridobil deset listov tega rokopisa, dočim si je zasigurala ostalih trideset listov univerza v Michigan.
Z osebnim posredovanjem se je zdaj Beattvju posrečilo pridobiti še šestinštirideset nadalj-nih listov Pavlovega rokopisa, ki obstoji v celem iz šestinosem-desetih listov. Ti listi predstavljajo celotno besedilo pisem a-postola Pavla od približno 15. poglavja Rimljanom do nekako prvega poglavja Tesal oni ča-nom. Vsekakor pa manjka še zaključek rokopisa, ki ga niso mogli doslej nikjer najti.
Rokopisni listi ki si jih j< pridobil ameriški miljonar, so napisani s krasno pisavo. Pisec je pri pisanju rabil posebne vrste črnilo. Rokopis je pisar v grščini, njegov jezik je laheV in umliiv ter ga bodo z lahkot« prevedli.
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki boclo zanimale ljubitelje leposlovia.
3. junija: Washington v Havre
5.	junija:
Queen Mary v Cherbourg Eluropa v Bremen
6.	junija: Paris v Havre Saturnia v Trst
11. junija:
lie de France v Havre Aquitania v Cherbourg 13. junija:
Bremen v Bremen Conte di Savoia v Genoa
17.	junija: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre
20. junija:
Europa v Bremen Vulcania v Trst Champlain v Havre
24.	junija:
Queen Mary v Cherbourg 27. junija:
I^fayette v Havre Rex v Genoa Aquitania v Cherbourg
1.	julija: Normandie v Havre Washington v Havre
2.	julija:
Berengaria v Cherbourg
3.	julija:
lie de France ▼ Havre Conte di Savoia ▼ Genoa 8. julija:
Queen Mary v Cherbourg 11. julija:
Saturnia v Trst Champlain v Havre
15.	julija: Manhattan v Havre Normandie t Havre
16.	julija:
Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen
18.	julija:
Rex v Genoa, 23. julija: 23. julija:
Europa v Bremen lie de France r Havre Berengaria v Cherbourg
25.	julija: Vulcania v Trst
29. julUa:
Queen Mary v Cherbourg * Washington ▼ Havre