'i
Amerikanski Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
številka.	Joliet, Illinois*, 31. maja, leta lOOl.	Imetnik:
i
VAŽNA RAZSODBA ZVEZ, RAZSODIŠČA,
Naše najvišje sodišče je izreklo mnenje glede vprašanja naših otokov.
klavna točka razsodbe je: "Zastavi sledi ustava."
Določitev glede uvozne colnine-

ik
ed i"
■v
h
4
i
*
i i'
r
i i
0 n, D. C. 28. maja. — V'šj« zvezno sodišče je imelo včeraj lRreči velevažno razsodbo glede nekaterih pritožb, ker se je zahtevala šolnina od predmetov, ki so dospeli 1 naših otokov. Te pritožbe so tvorile dolgo časa nekako dnevno vpra-"anje in vsa javnost je nestrpno prikovala, kako stališče bo zavzelo najvišje zvezno sodišče v tej pereči iadevi. Mala sodna dvorana je bila yes dan napolnjena z najvišjimi dr-^vnimi uradniki in vse jo pazno s|«dil0 dolgi razpravi. Sodišče je Pr°glasilo naslednje točke.
L Zastavi sledi ustava.
2. Združene države ne smejo po-"edati kolonij, kojib posestniki bi bi'i naši položniki.
3-	Portoriko in Filipini so naše Pridobljene dežele, ne pa še nam Vklopljene, tedaj še ne deli republike.
4-	Dokler ne določi kongres dru-8a°e, jih je vladati, kakor prido-^jene dežele.
Kongres ima pravico vzeti zabavo domov in odložiti pravico do
P°sestva.
Edino le kongres ima pravico l""iklopiti republiki nove dežele.
Pariška pogodba ni priklopila n°vih otokov ozemlju Združenih držav
8- Ustava ima po vseh teritorial-"'h posesetvih Združenih držav ena-
150 veljavo.
Predsednik nima nikake pra-v'Cei ki bi bila zunaj ustave ali pa
sezala preko iste meje.
Predsednik ne sme po svojem ^pričanju iti preko ustave.
Obdavčenje izdelkov Portori-
e i® postavno.
Nečloveška mati.
Chicago, 111., 30. maja. - 25letno S°spo Veroniko Blazocyk so opazili "oeedje večkrat, ko je neusmiljeno •^topala s svojo štiriletno hčerko. Nameravala je celo ta nečloveška 'lati Umoriti svojo hčerko in sicer to, (}a Tt>i prejela zavarovalnino, »ije vpisana na ime njene hčerke.
°Hcija je izvedela za vse to, pa je "•usmiljeno mater aretirala in poli-' 'Jsko sodišče jo je izročilo porot-n'kom.
|

o , I
Na prižnici ustreljen.
Birmingham, Ala. 28. maja. — 0 Je včeraj zvečer prepovedo . al "a led zamorski duhovnik baptisto-*"ega veroizpovedanja, je nekdous-.re'il nanj skozi okno in ga usmrtil ^ tej priči. Prestrašeni črnci so °Sili iz cerkve, a niso nikogar ||as]i. Pozneje je prijela policija ne-e8a črnca, ki je bil sovražen pro-P°vedniku in mu je celo večkrat 8r°2il, vendar zaprti odločno taji.
Uradnik izginil.
Chicago, lil., 28. maja. — V že v ?'ni8kih in policijskih krogih vlada 'ko razburjenje. Izginil je brez »te Želes!nižki u^nik S. Brew's'1 Ul^" <*vema dnevi sta ga na v 101 Uatavila dva lopova in mu od-*'» nov povrŠnjik. Pri bližnjem seJ,Jate^U Si izP0B°dildrugega in potem na policijsko postajo, kjer JJ.^vil ves slučaj. Pristavil je jih '' da zlo^ince zasledoval, kjer i ) ga Upa sP°z»ati in zalotiti. Od tedaj
ni TideJ nihče ve6 in tudi 8ledu
. am bil nesrečni uradnik iz-1 • Policija je storile že vse mo-* stvari, a nič sledu. Ta slučaj "emirja z vsakim dnem živahnejše znance '
Po pomoti morilec žene.
Louisville, Ky. 28. maja. — F. H. Riharston je ustrelil ponoči .v sobi svojo ženo. Ona je namreč vstala in šla piti vodo, mož pa je mislil, da je prišel v sobo kak tat in je naglo ustrelil v temi. Ko se je žena z groznim krikom zgrudila na tla, je še le spoznal po glasu svojo grozno zmoto.
Preprečen samomor.
New York, 29. maja. — Manuel Maruskie je nameraval skočiti z brooklynskega mosta in si na ta način končati življenje. Ko je nameraval izvršiti svoj Čin, je pridrdrala mimo poulična železnica.Hotel se je umakniti, odskočil je, padel natret-ji železniški rels, ki vodi električni tok. Ko je prijel za ta rels,ni bil v stanu več izpustiti, zvijal pa se v groznih bolečinah,kakor mu je narekovala elektrika. Dva uradnika sta mu hitela na pomoč, eden pa je šel, da bi odvil električni bok. Ko so ga slednjič potegnili strani, je imel vse ožgane roke- Izpovedal je, da je nameraval skočiti z mostu v vodo, ker se je naveličal življenja. Sodi se, da je mož slaboumen, in zato so ga prepeljali v bolnico.
Kardinal Gibbons v Rimu.
Rim, 80. maja. — Kardinal Gib bons je sklenil ostati še ves mesec junij v Rimu. Pri avdijenci pri sv. Očetu je razložil kardinal Gibbons tudi razmerje vlade v Washingtonu do Filipin. Glede nasledstva kardinala Marticellija so se pojavile tež-koče in le-ta še dolgo ne bo odpoklican.
Kaznovani morilci.
Philadelphia, Pa., 30. maja. — Sodišče je izreklo konečno obsodbo nad morilci katoliškega župnika Riegelna, o kojega umoru smo svo-ječasno našim čitateljem poročali. Eden morilcev je obsojen v 15letno ječo, dva v 20letno, ženski pi} ki sta pomagali pri groznem dejanju, sta obsojeni vsaka na dve leti zapora in $500 denarne kazni.
Dijake zaprli.
Columbus, Ind., 80. maja. — V Columbia High School so zaprli 45 dijakov najvišjega razreda, ker so včeraj uprizorili na ulici velik škandal. Vsi dijaki zadnjega letnika so se krvavo stepli in je morala policija pričela mahati po vročih glavah, da jih je pomirila. Med pretepom so napravilijdijaki na ulici mnogo škode in so pobili več šip bližnjih proda-jalen, za kar se jim bo zagovarjati na sodišču.
»terja.
m prijatelje S. Brew-
Mrtvo truplo v Donavi.
. Berlin, 21). maja. — Blizu Budimpešte so našli v vodi mrtvo truplo, ki je bilo obloženo s težkimi verigami. Policija sumi, da je to anarhist Romagnoli, ki se je napotil iz Argentinije v Evropo z namenom, da usmrti nemškega cesarja. Policija je obvestila o tem vse inozemske policije.
Zoper neljube goste.
Ogdensburg, N. T. 80. maja___
Tu čaka 00 Kitajcev v zvezni ječi, ker so vložene proti njim tožbe, da so se nepostavno utihotapili v Združene države. 20 tožb je bilo že rešenih in v vseh se je glasila razsodba tako, da se morajo Kitajci povrniti v svojo domovino. Nobene dvombe ni več, da se bodo tudi vse ostale tožbe tako končale, ker so kitajski naseljenci najnepriljublje-nejši gostje na naših tleh.
S Kitajskega.
Washington, I>. C. 28. maja. — Na vojno ministerstvo je dospela brzojavka od generala Chaffee, v kateri naznanja, da sta odpluli prevozni ladiji "Sumner" in "Lernax" iz kitajske luke Taku z vojaki v Manilo. S tem so se pomaknili iz Kitajske Amerikanci prvi.
VELIKA NESREČA V PREMOGOVNIKU.
Pri razstreljevanju trdih tal se vnel premogov prah, kar je povzročilo eksplozijo.
Enoindvajset mož je bilo na mestu ubitih, f> težko ranjenih.
Ponesrečilo je več mož in očetov.
Chattnooga, Tenn. 28. maja. — Posebna brzojavka iz Daytona sporoča, da se je zgodila v bližini mesta v premogovniku strašna nesreča. V jami je delalo 34 delavcev. Ko so razstreljevali neko večjo skalo trdega premoga, je vnel smodnik po jami se razprostirajoči prah premoga in nastala je grozna eksplozija. Iz jame se je dvignil 300 čevljev visok plamen, ki je ožgal vse listje
Admiral Sampson v pokoj.
New York, 28. maja. —Nekateri listi so prinesli vest, da namerava uložiti admiral Sampson prošnjo za umirovljenje, ker je slabotnega zdravja in da bo mornarični tajnik prošnji ustregel. Admiral Sampson je sedaj zapovednik v laki Bostonu in Dluži z letošnjim letom petintrideseto leto v vojni mornarnici. Stem letom si je prislužil najvišjo pokojnino in nadaljno službovanje že nima nikakega smisla več.
Ladijo razneslo.
Booneville, M'o., 30. maja. — Tovorno ladijo "Laurine" je včeraj razneslo in ni nič sledu o njej. Na ladiji je bilo nekaj tovorov razstrelil in ti so povzročili eksplozijo. Ob času nesreče sta bila dva mornarja na ladiji in sta izginila brez sledu. Nihče ne dvomi, da ju je razstrgalo na drobne koščke.
bližnjega drevja. 4 delavci so ušli z majhnimi poškodbami, devet je težko ranjenih odneslo svoje življenje enoindvajset pa je bilo na mestu mrtvih.
Pok je bil tako silen, da je privabil vso okolico na mesto nesreče. Večinoma vsi ubiti so oženjeni in rodbinski očetje. Ko so pričeli vlačiti grdo razmesarjena trupla ponesrečencev iz jame, so se vršili pretresajoči prizori.
Iz Daytona so odposlali takoj pomoči, ki se je zavzela ranjencev. 23. decembra 1805 se je dogodila v sosednji jami, kije komaj par sto čevljev oddaljena od te, slična ne sreča. Takrat so nekateri že opozarjali na pretečo nevarnost, a nihče se ni pobrigal za to.
Banko okradli.
Cleveland, O., 30. maja. — V Bradner, O., ki je 20 milj severno od Fastorie, so ulomili do sedaj še neznani lopovi v Mcofcr-nic banko in odnesli $10.000 v gotovini. Težko železno in obzidano blagajnico so razstrelili z dinamitom. Eksplozija je bila zelo glasna, vendar eo spretni uzmoviči odnesli vso svoto že prej na varno, predrio je do£la policija s zaspanimi meščani na lice mesta. Uzmoviče zasledujejo, a do sedaj brez vspeha.
Predsednikovo potovanje.
Larinie, Wyo., 28. maja. —Vlak s predsednikom in njegovim spremstvom je došel sem ob desetih do-poludne. Danes pa je dospel v O-ruaho. Gospa McKinleyeva je prebila dobro noč in zdravje se ji boljša.
Julesburg. Colo. 28. maja. --Tretji dan predsednikovega potovanja proti domu je srečno potekel. Vlak se je ustavlja) samo na večjih postajah in pa kjer je bilo treba dobiti vode ali pa premen jati lokomotivo.
Gospa McKinley se počuti ves čas izborno in zdravnik pripisuje njeno povoljno stanje krasnemu pomladnemu vremenu.
Chicago, 111. 29. maja. __ Danes zjutraj ob treji je dospel sein vlak s predsednikom. Gospa je pri ^lobrem zdravju. Jutri ob 7. uri bo vlak v Washingtonu in s tem bo završeno toli znamenito in tako neljubo pretrgano potovanje.
Današnji list prinaša sliko bolne gospe našega predsednika.
Draga krava.
Chicago, 111., 27. maja. _ N.W. Bowen iz Delphi, Indiana je kupil minoli petek v. tukajšnjih Stock yards na javni dražbi jedno kravo za $5000. To je najvišja cena, ki se je s« kdaj na svetu plačala za kravo.
ČRNCA SEŽGALI NA GROMADI,
Umoril je na bestijalen način belo žensko in množica ga je linčala.
Umor je izvršil pri belem dnevu blizu mesta.
Umrl je v petnajstih minutah.
Bartow, Fla., 30. maja. —Freda Rochella, 35letnega zamorca je včeraj zvečer razsrjena množica sežgala na grmadi, ker je bil umoril belo ženo Reno Taggart na strahovit način.
Rena Taggart je včeraj lovila v mestnem močvirju ribe, oddaljena samo kakih sto jardov od mostu, odkoder je je bilo tudi možno videti. Istočasno je lovil ribe tudi neki drugi črnec. Ko se je vračala ob 10. uri dopoludne z lova domov je morala preko z vodnim vrbičjem in visoko travo poraščenih tal, kjer jo je pričakoval skrit črnŽc Fred Rochelle. Ko je dospela do njega, jo je zločinec vrgel na tla jo pritisnil z rokami in nogami in ko je začela prestrašena kričati na pomoč, ji je preiezal vrat od levega ušesa do desnega.
Ko je bila njegova nesrečna žrtev mrtva, jeielzločinec vprašati onega črnca, ki je ribe lovil, kaj naj stori s truplom. Ta mu je svetoval, da naj pusti ležati umorjeno na mestu, a vendar ga Roclielle ni ubogal, temveč je vrgel gospo Taggart v vodo, na to pa pobegnil.
Ko so meščani izvedeli o tem groznem dogodku, je zavladala, grozna razburjenost.
Vse je iskalo zločinca. Toda prvi dan zaman. Danes pa je došla vest, da sta črnca prijela dva druga črnca tri milje južno od mesta in da ga bosta izročila šerifu in tako rešila pred razsrjeno množico. Vsled tega je razburjeno;; meščanstvo kar divjalo v ono smer,in navzlic močnemu oddelku straže, je dobilo v najkrajšem času zločinca v svoje roke.
Privlekli so ga na ono mesto, kjer je lopov izvršil svoj grozni čin, in ki je komaj par sto korakov oddaljen od glavne mestne, ulice. Napravili so grmado, polili nesrečnika s petrolejem in ob 0. uri zvečer zažgali. V 15. minutah je končal nesrečnik v groznih muk<ih svoje življenje.
V pijanosti.
Memphis Tenn. 2». maja.— Radi pijanosti je zaprla policija sinoči meščana Aleksandra Peden in Gil-lisa. Ko je stražo opravljači poLi-cijst pregledoval ponoči ječe, je našel Pedena z razbito čreplnjo na tleli, Gillis pa je mirno spal na sla-ranici. Ko so vzbudili Gillisa, sc ni bil v stanu na ničesar spomniti. Policija je prepričana, da je on morilec, ker je poškodovanje Pedena tako, da izključuje samomor.
Požari.
Kindred. N. D. -JO. maja. — Včeraj zjutraj je pogorelo tukaj 28 hiš. Škode je nad »100.000, zavarovalnina bo pokrila tretjino škode. Skoro tri bloke trgovin je vpe-pelil nenasitni plamen. Izmed ljudi ni nihče ponesrečil.
Duluth, Mirni., 20. maja. — Na 000 čevljev vi*«'Um griču je pogorel paviljari ht poslopje, v katerem se je proizvajala gonilna moč za vspenjačo. En voz te želcr.iiicc; je bil ravno na vrhu in je pričel tudi
goreti. Ko je. pregorela električna
žica je letel goreči voz s čudovito hitrostjo po tiru v dolino in pravo čudo je, da ni nikogar povozil. Strah je bil nepopisen.
Spokane, Wash, 29. maj;,. — O-genj je uničil skladišče premoga Great Northern železnice in napravil škode 1125,000 Požar je bil tako silen in vročina tako velika, da je bil zamanj poskus ognjegasccv o-genj omejiti. Sumi, se da je ogeuj zanetila zlobr.a roka.
Umaknil se sodbi.
Quincy, 111. 80. maja.-75letriga Viljema Heinemeryerja so zaprli, ker je bil na sumu, da je sam zažgal svojo hišo, ki ni bila mnogo vredna in je tako osleparil zavarovalniško družbo. Starec je sodišču ponudil talnino. Ko je bil prost je porabil to priliko in skočil v vodo ter tako ušel sodbi zemeljskih sodnikov.
Sleparja zaprli.
Cleveland, O., 2P. maja. — Policija je tu prijela sleparja Mihaela Leveče, ki je izpeljal iz marsikaterega delavca težko prislužene novce z obljubami, da mu bo tam in tam preskrbel lahko delo in dobro plačo. Po več krajih je kar nabiral delavce, da jih bo odposlal na kako tovarno ali rudokop. Seveda so morali delavci najprej plačati za to gotovo svoto. Ko so prišli ob določenem času zapeljani delavci na kolodvor, ni bilo o gospodu Leveče ni duha ni sluha. Na ta način je podjetni Mihael Leveče zlasti pogosto osleparil laške delavce. Zdaj pa je to rokodelstvo pri kraju. Policija vseh večjih mest se za moža kar najživahnejše zanima in se želi s znamenitim sleparjem ubogih delavcev kar najhitreje seznaniti.
Strašna eksplozija.
Evelett, Wash., 2». maja. — V bližini Skyhonish je zadel tovorni vlak Great Northern železnice v voz na katerem je bilo 48 zabojev dina-mita. Sledila je grozna eksp|ozija. Lokomotivo je vrglo t»0 čevljev strani, tri tovorne vozove je razbilo, o konjih pa, ki so peljali ta voz di-namita ni niti najmanjšega sledu. Železniški tir je poškodovalo na daljavo 500 čevljev in promet jo ustavljen za več dni.
Surovost.
New York, 28. maja. —Brzojavka na Times sporoča o grdi surovost i, ki sc je pripetila v Bataviji med ondotnim dijaštvom. Med abi-turijenti med onimi dijaki, ki bodo l'.)02. zapustili zavod je tlri-dalo vedno veliko sovraštvo. Dijaki so se med seboj časih na uprav surov način pretepali. Neka i prisebnega pa so izvršili zadnje dni. Na samem je mlajši letnik zuiutii onega abiturijenta po imenu .T. hn Schwartz. Tega so surovi mladeniči privezali k nekemu drevesu in ga neusmiljeno pretepali.Z neko ostro tekočino so mu tudi' zažgali na levo stran lica številko 02. kar bo nesrečnemu mladeniču bržčas ostilo vse življenje.Ko so ga pozneje izpustili, seje komaj privlekel do zdravnika, ki ga je poslal v bolnico. Oblasti se trudijo, da bi pogodile prave zločinec in jih kaznovale
Senzačno aretiranje.
Vergenncs, Vt,, ih.	__
Zvezni uradniki so znpili včeraj pohtdiie vicegovcrnerja M. F. Allen, podpredsednika i„ ravnnteKn p,,,.'. "#rs National Bank in Člana legislature J. W. K etch a m, k,r s« ** sumu,da so delovali sporazumi,eni z blagajnikom D. G. Lewis ter tako Uničili omenjeno banko, pri kateri so izgubili nekateri vlagatelji Upe ote denar'a.
Velili štrajk v Italiji.
Him, ;J0. maja. - Zidarji S'1' uprizorili velik št rak. Pri \seh poslopjih, ki se zidajo v Rimu, so izostali in celo onih ni več im dt-lo, ki so biii zaposleni pri kopanju in gradnji kanalov. Vseh skupaj je sedaj na štrajku nad lO.OOO delavcev. Vlada se boji večjih nemirov in ime pripravljeno vojaštvo.
Sneg na mesecu.
Boston, Mass., 30.	_ pro.
fesor W. H. Pickering ilu skega observatorija je n^iiluil. da 'je zasledil na meseou sneg. Poroča, da je r pomočjo zvezdoslornih aparatov fotografiral io deiov mewses, kjer se da z gotovostjo dt ločiti sa«r
AKO IMA TE KAKO SLEDEČIH SLABOST!,
Vprašajte za svet profesorja Collins.
Popotnikov kažipot.
Joiietske železnice.
SANTA PE R. R. R. . 8KB NA VZHOD.
Št_lz Jolieta r Ctiic-ago
6 t'Lioatfo Ex press — 8.18 pred p.	0.30 prolp.
14	Chicago Express____ 7.25 „	8.42 „
18 Chicago Express____ 7.39 „	9.25 ,,
16	Chicago Express____ 11.15 ,, 12.35 popol.
10	Chicago Express.... 3.35 popol. 5.02 „ 2 Atlantic Express..... 7.50 „ 9.00 „
OKB NA ZAPAD.
Št_Iz Chicago v Joliet
7, Kan. A Texas Expr. 7.28 preJp. 8.40 prcdp.
15	Peoria,'l'ekin,Gales-
burg A Monmouth E 1.00 popol. 2.27 popol.
13 Joliet Express...... 5.08 „	6.30 „
1	California Express..	10.00 ,,	11.00 ,,
17	Kansas C, FastMail. 2.43 preilp. 3.88 predp.
Ob nedeljah ne vozijo v'aki 6t. 10, 14, 16, 7, 15 in 13.
H. C. KNOWLTON, Ticket Agent. THE CHICAGO & ALTON. Na sever ali na vzhod. Št._Iz Jolieta v Chicago
6	Pal. Express........ 6.00 predp. 7.15 predp.
34 Chicago Ace......... 6.35 „ 7.50 „
8	Midn. Special ...... 7.05 ,, 8.10 „
44 Joliet Express...... 7.50 ,, 8.50 „
40 Dwigbt * Chi....... 8.55 „ 10.10 „
12 Atlantic Exp....... 12.15 popol. 1.30 popol.
2	Alton Lira.......... S.10 „ 4.20 „
36	Chicago Acc........ 3.30 „ 4.45 „
38 Chicago Acc....... 6.30 „ 7.45 „
4	Prairie Sta Ex....... 6.55 „ 8.10 „
liloom.ACbic. Acc.. 8.0« „ 9.16 „
Na jug ali na zapad.
ŠT__Iz Jolieta	v Chicago
33 Chi. A Bloom Ex..... 8.15 predp.	9.30 predp.
1 Prairie Sta Ex....... ft.lfl „	10.30 „
3	Alt.oa lam............ 11.15 ,,	12.15 popol.
86 JolletAcc............ 1.15 popol.	2.35 „
5	Pacific Exp................4.30	„	5.40	„
43 Joliet Exp....................5.10	,,	6.10	,,
39Chicago A Joliet....	i.40	,,	6.55	,,
7	ColoACal Lim..............6.30	„	7.30	.,
9	Pal. Express......... 9.S0 „ 10.15 .,
37	Joliet Acc........... 11.25 ,, 12.40 predp.
11	Midn. Sp............ 11.45 .. 12.60 ,,
v
St, 48 in 44 sta nova vlaka in prevozita v Jedni uri ter se vstavita v Liockportu in Lcmontu. Zdaj imamo 11 vlakov vsaki dan med Jolietom iu Chicago in obratno.
GledaliSki vlak zapusti Chicago ob 11.25 popolu-dne in se vstavi na vseh postajah; polnočni viak "Midnight Special zapusti Chicago ob 11.45 ter privozi v Joliet v 1. uri 5 minut, ne da bi se kje vstavil.
Nov vlak zapusti Joiiet ob 3.30 popoludue in pride v Chicago ob 4.45 ter se ustavi na vseh postajah.
W. I. BURNETT, Ticket agent. J. CHARLTON, G. P. T. A.	Thone 448.
du, je vrli mladenič to tudi z veseljem storil. Predvčerajšnjem ga je krstil češki župnik Rev. John Wra-nek, kumoval pa mu je naš rojak g. Josip Pezdirtz. Po prejetju sv. krsta je izjavil mladenič, da se popolnoma drugačnega počuti. Zvečer se je vršila ženitovanjska pojedina in ljudi je bila polna hiša. Veselje je bilo nepopisno.
Gosp. Pezdirtz je imel te dni mnogo posla, prvi dan krst, drugi dan poroka, tretji dan pa je šel za pogrebom Spritzerjevega devetletnega sinčka,ki jebil rojen v Jolietu, pa je tukaj umrl na veliko žalost svojih starišev. Pozdrav! Pmtsič.
Tukajšnje podporno društvo sv. Alojzija, št. 52, je imelo minoli te-ten, glavno letno sejo in volitev novega odbora. Izvoljeni so: Mihael Stonich, predsednik, Anton Hvalica, podpredsednik, Josip Faletič, I. tajnik, Frank Rosenstein, namestnik, John Rosenstein, blagajnik, John llribernik, zastopnik. Odborniki: Ignac Turk, Frank Radiš, Andrej Hvalica. Alojz Leban, John Skerl.
Društvo, dasi je bilo skoraj ves čas svojega obstanka le na papirju, je začelo sedaj prav živahno napredovati. Vendar ni še dospelo do iste stopinje — kakor bi lahko glede na število Slovencev. Mnogo je naših rojakov, družinskih očetov, ki bi se morali z vso gorečnostjo okleniti slovanskega društva, za vse slučaje, a žali Bog! proti nj«mu zabavljajo. Podpirajo rajii angleški nekatoliški "humbug", bolniško aavarovalnico. Kje je zavednost? Ali se bo mar tujec zanimal zate, ko ti odpovedo telesne moči? Še ume no tvojega jezika. Bo li on sočustvoval z njim? Boš li njemu priporočil svoje zapuščene sirote? Ne! Torej oklenimo se svojega društva, svojih rojakov! Le Bkupno si moremo deliti žalost in veselje! čudno, da imajo nekateri celo te predsodke, češ, jaz nočem biti v društvu s Primorcem, Štajercem in obratno.
Naj ga Soča je zibala,
Dravskj ali savski tok,
Vendar le v Sloven'ji stala,
Nam je zibka mladih nog,
je pel naš dični pesnik S. Gregorčič. Toraj proč s to nesmislijo! Vsi smo sinovi ene in iste majk^ Slave, vsi moramo stremiti za enim in istim ciljem, pod zastavo Slave, za našo sveto slovensko stvar. Le tako nam bo mogoče duševno in politično napredovati za drugimi prosvitljenimi narodi.	J h minili s.
(Op. ured. — Iz Indianapolis smo prejeli qvolitvi društva sv. Alojzija dva dopisa, priobčili smo daljšega.)
Joliet, IU., 30. maja. — Praznovanje desetletnice naše slovenske fare obeta postati impozantnoin vse priprave kažejo nato, da kaj sličnega še nismo priredili amerikanski Slovenci. Odbor za prireditev slavnosti ima dela čez glavo in vsa naša društva so obljubila zdatno/ pomoč. Samo pri pikniku bo imelo posla do 120 oseb. Najkrasnejša točka programa bo paradno korakanje in društva se že kosajo med seboj, kdo bo več pripomogel, da se bo vse izvršilo, kot je za to posebno priliko potrebno. V ponedeljek večer je sklenil mestni svet na priporočilo našega rojaka aldermana g. Krala enoglasno, da se odzove vabilu č. g. župnika F. S. Šušteršiča in se udeleži z meitnim županom na čelu naše parade. Isto-tako tudi oddelek policije in oddelek mestnih ognjegascev. Tudi od drugod eo se že odzvala nekatera slovenska društva, da se bodo udeležila z vsemi svojimi člani naše slavnosti, nekatera pa se utegnejo v kratkem odzvati. Poleg društev bo nas počastilo brezdvomno tudi več posameznih rojakov iz širne Amerike ta dan, saj ga ne bo za Slovenca letos pripravnejšega kraja v Ameriki za izlet, kakor baš Joliet.
—	Povodom praznovanja desetletnice naše fare izide v tiskarni "Amerik. Slovenca" lična brošura ki bo obsezala poleg lepih, linih slik naše cerkve, Šole, župnišča, nekaterih privatnih hiš rojakov, vsa večja poslopja in tovarne, v našem mestu tudi daljši opis mesta ter zgodovino naseljevanja Slovencev in fare, program slavnosti, daljši prolog in kup-čijske oglase. Knjiga bo po vnanji opravi in po vsebini najlepši spominek na ta dan, zato opozarjamo vse one gg. trgovce, ki bi radi imeli oglas v slavnostnem almanahu, da se naj v najkrajšem času oglase zaradi tega v naši tiskarni.
—	V teku minulega tedna je prišlo večje število rojakov iz stare domovine in ob tej priliki so prišle tudi nekatere žene za možmi, ki so že poprej bivali tukaj.
—	Stavbe naših rojakov hitro napredujejo. Jako lepo in prostorno hišo si zida na Collins St. g. John Pleše, gosp. Štefan Stukel pa je kupil hišo na Elizabeth cesti.
—	S ženitovanjskega potovanja se je povrnil gosp. J. B. Stukel s svojo soprogo; isti dan je dospel s svojega pettedenskega dopusta tudi gosp. Geo. L. Brosich; gospod Joe Stukel pa se je povrnil iz Missouri, kamor je bil pretekli teden odšel z mnogimi rojaki ogledati si ondotne farme, pri katerej priliki si je kupilo mnogo Slovencev farme.
—	Pri Illinois Stell Co. so dobili mašinisti na zahtevanje 20 ct. na uro poboljška, zdaj pa zahtevajo še devetnrni delavski čas. Če ne bo čez poletje več delavcev v Jolietu, bodo ostajale nekatere tovarne vsled vročine zaprle.
—	V nedeljo popoludne ob 4. uri bo,slavnostno blagoslovljen je temeljnega kamena za novo slovaško cerkev na vogalu Ellwood «fc Knox ave. Slavnostnega blagoslovljenja se bo udeležilo več slovenskih društev pnlnoštevilno z društvenimi znaki,
—	Slovensko kolesarsko društvo "Ilirija" ima v petek 31. maja ob pol P. uri zvečer svojo mesečno sejo v društvenih prostorih na Jackson cesti. V nedeljo priredi društvo skupni izlet v društvenih oblekah.
Indianapolis, Ind., u. maja. Gospod urednik! Skoraj nihče se ne oglasi v kakem slovenskem listu iz našega mesta. Pa saj ni Čuda, ko s no sami trdi delavci! Z žuljavo roko se ne da pisati. Ali vendar, da bodo rojaki po širnej Ameriki vedeli, da še stoji nase divno mesto Indianapolis na zemeljskem površju in mi Slovenci v njem, Vam hočem sporočiti par vrstic.
Tukajšnja tovarna, "The National Malcamble Casting Co.", edina kjer delamo Slovenci, posluje na vse pretege; kljub kvanrednemu naseljevanju iz Evrope, še vedno po-manjkuje delavcev. Plača je tukaj jako povoljna. Posebne ugodnosti bi bile za tiste Slovence, ki sozdru-
anii; ker so slovenska stanovanja !-»2ena z ljudmi.
Calumet, Mich., 27. maja. — Zopet se oglasim v Vašem cenjenem listu, a danes bolj na kratko, ker moja novičarska torbica še ni polna, mogoče, da se v teku prihodnjih dni napolni.
Pretekli teden imeli smo tu ljubega gosta in prijatelja iz Jolieta, g. John Stukla, ki nas je s svojo mlado gospo na svojem ženitovanj-skem potovanju obiskal in tu zopet marsikatere prijateljske zveze iz mladih časov ponovil. Radi smo ga poslušali, ko nam je pripovedoval razmere iz svoje illinoiške domovine in našli smo v njem zelo inteligentnega, za svoj narod vnetega moža, za katerega Vas v Jolietu, ki dan na dan ž njim občujete, zelo zavidamo. Nadejamo se, da njegov obisk tu pri nas ni bil najzadnji in da ga bodemo zopet v kratkem lahko naj-prisrčnejše pozdravili.
Slovenska godba na lok priredila je svojo prvo koncertno veselico 18. t. m., ki je bila zelo mnogobrojno obiskana. Igrali so naši godbeniki zelo dobro in živahna plesna zabava nas je družila do ranega jutra.
Zadnji dopis iz Calumeta je v svojem zadnjem odstavku dregnil v sršenovo gnezdo, kar nas pa nič ne moti in tudi ne bode zadrževalo, da tukajšnje razmere svojim po celi Ameriki raztresenim rojakom v pravi luči pokažemo. Se enkrat ponavljamo, da se ne bodemo dali spraviti v koš!
Da ste mi zdravi!	JCaver.
Bljuvate ?	Vas bolč kosti t
Se sušite ?	Vas hol6 rame ?
KaŠljate?	Vas boli maternica?
Ne slišite?	Ne vidite dobio ?
Vas žile bolč ?	Vas boli čelo ?
Se čutite trudnega ?	Smrdi val pot ?
Imate lijavico ?	Ste vedno sanjavi ?
Se čutite mlohav?	Vam lasje izpadajo?
Imate slabo duhteČe dihanje ?	Se radi prestrašite?
Pljuvate rumeno ?	Vas ušesa bole ?
Vas glava boli ?	Se čutite vročega?
Ste vrtoglavi ?	Vas boli kadar puščate vodo? ,
Se vam ne rači?	Vam kruli v črevah ?
Setvam tresejo roke ?	Se večkrat prehladite ?
Se lahko jezite ?	Vas križ boli ?
Vam srce teško bije ?	Vam gre kri v glavo ?
Vas koža srbi ?	Imate rane po telesu ?
Vas boli bok ?	Vam udje otekajo ?
Imate nečist jezik ?	Vas bolč ušesa, ko se vseknete?
Tlf
Kolikor preje se pustite zdraviti, toliko preje bodete vi
vaša rodbina uživali mir in blagostanje.
Denar na posojilo.
Posojnjemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
ANTON SCHAGER
309.310 Barber Building
v Joliet, Illinois.
JAVNI NOTAR
Gleudale, W. Vn., 22. maja.
Č g. urednik! Naše tukajšnje društvo sv. Barbare št. 23. K. S. K. Jednote je opravilo svojo skupno velikonočno spoved in prejelo svojo sv. obhajilo 20. maja v nemško angleški cerkvi v Bridgeport, Ohio. V ta namen nas je obiskal č. gospod župnik Zalokar in nas v svojih dveh krasnih slovenskih pridigah opominjal verskih dolžnosti. Dobri gospod nam je tudi potožil, da ni prav trdnega zdravja, kar se aiu je tudi na obrazu poznalo. Zahvaljujemo se mu tem potom za njegov trud in mu želimo, da bi mu dobri Bog utrdil omajano zdravje.
Kar se delo tiče je prav slabo, kajti sedaj štrajkamože od 20. aprila, ker neče ugoditi Glendale Coal Co. našim zahtevam, da si so popolnoma opravičene. Uradniki United Mine Workers so nam obljubili svojo pomoč, ako ne bo štrajk v kratkem končan. Nadejamo se, da bo zmaga kmalu naša, da si je potreba uprav trdega boja, kajti veliko je taoih posebno' Poljakov in Slovakov, ki ne poznajo ni-kake unije in se vsakega dolovodje tako-ustrašijo in goje tako pasje spoštovanje do vsakega delodajaloa kakor v starem kraju. Na te se je družba zanašala, da bodo delali tudi ob času štrajka, toda nam se je vendar posrečilo delo popolnoma ustaviti. Ta naš štrajk nam daje zopet lep pouk, kolike važnosti so za delavce unije,kar nas sili na to, da pri-stopljamo vsi v unijo, kjer si btani-mo svoje pravice in se z vspehom borimo za boljše stanje z nikdar nenasitnim kapitalizmom. Z bratskim pozdravom na vse rojake!
Mihael Hočevar, zastopnik'
GLAVNI ZASTOPNIK
The Fidelity Mutual Life Insurance Company of Philadelphia
in druzih zavarovalniških družb za življenje in proti oenju.
Napredek stoletja
Ako se ozremo nazaj na dogodke preteklega stoletja, kaka panorama napredkov se odpre našemu duševnemu obzorju! Na vseh straneh vidimo zboljšanja in iznajdbe, ki so umotvori človeškega duha. Posebno je to resnično pri zdravniški in lekarniški vedi. — Nova zdravila, krep-kejša v delovanju in vspehu so nadomestila prejšnja nepopolna in so donesla zdravja in sreče mnogim trpečim. Ob poletnih mesecih ni hujših in neprijetnejših bolezni, kakor so one želodca in črevesja. Napadi so nepričakovani in hitra pomoč je potrebna. Dandanes ni boljšega zdravila, kakor je Severov lek zoper kolero in lek proti driski, ki je uprav vzglsd lekarniškega napredka in je nedosežen glede moči in vspeha.
Nima atoma škodljivih snovij v. sebi, ampak je sestavljen iz samih čistili tvarin in dišav, ki gotovo pomagajo in delujejo neposredno n<i bolesti provzročujoči del telesa. Hitro pozdravi vse bolečine, ustavi krč črevesja, poravna razdraženo mreno želodca in poživlja ter krepi ves telesni sestav. — Hitro pomaga vsakovrstnim želodčnim boleznim, kakor driski, koleri, vnetju spolovil, koliki, krču, neuralgiji itd. Donese hitro in gotovo pomoč, premaga vztoke vseh neprijetnosti in vravna črevesje. Zoper poletne slabosti otrok je nedosežen. — Cena je 25 in pO centov. Na prodaj je v vseh lekarnah in prodajalnah s zdravili. Pošljem ga takoj po prejemu svote. — Ni pristen, ako nima na vsakem ovitku (kartonu) pristnega podpisa izdelovatelja: W. F. Severa, Cedar Rapids, Iowa.
.Cleveland, Ohio, 22.(11. 19° ' JKifr kimajo pop«1'
T noma PraV'
kertopov^
vsled neke kronične bolezni, je moje življenje skoraj vniČila. n> kako zdravilo mi ni pomagalo, 1 kler se na Vas nisem obrnil. ^
Tekom jednega samega wese ste me popolnoma ozdravili. Stf j Vam hvala.
V*
Josip Koval**-
Philadelphia, Pa., 23. |n. 2900. |&j|||fv Velečastni gosp.
ffl&^I^^Hfej sem obolela za jed-110 slabost, toihi mlada in _ krepka^se
^^Sm^ lezen se mi-je pono-in sicer tako, cia nisem bila več za nikako delo. Jaz in moja rodbina trpeli smo lakoto, ker nisem mogla delati. Vi ste me rešili in do groba Vari bodem hvaležna.
LuiSA U.va ClF.RKOWlTZ.
I Bodite pripravljeni	|
j ža poletje	f
J s tem, da krepite svoj život,	4
X zdravo telo in čista, gosta	4
I kri prestane vse poletne bo-	X
X lezni.	%
I severovkrioistIleg j
9 je najbolja obramba proti $ J takim boleznim, ker čisti J 9 kri, poživlja črevesje ter ^
J pospešuje prebavljenje.	9
Cena $l.OO.	%
O W. F. SEVERA,	o
O apotekar v Cedar Rapids, Iowa,	O
; To bo zanimalo mnoge, i
9	Kako se more vsakdo ozdraviti
0	po večletnem bolehali ju vsled
*	živine oslabelosti, varikocele itd. j	ter dobiti nazaj svojim organom p	moč in krepost? PoSlji imena na-
1	slov: Mr. Aug. J. Adains, Box 324 J	Chicago, 111. in on ti bo poslal
0	prost recept s popolnim navodi-
1	lom, tako da se lahko vsakdo sam J	doma ozdravi. Več
0	tisoč oseb j ti rabilo MrEcajp
1	ie to zdravilo in o-
X	zdravelo in le pa- J*
g	metno je misliti, da	Pj^
i	naj vsukdo vporabi tfjjBjgfcV^k
O	izvlečki iz prejetih /W'
*	pisem kažejo kaj mislijo ljudje o X	njem: "VaS recept je najboljši O	kar sem jih še kedaj pokusil."— t	"Vašaponudba je res pravo božje J	darilo poslano trpečemu člove-O	fctvu"—"Recept sem prejel. Ni-
*	sem imel nobenih ovir, da bi gane X	izpolnil. Ravno kar sem jaz potre-O	boval." Vse dopisovanje je popol-t	noma zaupljivo in poslano pod j	navadnim zavitkom.
S	AUG. J. ADAMS,'
J	Box 324, Chicago, Illinois.
So+0*0*04040*0*0«0 O*«*«
Omaha, Neb., 24. maja..- C. g. urednik! Dovolite v Vašem cen j. listu malo prostora mojim vrBticam!
Včeraj se je vršila v tukajšnji češki cerkvi znamenita poroka. Nevesta je bila osemnajstletna Hrvatica Ana Velovič, ki je došla še v ^etinskih letih v Ameriko, ženin pa je bil enoindvajsetletni Amerikanec čvrst in priljubljen dečko. Najzanimivejše je to, da ni bil gospod ženin poprej katoličan. Ali je ker je pa ipiel Anko silno rad in ker ga ni le ta v zakon hotela drugače, kakor da se da krstiti po katoliškem obre«
c. C. C. na vsaki tablici.
Vsaka tablica ima slavno znamko C. C. C. Pazi na to, ne kupuj drugih. f^tatljica 10c. Dobiti v vseh
lekarnah.
can d/ cathartic. w
ORDINIRA: Vsaki dan od 10. do i. uke in od 2. do 5. ure; vsak' večer od 7. do 8. Ob nedeljah od 10. do 1.
NASLOV:
PROF. COLLINS, New York Medical Institut*
14O West 34th Street, New Yo^'
Ako ne morete osobno priti a!i ako Živite izven New » ^ opišite Vašs bolezen kolikor mogoče, natančno, na kar bodete takoj odgovor. Zdravila se,pošljejo z.e^piesom v kterokoli mesto Zjed. dr Meksike iu Kanade.
»Se. We.	rui" PragUI«.
Genuin« stamped C. C. C. Never sold In bulk Beware of the dealer wHo tries to sell "something just as'jodd." ' ;
Iz slovenskih naselbin.
PRIDOBLJEN VELIK VSPEH, ZDRAVEČ MOŠKE IN ŽENS^' NA TISOČE MILJ DALEČ Z DOPISOVANJEM.
BERITE IMENOVANA VPRAŠANJA. VSAKO VPRAŠANJ JE JEDNA SLABOST. AKO TUDI VI ČUTITE KAKO TA^ ZNAMENJE, STE BOLAN ; NAPIŠITE DA ALI NE PRI VSAKE* VPRAŠANJU IN PRINESITE LISTINO V URAD PROFESOW' COLLINS ALI JO PA POŠLJITE S POŠTO.
New Haven, Conn., 20.] 11. 1900. -j^igfc. Blagorodni gosp.
; ___	bolna, dokler mi je
/ v-"	koneČno življenje
In	postalo neznosljivo.
-^falr Poskusila sem se zdraviti z mnogimi Jaj^ ^r/fOs^ zdravili, in zdravilo me je več zdravnikov, toda vse je bilo zaman. |
Jedna moja prijateljica, ktero ste Vi ozdravili, mi je dala Vaš naslov in po samo 15 dnevih ste me ozdravili. Bog Vas blagoslovi.
Marija Zuvai.ska.
Pittsburg, Pa., 15.(11. i9°"' jSk Doktor!	. 1
-''V-^^agl Trpel sem vslf T' neprebavljenja ,s
M ^«rfželodčinih bolez!f
it'SSI	L■Sr vj	. , vf1,
\ Jr premenjal sem
^zdravnikov in .
AN&o. ~ vil. t0(Ja vse ie
aman. Postajal sem vsaki dan >eji in vedno bolj suh, delati niseI* nogel in nisem vedel kaj da počne®1' iTi ste me rešili in ne morem drug^e' i.i se Vam javno zahvalim.
Ignacij Forested
Milwaukee, Wis. 10. 12. 1900.
t sem bila več let bol-
leznijo kosti. Kar sem imela denarja, potrošila sem ga za
ke, kar pa mi ni prav nič koristilo, dokler se nisem obrnila do prof. Collins in takoj ozdravela.
Ei.izabeta Vervetovski.
" * ■
Homestead. Pa., a5,|xi. >9°°'
§l'ri delu v topC niči dohitela n>e '
i nesreča in vsak je mislil, dainiJI)0' rajo noge odrez j. ako hočem pri življenju. ^ fi.-sor Collins me je pa brez vs» . operacije, temveč edino le z svoj*-^ zdravili popolnoma ozdravil in hva Bogu, sedaj delam kakor popi"e)' ^ Andrew
Iz stare domovine.
t
k
Osebne vesti. Nevarno je obolel vseueiliščnik, pesnik Ivan Muren (Aleksandrov.) Nahaja se v stari curkarni na Poljanah brez vseh sredstev. — C. g. V. Pindur; pro-vizor v Vižah na Koroškem je sto-Pil v stalni pokoj. Župnijo Viže bo oskrbovala duhovščina v Greifen-burgu. — Finančni minister je imenoval davčnega kontrolorja Antona Orehka v Kranjudavkarjem in davčnega oficijala Adolfa Rudo v Lju-Pijani kontrolorjem. — Deželnim nadzornikom za davčne urade na Goriškem je imenovan finančni svetnik Milcovich. - Drž posl. g. F. Robich je izstopil je izstopil graške Presojevalne komisije o zadružništvu. — G. Alfred Čebular, c. kr. poročnik pri 6. pešpolku, sin g. Prof. Čebularja v Gorici je postal nadporočnik pri istem polku. - Trgovski minister je imenoval postrga kontrolorja g. Ferdinanda To-^ttažiča višjim poštnim kontrolor-]em v Ljubljani. - Deželni pred-8ednik je imenoval tehnika g. Iv. ftezača, provizoričnim stavbinskim adjunktom pri drž. stavbinskem delu na Kranjskem. — Dvorni operni Pevec Slovenec g. Bučar zapusti Dunaj. Te dni je gospodoval v Berlinu z velikim vspehom. G. Bučarja je sedaj angaževalo berolin-gledališče "Theater des We-«tens". - Pravnika barona Maksa ^inklerja je dež. predsednik imenoval konceptnim praktikantom. -^ oštnima asistentoma sta imenova-°a poštna praktikanta v Ljubljani 8g- Bogoljub Šorli in Albin Želez-- Predsednik avstrijskega Lloy-baron Kalcberg je odstopil. Nje-S°v naslednik bode bajepl. Becher.
Smrtna kosa. Umrl jc posest-in gostilničar v Kolodvorskih "Ucah g. Anton Mikuž v 61. letu 8v°je starosti. -A Kap zadela go-^'ilničarja pri Lozarju na sv. Jakoba trgu g. Ferdinanda Vismajerja.
V	Par trenotkih bil je mrtev. — II-•ttrl je v Pavlovcih pri Ormožu dne
^ m. bivši župan, hišni posestnik j^inar itd. g. Magdič. Pokojni je 11 rojen v Stročji vasi pri Ljuto-^ru, sorodnik Stanka Vraza rodi-^ijev. __ Umrl je v Dolskem nag-°aia iurist g. Josip Zupančič, star let. — Na Dunaju je umrla go-*Pa Dora Podgornikova, rojena avnikar, soproga g. poštnega asi-«tenta Ivana Podgornika. -- Umrla j® soproga veletržca g. Kavčiča na *rinu, v Goriei. -- Umrla je v Kran-gospa Antonija Pettan, vdova Pokojnega trgovca Martina Pettana.
Umrl je v Konjicah posestnik g. ^nez Vezenšek. — Umrl je iste*.
rodoljub pomorski kapetan g. vVlnko Štrcaj.--Umrl je v tukaj bolnici g. dr. Leo Filatero, c. r- notar v Kozjem. --Umrla je v lubljani gospa Frančiška Kattuer r°3- Redlich. - V Velikih Laščah ^ Umrla gospa Ana Hočevarjevain
V	Ribnici g. Fleš.
j. ljubljanske novice. V Ljubici utonil je »letni šolski učenec
an Schoner. Deček se ie igral na ... J- 8 -
ovem plavi ob sv. Petra na-Pj1 ter se prekucnil v Ljubljanico, r. C°d«lijev motorski voz je na Po-3aUski cesti povozil sedem let ste-dečka Feliksa Koprivca. Tež-0 ranjenega dečka so prepeljali t Mnieo. - prye letošnje črešnj« so (,08le i« na ljubljanski trg. - V &r«berjev Kanal padla je delavka
pa6&SiSka Jan' " Pri^0t Ut' Po8to"
C	Šušteršiž je poskušal pri
^rinarju Juriju pUglu stare oble-^ > katere se pa ni dolgo veselil, ka .tatv^na 86 )e skoro zapazila, na - Tr ^ tat zasledovan in aretovan. ^ mrla je soproga c. kr. postnega -.Upe V pok- g°8Pa Helena Wake. ^ oslopje avstroogerske banke v Wjani. Avstro-ogerska banka je od fotografa Landaua velik bivšega Koslerjevega vrta v ^a^ovib ulicah nasproti stare po-Avstro . ogerska banka zgradi Ijj P08lopje za svojo tukajšno fi-—^ 8^arem r°bcu 171. kron N J6 v®likonočni teden na ljub-k. »skem polju hlapec Anton Pevec, Je bil uslužben pri prodajalki m°ga g. A. Stebi. Hlapec ni nič
PačTP°liciji' da >e ka3 naše1'
}> pa Je v«s denar zapravil. Koso ca aretovall, niso dobHi pri njem
°oenega krajcarja.
Poroki. Poročil se je g. Anton vitez Nabergoj, »in g. Ivana viteza Nabergoja, z gdč. Rozalijo Žiberna iz Tomaja. — Poročil se je g. Jos. Smertnik, knjigovodja celjske poso jilnice z gdč. Antonijo Hoge iz Ljubljane. — Poročil se je v Vodnjaku učitelj gosp. Leop. čulk z gospodično Lujizo Brigito Jamuig.
Svetnika Schwarza povozil vlak. Iz Trsta se poroča, da je na mestniškega svetovalca Friderika viteza Schwarza povozil vlak. Vodil je komisijo ob vodovodu pri posta ji Grinjan. Po dovršeni komisiji podal se je s svojima spremljevalcema nazaj proti postaji in sicer po železniškem tiru. Nedaleč od postaje pridrvila sta jim nasproti na obeh tirih dva vlaka. Schwarzova spremljevalca sta hitro skočila na stran, Schwarza pa je zagrabil jeden železniški stroj iu ga treščil ob drugega. Svetnika Schwarza so težko ranjenega pripeljali v tržaško bolnico, kjer so mu odrezali eno nogo. Po preteku štirih ur je svetnik Sckwarz umrl.
Strela udarila je dne 10. t. m. na Skaručini nad Ljubljano v cerkveno šupo ter jo zažgala.
V	brezju pri Oplotnici se je v
petek 10. t. m. razletel mlinski kamen. Kos istega je zadel vrlega1 mladeniča Franc Tajnikarja in mu zmečkal nogo. Siromaka so odpeljali v bolnišnico. Sočutje je splošno.
Županom mesta Ljubljane je
bil izvoljen dne 11. t. m. vnovič gosp. Ivan Hribar, in sicer enoglasno. <
"Narodnogospodarski Vest-
nik" glasilo slovenskega trgovskega društva "Merkur" je začel izhajati z dnem 10. majat. 1. v Ljubljani pod uredništvom dr. Viktorja Murnika. List bo izhajal po enkrat na mesec in stane za celo leto 8 kron.
Pomnoženo garilizijo dobi Ljubljana s 1. oktobrom letos. S tem dnem bo ustanovljen namreč iz ljubljanskih in še ednega bataljona brambovski polk št. 27.
"Glasbena Matica" v Ljubljani je razširila svoje delovanje in ustavila tečaj za pouk v harmoniji in v kontrapunktu, kar ie vse hvale vredno. Zastaviti je treba vse sile, da se "Glasbena Matica" čimbolj približa konservatoriju.
Ruska antologija v slovenskih prevodih. Zbrala Ivan Vesel in Anton Aškerc. Pod tem naslovom izide do konca maja v "Goriški tiskarni" A.. Gabršček v Gorici okoli 27 tiskanih pol obsežna knjiga na lepem papirju in v elegantuem tisku.
Obsegala bo prevode najlepših pesnij vseh starejših do najnovejših ruskih pesnikov.
Občni zbor "zavoda Sv. Nikolaja" f Trstu- Dne 28. aprila t. 1. se je vršil v dvorani "Tržaškega podpornega in bralnega društva" tretji redni občni zbor "zavoda Sv. Nikolaja." Udeležba je bila zlasti od strani slov. služkinj jako obila, kar jasnto priča, da vedo dekleta ceniti ustanovo, katere smoter j« njih duševna in gmotno blaginja.
V	minolem letu je "zavod Sv. Nikolaja" sprejel «07 deklet, in sicer iz Kranjsk« 223, ■ Primorskega 201, Štajarskaga 116, a Koroškega 46 in iz Hrvatske in Dalmacije 22. Od postanka pa do konca leto 1900. je zavod preskrbel 1084 deklet. S takim številom more le malokateri podoben zavod dokumentirati svoje delovanje in opravičenost svojega obstanka.
Oče po stražarje — sin v smrt. V Cerovljah pri Devinu se je obesil v svoji sobi Ivan Legiša p. d. Jar-aekov. Vzrok samomora je bil, da sta se oče in sin sprla radi nekega denarja. Ker se sin ni hotel ponižati pred očetom, šel je oče po stražarje. Ko je sin uvidel, da oče ne pozna šale, šel je v svojo sobo in se obesil. Došli stražarji in oče so ga našli že vsega črnega in mrtvega.
Iz Majšperga. Pretečeno nedeljo se je tu zgodila grozna nesreča. Gostilničar g. Bobnar j« slovesno otvoril novo kegljišče na svojem vrtu. Ko je bila številna družba prav židane volje in sotopiči pokali začuje se pretresljiv krik; osemletna deklica je ležala v krvi, zadeta iz
možnarja v prsi;prejela je še s v. ma ziljenje poslednje in revica je končala svoje mlado življenje. Sodna preiskava bo že dognala, kdo je te strahovite nesreče kriv. Na kegljišču je bil c. kr. žandainerijski straž-mojster in se mnogo druge inteligence, a nobenemu ni prišlo na pamet, kaka grozna nesreča se utegne zgoditi, ker so bili možnarji postavljeni skoro ob cesti.
To SO junaki! Iz občine Radi-slavec pri Ljutomeru je prišlo letos na nabor 10 mladeničev V vojake so jih potrdili — 9. To vam je čisto drugačno pleme, kakor pa n. pr. v Celju, kjer so našli med vsemi samo enega za vojaštvo sposobnega. Kdo plača več krvnega davka, a kdo hoče imeti prvo besedo?
Zversko dejanje. V Rošpahu pri Mariboru je zastrupila Neža Koši* 80letnega Antona Pihleriča, kateremu je gospodinila. Tudi oporoko je ponaredil njen ljubimec, vsled katere bi bila malopridna ženska še glavni dedič, dne 17. aprila so Pihleriča pokopali, a dne 29. zopet izkopali.
Načelno važna razsodba za tržaške učitelje. Na upravnem sodišču se je vršila razprava na pritožbo Štefana Ferluge, učitelja na Opčinah, proti tržaški občini radi odrečenji dveh kvinkvenij. Upravno sodišče je ugodilo pritožbi.
Duhovniške spremembe na Štajarsbem. Č. g. dr. Josip Hoh-njec pride kot nemški pridigar v Celje. Prestavljeni so čč. gg. ka-pelani Andrej Keček iz Kostrivnice v Št. Rupert v Slovenskih Goricah, Anton Kocbek iz Št. Ruperta v Slovenskih goricah v Št. Peter pri Mariboru, Matjaš Žemljic dosedaj v pokoju, k Sv. Križu tik Slatine — Č. g. Valentin Selič, župnik v Ko-strivnici, je stopil vVpokoj. Provi-zorjemv Kostri vnici je imenovan č. g. Franc Višnar, doslej kapelan pri Sv, Križu tik Slatine.
Samomor v zaporu. V občinskem zaporu v Krminu se je obesil prejšnjo nedeljo neki delavec z imenom Antjnio Bergarnasco, katerega so bili vtaknili v luknjo malo poprej radi razsajanja v pijanosti.
Zidarska dela pri vipavski železnici. Zidarska mojstra brata Mozetič sta prevzela zidanje poslopij na vseh osmih postajah vipavske železnice. Zavezala sta se, da izvršita delo do,konca meseca marca 1. 1902. Mej postajami je tudi Ko-dravi-Kamnje.
Nesreča. Predstojnik v Grabo-nosu, župnija Sv. Jurij obŠčavnici, g. Trstenjak, se je vozil dne 3. t.m. iz Gornje Radgone od nabora. Spla-šili so se mu konji, voz seje zvrnil v jarek ob cesti in gospod predstojnik je bil pri priči mrtev. Mlad mož je bil vrl narodnjak! Blag mu spomin!
Samomor vojaka. V Gorici se je na straži ustrelil prostak 47. peš-polka Jos. Etl. Sezul je čevelj z noge, nameril puško na srce in sprožil z nogo. Bil je takoj mrtev. Ustrelil se je, ker segajo naznanilo, da je svojemu tovarišu ukradel iz kovčeka eno krono.
IZDELJUJEMO
znake za K.S.KJednoto
trakove, zastave in Mera.
Pišite |ji|f- c.|.; :|||	Pišite
po LALITY	P°
cenik!	vzorce!
"1%.
Doctor Cly ne
ZDRAVNIK IN OPERATER
se priporoča slovenskemu narodu.
OFFICE IN STANOVANJE:
402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL.
URADNE URE:
Od 12 do t popoledae,	Od 6 do 9 zvuCer
Številka telefona 342.
J"os. KošicSelc
864 S. Centre Ave., ChicafO, III.
priporoča Slovencem svoj 1. aprila 1901 -otvorjoni-
novi saloon,
kjer toči m najboljše pijače in postrežem ■i. dobrim "lunehem".
A.Ranft&Co.
Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v steklenicah.
John Gerzin,
Comer 2, Bldg. East Chesnut St, VIRGINIA, MINN.
Priporoča rojakom Slovencem svojo lepo urejeno
GOSTILNO
v obilen obisk. Točim vsakovrstne dobre in fine pijače, sveže pivo, razne likerje ter prodajam najtineje smodke. Tudi Trinerjevo zdravilno grenko vino je vedno na razpolago.
BAD BREATH
"I b«ve been ualng C1SCABF.T« und m
a mild and effective laiativo tliey aro »Imply wonderful. My dauKhtcr and 1 were bothered with alck stomaob and our breatu wus Tory bad. After taking a few dose« of Cascarcts we have improved wonderfully They are a irroat help In the family." WlLUEI.JllNA NAQ1SI.. 11:17 Kitte It house St.. Clueluiiatl, Ohio.
CANDV
> ^ ^ CATHARTIC ^
bftdcwm®
TfVADC I
MOlaTCRCO
Pleasant. Palatable. Potent. Taste Good. Do Oood, Never Slclion. Weaken, or Gripe. 10c, 2oc, 50c.
... CURE CONSTIPATION. ...
■Urilat Kea.d, Conpu;. ('blew, 31o.tr..I. li.w Tart. Sli
NQ-TO-BAC
W. J. FEELEY CO. 6 & 8 Monroe St., CHICAGO.
$3.50
in višjt dobiš lahko pri nas dobro SILVERINE- URO. Za
$7.50
in višje pa dobiš lepo in trpežno zlato uro.
Ženske zlat« in srebrne ure po naj nižjih cenah.
KAROL OESTERLE,
ZLATAR, 106 Chicago ulica, Jollet, 111.
229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL.
Telefon 13 iS.
Aeent for Besley's	BAR R001>S
Waukejan Ale and Porter. PAW
Naš novi . .
stenski
papir
je sedaj najcenejši.
405 N. Chicago St.
Joliet, 111.
Phone 3064
DR. H. G.
nemški zdravnik.
Office: Cor. Chicago & Clinton Sts. Stanovanje: 315 N. Broadway.
Uradne ure:
Od 10. do 12. dopoludne. " 2. " 4. popoludne. " 7. " 8. zvečer.
Številka telefona: 1872.
Vttanovljenq, januarija leta 1897.
SILVESTER STRAMETZ. vodja.
ANTON o ORAHEK,
PRKDSEDNIK, 1012 North Broadway Street.
JOHN KUKAR,»iki
920 North Chicago Street.
Preskrbljuje izvrstno muziko za plese, koncerte, parade, sprevode, aabave, piknike. svatovsčine,politične shode, društva, dirke itd.
GLAVNI Ubad:	Dnoei URAD.
920 No. Cblcigo St. 1012 No. Broadway St.
TtU/on 348.	JOL/ET, ILL.
E. KRAFT,
1004 N. Broadway St.,
JOLIET, ILL.
priporoča svojo
% pekarijo ^
Izdeluje po naročilu vsakovrstne kolače in ima vedno sveži kruh in drugo peko.
American Icc Co.
prodajajo najceneje
PREMOG,
drva, oglje, led itd.
OlTlce: na voglu Chlcunti t it <Joluml>W Streota
OtflC»T"l	v .7.
Hnflttanr > 'IV.' r. . .i., «^t,
Mehki proriop
It	M
•I	II
Trdi prrinoj?
J. C. SMITH,
BOTTLER.
414 Van Buren St. 'Phone 1719. Jollet. III.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Kupi los ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejše!
MI HOČEMO TVOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi itnamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopji, mehki in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Louiihrau & Schoenstedt
Naš prostor je rnt Desplaiaes ulici blizu novega kanala.
Predno kupiS Lumbek, oglasi s« pri nas, in oglej si nato laloitol Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili deuar.
W. J. LYONS,
Nas Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC,
JOLIET, ILLINOIS.
Posoj uje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
JOLIET, ILLINOIS.
Ste li gl-uLtii?
Sleherna GLOHOST ali TEŽKO SLIŠANJE se sedaj ozdravi potom naSit novo Iznajdbe; samo Kluhi so neozdravljivi. UM EN JE PO GLAVI PRESTANE NEMUDOMA. PoplSi nam svoj slučaj. Nasvet in presedanje zastonj, Ozdravi se doma proti majhnemn plačilu. lYn nnHnn!r
Anral Jnctitutp »»Lasaiie IJi. lJallOIl!
QUI al lllolllUlb Avenue, CHICAGO, ILLS
Kdor rojakov išče pravice
kdor ima opraviti pri sodniji ali ima kako tožbo, naj se obrne do mene. Mnogim Slovencem sem že pomagal, da so dosegli svoje ali za poškodovanje dobili plačano. Ker sem angleščine popolnoma vešč, lahko pre tolmačim vsako tožbo in v to se priporočam
ALOJZ LOUSHE,
1749 St. Clair St., Cleveland, O.
D. BARRETT & GO.
hlev in krma za konje se nahaja
na voglu Scott & Yan Buren ulic
JOLIET - - ILL.
JOHN GOLOB N
203 Bridge Street, v Jolietu.
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............$18 do 40;
cena 3 glasnim.......125 do 80;
cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150.
Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi. Nova spričevala.
H lack Diamond, Wash., 22. »vk. 1900.—Dragi rojak—Nisem se nadejal, da ml bodete moje harmonike toll Izvrstno popravili tedaj ko sem vam Jih bil poslal v popravek ker sem Jih mislil zavreči. Večkrat <em bral v nailh časopisih, da vi Izdelujete harmonike zato aem se tudi namenil, da Jih polljem vam v popravo. Sedaj vidim vale izvrstno delo ln Je ne morem dovelj prehralltl, silno HID sedal vosel harmonik. Zato vas vnem rojakom najtopleje priporočam, {ie ima kdo svojo harmonike poikodovane, naj se le obrne na rai ln bo dobro postreien ter zadovoljen z delom.
A.NDIIEJ KRŠMANC. t Black Diamond, King Co., Waah.
Rock Springs, Wyo., 28. okt.—Spofltovanl prijatelj:—Prejel sem vafte harmonike 30. t. m. Igral sem nanje in mi prav ugajajo. Nisem «e nadelal, da bi bile toll natančno po moji volil narejen« kot so. Vsled tega želim, da bi »e vsakdo kar »e tiče dela na harmonikah obrnil na vas,
Stefan Potočnik,
Bx 56 Book Springs, V> yo.
William Reitz
dekorator in barvar.
VSE DELO GARANTOVANOIN NAJFINEJŠE.
So. Water St., Joliet, Ills.
Naročila se lahko tudi pošiljajo po poow ha P. v). Box 1673.
3 00
> ■> - i
3.'§o|
ročna izvršitev je vsakemu zajamčena
JOHN GEDI1TA,
1751 St. Clair St., Cleveland, O. IdEutl4Mw.
Priporočam tukajšnim Slovencem v obilen obisk svojo protlajalnico založeno z mnogovrstno spodnjo ju zgornjo obleko. Velika izber raznih srajc, ionic, hlač, nogovic, rokovic, trakov, dežnikov, žen-škili in moških klobukov, uiašnih knjig, povesty in Se mnogo drugih k tej trgovini spadajo&h režij.
Nizke cene iu dobro blago.
Pri metu m lahko vsakdo narodi na "Amer Slovenca".
CONTINENTAL HOTEL
Corner First and Hudson Sts.,
Tel "8a H0B0KEN, N. Y.
priporočam Slovencem, ki se vračajo v domovino ali kadar dospejo v New York. Stanovanje sa osebo na dan $0.75 do $1 ali s hrano vred (trikratna jed) $1.50 do $2. Cene so znatno znižane za več dni skupaj. Kdor se pismeno naznani, ga pridem počakati na kolodvor in preskrbim vse potrebno.
CAESAR STRENZ,
Manager.
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
''The D. S." 10c. in "MeerscUam" 5c.
Na drobno so prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, Ills.
Slovenska babica
Marija Lukan
_enoindvajsetletno izkušnjo, imaioia,di-p omo in spričevala ljubljanskih zdrav-nikov dr. Valente in dr. Stoekla in dru-zih zdravnikov, se priporoča Slovenkam v Uevolandu. Govori i hrvatski, riemSki, italijanski. Stanuje na št. 1751 St. Clair St., CLEVELAND, O.
DR. J. L. STRUZYNSKI,
N. Chicago Street No. 80»
nasproti slov. katoliške cerkve
Telephone 2371, JOLIET, ILL.
Josip Zeln i kar,
Cor. Ruby & Broadway Sts.
JOLIET, ILLINOIS,
priporoča Slovencem svojo gostilno v obilen obisk. Točim kalifornijsko vino in naj bul j Se pivoln druge pijačo. Vedno sem preskrbljen s svežimi pijačami in dobrimi smodkami.
JOHNJ.WELINITZ
ODVETNIK,
frovori se nemški in -thki.
Sbi
.1)0, Cutting: Building 'olofoH 244.
AMI RIKANSKI SLOVE NIC MAJ 31. 1901.
AMEEIANMOfElC.
Ustanovljen 1. 1891.
Pmsipnsii MoliM list Umerila.
Izdaja
Slovensko-atnerikansko Tiskovno društvo
V JOLIET-U, ILL.
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Amerifco stane:
za celo leto . . $ 2.00 za pol leta . . . f 1.00
Za Eyropo, Afriko in irup inozemstvo:
za celo leto . $3.00 ali 15 kron. za pol leta $1.50 ali 8 "
Posamezni listi po 5 c.
Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se poSiljajo na uredništvo:
812 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR in naročila pa na tiskarno:
AMERIKANSKI SLOVENEC, Mr. Beaton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. UredniStva telefon št. 1541.
„AMEB1KANSKI SLOVENEC".
Published weekly at Joliet, 111. by „The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton <& Chicago Str s., Joliet, Ills.
The only Slovenic paper west of Ohio and the Organ of the Grand Oarniolian Slovenic Catholic Union of the United Status of America.
Subscriptions $2.00 per year.
Advertising rates sent on application.
Eatarnd at the Pout offlo« at Joliet, III. aa second Clans matter.
CERKVENI KOLEDAR.
2. Juni Nedelja 1. pobirtk. Sv. Trojica.;
3.	,,	Pondeljek	Klodilda
4.	,,	Torek	Frančišek.
5.	,,	Sreda	Bonifacij. C.	,,	Četrtek	Norbert.
7.	,,	Petek	Robert.
8.	,,	Sobota	Medard.
K prazniku sv. Trojice.
in sne-
Čast bodi Očetu in Sinu temu J>uhuf Te besede ponavljajo na tisočkrat dan na dan duhovniki svete cerkve in verni katoličani; najveličastnejše in najprimernejše pa se glasi to na praznik sv. Trojioe.
Kako svet, kako vzvišen je praznik sv. Trojice. Klice nas takorekoč v nebesa častit z angel j i in svetniki Onega, kateremu je posvečen. Ponavljamo: z vsemi angel j i in svetniki Saj je ravno češčenje trojedinega Boga v nebesih neizmerno veliko. "Nebo in zemlja" — pravi sv. cerkev, — "je polno tvoje slave'" — ia mi še pristavljamo, —in vrednosti tvoj« slave.
Dve stvari sta, ki srce in usta ne-Meščanov neprestano priganjata k ,*Seščenju trojedinega Boga. Oni vidijo slavo božjo njegovega biBtva, ,n jegovo moč, njegovo modrost, njegovo ljubezen, njegovo velikost; in ne le samo tako, kakor mi tukaj na zemlji, kakor pravi sv. apostol Pavel, v temnem ogledalu, temveč v njihovem notranjem bistvu : "od obličja do obličja." Tu na zemlji ga občudujemo samo v njegovih delih, njegovo moč, s katero je ustvaril itM iz nič, njegovo modrost, ki je vsake malenkost tako dobro in •krbno uredil?, v znakih njegove svetosti; tam pa zro vso njegovo neakončno modrost in mogočnost m ljubezen v i*j«»em bistvu in veliko-■ «ti in slavi. Vse to jib sili do občudovanja in češče.nja, ki prekosi vse, kar so kdaj občutili na zemlji in to rodi novo, neizmerno češčenje, ki jim pokiada z vedno (yečjy gorečnostjo na srce: Svet, sni. svet si o Gospod!
In to občudovanje, to neizmerno češčenje veličanstva božjega se poveča še bolj pri spoznanju, da je ta veliki in čudežni Bog zastavil vse svoje svete lastnosti, svojo moč, svojo modrost, svojo ljubazen in vse božanstvo v blagor in osrečenje, da, v najvišje osrečenje človeka. , Prebivalci nebes zamorejo še le prav spoznati kaj se pravi darovati svojega ljubljenega sina za odrešenje človeštva. Še le sedaj, ko so spoznali velikost in svetost Boga, zamorejo pojmiti ono veliko ljubezen, iz katere se je žrtvoval božji Sin, On, ki je v svetosti in veličastvu enak Očetu, ki je navzel človeško naravo ne le samo za to, da bi umrl ua križu, ampak v prvi vrsti, da bi se žrtvoval v sv. zakramentu kot jed za izveličanje človeških duš.
V nebesih tudi še le prav spoznajo ljubezen sv. Duha, ki se ponižuje v svoji neskončni milosti doli v slabo človeško srce, odkoder vodi misli, besede in dela in tako pripravlja slabotnega zemljana vrednega za nebeško kraljestvo.
Z neskončno božjo milostjo vzbu jeno spoznanje sili nebeščane v toliko zahvalo, da se, kakor piše sveti mož, zbirajo okrog božjega prestola in mu v neskončni hvaležnosti po kladajo svoje nebeške krone pred noge, da bi se mu za njegovo ne skončno ljubezen dovelj zahvalili
To je trojedini Bog, kateremu je posvečen praznik sv. Trojice. Hvalijo ga torej in časte vsa nebesa. Sv. cerkev nas ta dan vabi in kliče, da naj se pridružimo nebeščanom in z njimi kličetno slavo in čast trojedi-nernu Bogu. Saj imamo mi za to prav iste vzroke, kakor nebesčani Trojedini Bog je v svoji neskončni popolnosti vreden najvišjega češče nja in tudi mi imamo delež na de janjih njegove ljubezni. Že zgodaj, ko nas je njegova milost poklicala v življenje, je začel na nas delo usmi ljenja in ljubezni, tedaj ko nas je v sv. krstu preustvaril in prerodil za svoje otroke: Od tedaj ni niti en trenutek prejenjal Hvoje ljubezn razprostirati nad nami. Od tedaj nas je vodil po potih svoje modrosti in ljubezni, uvrstil nas je med verne katoličane in nam tako podelil pri liko uživati iz studenca večne re«' nice. In kar je doslej dobrega in blagega učakalo naše življenje, vse to so bili njegovi darovi, kajti vse pride iz njegovih rok. Kdo sesteje dobrote in milosti, ki jih je doslej izkazal dobri Bog? In če nam tudi ni prizanašala nesreča in trpljenje vendar je bilo tudi to v njegovi roki sredstvo,ki nas je usposobljevalo za pravo in večno srečo.
Če nas tedaj sv. cerkev zbira na praznik sv. Trojice okrog prestola trojedinega Boga, tedaj jo vodijo v to samo nagibi hvaležnosti, ki ob vezana skazovati za prej ete dobrote in milosti Bogu najvišjo čast in za hvalo: Čast bodi Očetu, Sinuinsve temu Duliu. <
In srce se dvigne na materini klic sv. cerkve v občudovanje in češče nje trojedinega Boga, ki napolnjuje s svojo svetostjo zemljo in nebo.
On nas je poklical v življenje, da bi mu zvesto služili in da bi izpolno vali njegovo sveto voljo, da bi njega častili in si s tem zaslužili nebesa Na praznik sv. Trojice se dolžnosti našega ustvarjenja najživejše spo minjamo. Veselimo^ se da imamo Njega tako velikega in čudežnega gospodarja in očeta. Ponavljamo slovesno obljubo, da bodemo odšle; zanaprej ostali vedko zvesti služab niki njegovi, pokorni otrooi, ono obljubo, ki nas jo pri svetem k*stu
iztrgala iz naročja satanovega in na
prerodila v otioke božje.
Na praznik svete Trojice ponav Ijamo vse to in prosimo hkratu tro jedinega Boga, naj nas popelje svoji neskončni milosti tja, kjer bodemo pridružili glasovoin ; .\olje nih: "Čast bodi 0|etn in Sinu sv. Duhu — na veke. Amen!''
Evropa zoper kmet - ko.
Kupčijska zveza cele Kvrope proti Združenim državam Oiiiei iškim je poleg avstro-ogrskoga ministra zunanjih, zadev, grofa Gob.ili-'vskuj;;« in francoskega narod neg : t lun'onia Leroy-Beaulieu, dobila ' ■ v zagovornika v osebi	H i' lijanskega državnika, ; . nevaro. Načelnik itHi.n.v narice se je izrazil '•»
povdarkom in vsi vpljivnejši evropski časniki razmotrivajo zdaj posi-biliteto celo splošne vojne, vojaške kakor tudi kupčijske z Ameriko. V svojem govoru v Toulonu je rekel admiral Canevaro, kakor poroča pariški Figaro: "Evropski mir pod dvo- in trozvezo bode moral voditi evropske narode do uvažanja umestnosti in potrebe skupne zveze zoper Ameriko, Afriko in Azijo, ker jih bo prisilila k temu prihodnost civilizacije." Londonski The Spectator, ki se navadno navdušuje za anglo-amerikansko zvezo, v komentaru te izjave svari Združene države, da tiči v teh besedah globok pomen, da grof Canevaro ni mož s ceste", da si je kot italijanski, minister zunanjih zadev v kretanskih zmešnjavah pridobil splošen ugled v Evropi, da njegova izjava ni nepremišljena, ampak zrela, na dejanske fakte se opirajoča sodba." Potem nadaljuje londonski list: "Afrika je že razdeljena v teoriji in po sporazumljenju, toda na Azijo se je napad še le pričel in tu je spoznala Evropa, da jej je Amerika na potu."
Mržnja kontinenta do Amerike izvira iz treh razlogov. Prvič, iz prepričanja, da vsled našega bogastva in obilice izkopanih pridelkov je kupčij ska konkurenca z nami skoraj nemogoča. Drugič, iz strahu, da bodemo izpodrinili s svojo trgovino Evropo iz trgov v Aziji. In tretjič iz dejstva, da kličejo Združene države vsej Evropi: prste stran od južne Amerike! Evropski naši bratje se boje, da uporabljamo svoje bogastvo in eneržijo sosebno zato, da bi monopolizirali trgovino in nazadnje kontrolirali svetovno tržišče. Veliki amerikanski trustise jim zde silno nevarni zaradi tega, ker ne zvikšajo cene, kar bi bilo njim v korist, ampak delajo le za monopol kupčije in ko bi njihove vlade povišale eolninonanase pridelke, bi jim Amerikanci kot protekcijonisti takoj odgovorili z enakim sredstvom, kar bi bilo nazadnje le Evropi na škodo. Poleg tega plaši Evropo še nekaj druBega. Evropske vlade vedo dobro, da če bode množica njihovih delavcev vsled amerikanske konkurence ob delo, se bodo ti vrgli v naročje socijalizmu in to je zadosten vzrok za njih strah in sovraštvo do Amerike.
Evropa se boji Amerike, ker jej ta ne pusti prostih rok v Aziji. The Spectator piše: "Postopanje vlade v Washingtonu glede kitajskega vprašanja kaže, da četudi so Amerikanci vzeli Filipine, vendar ne dopustijo, da bi kaka tuja vlast se polastila bogatih dežel v Aziji. Anglije nimajo kaj v mislih, ker dovoli celemu svetu tekmovanje v trgovini, niti Rusije, ker smatrajo Mandžurijo le za železniško črto, odločno pa nasprotujejo delitvi Kitajskega ali podjar-mitvi Japonskega cesarstva, ali kaki drugi važnji spremembi, ker bi škodovalo njihovi trgovini. To nasprotovanje peče evropske narode tembolj, ker vidijo, da "odprta vrata" so za nje le iluzija in si jih bosta okoristila le Amerika in Anglija."
Evropa mrzi Združene države, ker nočejo same vzeti južne Amerike, niti ne pustijo, da bi je kdo drugi. O tem piše Spectator: "Južna Amerika je jedna najplodovitejših dežel na svetu s primeroma majhnim številom prebivalstva, s podnebjem ugodnim aa evropske naseljence in z mogočnimi rekami, po katerih se pride hitro in poceni t notranjost dežele. Ni čuda, da se je želi polastiti Evropa. Nemčija bi rada celo Brazilijo, v kateri je j ako mnogo nemških naseljencev; Italija pošilja zadnji čas ha tisoče svojih sinov v Argentino; Francija bi bila srečna, ako si osvoji Guiano; Avstro-ogrska hrepeni po Uruguay ter bi dokaj raje videla, da se izseljujejo njeni podaniki sem, kakor pa v Združene države. In ker Združene države z veliko skrbljivostjo čuvajo nedotakljivost južno-amerikanBkih se-stra-republik, zato se z jezo in ne-voščljivostjo ozirajo na nje zemlje-lačne države evropske."
K sklepu svari omenjeni list Združene države, naj se vzdramijo iz svojih iluzij in hite povečati svojo mornarico. "Amerikanci bodo »poznali prav kmalu, kakor so že imeli ;i-1 priliko spoznati v zadnji španski .i j,vojski, da njihov edini odkritosrčni prijatelj je Anglija in se svetovrii i - mir da ohraniti le z zvezo obeh an-| gleško govorečih narodov."
Nedavno so imeli avstrijski vele-trgovci na Dunaju shod, katerega poglavitna točka je bil razgovor o sklepu Združenih držav glede povišanja eolnine na uvoz tujezemskih izdelkov kot odgovor na povišanje eolnine amerikanskih surovin v Nemčiji.
The Saturday Review (London), proti-amerikanski list, pristavlja, da bo imel ta shod resne posledice za Združene države, ker se je na njem odločno povdarjalo, da ob ob-novljenju carinske pogodbe ni smeti dovoliti Združenim državam koncesij, kakoršne uživajo evropske države." Kanadska The Tribune piše: "Ako se avstro-ogrski monarhiji posreči zagotoviti ugodne pogoje za uvoz njenega blaga v druge evrop ske države, bodo te države naravnost zahtevale, da izključi Avstro-Ogr ska iz teh ugodnih pogojev ameri-kansko blago in amerikanske izdelke. Isto hočejo storiti druge evropske države. To bo pomenilo kupčijsko vojno cele Evrope proti Združenim državam."
The Saturday Review misli, ' 'da orjaško pomnoževanje nemške mornarice ni naperjeno toliko proti Ve liki Britaniji, ampak je skrbno pripravljanje na bodočo "prasko stricem Sam-om, ako bode še nadalje zadržaval Evropo od Južne Ame rike, sklicevajoč se na "Monroe dootrine". Združene države ravnajo »ilno nelogično, ker ne prevzamejo protektorata nad južno-amerikan skimi republikami, niti ga ne dovo lij o d rugim. Predno so postale (Združene države) svetovna moč, so imele še izgovor; zdaj pa, ko si same pri dobivajo dežele na daljnem vzhodu, nimajo pravice se sklicevati na Monroe doctrine. Razven tega je okupacija Kube zagotovila Združe nim državam toliko moč, da je no bena vlast interesovana v južni Ame riki ne sme prezirati. Kuba je bila nekdanje dni torišče španske moči na morju in od ondot se bo širila zdaj amerikanska ekspanzija."
Kanadsko časopisje pripisuje veliko važnost kupčiji, ki jo jenedavno sklenil J. Pierpont Morgan s The Leyland Transatlantic Line. Kupil je vse njene parnike. The World pravi ktemu: "Najboljši del britanske kupčijske mornarice je prešel v amerikanske roke in vidi se, da je to le neizogiben pojav gorostasno se razširjajoče trgovine Združenih držav." Potem svari The World Združene države tako-le: "če pride kdaj do boja zaradi Monroe dootrine, bodo imele Združene države opraviti z vso Evropo in ne samo s kako posamezno državo. Vsa Evropa je baš zdaj vznemirjena zaradi Monroe doctrine in kadar se bo to vprašanje reševalo v zadnji instanci, tedaj bo veljalo: Evropa zoper Ameriko."
The Fortnightly Review pa ni tega mnenja, češ Nemčiji na ljubo se ne bodo zapletale evropske države vojno z Ameriko in če bi se tudi, Anglija in Rusija se jim ne bodete pridružile nikdar."
se
in
Olimpijske igre.
ali vpreženimi ali pa tudi jahanimi konji.
K tem igram so prišli Grki od vseh strani in udeležba pri igrah se jim je zdela bogovom dopadljivo delo. Zmagovalce na vsaki olimpi-jadi so visoko častili in tudi rodti, izmed katerega je bil zmagovalec, je pripadalo mnogo časti. Olimpijske igre so bile ponos celega naroda in so bile poleg jezika ona vez, ki je napravljala Grke močne. Ko pa so začele propadati olimpijske igre, propadati je začela tudi Grška in nekdaj slavni in mogočni narod je pripadal samo še v zgodovino.
Ko je leta 1896. obnovil grški kralj Jurij klasično olimpijado, je hotel tudi napraviti Atene za trajno torišče olimpijskih iger. Toda ta želja se ni izpolnila.
Kozmopolitičen značaj modernih olimpijad je takorekoč prisilil, da Ho vsake štiri leta vršeče se olimpijske igre na drugem kraju, kajti le ako se torišče iger menjava, je možno ponuditi vsakemu narodu prilike, da se jih udeleži. Prve igre so bile 1. 1890. v Atenah, druge na svetovni razstavi lansko leto v Parizu, 1. 1904 pa se bodo vršile v Chicagi.
Občno mnenje je, da je določitev kraja za bodoče olimpijske igre prav srečna. Atene so dajale olimpijskim igram potrebno zgodovinsko ozadje, Pariz je dodal internacijonalno lice s svojo svetovno razstavo, Chicago pa jim bo dolila svoje mlade, čile življenske sile za nadaljno razvijanje.
Veliko veselje pa je vzbudila novica v Chicagi sami, da se ji je določilo to čast, da bo vsprejela v svojo sredo prihodnjo olimpijado. Gotovo bo v tistih dnevih doživela zopet velike triumpfe svoje gosto ijubnosti, navdušenosti in podjetnosti. Obžalovanja vredno je, da se niso Grki pokorili internacij onal nemu odboru ter da nameravajo na svojo roko v prav tistem času prire diti za-se doma olimpijske igre Morda bo tudi nekatere atlete in te-lovadoe evropejskih mest pridržala prevelika oddaljenost doma, toda vse to Amerikancev ne more motiti, da se ne bi z veliko navdušenostjo poprijeti ugodne prilike, ki se jim je ponudila.
Chicago je eno sedanjih svetovnih mest, ki ima za olimpijske igre vsega na razpolago, kar pride ob takih priložnostih v poštev, razven seveda klasičnega ozadja, kar pa zamorejo ponuditi samo Atene.
V zadnji naši številki smo sporočili, da je internacijonalni odbor določil Chicago, kjer se bodo vršile prihodnje olimpijske igre 1. 1904.
Olimpijske igre so bile pri Grkih v starem veku največje narodne slavnosti. Vršile so se vsako četrto leto in so privabile najrazličnejše grške rodove k sebi, dasi so živeli časih v hudem nasprotju. Kdaj so se pravzaprav začele te narodne igre ni možno dognati zgodovini in Grki sami so računali njih postanek tja daleč nazaj v bajeslovje, v čase He-rakleja. Zgodovina jih omenja prvič 884. pr. K. roj. in navaja elejekega kneza Ifitosa in spartanskega posta-vodajalca Likurga, kot njih glavna preosnovatelja. Zgodovinska slovesnost se je začela 776 in takrat je odnesel elejski Korebus slavo zma-galca na dirkališču. 6d tedaj se je vedno zapisovalo ime zmagovalca pri vsakih olimpijskih igrah, kar se je pozneje uporabilo za štetje časa po olimpijadah.
Najprej so se stari grški junaki borili samo na tekališču stadion, ki je bilo dolgo kakih 900 metrov. Pozneje pa so se tekanju pridružile še druge vaje, kakor metanje, borenje, lučanje diskosa in sulice, še pozneje so uprizorili tudi dirke s prostimi
Pikantna povest.
Pikantna pOvest zasluži svetovno zanimanje in marsikdo radovedno zasleduje njeno pikantno pripovedo vanje. — Ko bi vsakdo posvetil to liko zanimanja svojemu božjemu daru, t. j. zdravju, bi bilo mnogo manj bolezni, ker bi potem vsakdo višje cenil zdravila. Vsakdo n. pr. bi moral vedeti, da je najbolj za nesljivo in najprijetnejše zdravilo zoper neprebavljivost, zamašenost, drisko, vrtenje, nervoznost, trebušne bolezni in proti vsem boleznim želodca, jeter in ledic, že 12 let izvrstno se obneslo Trinerjevo amerikansko grenko vino, katero je tudi najboljši varuh napram vsem boleznim, ki so posledice slabe hrane ali nerednega življenja. To je čudodelni kričisti-lec, ki krepi in poživlja telo in duh, kakor nobeno drugo zdravilo. To je neobhodno potrebno zdravilo posebno pri nenadni premembi vremena in pri spomladanskih in poletnih boleznih. To resnično jedino zdravilno vino v Ameriki izdeljuje samo Jos. Triner, 79» So. Ashland Ave., Chicago, III., in »ihče drugi. Zato je treba vprašati v lekarnah po le pristnem Trinerjevem vinu in ne vspre-jemati ponarejanj, ki nič ne pomo-rejo. — Okus tega zdravila je uprav pikanten v pravem pomenu besede.
Najtrdnejše življenje, ima polž, ki živi štiri leta brez hrane, vode in zraka.
Radi"majhneg a" vzroka
bi kmalu zletela dinastija Obrenovi« v Srbiji s prestola.
Kardinal Lodachovski. prefekt sv.kongregacije,je popoln°" ma oslepel in pričakuje se,daboo<l' stopil, ker mu ni več mogoče i*' delovati obilega posla.
Od katoliške cerkve j8 odpadlo v Avstriji v zadnjih dveh letih 10,746. Med državnimi P0'
slanci v vsenemški stranki je
18
protestantov, ki so odpadli od katoliške cerkve.
Nadvojvodinja E1 iza * beta, hči pokojnega prestoloD3' slednika Rudolfa, potuje sedaj dalmatinski obali. Povsod nd^® nadvajvojvodinjo srčno pozdrav Ijajo.
Stavka uradnic pri tel8' f o n u se je pričela v Budimpe^1' Sosebno bankirji in časnikarji 1 zadregi. Uradnice stavkajo, ker j8 ravnateljstvo zapovedalo, da woTi' jo brisati in snažiti tudi pohištvo 1 telefonski sobi.
Razburjene Francozi" j e. Francozinje so zelo razburja08' ker je bil pred pariškimi poroto''" radi umora svoje žene obtoženi p'' Cornulier oproščen. Francozi"}' pravije, da mora Francoska seda]' ko ima ženske odvetnike, dob'" tudi ženske porotnike.
Na povabilo razstavin®^ odbora v Buffalo »o se izmed v«®^ občinstva najmnogobrojnejše ®' zvali žepni tatovi. Prišli so tako polnoštevilno, da so šesta* mestni očetje posebni oddel8 policije, katerega častna naloga^ posebno paziti na to "stroko."
A-
nek'
iti
Dve kronani glavi s19 enem dnevu le slučajno ušli veli*10 nezgodam. Angleški kralj se je maj izognil, da ga ni pobil jadro1 Shamroka II., italijanski kralj P toliko, da je izmaknil svojo nazaj, ker bi mu jo sicer strlo, se je po pomoti peljal na hi^1 vspenjači mesto v drugo
nadstropJ
v tretje.
Ko se je vračal od pogr(

svoje hčerke skladatelj Paerv bi prijatelja Častil Blaze, sta se čela moža pogovarjati tudi o vel' izgubi, ki jo je doživela umetno«4' smrtjo hčerke Paera. ' 'Ali se minjaš" — se je obrnil objok* Paer k pri jati ju Častil - Blaze, ' "kako krasno je pela uvodno pefle, k operi "Rozini"? — "O, seveda1" oni krasni duet v "Vaškem tr*f niku." — "Da, in zlasti ono me04"' „11, faut agir avec prudence." je nadaljeval nesrečni oče in ^ rahlo intoniral vodilni glas v 0» duetu, Blaze pa mu je pom*^. Moža sta začela peti t »ilni grobokopi pa so mislili, dasta o10 obnorela.	1
Don Tancredo, znani6"1.1"
1
španski gladijator in bikoborec. > doživel te dni žalosten konec. • znameniti mož se je boril z bik1 ^ doslej nenavaden način. Obleče" belo oblačilo je pričakoval b ( sredi arene mirno stoječ i« ,. orožja. Ko je pridivjana zver pj j tela iz kletke, je iskala z gore®' j očmi svojo žrtev. Ko je bik ug'e mirno stoječega gladijatorja, s® spustil v tek proti njemu, tod» ^ je dospel v bližino, je obstal n» ^ stu in čez nekaj časa jo je pobral nazaj proti kletki. To ®e j dozdaj zgodilo še vedno in d -j bikoborci so radi te posebne "l0.a in prednosti srečnega gladij8, kar naj živahnejše zavidali. « dni pa je Tancreda zapustila Ko so izpustili proti njemu p° ^ I divjega bika, se je le ta zapo^1 gt vanj in ga malo ranil. Tancred'1 ^ \ ga je zbal, pa je začel bežati P njim po areni. Bik ga je doh>te ga vrgel z rogini parkrat v zr^' pol mrtvega so odnesli čez "L trenutkov z arene.
dr«*'
Oficijelna zastava na pan-amerikanski razstavi je izdelana po načrtih gospice Adelajde F. Thorpe, koje načrt je izmed tri Bto vposlanih najbolj ugajal razso-jevalnemu odseku. Na gorenji strani zastave spominja bela zvezda na modrem polju na sev. Ameriko. V nasprotno ležečem kotu predstavljajo na rudečem polju štiri zveade v južnem križu južno Ameriko. Po sredi zastavo se prepreza bel pas, ua njem pa je udelan zlat orel, ki drži v kremljih ua zelenem traku napis: Pax 1901.
AMERIKANSK1 SLOVENEC, MAJ 31, 1901.
5
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898; URADNIKI:
Predsednik: Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111.
odpredsednik: John r. Stkrbknz, 2008 Calumet Ave., Calumet, MicL§ i" Tajnik: Mihael Vaedjan, 903 N. Scott St.; Joliet, III. I t>, Tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, III. pjflagajnik: Anton Golobitsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, III. , "uhovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 806 East b. St., Pueblo, Colo. Nadzor- f	kkakeb, 501 3rd St., Anaconda, Mont.
j Anton Štefanič, Box 852, Soudan, Minn. [ Jos. čulik, 1009 E. b. St., Pueblo, Colo. Finančni ( J°HN kukab, 920 N. Chicago St., Joliet, III. odbor: i john Grahek, 1012 n. Broadway, Joliet, III.
( Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, III. Pravni ( Mihael SkeBe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. x odbor- \ John Oberstab, 3d St. 1115, La Salle, 111.
( Mat. Prijanovič, Box 3*75, Virginia, Minn. PruiVni | Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111. odbor: i štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111.
( John Grdina, 1751 St. CUir St., Cleveland, o.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinegžl tajnika M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
*	Novo društvo sprejeto.
N°v0 društvo sv. Jožefa št. 55, Crested Butte, Colo., Peter Knafelc »740 roj 1878, Edvard Peček 2741 roj 1877. Jos. Jelenič 2742 roj 187«, Jožef S^ogar 2743 roj Janez Simonič 2744 roj 1876, Janez Simonič 2745 roj 1878, Janez Fatur <74fi roj 1871, Ant. Matkovič 2747 roj 1873, Jos. Sodja 2748 roj 1866, Janez Sajn ' 2749 roj 1868, Marko Krašovec 2750 roj 1866, Marko Težak 2751 roj 1870, Franc Tomšič 2752 roj 1866, Jos. Tomšič 3753 roj 1867, Mat. Malenšek 2754 roj 1866, Mihael Tomšič 2755 roj 1867, Marko Bajuk2756 roj 1865, Janez P«ček 2757 roj »857, sprejeti 25. maja 1901.	Društvo šteje 18. udov.
Pristopili so:
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O,, Franc Tomažič 2738, roj 1877, Franc Novak, t- ,2'39, roj 1870, sprejeta 20. maja 1901.	Društvo šteje 139 udov.
društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., Miha RovanŠek 2767, roj 1876, Matevž ferteku 2768, roj 1874, Vincenc Šume 2769, roj 1873, Anton Belcijan 2770, roj tr «68, Joe Baštnar 2771, roj 1860, sprejeti 22. maja 1901.	D. š. 125 u.
11 društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., Martin Geršič 2772, roj. 1880, Janez ttuss 2773, roj 1874, Janez Medved 2774, roj 1875, Math. Kruljac 2775, roj 1872, v . M?rko Težak 2776, roj 1875, sprejeti 27. maja 1901.	Društvo Št. 191 u.
11 društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., Milan Sakner 2777, roj 1886, Janez "redovič 2778, roj 1882, John Pucelj 2779, roj 1877, Jakob Blut 2780, roj 1876, Anton Kovačič 2781, roj 1874, Mihael Smrekar 2783, roj 1862, sprejeti 27. maja g. 1901.	Društvo šteje 106 udov.
društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., Janez Zelko 2758, roj 1873, Janez Jakopčič roj 1872, Janez Pavlešič 2760, roj 1874, Andreas Jenča 2761, roj 1872. } ?<a.tija Šimec 2762, roj 1874, Štefan Ondolf 2763, roj 1864, sprejeti 20. maja g 1901.	Društvo šteje 60 udov
društvu sv. Frančiška Seraf. 46, Greater Now York, Franc Koiec 2764, roj 1874, ; »lontin Vavpotič 2765, roj 1869, Janez Ribič 2766, roj 1867, sprejeti 20. maja 1901.	Društvo šteje 20 udov.
Prestopil je:
društva sv. Janeza Krst 11, Aurora, lil., k društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, UI-, Jakob Rodič 821, 27. maja 1901. I. društvo šteje 20 udov, II. 107 udov.
Odstopil je:
4 društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., Jurij Žagar 1069. 20. maja 1901. D.š. 60u.
Izločeni so:
0(5 društva Marije 7 Žalosti 50, Allegheny, Pa., Matija Kajin 2128, 13. maja 1901. <u	Društvo šteje 53 udov.
u čustva sv. Alojzija 52, Indianapolis, tad., Jakob Platiša 3202, 21. maja 1901. Qj .	DrUštvo šteje 35 udov.
J»n va sv- Frančiška Sal. 29, Joliet, IU., .Janez Skof 1501, Anton Burič 1575, ae* Maukelc 2373, 27. maja 1601.	Društvo šteje 188 udov.
^	Prošnja.
Ov«nsko, katoliško sokolsko podporno društvo sv. Jožefa v Leadville, Colo., želi pristopiti h K. S. K. Jednoti. — Imena:
atlez Lenič roj 1882, Janez Kerštinc roj 1876, Josip Lenič roj 1876, Frank Sterle-roj 1877, Karol Stibernik roj 1876, Janez Plut roj 1877, Alojzij Kastelic roj »873, Anton Kastelic roj 1878, Anton Jelene roj 1871, Rev. Joe Perše roj 1867, Martin Palčič roj 1868, Janez Vidmar roj 1867, Jožef Videč roj 1868, Jožef Za-roj 1868, Frank Košak roj 1868, Filip Stare roj 1869, Frank Zaje roj 1867, Andrej Lovšin roj 1867, Martin Krašovec. roj 1865, Jernej Marolt roj 1864, Lovrenc Steržinar roj 1865, Anton Miklič 1861, Janez Zorman roj 1858, Stofau Ki-s°vec roj 1857, Hilarij Grigo roj 1868.
\ Izkaz asesmetita Št. 6 za mesec junij
vsetu društvom K. S. K. Jed note.
b
^?ed 1. šteje 183 udov na $1,000.00	Prispevek teh udov	znaSa $ 91.50
„ 2. " 484 "	" 1,000.00	.......<< 290.40
„ 3. " 674 «	" 1,000.00 ..........." 471.80
„ 4. " 558 "	" 1,000.00	M " "	" 446.40
„ 5. •« 374 «	« 1,000.00	" " "	336.60
6. '< 255 «	" 1,000.00	" " "	" 255.00
^d L	šteje 13 udov na $	500.00	Prispevek teh udov znaša $	3.25
I „ 2.	"	48 " "	500.00	" " " "	14.40
;V .. 3.	<■	43 U ..	500.00	" " " v	15.05
„ 4.	"	33 « »	500.00	...... "	13.50
5-	16 " "	500.00	"	.......7.20
g 6. "	12 " "	500.00	"	" "	6.00
t,vil° soprog znaša 1446. — Na vsacega oženjenega ud* pripade 20c. — 8kupal p .	plačajo $289.20.
ristop k. s. K. J. $26.00. Za »nake K. 8. K. J. $19.80. Za charter K. S. K. J. $3.00. rezervui sklad $ Skupno uplačilo $3242.80. Za izvanredne stroške
t <išk-^ev- 2113- Wobner Andrej, vtopil 1. aprila 1901, izplačano društvu sv. Fraa-i drui,hfiraf- 46, Now York, $1000. 241 Mihelčič Josip, vtopil 15. maja, izplačano hnn i sv" Jožefa 28, Joliet, Ill.,!$1000. - Štev. 7 Katarina Sneler, vodenica, izpla-uruštvu sv. Cirila iu Metoda 45, Bast Helena, Mont., $300.
hova	Ta asosment in znesek, kateri na vas pripada, naložen od ime-
fcosl.i ®dnote, morate poslati na I. tajnika K. S. K. J, v 30. dneh, ko j« bil raz-
111 amassment.
M. WARDJAN, I. tajnik K. 8. K. J., ^^	903 N. Scott St., Joliet, 111.
Dnishiono uboii 86 bo vrSil° ob uri p°p0ldne
"•UOIlOSIC f Colli	voglu Ebrood in Knox Ave.
J 0j t ,	Dalje je društvo sklenilo sprejeti
*tv08v V ' 30' maja' — DrU" nadalje nov« ude po staro»ti; kateri 111.	SaL 29' Joliet» priitopivdraštvo plača pristopnine
\ 8Wio't v"3' vsc 8V0jR l'de, da se v: x. rawed $1.00, 8. rawed «1.25,
iNpoludl ° ' V°l "ri V "edelj° 8- "zred 'I-«® ^ v«akih daljnih Odi	1	odkoder pet M 25o ve5 Kdor n- ge y dru.
goslovl. ^ k javnosti bla- gtTU> naj se posiuži te priložnosti,
•c«*k.., ''i . ' '	kamna za ki n« bode dolgo časa trajala.
|»od,"	• t M ••od-., I'^tero
.....Ujv Slovaki, ki Math. B. Nemanich, L tajnik.
Joliet, 111. 28. maja. — Društvo sv. Cirila ip Metoda"je sklenilo, da- se udeleži korporativno slovesnega blagoslovljenja temelj, nega kamena nove slovaške cerkve. V»i udje naj se zbero ob 2 popolu-dne z društvenimi znamenji v šolski dvorani od koder bode društvo odkorakalo v slavnostnem sprevodu. Povabljeni sq k tej udeležbi tudi vsi drugi udje. ki stanujejo bližini Jolieta. Blaž Čvlik, I. tajnik.
La Salle, III. — Naše društvo sv. Družine, št. 5 je imelo svojo glavno letno sejo 20. maja, pri kateri si jo društvo, izvolilo naslednje uradnike za tekoče leto: predsednikom g. John Klemenčič, podpredsednikom: Matija Strohen, prvim tajnikom g. Matevž Urbanija, drugim tajnikom: John Sebat, blagajnikom: g. Anton Kastelio, zastopnikom: g. Anton Zorčič, maršalom: g. Matija Škoflanc, poslancem: g. Simon Jesenšek, zastavonoše: g. Franc Dular, za cerk. in g. John Livk, za drž., nadzornikom: gg. Mihael Povale za eno leto, Jožef Debevc za dve leti in Jožef Lesjak za tri leta.
Opozarjam nadalje vse rojake, ki še niso pri nikakem društvu, da se poslužijo ugodne prilike in pristopijo sedaj k našemu društvu, ker je pristopnina znižana na 1)3.45. To anižanje velja samo do 8. julija.
Protestiram odločno »oper trditev g. D. B., ki je trdil v "Glas Naroda" št. 40. da dobi vsak novopri-stopivši član en sodček piva. To je nesramna laž in taka ostudna šala nevredna poštenega moža. Star pregovor pravi: kdor druge z blatom maže je sam umazan.
Matevž Urbanija tajnik I.
Allegheny Pa., 26. maja. — Naš« tukaj sne podporno društvo Marije Sedem Žalosti, št. 50 K. S. K. Jednote imasvoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja bo 9. junija, pri kateri naj oddajo vsi izven Pittsburga bivajoči člani izpričala opravljene velikonočne spovedi ali pa jih do takrat doposljejo na prvega tajnika. Kdor tega ne bo izpolnil, kakor predpisujejo pravila, se bo proti njemu v smislu istih postopalo. Poadrav na vsa bratska društva!
Marcus Ostronich, /. tajnik.
glas, ki naznanja, da se bo s prvim junijem izvršila nova prenar«dba dela in povsem nova razdelitev delavcev. Ta reforma bo najbrže od-jedla nekaterim delavcem kruh, vendar utegne to škodo prikriti nova topilnica, ki bo s prvim junijem potrebovala 400 delavcev.
Columbus, 0., 26. maja. — National Assciation of Car Inspectors si je izvolila svojim predsednikom James Jackson iz Pittsburga,
Buffalo, 26. maja. — Internat. Organisation of Car Workers je imela danes tukaj svoj občni zbor in si je izvolila za naslednjo upravno dobro sledeče uradnike; predsednikom A. T. Fish iz Buffala. I. i
podpredsednik P. L. Anderson iz Chicage, tajnikom in blagajnikom A. D- Wheeler iz Buffalo.
Reading, Pa. 26. maja. — Štrajk v delavnicah Readig Iron Co. se silno raaširja in so vsled tega prizadete tudi druge tovarne. Delavci se nadejajo zmage.
S c ran bon, Pa. 27. maja. — Nekdo je dal napačno telefonsko znamenje in mesto policije so došli ognjegasci mirit pretep med unij-skimi in neunijskimi dalavci. Mnogo neunijskih delavcev je bilo močno zbitih in so jih morali odpeljati v bolnico, še le policiji se je posrečilo napraviti red.
Toronto, O n t. 26. maja. — James O'Connell, predsednik internacionalne organizacije mašinistov je prišel sem, da bo izvršil priprave za letno konvencijo, ki se bo obdr-žavala tukaj 13. junija.
Izpovedal je, da so doslej zmagali po več krajih masinisti s svojimi zahtevami in da je število onih že nad 40.000. Dejal je, da je prepričan, da bo koncem tedna štrajk končan, izvzemši na pacifični obali.
Kaj se bo sklenilo glede štrajka mašinistov na železnicah ni hotel O'Connell nič jasnega povedati, izjavil je le, da zavisi vse od letne konvencije.
zadevah skupno pogajata delavec in delodajalec. Delavci so ga tudi izvolili za svojega zastopnika in pri lanskem velikem štrajku je bil Phillips oni mož, ki je iz-posloval pomirjanje.
Popolnoma naravno je, da je bilo vse delavstvo v omenjenih krajih pokonci, ko so hoteli nekateri časni-ški glasovi metati senco na njegovega ljubljenca.
Pogreb pa je še le pokazal, kaj je vse bil župnik Phillips svojemu ljudstvu. K njegovemu pogrebu so poslale vse delavske organizacije v njegovi okolici svoje zastopnike, v domači fari pa je pospremilo truplo blagega župnika na pokopališče »taro in mlado, mrtvaški sprevod je bil celo miljo dolg. Ko so položili mrtveca k večnemu počitku, ni ostalo nobeno oko suho.
Tako spoštovanje si je pridobil s svojim neomadeževanim delovanjem za trpeče delavstvo katoliški duhovnik. Konštatujemo s zadovoljstvom, da so časopisi popravili prvotno krivdo in so pozneje poročali samo resnico o blagemu ranjkemu. Ta slučaj se nas Slovencev ne tiče tako tesno, ali navesti smo morali to kot vzgled kakšen je katoliški duhovnik, ker je vedno več ljudi, ki delujejo zoper vero s tem, da grde katoliško duhovščino in delajo spor med verniki in duhovniki.
Naval v mesta.
Iz delavskih krogov.
New York, 26. maja. — V štrajku uslužbencev pri gradnji Rapid Transit tunela so nastala nekatera nesporazumljenja med "Walking delegates" in predsednikom Central Federate Union. Ta je izjavil, da ni dovolil v štrajk, ker obstoji med organizacijo in kontrakr torji neka pogodba, katera določa, da je vsako nesporazumljenje poravnati potom mirovnega raesodi« šča.
Glavna pogodniška družba je imela sejo in je sklenila, da ne bo pod nikakimi pogoji odjenjala, pa naj tudi stoji delo celo poletje.
Mi 1 w a u k e e, 25. maja. — Izdelovalci modelov so stavili tovar niškemu vodstvu nove zahtev«, v katerih silijo na to, da se jim plača poviša za d«set odstotkov in da se deloči deveturni delavski čas. Ako ne bo tovarniško vodstvo ugodilo tekom štiriindvajsetih ur zahtevam izdelovalcev modelov, pojdejo ti na štrajk. ,
Kakor so včeraj izjavili uradniki krajevne unije, utegne biti prizade tih pri pretečem štrajku nad 200 izdelovalcev modelov.
Bas t or, Pa., 25. maja--Sto
kovačev kotlov je ustavilo pri Lehigh Valley železnici svojo delo,ker i ni je bil ukazal poslovodja, da naj gredo v gorenji oddelek nadomeščati strajkujoče uslužbence. Odkar so namreč onega oddelka delavci na štrajku, se je nabralo ondi silo ve liko deja, da bi pa ne oviralo to prometa, je nameravalo premeteno vodstvo podjetju uporabiti delavce spodnjega oddelka kakor scabe pro ti lastnim tovarišem. No, ti se niso pustili zlorabiti in sedaj vlada proti tovarniškemu vodstvu živahno raz burjenje.
Pittsburg, Pa. 25.,maja. V tovarni "American Steel Wire Co." v Neville Island so nabili raz-
Prijatelj delavstva.
V New Yorku so našli v prostorih nekega masseurja mrtvo trupio katoliškega duhovnika E. S. Phil-lipsa in naši senzačnih novic lačni časnikarji so vedeli povedati spočetka grozne stvari. Kakor hitro so izvedeli, da je bil pokojnik, čigar mrtvo truplo so našli po dolgem času v New Yorku, katoliški duhovnik, so storili vse mogoče, da bi vsa žalostna zadeva dobila pikantno lice in bi bilo možno nasuti neka blata na njegove sobrate. A po-dol gem iskanju se ni našlo prav nič takega, česar so iskali, izvedele pa so se druge zanimive stvari. Pokojni župnik je bil okrog 50 let star in je trpel že več let na srčni hibi. Ker je izvedel za ta zavod v New Yorku, čigar lastnik se je izdal, da ume zdraviti z gorkim zrakom, se je na potil tje, kjer je podlegel vsled oslab-ljenja srca. Zanemarjenost zavoda pa je bila kriva, da je umrl Phillipi tako neopažen in da so njegovo smrt opazili še le tako pozno.
Pokojni župnik E. S. Phillips je bil sin preprostega premogarja Pennsylvaniji, ki je užival pod nadzorstvom skrbne matere prvo vegoj-o. Potem ai j« njegov oče, vnet katoličan, odtrgal toliko od ust, da je sina poslal v šolo, po kateri mu je bilo omogočeno stopiti v semen išče. L. 1875. je bil posvečen v mašnika in potem je služboval po različnih krajih dieceze Scranton, Pa. Pred štirimi leti je bil v Hazletonu in na zadnje v Pittstonu, kjer j« hodil nekdaj kot majhen deček v šolo.
Ob njegovi prezgodnji smrti so prišle o njegovem življenju zanimive reči na dan. Bil jo ves čas vzoren, vnet duhovnik, a ne samo to, — bil je tudi goreč prijatelj delavstva, branitelj in zagovornik delavskih koristi in pravic. Kot sin preprostega delavca je dobro poznal vse delavske potreb«, poznal je dobro vso revščino in pomanjkanje, ki le prepogosto vlada v hiši ubogega delavca. Delavci so ga imeli radi, užival je njihovo neomajano zaupanje in velikokrat se je javno potezal za delavske pravic«. Njegova vplivna beseda je odločala naj se li začne štrajk ali r.e in vselej so ga delavci radi ubogali. On je začel prvi zagovarjati stališče, da naj se o skupnih
Po zadnjem ljudskem štetju ima največje svetovno mesto London 6,578,784duš. Stem svojim ogromnim številom prebivalstva prekaša celo kraljestvo Bavarsko in tvori šestino vsega prebivalstva velike Britanske.
Kakor pa je London po svojem številu prebivalstva naj večje mesto, tako je tudi glede bogastva, ki je ondi nakopičeno. London je svetovni denarni trg. Tam se zbirajo zakladi svetovnega angleškega kra Ijestva in od tam se zopet razlivajo po vsem svetu.
In vendar ni smatrati tako kopičenje ljudi in premoženja na tako majhnem prostoru za dobro, dasi-ravno takorekoč prisilijo moderna prometna Bredstva ljudi v tako skupino. Vsa velika mesta delujejo s svojim vnanjem bliščem na podežel ske prebivalce taka nekako, kakor vabi nase električna luč ptice in različne mrčese. To vse tako dolgo sili proti luči, da se pogubi. Prav tako se godi ljudem. Vse na prodaj izpostavljene stvari, ki so pravzaprav le nekaterim izvoljencem pri stopne, lahek način življenja, vna-nji blišč, na videz lahek zaslužek, vse to vabi človeško srce iz mirnih gorskih kotičkov v veliko mesto kjer se v najkrajšem času pojavi razočaranje. Toda ne samo želja po vživanju in lepem življenju, temveč tudi prav resni nagibi silijo le premnoge v burne valove velikomest-nega življenja. Na deželi s« časih malemu obrtniku ali rokodelcu nje-gbvo delo le slabo izplačuje in tudi malemu kmetovalcu se le za silo rentira njegova pičla zemlja. Za te ljudi nudijo velika mesta nekaj zaslužka in kjer je industrija močno razvita, je kar naravnoit vabljivo za mlade čile moči mestno življenje, kjer je vedno dobiti za gotovo d«lo gotovo plačilo.
Te okoliščine provzročajo, da se v kulturnih deželah množi prebival« stvo mest na škodo dežele. Število onih, ki se pečajo s kmetijstvom, je z vsakim dnem manjše. Na Angleškem je samo štiri milijone kmetovalcev med tem, ko je v samem Londonu nad šest milijonov prebi-valoev.
S tem navalom ljudstva v velika mesta se počasi izpreminja značaj celega naroda. Da ne upljiva posebno dobro velikomestno življenja na lastnosti narodov, o tem nam lahko pričajo Angleži. Koliko tisoč mož meščanskih vojakov je bilo potreba, da so vsaj za nekaj časa potolkli par kmetskih sinov južne Afrike. Pri Burili se je dokazala premoč kmetskega ljudstva nad meščani.
Pa-tudi ne samo glede vojaških lastnosti, temveč tudi glodo trgov« skill in obrtnih »možnosti propadu — začasno se to lconiaj 'opazi —angleški narod. Mesta ne inorejo nu diti takih moči, kakov'nc :-o popicj vzrastlc na deželi, ■■■■•v jo mestno
življenje tako, da vse resne strani, življenja predolgo zakriva.
Prav tako kakor na Angleškem,
se godi pri nas. Naša mesta se od desetletja do desetletja čudovito hitro množe. Prebivalci za nje se ro-krutirajo ponajveč iz naseljencev, vendar je pa tudi vedno pogosteje opaziti, daseotroei farmarjev selijo v mesta, opuščajo pa kmetijstvo. In ako se to dogaja pri nas, kjer se kmetijstvo najboljše izplača, se paa ni potem čuditi, da tudi drugod, kjer obdelovanje polja povzroča večinoma samo stroške, hira in propada kmetijstvo.
Nekateri možje uvide vajo Bicer vedno večjo nevarnost, ki preti vsled tega občni blaginji. Vsak dan je čuti sicer kak nov nasvet, kako bi se temu odpomoglo, a nihče se ne zmeni za to. Mesta naraščajo, poljedelstvo propada.. ..
Škodljiva radodarnost.
Neki misijonar v Afriki je pridigal nekoč o besedah: "Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, dušo svoj o pa pogubi." — Poleg drugih vzrokov, ki često tirajo dušo v pogubo, je navedel tudi to-le: "O, le premnogi zapravi svojo dušo a preveliko radodarnostjo!" — Ko so se poslušalci ozirali drug v druzega in se radovedno izpraševaliz očmi, kaj bi neki to pomenilo, je opazil, da ne razumejo njegovih besedi in zato jih je tako le razložil:
"Mnogo jih je, ki pogosto obiskujejo cerkev, poslušajo pridige in kar »o slišali, to povedo drugim. Pravijo: te opazke so bile za te grešnike, one za druge, tretje za četrte, to je veljalo takim grešnikom in ono spet. drugačnim. Taki ljudje v preveliki svoji radodarnosti razdajo vso pridigo in za nje ne ostane najmanjše besedice."
Kar je veljalo za Afriko, to velja pogosto tudi za Ameriko.
Slovo od Marije.
Blaženi Peter Jorevij pripoveduje, da je živela v njegovi župniji pobožna deklica, ki se je odlikovala, do svojega dvajsetega leta v izvan-. redni pobožnosti. Potem je pa naenkrat opustila svoje pobožne vaje, molitev in prejemanje svetih zakramentov. Sklenila je tudi zapustiti svojega duhovnega vodnika, vendar je šla k njemu in se mu zahvalila isa. vse dobro, kar jej je bil storil. Peter Jorevij jej pri slovesu stisne mal zapečaten listek v roko in pravi. "Pojdi še enkrat k oltarju Matere božje, kjer si imela navado vsaki dan moliti, odpri pismo in preberi ga od besede do besede." Deklica vzame pismo in odide. Pri-šedši k Marijinemu oltarju vzame r roke pismo in bere: "Moja ljuba mati. Prišla sem, da se poslovim od tebe. Zahvalim se ti za ljubezen, kisi jo Bkazovala meni, svojemu otroku do mojega edenindvajsetega leta. Ker mi pa svet, »jegovo razveBelje-vanje bolj dopade, kakor Ti in tvoj Sin, ne morem biti več tvoj otrok. Z Bogom ljuba mati, zdaj grem proč, celo večnost se ne bod«-ve več videle!" — Kakor okamnelai je klečala deklica. Nazadnje s« jej je omehčalo srce. Vlila so jej sole« in vsa skesana je prosila sveto Devico za odpuščanje. Potem je vstala, hitela nazaj k svojemu spovedniku, mu padla k nogam, a govoriti ai mogla. Ta jo prijazno vzdigne, rekoč: "Dete moje, tedaj te je vendar Marija pripeljala nazaj, o, le ljube in časti nebeško mater, kakor si delala doslej. Srečna boš v življcnjui in večnosti!" Duhovnik je govoril resnico, deklica je. dočakala visoko starost in umrla v duhu svetosti.
Borba z postopači.
Carrolton, Mu., 21).■ maja. —Ko je pomagal Chart«« MeKuiiiey svojemu očetu, ki j*s piilic.ij»t, aretirati večje število j;<'St"pay"-', ki so bili obdolžetii 1 '.t vi.H- iu .Irngih na-»ilatov, ga jo < <lcn usi.ielii. Vendar je potem sani' o«V ■tf-t;: 1 tri postopače, ostali ušli. Ko je 'por.neje šerif zasledoval /, v-č pomočniki ubogi o potepuhe, .u je rjtwl m«4 šerifovimi pcmoGuiki v.i h-miimi Io~ • povi pravcati f oj. -.t)?«». s'iratiefc se je streljalo, p ; , . r v vojaki iu konj Son" je t : i i, Koiučn® tie je po m-	>;,i? ui
ma.c>-n,lj in v ' . '. „ .
AWE R IRANSKI SLOVENEC, MAJ .31 1901
MALI OGLASI
iNikdo ne pozna več želodečnih bolezni], 3 |
ki je začel rabiti novo in jedino vspešno
GRENKO VINO,f
katerega je po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik
3Dr. Is/L. F. Bozinoli. jj>
Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca in Črev, ter je najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevralgijo in želodčni : katar, pokrepi jetra, čisti in pomnoži kri po vsem telesu. T f
Rabiti je je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec pred vsakim obedom in predno se gre k počitku. Ako po- f navijaš to za nekaj dnij, bos gotovo opazil blagodejni učinek tega zdravila.
Nobena steklenica ni pristna, ako ne nosi podpisa: Sf'
I>i*. M. F. BOZINCH, ji
519 Milwaukee Avenue -- CHICAGO ILL. * ---:--&
G-lavno agencijo za Joliet jjl
kakor tudi vse druge slovenske odjemalce po Ameriki je prevzel g- A
NEMANICH,
913-915 N. Scott St.,	--	JOLIET, ILL. *
Priporoča se rojakom v obilno naroibo v mestu in oddaljenih krajih.
nas krepita in varujeta
padca."
Passaglia, jezuit in goreči zagovornik verske resnice o Brezmadežnem Spočetju, nedosežni učenjak v bogoslovskem znanju, ta je—odpadel, prestopil k sovražniku. Spisal je knjigo in se v njej očitno odpovedal sveti stolioi in pridružil izdajalskim upornikom.
Sveti oče je naročil, naj se postopa proti njemu ljubeznjivo in prizanesljivo. Passaglia je ostal trdovraten. Spis za spisom je izdajal zoper papeža. Redovni bratje so morali odsloviti tovariša, ki jim je bil nekdaj v ponos. Pa ti so se še lahko tolažili z drugimi učenimi in nadarjenimi možmi, ki jih je red v precejšni obilici imel. Pa ubogi ljudje, ki jih je Passaglia zmešal!.. ..
Dve leti na to je Pasaglia zbežal iz Rima; voditelji revolucije in prostozidarji so mu ponudili službo v Turinu in Passaglia jo je sprejel. Izdajal je časnik zoper papeža. Tri, štiri, pet let je preteklo; Passaglia je ostal, kar je postal: odpadnik, ki je bil izobčen iz oerkve.
Kar pride nekega dne slikar Po-desti in zaprosi vstopa k svetemu očetu.
"Sveti oče — tako jo začel — jaz imapi marsikaj priznati in prositi." Nato je pripovedoval, kako neum-ljive so se mu zdele besede, ki jih je Pij izgovoril 1. 1858. ob novi podobi v dvorani Brezmadežne. "Zdaj se je zgodilo, kar takrat nisem mogel verjeti: Passaglia se je izkazal slabega, iapremenljivega, izdajalskega."
"Ali naj ti zdaj pokoro' naložim, ker Bi takrat dvomil?" je vprašal Pij s prijaznim nasmehom.
"Le sveti oče — odgovori slikar — prosim, le naložite mi jo. V i-menu prijateljev svete stolice prosim, da mi naložite to-le pokoro: Passaglijevo podobo v dvorani Brezmadežne najiodstranim in naslikam na njeno mesto kakega drugega zaslužnega moža. Passaglia ne zasluži več, da bi bil v taki častiti družbi."
"In če bi se sčasoma izkazal njegov naslednik na podobi tudi slabega — kaj potem?" je vprašal papež Pij.
"Ne," pravi papež resno "podoba ostane, kakršna je. Zasluge zavoljo katerih je Passaglia naslikan, obstoje še zdaj; te zasluge bodo zopet oživele in mu pridejo za večnost v račun, če se spokori. Celo vrsto let je deloval v čast blaženi Devici; zato zaupam, da ni za vselej izgubljen. Marija mu bo pomagala, da se zopet povrne k materi cerkvi, ki jo je zapustil. Nikogar ne smem po-gubljati, dokler še živi. &e se bo pa milosti protivil in bo umrl ne-spokorjen - no potem, gospod Po-dosti — pa koliko apostolov je naslikanih na podobah zadnje večerje?"
"Vseh dvanajst, sveti oče — zdaj urnem, klanjam se vaši modrosti" — je rekel mojster.
In podoba je ostala neizpremen-jena. Passaglia se vidi še danes na njij kakor leta 1858.
Podoba neizpremenjena, kaj pa Passaglia sam?
Zgodilo se je tako, kakor je Pij zaupal: Passaglia se je popolnoma izpreobrnil. Popravil je pohujšanje, kolikor se je dalo popraviti. Prosil je odpuščanja pri sveti stolici že 1. ' 1882 . Zadnji dan v življenju je podpisal sledečo* izjavo: "Jaz, Karol ' Passaglia, mašnik, pred prejemom svetih zakramentov izjavljam, da bi ae dobro pripravil na smrt, da iz celega srca obsojam vse, kar J cerkev na meni obsoja. Turin, 8. mar. 1. 1887. "Ko so mu dali pred sv. obhajilom stolo je vzdihnil: Oh, ali sem vreden, da še slednjič sprejmem to duhovsko oblačilo?" Po sv. obhajilu je še celo ur(o molil. Pokazal je, da tudi smrt rad sprejme v pokoro. Ginljivo je klical na pomoč brezmadežno Devico in srečno je zvojskoval zadnji boj. Marija mu je bila rešiteljica.
► / -i—-
, Ozdravite se s Cascarets.
Candy Cathartic odstranijo za , vedno zabasanost. 10 & 25c. Ako C. C. C. ne pomagajo, vam lekarnar ' povrne denar.
nOiKPT' TOBACCO SPIT UVJIN I and SMO KB ^ T * 1 ■■ Your Llfeaway!
You can be cured of any form of tobacco using easily, be made well, Wrong, magnetic, full of new tife and vigor by taking MO-TO-BAO. that make« weak men ttrong. Many gain ten pounds in ten days. Over 500.000 cured. All druggists. Cure guaranteed. Booklet and advice FREE. Address STERLING &SHBOY CO., Chicago or New York. 437
Marija—Rešiteljica
IŠČE SE JOŽEF ZUPANČIČ doma iz Hudeje, fare Trebnje na Dolenjskem? Pred štirimi leti je bil v Pittsburgu, Kans. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov podpisani brat, kamor naj se blagovoli kaj več o njem naznaniti.
John Župančič 207 Bridge St.
Joliet, 111.
R. C. BKRTNIK.	L.B. BERTUIK.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Kaša »osebnost: JUDGE. NEW CENTURY.
10 centov.	S centov.
405 Cass St. nadstr. JOLIET, ILLS.
Štefan Rebrovič
(Svratište gradu Severinu) 618 Portland St.,CALUMET,MICH.,
toči domača vina iz čistega grozdja, dobro kalifornijsko žganje in najboljše smodke.
Priporoča se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem.
Frank A. Dailies
izdelovatelj cigar.
112 N. Bluff St.,	Joliet, 111.
Telephon: 172.
Moja posebnost so: Qn^FIae^Sc Priporočam, se Slovencem v obilno naroibo. Vprašajte svojega mesarja za
Airjm ignite klase,
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street - Joliet, 111.
M. S. HARNEY,
PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111.
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi k
MIHAEL KLOBUČAR JU. -
7th Str.. No. 119
CALUMET, MICH.
Tam najdeš izvrstno urejeno kegljišče igralno mizo, dobe se dobre smod ite, fino žganje, sveže pivo in izvrstno vino.
PrenoSiši« in hrana je vsem novodoilim na razpolago.
E. HAYWOOD
Hlev in krma za konje.
311-313 North Joliet St.
Telefon št. 1632.
_Joliet, XII.
Brata Simonich
v Ironwood, Mich.
priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnioo, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk.
JOHN MODIC
114.5 Lake St., Cleveland, O. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d.
Jolm Kraker, 1199 St. Clair St.. Cleveland, Ohio.
Tel. Main 3868. L.
Priporočam v obileu pose t svojo novo gostilno, oblino založeno z dobrimi pijačami, doma kuhanim žganjem, tropinoveem.pivom.viuom in smod-katui. - Prodajam tudi p re m o g in vsprejemam vsakovrstna naročit* za prevažanje tovora.
HENRIK C. H0NK0MP,
izdelovalec
izvrstnih smodk.
Prodaj* svoje blago na debelo in drobno. •09 N. Chicago St., Joliet, 111.
Doktor Frederick,
Soba 404 Barber Bldg., Phone 2124. Stanovali je, 1222 ltenton St.. Phone 1414. 10 do 12.
Uradne ure: j do 4. ? ^ Jo|jet, ||1,
ANA VOGRIN,
izačena babica, 603 N. Bluff St.. JOLIET. ILL
z devetletno izkušnjo, imajoča diplome in spričevala od sla vnoznanih zdravniko\ ljubljanske bolnišnice dr. Valente in dr Keesbacher-ja, se p r i p o r o č a tu kaj Sni m Slovenkam. _
JOHN B. MOUNT,
APOTEKAR.
Pri meni se dob« vedno najbolj št zdravila za bolnike.
702 Washington St - J0LIE1
AMERICAS MOST POPULAR RAILWAY
fggpsgi
PETOjEOTMSENOE^ERVICB
TO
AND POINTS IN and tekh1tohv d1svon1),
IŠČE SE MARTIN RUS, ROJEN v 85 Lokvici pri Metliki, Kranjsko, Austrija. Pred petimi leti je bil v Jolietu, 111. potem je odšel v Pennsylvanio. Kdor ve za njegov sedanji naslov, naj ga blagovoljno naznani sinu John Russ-u.
1200 N. Broadway, Joliet III.
vec ms z lotami susk
godnem kraju je naprodaj po zelo primernih cenah. Kupci naj se oglasijo pri.STEF. KUKAR-JU, 920 N. Chicago St., Joliet, 111.
Dober mesar,
vešč slovenskega in angleškega jezika, dobi lahko takoj dobro službo. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe je nasloviti na "Amerikanski Slovenec", Joliet, 111.
«vseh najboljših prekomorskih črt na atlantiškem morju je
JOHN KUKARv
kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji i" ^t rojaki, želečl potovati v staro domovin0-—: stopam pa te-le znamenite črte ^
Bremenom in New Yorkom; '	,(
I i antique"?	E
N AMERICAN UN E ^NT BRKAT^ NAVIGATION CO., vozečo na SouthamP^ DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kurzu. moje pošiljat ve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prod&) . in kupujem tudi avstrijski denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldin^L
Priporočam svojim rojakom tudi lepo G0STILNIC0, preskrbljeno i v pijačami in smodkami, kakor tudi svojo brivnico.
Izvežban organist,
(Cecilijanec), izurjen ob jednein kot cerkovnik. Naslov:
ANTON KOROŠEC, 119 Northern Ave.,
Pueblo, Colorado.
Č3ita,jte to ! <*">♦
Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okolici, da i®*5' veliko zalogo svetovno znanih
' 1 ' ''.J*
Emersonovih	Heinzevift
._________ ____.__„ ,	UOHTJWNNIWO frlasovirjeV
1U5 Lake St., Cleveland, O.	GramerjeVHl	\ji
se priporoča Slovencem in Hrvatom.	#	^'^^J/i^/t/^V^at	kakor to
Postrežba uljudna in točna. Prost	Kimbalovih
lunch. Najboljše pijače, smodke,	^ K1II1D30VJ
tobak i. t. d.	jfl	...orgelj-"
Imam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev
od $16.1)0 do #75.00.
Za trpežnost strojev se jamči. — Oglasite se za te stroje v AMERIKANSKEGA SLOVENCA, za drugo šivalno orodje in go<^ instrumente pa pri
P. Mersinger,
109 S. Ottawa cesta.	JOLIET, ILLINO^
TELEFON 2001.____a
—SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
DPI. Or. I-V-A.2ST POHE^,
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West \ Park & Central Stre., Kansas City, Mo.,	^ '
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdt* škega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu.
Glasovitl in proslavljeni zdravnik,	1
ki se je izučil in.prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evrop' Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v S&moboru na Hrvatskem;
ima j i
zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. P" mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predse «j dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika.	i
tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: DB. ti. IVANA POHEKA. h
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni »-»^jj krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i.> Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vapeha in videl, da mu nikdo več ne n,orn> k magati, naj obišče ali s« pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojak* J^jj, B IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ossd«* jj posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bfatu po rodu in krv:i. r Dr. O. Ivan Pohek m je pokatal vredno nadarjenega pri tdrav\jenju iensk»» 0 \
—:VSI ONI:—	j, )
kateri ne morejo ocebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, ^jiu' stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. t>) čaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neČ« a trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebnefll.
Kaj govorijo od Dr a. Poheka nižje podpisani: VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKIC:—	„jK
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. 1. Pohekom in vem, da je zdr»_jt), prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo prip01^^.
✓ THOS. f>. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City- ^
S tem potrjujem, da jo gosp. dr. l'ohtik flnancijelno odgovoren za vS0' V spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in prizn*" najboljšega zdravnika v Kansas City.	, a A-
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U'drtt,it
Spoštovani zdravnik:—Naznanjam vam, du boju vkh zdravila porabil in sem popolnoma P^in0^ Zelo se vam zahvaljujem, ker wm bolehal 23 let na iolodon in f.revlh in som mislil, da nI več p» nujo bolezen.	Vais uilajii	JOS. ZGANIČ, Has""^ ,ea>
SpoBtovanl Or. Pobek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerfjioBt. trpel celih SO lot.	-T V KOB KELLBR. Helen«.
D rani g. Dr. Pohek:—Naznanjam vam, da moj sin Izgleda čisto zdrav in se Vam lepo »"qvjsl' za vaSe vspeSno zdravljenje.	STEVK MAKAK, Camero"1' ' gi
Dragi zdra nlk:—S tem vam naznanjam, da Je inoj slu povsom dobil zrak in dobro vidi'	,
na obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan z« doiiru (.zdravljenje.	. cM' .
I1KN HENDERSON, Kan»»»
SpoStovanl gosp, zdravnl :—Velia vam hvala za svoje ozilrav lift: je r. teike bolezni. ,„
THOM. .1U ItfcOVIC. Iron Mount»i». "
—>NASVETE DAJ F ZASTO* Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.— Vsa pisma naslovite n»:
DB. O. IVA X ! »« ^TKK,
Post Office Boxes 558 <fc 563.	KA MŠAS CITY, M0., W- S'
DOBER BRIVEC
(BARBER)
Sloveneo ali Hrvat z dobrimi spričevali dobi takoj dobro, trajno službo. Plača je po pogodbi. Le popolnoma zmožni brivske obrti dobe to službo in zato naj se le taki oglasijo pismeno na
JOHN KUKAR, 920 N. Chicago St., -- Joliet, 111.
Pokliči po telefonu št. 2033
ALEXANDRA DAEAS,
za stenski popir, barve, olja, steklo, slike, okvire itd. pa tudi barvanje, črnenje, črtanje, slikanje črk itd.
ALEXANDER DARAS, 122 Jefferson Street,
Joliet, Illinos.
HLEV IN KRMO ZA KONJE TEŽKE IN LAHKE VOZOVE
izposoj uje
T. F. Baskerville
408-410 Van Buren cesta Joliet, Illinois.	Tel. ,23B
Ml RQGEL, SALOON.
(S posebnimi sobami.) Točiva Porterjevo in v steklenicah tudi Anheuser - Busli pivo, dobra domača vina, fine whiske in smodke.
Na razpolago vedno prost lunch, ob sobotah še posebno. — V obilno obiskovanje se priporočata
FRANK ROGEL in JOE LEGAN.
na vogH Jackson in JOLIET, I L t Indiana ulic ___—-
S. HONET,
206 Indiana St., JOLIET, ILL. Izdetjujem najfinejše
moške obleke od $15 do $28.
Sukno si lahko izberei pri meni, imam vzorce in blago.
Slovenoi, obiščite me pogostokrat.
Preskrbujem
vsakovrstne Ruber »templje po zelo nizkih cenah, Za dobro in točno izvršitev jančim. Kdor bi ne bil zadovoljen z naročilom mu vrnem denar. Pišite po cenik na
Jernej Prebl,
Bx. 25 FROTIER, UINTA CO. WYOMING.
C. B. HAYWABD CO.
Prodajalci papirjk in tiskarji.
V zalogi imamo vsakovrsten:
Pisalni papir, koverte, pisalne ploščice, peresa, tinto, svinčnike, zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu,
škatlje za pisma in raznovrstne druge potrebščine.
Ha vogln Cass & Scott St., Joliet, 111.
Bilo je leta 1858. V papeževi palači v vatikanu v Rimu se je vršila mala domača slavnost. Dvorana Brezmadežnega spočetja je bila ravno doslikana in sveti Oče, Pij IX. je prvič stopil vanjo, da si o-gleda podobe. Veselega obraza je prekorakal Pij dvorano, vse natančno opazujoč. Na eni stranski steni ob levi je v velikem naslikano posvetovanje o verski resnici Brez-madežnega spočetja. Na nasprotni steni je ovekovečen oni trenotek, ko je Pij IX. 8. decembra 1. 1854. po razglašenju verske resnice o Brezmadežnem Spočetju v sv. Petra cerkvi kronal Marijin kip. Na tretji steni, kjer so okna, in pa na krasnem stropu so razvrščene predpo-dobe brezmadežne devioe. Četrta in glavna stena pa nosi velikansko podobo, ki kaže poglavarja svete cerkve, slovesno razgjašujočega versko resnico Brezmadežnega spočetja. Pod baldahinom pred prestolom stoji papež Pij v pontifikalni obleki in s poveličanim obrazom razglaša dogmo, da je bila Marija vselej brez izvirnega greha. Na desni in levi po stopnicah prestolovih so kardinali, škofje, dvorniki, zastopniki rimskega ljudstva; in slednjič so na desnici, prav v osredju, glavni učenjaki, ki so se v dokazovanju in razglašenju dogme najbolj odlikovali.
Pij se je dolgo mudil pri veliki sliki. Svojo podobo je pogledal mimogrede; dolgo pa je opazovalo njegovo bistro oko skupino učenjakov.
"O, Perrone, pobožni Perrone" —je rekel—"in tu spredaj Passaglia nas veliki Passaglia!"
Bilo je tako.
Slikar Podesti je prav v osredjo postavil podobo jezuita Passaglia. V črno obleko slikovito ogrnjen, desnico ob bradi, glavo malo naprej nagnjeno, oko premišljajoče pove-šeno, stoji tu v veličini, ki človeka navdaja s spoštovanjem. Levica pa drži knjigo — to je učeno delo o verski resnici Brezmadežnega Spočetja, ki dogmo v globoki temelji-vosti osvetljuje.
Pij je pohvalil slikarja, ker je . vrlo pogodil podobo velikega učenjaka v službi Marijini.
"Mislil sem si ga — odgovori hvale veseli Podesti — kot mogočen steber, na katerega se dogma opira."
"Dogma ali verska resnica se pa že ne opira ne na Possaglia innenaPija ga je zavrnil papež ognjevito, dogma se naslanja samo na resnico: Mi ljudje smo vsi slabi in izpremen-Ijivi. Pa storili ste čisto prav, da ste dali Passagliju ta prostor, on zasluži to, ker je v svoji izredni zmožnosti veliko storil za čast Marijino."
Pij je odkorakal dalje.
Slikar Podesti jo šepetaje nekomu rekel: "Kaj neki je hotel sv. oče reči z besedami: mi smo izpre-raenljivi? Pij pač ne bo mislil, da bi Passaglia] kdaj ne bil več to kar je?" Potem je šel tiho za sv. očetom.
Ljudje so slabi in omahljivi — to je izkušal Pij IX. prav v onih dneh. Napoleon III. si je nadel naslov "varuh svete stolice" in zajed-mose je poganjal s sardinskim kraljem, kako bi se ugrabila papeževa ■država in zedinila vsa Italija. Naslednje leto je izbruhnila vojska in prekucija. Pij je videl kako so ti-.•joči in tinoči od svojih pravih gospodarjev odpadali k puntarjem in prekucuhom. V lastni državi so se pojavili očitni izdajalci, ki so se vsak dan množili. Najsilovitejši ,sovražniki so se Piju izkazali oni, M »o največ prejeli od njega.
Zelo težko so presunjali Pijevo srco žalostne vesti slednjega dne; vendar je prenašal vse prav udano.
Nekega dne ga je pa zmagalo; predložili so mu novo knjigo; ob tej priliki so mu omahnile sklenjene roke.
Dolgo jo molčal; solza se mu je zalesketala v očesu, ko se je ozrl na krasno belo marinorato soho Brezmadežne, ki jo stala na pisalni mizi. "Res mi vsi smo izpremen-Ijivi — je vzdihnil — nihče u m r 1 j i v i h ni zanesljiv, samo milost božja in tvoja priprošnja, o Devica,
STUKEL
^Demantni električni križ.
Mmantni električni križ ali pa Sest za pet dolarjev.
razpolago imamo na tisoče priporoči nih pisem.
Im^-^LLElzStuttirttrt, Ark. pife, Trpel sim več let na bolečinah in noben zdravnik ali pa-r»aa*n? Pravilo me ni moglo ozdraviti. Sedaj sem pojjolfjoir.a ozdittvlj^i, za kaj se zahvaljujem mu demantnemu električuemu križu. ___
yrS„J>ACi' POVIO, iz Milwaukee, Wis, pi8e • Več let me je mučil revmiitizem. Po SesttcdensVl rabi re6» električnega križa zatrjujem lahko pod prisego, da ni boljfcga zdravila zoper vrernatizem
Vli,,PolK° fasa sem bolehal na prsih in poskusil sem že več zdravnikov, a ničesar mi niso pomagali, "lemantni električni krii me Je pa hitro ozdravel.	VIGO SONNE, Freeport, 111.
hov i?" 8,'m kraljev od Šestega leta naprej in sem se posluževal zdravnikov in zdravil pa bre* vspe-loLJ:'! Prvič videl Val oglas, sem si mislil, da le in navadni humbug, a vendar sklenil, da si »K0, kuI,lt' jednega Komaj sem rabil val električni križ par dnij inHe žeJbUo'"JOK"^"^« » P°-W,Pj»JJ» sedaj popolnoma zdrav. Zahvaljujem se vam najsrčnejSe. LEO CHARVART, Eastman,
n The Diamond Electric Cross Co.,
_306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILL.
/lOTftll I 14 lepih daril! Največja kupna ponudba sedanjega časa! lUll J Blago ogledati nič ne velja! Prodajamo najboljše ure!
-dvci,,	""Molka aH ženska ura iz pristnega amerik«n»kega ukarutnega double zlata, z
fc'foh? S°krovom, s finim kolesovjem in dragimi kameni, z dvajsettetnimpltmenim jamstvom, pa je djMi "" fisto zlati v vreduosti $40— Onim, ki jo kupijo v prihodnjih 60 dneh, dodamo sledeča I »ni,.' 1 "»o dunajsko vipiro iz takozvane morske pene v vrednosti JI.50. 1 pristni Ipie za cigarete, 1 it, I®" <'ioare, 1 usnjato inolnjico za tobak, 1 nikeljnasto fkatljico za ivepljthke, 1 reriiico za uro, ^ «»> 'iroio, 1 par uhanov s kamenčki, 1 kravalno iodlca, i/unilit itd. Uro ln nalteta darila pošljemo fcUiesn. za $4.98 in ekspre»ne stroike. Blago se lakko kupi proti gotovemu denarju, t Ha.r;!',^^! In vrniti na nafe stroSke, če ti ne ugaja. -- Kjer In ekspresue ItaMje, je poslati denar Wtl»i m vred in takim dodamo ie po vrhu lep žepni liožek, blago pa pofljeroo registrirano po 33 M .'"r kupi aH proda Pest ur. dobi eno povrhu zastonj. PiM na ATLAS JEWELRY COMPANY, • ^~*ropolitan Bloclt, CHICAGO, ILL.
Neodvisna od kakega trusta ali kombinacije SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE, KY. Western Office Sunny Brook Distillery Co.,
^^^_Madison & Market Streets,_CHICAGO. ILL
I VELIKA ZALOGA / cerkvenih oblačil, kipov, srebrnih in zlatih kelihov, monštranc, molitvenikov, vsakovrstnih katoliških knjig sploh itd.
•••■IZDELUJEMO JIH SAMI IN INTORTUJEMO IZ EVROPE....
^toliškim društvom postrežemo se znaki, banderi in uniformami.
Največja trgovina s cerkvenim blagom zapadno od New Yorka.
! M. H. WILTZIUS & CO.
I ^9-431 East Water St., Milwaukee. Wis.
i
FrcdSchfiti^—— | * Brcwi^e Company
"'vovarji in izdelovalci pive v steklenicah.
uležano pivo
Joliet, ills.	»■
k^U mA-	1	.	.	.	a	■ .	a	-
ixTiiTi
Nova prodajalna. ^	.	Novo blago. (
—K—— Trgovina ^ i
z lončenino in steklom. (
Vsakovrstno stekleno posodje, žaganje, zaniaške ^ in vse potrebščine za saloone.
c
Sklede, krožnike, skodelice in raznovrstno namizno posodje. h
___ p
Skodelice za juho od 5c do 10e; Svetilke, stenj (doht), cilindre in večje posode od......15c do 20c. druge potrebščine je dobiti pri nas
Toaletno posodje, obstoječe iz	/P\ J7T
sesterih delov, za..........$1.84	jJkJ / \
Posodje za kosilo, obstoječe iz	,
sto kosov, s zlatimi robovi okrašeno,	'
v vrednosti dolarjev 11.50, sedaj za	$$ Jl^^fes^^"
samih....................$8.45
na debelo in drobno po najnižjih Skupina iz stekla za pijačo v raz- cenah stensfee svetilke (kakoršno b
ličnih barvah za...........$1.45 kaže podoba) po 74c in nižje do 29c.
50 umivalnikov iz belega porce- Nočno posodje (kahle) v vseh ve-lana z vrčem vred po.........70c. likostih po 15c, 20c, 35c in. .. 50c.
ELMER E. HENRY
119 N. OTTAWA ST., nasproti J. R. Hobbs-a g JOLIET, ILI,.
M a TI v a Pa r A d CI r prodajalec ur, verižic, uhanov, JT1A11JA lUllUKtLt, prstanov in druge zlatnine.
....Bogata zaloga raznih knjigi...	"
CeBe WOW SO t	\ T„. t
jg ^^^^^^^^^ J
ffw^i^. ^Hn tfcam, kakorSuega kdo'1žel L	V svoj! zato«! imam tudi
ygE^^BpHF' c.^, VQfil3am po Kx,,rei" fi« pismeni papir z okra-
Vse moje blago Je garantirano/ »ki ia v narod n ill barvah. *
^^^wffSreB^^ v kuverti ducat kuvert in papirja	J0.15.
F-745	V fkatlji 8 ducatu............$0.35—0.60—0.75
Knjige in papir posiljrin poštnine prosto, če se mi denar naprej pošlje. Naslov je:
Math. Pogorele, 920. N. CHICAGO STREET, JOLIET, ILL.	.
Cenik kpjiff p/Mijam poštnine prosto.. Pišite po-nj /t	'
henrTlatž; T~
kontraktor in stavbenik |pJgH|W| : ' Mi Street Miie Saloon MIHAEL KRAL
na voglu lluby in Bluff St.	—toči: —
Joliet - Illinoigs uajbolj priljubljeno ter okusno
'"X^S^fel:0' Anheuser-Busch
prost "lunch".
pivo, vsakovrstna vina in žganje.
' LOUIS MAUSER & CO.	Prodaja tudi smodke.
K Rojaku dobro doinr 1210 N. Scott St., JOLIET. ILL.
|Jf	slovensko "brivnico,
ht^	popolnoma novo in lepo opravljeno je
i^^fflT "^flfc.	odprl v Neinnnieh-evi Hiši
S^lti^^^ljtafc «a 013 Scott cesti v Jolietu
'^^fWr^	ter 8« priporoča Slovencem in Hrvatom
K POKTEK, predsednik.	!	JO.SEl'H URA UN, taj. in blag.
§• Pivovarna bouth Blnff Street	^^ J0UEt7iLL1N0IH
GRAHEK
Krafkočasnice.
Vprašanje okusa.
Umetnik: "Kako ti dopade slika moje tašče?"
Prijatelj: "Izborno,. .zakaj pa si jo naslikal v popotni obleki?"
Umetnik: "Takrat namreč kadar se kam odpravlja meni najbolj uga-
AND
Chicago in Indiana ulice, ]
JOLIET, ILLINOIS.
_____ ,1
V svoji zalogi imamo vsakovrstno (
sveže in suho meso,j
po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso in izvrstne
doma delane klobase.	^
Rojakom priporočava v obisk še > najino dobro urejeno
gostilnico,
.j
v kateri je dobiti vedno svežih pijač in dobrih smodk.
Vprašaj svojega mesarja za klobase, ki jih izdeljujejo	J
<
KIEP BROS, & CO, !
Zapomni si to, la jih mi izdelju- ' jemo sami in da s j najboljše.
Mi pripravljamo sami vsakovrstne ( gnjati in slanino. Najboljši okus za nase blago vam zajamčimo.
KIEP BROS. A CO.,
117 N. Chicago St. 1 JOLIET, ILL.
Tie Joliet WM Baft, i
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik.
ROBERT T. KELLY, blagajnik
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Denar na posodo
proti nizkim obrestim.
Izdelovanje vsakih nastavnih papirjev in legitimacij.
J. C. O' Connor.
FrankPapeš
priporoča rojakom Slovencem v obilni obisk svojo novo u rej ono gostilno, kjer se dobe vedno sveže pijače in dobre smodke. Ob sobotah je "free lunch" in godba. Točim domača vina iz pristnega grozdja po najnižji ceni.
7th St. No. 211 Calumet, Mich.
Kupujte si zemljišča na zahodu. Cene se bodo povišale v treh mesecih. Zakaj bi si ne ustanovili lastne kolonije ali si kupili farme v Severni I) n kot i in Minnesiti ter bili neodvisni?
Cene so sedaj od $7 aKer in višje. 3WC; P. SohuHter
Yotias Iluildltig Joliet, Illinois.
Iron Exchange
MATT. PRIJANOVICH, Proprietor VIRGINIA, MINN.
priporoča rojakom Slovencem v obilen obisk svojo lepo urejeno ter •ii mnogovrstnimi finimi pijačami preskrbljeno GOSTILNICO, znano pod imenom "Iron Exchange". V njej je dobiti tudi Trixojcvo Zdravilno Grenko Vino, na katerega še posebej opozarjam rojake.
Ako želiš ?n 10 it. fino cigaro, izdelapo v Ca!umetv, vprafaj jo
"A Mild One."
Te so prostoročno izdelane iz najboljšega Havana listja. Ako si jo ■ že poskusil, jo bodeš gotovo zopet zahteval. Podpiraj domač izdelek!
c. w. K0PPELMAN,
Izdelovalec,
CALUMET, MICH.
USTANOVLJENA 1871.
The Will Comrty National BasK
OF JOLIET, ILLINOIS,
• Kapital m preostanek $360,000.00.
Nasprotno.
Gospodar: "Ravnokar je bil tukaj neki gospod, ki se je živahno lanimal za vas!"
Dijak: "Pa ni ničesar pustil za me?"
Gospodar: "Nasprotno.. ..nekaj je hotel s seboj imeti."
Amerikanske,
Advokat. "Predno prevzamen za-govorništvo mi morate izpovedati čisto in popolno resnico. Ali ste res poneverili polno svoto $20.000, kakor govori obtožnica?" ' 1 '
Obtoženec:"Da, gospod zagovornik, kaj bi vam prikrival, ja? sem ukradel natančno omenjeno svoto."
Advokat: "Koliko imate še sedaj od tega denarja?"
Obtoženec: "Samo še deset dolarjev!"
Advokat: "In nič drugega premoženja."
Obtoženec: "Nič!"
Advokat: "Potem je za vas mladi mož, najboljše, .Ia vse priznate in prosite sodišče milosti."
Obtoženec: "Hvala, in koliko ra. čunite za vaš svet?"
Advokat: "De$et dolarjev!"
Psovka. A.: "Gospod, vi ste dejali, da imam nekaj čevljarskega na sebi." 2.: "Da!"
A.: "In na kaj ste pri tem mislili?"
13.: "Na vaše čevlje.
Pred s o d n i j o.
Sodnik: "Ste bili že kaznovani?" Obtoženec: "Da!" Sodnik: "Zakaj!" Obtoženec: ''Zato, ker sem se kopal na prepovedarem prostoru."
Sodnik: "Ste bili poznejše že ka' terikrat kaznovoni?"
Obtoženec: "Ne, pottm se sploh nisem več kopal."
Nepotrebno vprašanje.
A.:	"Se ti kdaj prepiraš s svojim možem?"
B.:	"Kaj še...kje se pa upa.".,..
D o v e 1 j!
Sosed: "Ti .. moj prijatelj me je opsoval .. med drugim mi je rekel .. ti stari osel ti.— lin., j«/, sem bil razžaljen.. hotel sem ga tožiti .. in sedaj ker se me boji, mi ponuja deset lUlarjev. Ivaj praviš .. ali je dovelj ?7
Drugi prijatelj: "Še preveč za starega osla!"
Vedno b i c i k 1 i s t.
Zaročenka (zvečer na sprehodu)',; Ah, kako je b'P<> nebo,— in zvezde — poglej ti bledi pasovi to ao same., zvezde, to je rimska cesta —
( n (biciklhtj: "l!cg ve če . je tudi tako grdo posuta, kakor u v našem predmestju, za kolo je videti priprav na."
Zamenjava.
A.:	"Kako se kaj imajo novi zakonci pri sosedu?"
B.:	"Vrlo dobro, ona zakoplje vezena vrata in spravlja od le u h ključ, on pa zaklcplje klavir."
Kake so vaše ledlce?
Dr. Hobbsove Asparagus Pills ozdravijo' vse lediči.e bolezni. : Vzorci zastonj. Naslov: .pujrlii.g Remedy Co., Chicago ali N. Y .
K tipi ia poskusi eno škatljico nocoj.
Ko se spomniš na to, pojdi, kup}
in poskusi eno skatlrico Cascarei« ' Candy Catharic nocoj. Ne bodeš ■ nikdar obžaloval. Pristfce trblice »o zaznamova s C. C. C. bautlj.ca po .", lOc v vseli lekarnah.
A. GOLOBITSH,
799-801-803-805 N. Chicago St.	--	JOLIET ILL.
Long Distance Telephone 324
(nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.)
Ima vedno veliko zalogo grocerijskega blaga, patentovanih in importovanih zdravil, suhega in prekajenega mesa, perutnine in doma izdelanih ''kranjskih klobas". Istotako ima v zalogi finih oblek, obuva], klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol.
(JOSTILJilCA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in smodkami. Prodaja tudi raznovrstni PREMOG, pošilja DENAR v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prekmorsko črto SEVERO-NEMŠKEGA LLOYDA, katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom.
ROJAKI: Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem oziru.
A. Golobitsh,	Geo. L. Brozich,
lastnik.	manager.
F. KORBEL & BROS.
prodajalec vina odi trte in žg-ania
Sonoma, Co, OaJiforniei.
Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St. Dhingrm T]|n
TELEFON: 110 CANAL.	Ulilufl&U, Hibi
Louis Sievers Sons Co.
Velika zaloga importovanega vina in žganja na debelo.
POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" so naša neprekošena
specijaliteta!
47 & 49 Fifth Avenue, CHICAGO, ILL.
Potovalna družba.
VOŽNJI LISTEK (KARTA) LJUBLJANA-BASEL-HAVRE-NE\V-yORK SKOZI COMP. GENERALE TRANSATLANTIQUE (FRANCOSKA ČRTA) IN AMERICAN LINE PRIPOROČA NAJCENEJE Z NAJBOLJŠO OSKRBO
Zwilchenbart v Baselu, Švica,
31 Greemvicli St. NEW YOKK.
Anton Horwat
izdelovalec avstrijskih viržiflK.
Ua prodaj 10 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže I>ivo, fino kalifornijsko vino, dobro žgunje in tržim nujboljge smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
Telef. 2252.
STEFAN KUKAR
— trgovec —
I GROCERLfflM BLAGOM,
" PREMOGOM IN « SALOON,
920 No. Chicago St., Joliet 111
Telefon.itevUk« 348.	JUUCt> iU'
3STetj"tooIjša.
kalifornijska vina
—: pošiljam :—
na vse kraje Združenih držav, trne vinu s posodo vred so primerno nizke:
Črna vina galona .... 10.45 do 0.60
Bela " " ____ 0.55 " 0.65
Fina trOpoviča .... 2.50 " 8.00 Muškatelec .... 1.25 " 1.50
B2T Manj, kakor 10 galon ne razpošiljam. Denar naj se blagovoli doposlati z naročilom na
Nick Radovich,
192 Vermont Street,
San Francisco, Cal.
Martin Fir,
PRODAJALEC
vina, žganja in smodk.
1103 North Scott St.
Telefon 2272. JOLIET, ILL.
Wm. Coni t.
Prodajalec likvorjev na debelo in jedini lastnik 10 let starega "01(1 Eureka Hand-made Sonr Mash" in čistega rženega Kentucky žganja.
102 & 104 N. Chicago St. - Joliet, Illinois.
ESTABLISHED 1879.
Straus Brothers Company
Distillers, Importers.
203-205 East Madison St.
CHICAGO.
...PRIZNANO NAJBOLJŠE PIVO JE...
THE ANHEUSER-BUSCH CO.
-IZ-
ST. LOUIS, MISSOURI.
-
39-41 FRANKLIN ST.	CHICAGO
♦©♦C0404
IZDELOVALCI
vsakovrstnega vina in zganja
Cene viržinkam so $22.00, smodkam od $20.00 do $120.00
tisoč komadov.	a
Vse te smodke so EDINE UNIJSKE-jih izdeluje Slovenec v Ameriki. |l
Ob jednem priporočam Slovence® Hrvatom svoj vedno z dobrimi jedili p^ skrbljen SALOON in lepo urejena p* nočišču.
Anton Horni
STENSKI PAPIR
po eden cent rola in višje-
Barvanje šip in popravljal oken izvršujem po nizkih cen«11'
Fred Scliott 413-415 Jefferson St., JOLIETJ^
Kdor si zeli postaviti U^ ali jo hoče popraviti ali ima kaka druga tesarska dela
jfijH .	:'■?/■	-.. .'4
—:naj se obrne na rojaki
MATIJA FINK
706i Ottawa St., Joliet, ,jl'
Josip Burke,
209 Plainfield Ave. Joliet.
se priporoča Slovencem v in "okolici v
♦o kopanje vodnjakov.
pplw|

Prodaja pečij in ognjišč.
Gotovo ste že slišali ali pa lceclaj čitali o znamenitih Peninsular pečeh. Mi imamo polno zalogo te vrste pečij.
Peninsular jeklena peč s šestimi pokrovi f\ f\ CA in vis. polico____£ . Jv
Peninsular jeklena peč s 6. pokrovi, polico f\ P A in reservoirjem 4 / ,jU
Peninsular jeklena peč s 6. pokrovi, reservoirjem, visokim robom in O O CA podstavko......O t* . D v
Imamo v zalogi Peninsular kuhinjske peči 1A CA
tudi po..........11/. D v
in višje. Po $12.50, 15.00 in 18.00 in 26.00.
Sedaj ni sezona za naku-, povanje pečij, zato smo zna-3 tno znižali cene vsem pečem, da vsakdo lahko uporabi priložnost, kupiti fino peč za majhen denar.
Prodaja peči na
gasolin in petrolej.
Peči na oljo proizvajajo višnjevi plamenček brez vonja. Poprejšnje cene tem pečem so bile $12.00 in $16.50, sedaj nadalje po.................
7.50 in 9.50
Peči na gasolin t A AA od 1.65 do.......IU.UU
Popusta je 28%.
Hladnica za jedila in omare = za led,=
Hladilnice, Q A A kakor kaže podoba, samo......^OtUU
Omare za led od...............C A A
naprej.	^JiUv
Imamo tudi veliko zalogo
Naša velika zaloga železnih postelj,
Mi imamo največjo zalogo najlepših železnih postelj v mestu. Karvane so v finih barvah in najnovejši ob- -J op
liki. Cene so jim od.......... I.Oj
naprej. Lepše postelje po	,\
2.50, 3.50, 4.50, 6.00, 8.00 in 10.00.
Vse označene cene so za 15 do 30 procentov nižje od navadnih. Predno kupite drugje, oglejte si naše postelje in cene!
Zaloga raznega pohištvi
Hize, katere se lahko raztegnejo na poljubno dolžino, šest čevljev dolge,'s ^a irastovega lesa, katere smo poprej vedno po $8.00 in višje proda- llU ali, je dobiti sedaj po.............................................JpO»V
Tudi finejšim mizam so cene znatno znižane
s oft
k pritličju imamo bogato zalogo krasnih svetilk, katere smo prodajali P° imo p™0 sedaj' da tem PreJe razprodamo našo preobilno zalogo'	vP
^ ečje število najfinejših svetilk, katere smo prodajali po 6.50, <t"3 St? iddamo sedaj po............................ ......................Jpj«*7
100 kosov namiznih posod, okrašenih z najlepšimi barvami, v <Č (\j •azhčnih velikostih, sedaj samo....................................2|>0*V
Imamo približno 50 gugalnih stolov iz hrastovega in mahogany lesa, katere smo vedno poprej prodajali (fr rt r1 A po $3.50, sedaj po..........sbZ.jU
(i- ' »i msa!
=|j| VELIKA |»
PROSTA RAZPRODAJA
Dobro znate iz preteklih dnij, da trgovina THE EAGLE še ni nikdar opustila priložnosti ponuditi svojim kupcem izvanredno prodajo. Bas sedaj so nas do tega privedle zopet nepričakovane okolnosti.
Sweet, Orr & Comp. so si zagotovili za dobo več let velik del poslopja, kjer se nahaja zaloga naše trgovine. Da izpraznimo vse zgornje in nekatere spodnje prostore v najkrajšem času, moramo razprodati veliko množino blaga, četudi pod kupno ceno.
Opozarjamo na to, da naša "prosta" prodaja se ne more primerjati s takozvano "razprodajo". Pred nekaj tedni smo nakupili poletno blago in tedaj nismo nitt pojma imeli, da bodemo primorani omejiti prostor, kjer hranimo svoje blago. Zato naj se nihče ne boji, da ponujamo kako staro blago, kakor se to dogaja pri razprodajah. Blago je najboljše in novo, zatorej: izguba je na naši in dobiček na vaši strani.
Prostor mora biti izpraznjen do 10. junija.
I'rodaia se je prieela
zadnjo soboto 25. maja.
Velika je še tudi izber v madrocih, katere prodajamo iz volne -j r) r izdelane po...,.............
Dobri volneni matroci na q r« obeh straneh po............u)1.0D
Fini 50 funtov težki XXXX $ S A matroci po.,......... .....
Imamo obširno zalogo s pavolo napolnjenih matrocev, najboljših, kar se jih sploh izdeluje.
Cena tem matrocom je
od $4.85 do 10.0(
—in višje,—
Ako smo na katero blago ponosni v naši prodajalnici, tedaj gotovo na veliko izber divanov in naslonjačev. Imamo jih po različnih cenah, j&ko fine vrste in tudi nižje vrste moderne. Cena
cn^sinnn
moških in otročjih oblek
boljših glede trpežnosti in kroja, kakor jih morete dobiti kjerkoli drugje v mestu. — Sleherno obleko vam ponudimo po znižanej ceni, istotako vam je do 10. junija na razpolago za znižano ceno naša obilna zaloga finih moških čevljev.