Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri dol la Li.bert ži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria •J" II. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovim LIST Posamezna St. 40 lir NARO ČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 ■ r* inozemstvo: letna naročnina lir 2880 Oglasi po dogOToru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 489 TRST, ČETRTEK 5- MARCA 1964 GORICA LET. XIII. PRED DEŽELNIMI VOLITVAMI Omogočimo »volitev slovenshega predstavništva Spomnimo se na preteklost in zakaj posebni statut molči o naši manjšini - Naš glas naj pripomore, da se nam v deželi ne bodo dogajale nove krivice Dne 10. maja bodo, kot znano, deželne volitve\ K volilnim žaram bodo poklicani ‘udi slovenski volivci in jim bo ponovno priložnost, da se poslužijo ene svojih' ^meijnih državljanskih pravic. Slovenci, ki fv*jo v mejah italijanske republike, so se *e večkrat, odkar je na ruševinah totali-arnega fašističnega režima zrasla demokratična država, udeležili tako občinskih štvo, zemljiška knjiga, jusarske pra-Kot 'OV ter ° vrsti drugih vprašanj. Za, v'_dimo, gre za vprašanja, ki od blizu ‘ evajo slehernega našega človeka ter nje-,.eV° vsakodnevno delo. Že zaradi tega to-1 ni vseeno, kateremu kandidatu in ka- teri kel volilni, listi bo slovenski volivec izre-s pomočjo glasovnice svoje zaupanje. nir ,Slavnih vzrokov, da je bila Furla-]j. 'Julijski krajini priznana »posebna ob-- avtonomije«, kot se glasi 116. člen bivaVe’ je bilo prav gotovo dejstvo, da pre-? a v njenih mejah slovenska manjšina. Vo ° SIno pričakovali, da bo v statutu go-st Fa tudi ° tem vprašanju, se pravi, da bo V]. lut določil in zaščitil vsaj temeljne pra-rj e narodnostne manjšine in da se bo ski parlament pri obravnavanju in skle-rav,lu o tem problemu vsaj približno tako o<3 v •’ se Je ravnal, ko je sestavljal in kjgp r''. Posebna statuta ostalih dveh dežel, r živi nemško oziroma francosko go- voreče prebivalstvo, to je na Tridentinskem-Južnem Tirolu in v Dolini Aoste. Kot smo imeli priložnost ugotoviti že ob prvem izglasovanju posebnega statuta v poslanski zbornici (24. julija 1962), pa se naša manjšina v temeljni listini dežele le posredno omenja v 3. členu, ki pravi takole: »V deželi so priznane enake pravice in enako ravnanje vsem državljanom ne glede na njihovo etnično pripadnost. Njihove etnične in kulturne značilnosti so zaščitene.« Parlament je torej vključil v posebni statut dežele le splošno načelo, vsebovano v 6. členu ustave, ki še predvideva, da »republika ščiti« narodne manišine s »posebnimi zakoni«, česar pa v že omenjenem 3. členu statuta ne najdemo. PRIČAKOVALI SMO MNOGO VEC Slovenci v Italiji smo od parlamenta mnogo več pričakovali. Imeli smo namreč pred očmi dejstvo, da bo vsa naša narodnostna skupina v okviru dežele prvič združena v eni sami upravni enoti, s čimer bi bili med drugim dani pogoji, da se z njo enako ravna, ne glede na to, da živi v treh pokrajinah: tržaški, goriški in videmski. V vlogi, ki so jo junija leta 1962 dostavili predsednikoma poslanske zbornice m senata predstavniki slovenskih političnih skupin in drugih političnih ter gospodarsko -kulturnih organizacij, v katerih se udejstvujejo Slovenci, je bila postavljena tale zahteva: »Posebni statut naj predvideva, da se slovenski narodnostni skupnosti na vsak način zajamči primerno predstavništvo v deželnem svetu in v komisijah ter organih, ki obravnavajo gospodarska in kulturna vprašanja, ki zadevajo Slovence.« Kot smo že omenili, pa posebni statut o vsem tem molči in se zadovoljuje le z nekim splošnim načelom, ki pa nima in ne bo imelo praktične vrednosti, če ne bodo predvideni drugi zakoni, ki bi ga mogli J uveljavljati v vsakdanjem življenju. Na vse te grobe pomanjkljivosti deželnega statuta danes ponovno opozarjamo ne zato, ker bi hoteli omalovaževati pomen .bližnjih volitev, temveč zato, ker bi se po našem mnenju slovenski volivec iz vsega tega moral naučiti, kako in koga naj voli ter katera lista in kateri kandidat zasluži, da mu izreče svoje zaupanje. Če bi se slovenski volivec na dan volitev spomnil, kako so bili njegovi življenjski interesi ob izglasovanju deželnega statuta grobo prezrti, bi moral predvsem odkloniti glas listam tistih strank, ki preko svojih predstavnikov v parlamentu niso hotele ali niso znale sprejeti niti ene glavnih ter upravičenih zahtev slovenske manjšine. Sleherni slovenski volivec bi po našem mnenju moral nadalje skrbeti, da bo tako glasoval, da ne bo njegov glas izgubljen, temveč da bo najučinkoviteje koristil izvolitvi slovenskega predstavništva v bodočem deželnem svetu. Samo če bomo imeli v deželnem zboru svoje lastno in močno predstavništvo, lahko upamo ,in pričakujemo, da se nam v deželi ne bodo dogajale nove I krivice in da bo to predstavništvo s svojim ;delom tudi izposlovalo takšno zaščito naših jezikovnih, gospodarskih, kulturnih in socialnih pravic, kakršne sedanji statut ne predvideva. Naše mnenje Izvolitev takšnega predstavništva seveda otežkočata predvsem volilna geometrija in dejstvo, da smo Slovenci strankarsko razcepljeni. Slovenci prebivamo v treh pokrajinah — tržaški, goriški in videmski — ter v ti^h volilnih okrožjih in povsod smo v manjšini. Kljub temu pa bi lahko izvolili svoje predstavnike v deželni svet, če bi na volitvah v vseh treh okrožjih enotno nastopili. Vemo sicer, da so nekateri Slovenci glede tega vprašanja drugačnega mišljenja in da se zavzemajo, naj vsaj določeine italijanske stranke vključijo na svoje liste nekaj slovenskih kandidatov, češ da imajo na ta način več možnosti, da bodo izvoljeni. Ne glede na to, da gre v tem primeru predvsem za kandidate določenih strank, in ne za kandidate vse manjšine, ni njihova izvolitev toliko odvisna od števila glasov, ki jih njihova lista prejme, temveč predvsem od števila preferenčnih glasov, ki jih ti kandidati dobijo. Zato menimo, da je najbolj pravilno, če Slovenci tudi pri bližnjih deželnih volitvah izberejo takšno obliko nastopa, za kakršno so se prvič odločili ob občinskih volitvah leta 1962 v Trstu in ob lanskih državnozborskih volitvah (v tržaškem volilnem o-(Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A Poziv predsednika Mora , ,, 1 V soboto jc ministrski predsednik Moro za avtomobile za privatno uporabo ali pre- • NEDELJA, 8. marca, oh: 9.00 Kmetijska oddaja; , . . x f . , . .. , ,,. , . -T. • f,- y • ^ 9.30 Polka je ukazana; 10.00 Prenos sv. maše iz v govoru' kl ga Je prenašala radiotelevizija, voz drugih ljudi ter so izključeni tovor- stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše, pojasnil italijanskemu ljudstvu, zakaj so n jaki in avtobusi, ki ne služijo za zasebno »Zgodba o dečku, ki ni mogel čakati«, (Jadviga bili potrebni odloki, iki jih je vlada prejš- uporabo. Enaki so predpisi za motocikle z Komac), igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna nj] teden izdala, da se omeji potrošnja, izključitvijo ciklomotorjev. Dalje veljajo pesem; 12.15 Vera in nas cas; 13.00 Kdo, kdaj, za- D > j • , -, , .. ... , . , , kaj... Odmevi tedna v naši deželi; 14.30 Sedem Predsednik je poudaril, da se italijansko omenjene določbe za radijske sprejemnike, dni v svetu; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.30 gospodarstvo trenutno nahaja v krizi, ki televizorje, gramofone, magnetofone ter fo-Radijska novela — Massimo Bontempelli: »Pra- jo je treba odpraviti, če hočemo, da se bo tografske in optične aparate, če njihova vilo«; 18.30 Po društvih in krožkih: »Skavtska dru- v doglednem času nadaljeval proces blago-1 cena preša ra 50.000 'lir. Končno spadajo zrna v Dolini« (Sasa Martelanc); 20.30 Iz sloven- v , i i i * i r j • v i • i • Skc folklore - Lelja Rehar: »Božime moje diete, s*anJa; Zato Pozval. zlastl gospodarstve- pod nove predpise turistični čolni, ki sta-pustim te an griem po svjete«; 21.00 Vabilo na ples. i nike in sindikate, naj sodelujejo z vlado nejo nad 100.000 lir. „ pri prizadevanjih za rešitev krize. Njegov • IONEDEUEK, 9. marca, ob: 11.45 Jugoslovan- • nareHji v drživi elobrvk vtis iki orkestri in pevci; 12.15 Iz slovenske folklore — Sovor Je naredil v državi globok vtis. Lelja Rehar: »Božime moje diete, pustim te an Poleg zalkonsfcih odlokov, ki so povišali griem po svjete«; 18.00 Glasovi iz narave (Tone ceno bencina, uvedli nov davek za nakup Trs, R.H^fn^GrdalllC8M °rk,ftrr Radia novih avtomobilov in na novo uredili da- Irst, 19.00 Radijska univerza — Marcello Capurso: ,, v., • • , ■ • vek na dividende, je vlada predložila v je svojo samostojno pol v mednarodni po- odobritev parlamentu zakonske osnutke, ki litiki brez ozira na ameriške opomine. Pro- . vsebujejo nove predpise za prodaje na o- ti zapadno evropski in ameriški skupnosti dejanjih°aCCflin0 Rossini: ”Pc'Pelka<<- opera v dveh znižanje pristojbin za borzne po- se zavzema za stike Francije s Sovjetsko godbe, nadzorstvo nad finančnimi družba- zvezo in še bolj s komunistično Kitajsko. mi ter povečanje kazni za tako imenovani Na zadnjem zborovanju Svetovne zdravstve- beg kapitalov. | ne organizacije je glasoval francoski pred- Za razne predmete je vlada uvedla nove stavnik, naj se Ljudska republika Kitajska predpise za prodaje na obroke. Pri nakupu sprejme kot njena članica. je treba plačati 30% cene in osta'o naj- Ameriška vlada ocenjuje ta predlog kot kasneje v 12 mesečnih obrokih. To velja i De Gaullovo namero, da bi utrl Kita jski pot v Organizacijo združenih narodov. Predsed- ltalijanska ustava o ljudstvu: »Novi italijanski u-slavni sistem«; 19.30 Postni govori — Kazimir Humar: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh...«; Francija po svoji poli Francoski predsednik De Ganile nadalju- • TOREK, 10. marca, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; 18.00 Italijanščina po ra radiu; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Pregled italijanske dramatike (Josip Tavčar in Jože Peterlin); 21.50 Slovenski in jugoslovanski solisti — Tenorist Dušan Pertot, pri klavirju Claudio Gherbitz. Na sporedu so Boštjančičevi, Jenkovi in Flčiglovi samospevi. • SREDA, 11. marca, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Zgodovinske, zanimivosti; 13.30 Izbrali smo za vas; 18.00 Znanstveni leksikon; 18.30 Pravljični svet v glasbi (Gojmir Demšar); 19.00 Pevski zbori Julijske krajine in Furlanije; 19.15 Higiena in zdravje; 21.00 Simfonični koncert. Približno ob 22.50 Srečanja z našimi umetniki — Josip Tavčar: »Književnik Oliviero Honorč Bianchi«. • ČETRTEK, 12. marca, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Za smeh in dobro voljo (Danilo Lovrečič); 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Solistični koncert; 19.15 Sirimo obzorja: »Mineros — iskavci diamantov« (Mara Kalan);'21.00 »Prazna hiša«, igra v enem dejanju, (Giovanni Giraud - Saša Martelanc), igrajo člani RO. • PETEK, 13. marca, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend. »Kača« (Jurij Slama); 18.30 Solisti Julijske krajine in Furlanije; 19.00 Radijska univerza — Aroldo de Tivoli: Elektrika: »Električni upor«; 19.30 Postni govori — Rudolf Klinec: »Odpusti nam naše dolge.. .«; 20.30 Gospodarstvo in delo (Egidij Vršaj); 22.05 Socialne vede. • SOBOTA, 14. marca, ob: 11.45 Naš jukc-box; 12.15 Po tujih krajih; 15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Strici«, povesi (Fran Šaleški Finžgar - Lelja Rehar), igrajo člani RO; 17.20 II. Vatikanski koncil; 18.00 Poglavja iz zgodovine sloven-j skc književnosti — Vinko Beličič: »Ljudske verske igre«; 19.15 Družinski obzornik; 21.30 Vabilo na ples. nrk Johnson se upira temu načrtu, češ da ruši enotnost zapadnega sveta, še bolj pa zaskrbljuje ameriško vlado napovedano De Gaullovo potovanje v južnoameriške države: Mehiko, Brazilijo in Argentino. V vseh teh političnih potezah francoskega predsednika vidijo odločno namero, da bi Francija vodila popolnoma samostojno mednnroflho politiko, tudi v nasprotju z NATO in Ameriko. Na obzorju se že kaže pregrupacija mednarodnih sil. Kverinslti nacisti V nemškem Frankfurtu >se nadaljuje obravnava proti podivjanim poveljnikom ženskega taborišča v Birkenau. Okrutni zločini nemških esesovcev vedno bolj zapre- VBDENSKI KOLEDARČEK 8. marca, nedelja: Janez, Ivica 9. marca, ponedeljek, Frančiška, Bojka 10. marca, torek: 40 mučencev, Stana 11. marca, sreda: Krištof, Hcraklij 12. marca, četrtek: Gregor, Budin 13. marca, petek: Kristina, Zinka 14. marca, sobota: Matilda, Nevenka Ču=en=lai govori drugače V ponedeljek je imel kitajski ministrski predsednik Ču-En-Lai razgovor z britanskim radijskim dopisnikom. Med razgovorom je podal izjavo, da bosta bratska naroda, sovjetski in kitajski, stala v vsakem viharju složno ob strani drug drugemu. Priznal je sicer, da obstajajo v celi vrsti vprašanj različna mnenja med Sovjetsko zvezo in Kitajsko, a da se bodo vse razlike poravnale na podlagi marksistično- leninističnih idej. Kot posebno novosl je poudaril, da ne bo izzval Peking nobene vojne in da tudi ni res, da je Kitajska pripravljena žrtvovati polovico svojega ljudstva za svetovno revolucijo kot trdijo zapadnjaki. V primeru na- j paščajo vse človeštvo in tudi Nemce same. pada od strani imperialistov pa se bodo Na obravnavi je izpovedala kot priča Kitajci branili do zadnjega. j zdravnica Ela Linges z Dunaja takšne Na koncu je še dodal, da želi Kitajska1 strahovi tosti, da se človeku kar lasje je- živeti v miru in sožitju z vsemi državami, ži jo. Zdravnico 'so odgnali leta 1943 v ta-tudi z Ameriko. borišče, ker je pomagala nekaterim judov- Prav gotovo je Cu-En-Laia privedlo do te- s'kim družinam. Povedala je, da so bile v ga prepričanja n jegovo zadnje potovan je po, taborišču take razmere, da so jetnice vz-Alriki in Evropi. trajale pri življenju komaj 4 mesece. Zdrav- nik Mengele je pod pretvezo, da se mora-ŽALOSTNE ŠTEVILKE jo barake razkužiti, poslal v plinske peči Podtajnik v notran jem ministrstvu Arna- j samo v zimi 1943-44 kar 10.000 pripornic, dei je v torek izjavil v rimski zbornici, da Stražarji SS so uganjali nečloveške zloči-znaša dolg vseh lokalnih javnih uprav (ob-! ne iz golega sadizma. V ognjene peči so čin, pokrajin, dežel) skupno nič manj kol metali celo žive otroke. Vsak dan je bilo 4000 milijard lir. Posojila za uravnovešenje pobitih povprečno po 350 'ljudi. Te žalost-proračunov omenjenih uprav znašajo v fi- ne litanije so se še nadaljevale; vseh gro-nančnem letu 1963/64 že 5000 milijonov lir. zot pa ni niti Lingensova mqgla povedati. Te številke so poslancem kar sapo zaprle, NOVA DOKTORICA čeprav so komunisti protestirali proti na-redbam posameznih prefektur, ki zahtevajo od občin, naj omeje svoje izdatke. Podtajnik je poudaril, da imajo gotove Omogočimo izvolitev slovenskega predstavništva (Nadaljevan le s I. strani) Prejšnji teden je položila doktorske izpite na občine le po 3 milijarde dohodkov, a sc ne krožju). Skratka sodimo, da bi bilo naj- tržaški univerzi gospodična Vida Bitežnik, hči pokojnega dr. Jožeta Bitežnika. Študirala je na ekonomski fakulteti in poučuje sedaj na slovenskih nižjih srednjih šolah v Gorici. Novi doktorici izražajo svoje čestitke vsi prijatelji in znanci; pridružuje pa se jim tudi naš list. boje izglasovati kar po 15 milijard stro- bolje, če bi Skupna slovenska lista maja škov. Ministrstvo bo moralo prisiliti obči- nastopila v vseh tistih okrožjih, kjer pre-ne, da omeje izdatke, preden pride do ka- bivajo Slovenci. tastrofe. To je pa jamo ena. stran nevar- j Ker gre za izredno važno vprašanje, se nega gospodarskega položaja v državi. bomo seveda k stvari še povrnili. Odpravili so potne vizume Vlade Jugoslavije ter Švice in treh držav Beneluxa so se dogovorile za odpravo potnih vizumov. Poleg tega so napovedali, da bodo jugoslovanski turisti za potovanje v tujino v bodoče dobili več deviz in sicer 35 dolarjev namesto dosedanjih 20. Ta'ko naj bi se lahko zadržali v tujini 7 do 9 dni. Za 1. marec so objavili, da so v Jugoslaviji povišane letalske tarife, Podobno o-betajo povišanje železniških pristojbin za 20% in sicer za potniški in blagovni promet. O železniških tarifah so te dni razpravljali v gospodarskem zboru ljudske skupščine Slovenije. Ugotovili so, kako sedanji tarifni sistem ne ustreza ter so zaradi tega prevozni stroški v vrednosti blagovne proizvodnje zelo visoki. V Jugoslaviji 6,4%, v Veliki Britaniji 5,9%, v Franciji 4,7%, ter v Zahodni Nemčiji 4%. Tarife bi morale biti diferencirane po dejanskih stroških posameznih prevozov na- Sindikalno premirje Rimska vlada je prišla s sindikati javnih nameščencev do nekakega premirja, ki naj 'bi trajalo do 30. junija. Vlada je namreč °bljulbila, da bo ugodila nekaterim sindikalnim zahtevam; med temi je tudi bližnje izplačilo zastanka trinajste plače. Splošne zahteve po ureditvi prejemkov in pravnem položaju staleža pa bodo prišle v razpravo v tej dobi premirja pred koordinacijski odbor, v katerem bodo imele svoj MKk sindikalne organizacije. ^fcmokrščanski in socialdemokratski sin-ai*ati so že pristali na vladne predloge za fOlir« do poletja. Levičarsika CGIL, pa si Je pridržala pravico, da bo 3 tedne opazo-Vala, kako poteka delo v koordinacijskem odboru, potem pa se bo odločila. Tedaj bo ele minister Moro kolikor toliko siguren, a bo mir v borbi s sindikati. POŠEVNI STOLP Minilo je že petdeset let, odkar se ne oglašajo več zvonovi iz lin poševnega stol-Pa v Pizi. Zvonik je pravo čudo sveta, katero hodijo občudovat iz vseh krajev, ker •>e močno nagnjen na eno stran. V smeri P^ti jugovzhodu se pogreza vsalko leto 's COraj za dva milimetra v mehko zemljo Pod temelji. Zaradi te nevarnosti so opustili tudi zvon en j e. Po strokovnem mnenju Se 'bo 55 metrov visoki stolp nagibal mor-a še ne isto let, potem pa bo 15.000 ton ezka stavba zgubila ravnotežje in se bo 2rušila. Strokovnjaki so že večkrat predlagali, da 1 temelje zacementirali, a se boje, da bi opanje pod stolpom pretreslo vso stavbo ln pospešilo njen konec. Profesor Gustavo Colonnetti iz Milana je Prodložil nov načrt za rešitev visečega stol-, a' Poskusili naj bi s posebnimi vijaki, °t so jih že uporabili za premaknitev sta-^oegiptovskih templjev v Nubijski dolini. ^r°g stolpa bodo naredili širok cementni .roč > nanj bodo postavili žerjave in vi-J , e’ bodo ves stolp dvignili nekoliko od al- Nato bodo spodaj vlili železobetonsko Podlago, na katero bodo postavili in po-°nčno naravnalli vso dragoceno zgradbo. a vsa dela bodo porabili dosti milijonov. mesto sedanje enotne tarife. Tako bi se znižale pristojbine za končne izdelke. Ob sedanjem sistemu je preveč navzkrižnih prevozov, ko na primer premog pošiljajo iz Velenja in Trbovelj v Dalmacijo in Srbijo, iz osrednjih delov države pa v Slovenijo. Pri tem prihaja do hudega pomanjkanja vagonov ter do ozkih grl v prometu, kar na primer povzroči, da vozijo železo in apno iz Celja v Štore borih 6 km daleč po tri dni. —0— Znižanje davkov! Pa ne pri nas, da se ne boste preveč razveselili. To 'se je zgodilo v Združenih državah. Prejšnji teden je ameriški predsednik Johnson ponosno javil v desetminutnem radijskem nagovoru, da je podpisal odlok o velikem znižanju davkov. Znižanje, kj predstavlja eno največjih davčnih olajšav v ameriški gospodarski zgodovini, znaša 11 milijard in pol dolarjev, ki bodo ostali v žepih 80 milijonov ameriških dav-koplačevavcev. Johnson je dejal, da bo krožilo na trgu vsak dan okrog 25 milijonov dolarjev več. Zrastla bo splošna potrošnja ali konsum in temu primemo se bo dvignila proizvodnja. Ameriški gospodarstveniki računajo, da bo našlo zaposlitev v industriji 8 milijonov delovnih moči več. Ameriško gospodarstvo se bo na ta način močno dvignilo, kar se v resnici tudi že pozna. TURISTIČNA PODMORNICA Pravzaprav bi morali reči »podjezemica«, ker so prvi podvodni čoln te vrste splovili v Ženevskem jezeru danes teden. Tehniki ga imenujejo »mesoskaf«, nosi pa ime po Augustu Piccardu. Splovitev se je izvršila ob otvoritvi šestmesečne švicarske kmetijske razstave. Coln »Piocard« ima prostora za 40 oseb. Skozi debela obločna stekla bodo mogli turisti opazovati podvodno floro in favno globokega Ženevskega jezera. »Piccard« je prva podvodna izletniška ladja na svetu. ŠOLE NA JUŽNEM TIROLSKEM Uradni list je objavil v številki z dne 3. marca 1964 odlok predsednika republike Segnija, ki razpisuje usposobi j enostne izpite (habilitacije) za profesorje nemških srednjih šol v boccnsiki pokrajini. Predsednikov odlok je bil podpisan že 13. nov. 1963, razglašen pa je bil šele sedaj. Za slovenske srednje šole pa še ni ni-kakefja tozadevnega odloka. SMRTNI ŽARKI V ameriškem vojnem laboratoriju Fort Mouth v bližini New Yorka delajo že 3 leta v največji tajnosti poskuse z novim o-rožjem, ki bo spremenilo namah ves način vojskovanja z vodljivimi raketnim^ izstrelki. v Gre za smrtonosne žarke, o katerih že desetletja sanjajo vsi generali. Ti žarki naj b,i že na velike razdalje uničili vse sovražne izstrelke, ki letijo nasproti. General Cur-tis Le May, šef ameriškega vojnega leta’-stva, je izjavili na seji višjih častnikov, da bo imela armada že v 10 letih na razpolago tako imenovane »Laser-žarke«, ki bodo uničili vsako sovražno orožje, zlasti raketno. Žarice izsevajo posebni aparati; v kot svinčnik debelih snopih švigajo po ozračju s hitrostjo 300.000 kilometrov na sekundo. S tajnostno silo raztopijo in zmeljejo v prah jeklo, železo in tudi človeka. Vse to se sliši prav fantastično, toda v dobi silnega napredka tud,i »smrtni žarki .< niso nemogoči. Skoraj čudež V vasi Campollo, ki se nahaja v španski pokrajini Alicante, se je prejšnjj teden pripetil dogodek, o katerem pravijo vaščani, da je pravi čudež. Pri župniku sta potrkala bogato oblečena gospod in gospa v spremstvu dveh o-trok. »Doletela naju je velika sreča,« sta začela pripovedovati, »rada bi tudi druge osrečila. Dajte nama seznam vseh zadolženih vaških prebivavcev.* Začudeni župnik jima je res dal zahtevani seznam. Neznani par ga je preglodal, seštel vse dolgove in je odštel na mizo veliko vsoto za popolno kritje, župnik se je komaj utegnil zahvaliti, ko sta obiskovalca odšla, ne da bi povedala svoje ,ime. Triglav nad Severno steno VPRAŠANJE NAFTOVODOV Konec prejšnjega tedna se je (iz Rima vrnilo posebno odposlanstvo, ki je pri pristojnih ministrstvih posredovalo glede vprašanja vgradnje naftovodov Trst - Bavarska in Trst - Avstrija. Odposlanstvo, kji so ga sestavljali tržaški župan Franzil, predsednik Trgovinske zbornice Caidassi |in tajnik tržaške Kršč. demokracije Botteri, je na pristojnih mestih opozorilo, kako je za gospodarstvo Trsta in vse dežele važno, da se izhodišče naftovodov zgradi v Tržaškem zalivu. Po njegovem mnenju bi to orjaško delo, ki bi zahtevalo okrog 100 milijard investicij, odločilno pripomoglo tudi k ponovni . valorizaciji tržaškega pristanišča in hkrati omogočilo razvoj novih gospodarskih de-, javnosti. Glede na možnost, da bi gradnja . naftovodov onesnažila morsko vodo j n s lem škodovala tujskemu prometu, je dr. Franzil izjavil, da ta nevarnost ne obstaja, , ker pri raztovarjanju preide gorivo narav-rrnost z ladje v naftovode in ni nobene zgu-r..-be,. Edino škodo bi lahko povzročil nepo-...Trebni tovor samih ladij, vendar se tudi r u>,,more preprečiti, ker zakon predvideva, .. 'da se morajo ladje iznebiti nepotrebnega tovora v določeni razdalji od obale. Pogajanja med italijanskim ENI-jem in prizadetimji inozemskimi družbami o vprašanju naftovodov se priično v kratkem in se bodo predvidoma zaključila v dveh mescih. Nabrežina: GRADNJA LJUDSKIH HIŠ ... Na ponedeljkovi seji devinsko - nabrežin-skega občinskega odbora je župan škerk . poročal o poteku seje pokraj'nske komisije, katere naloga je, da na Tržaškem poskrbi za izvedbo desetletnega načrta o . gradnji ljudskih stanovanj, kot predvideva zakon z dne 14. 2. 1963, ki je med drugim odpravil dosedanjo ustanovo INA-Casa. Na seji, ki je bila prejšnji teden v Trstu, je komisija ugotovila, da v prvem triletnem obdobju odpade na Tržaško 1.434 milijonov lir od skupnega zneska 300 milijard za vso državo (vedno za prva tri leta). Ker komisija dejansko razpolaga le s 50% omenjene vsote, kajti ostalo je določeno za podjetja in zadruge, ki nameravajo graditi stanovanja za delavce, ali za posamezne delavce, je Sklenila da 'bo v prvem triletju sezidala v tržaški občimi okrog 80, v Miljah 24 in v Devinu - Nabrežini 12 stanovanj za delavce. V drugem triletju pa bo prišla v poštev namesto Devina - Nabrežine dolinska občina. Na seji komisije je predsednik Usta- J nove za gradnjo ljudskih hiš Masutto izjavil, da za Devin - Nabrežino predvideva načrt ustanove zidavo delavskih stanovanj za skupni znesek 60 milijonov lir. Ta gradnja pa se bo pričela, ko se bo uredilo vpraša-1 nje finančnih sredstev, ki jih ustanova se. daj še nima. ČESTITAMO Na ekonomski fakulteti tržaške univerze:je predi dnevi diplomiral časnikar Elio Fornazarič iz Trsta. I Ob lef priložnosti mu iskreno čestitajo prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje tudi naš list. I Odkrili so tatove Orožniki iz Nabrežine so v torek odkrili tatove, ki so v noči med sredo in četrtkom prejšnjega tedna vdrli v urade na županstvu ter odnesli skupno 172 tisoč (ir. Tatvino so zagrešili trije mladoletniki, ki bivajo v bljižini županstva. Vsi trije so krajo priznali ter orožnikom že izročili manjši del ukradene vsote. KOLONIJA SDD NabrežinSka občina bo tudji letos dovolila Slov. dobrodelnemu društvu iz Trsta uporabo šolskega poslopja v Devinu za poletno kolonijo. Kot znano, to društvo vsako leto organizira počitniško kolonijo za slovenske otroke is Tržaškega. Prošnjo za uporabo šolskega poslopja je občinski odbor ugodno rešil na seji z dne 2. t. m. Zgonik: SESTANE SE OBČINSKI SVET V soboto se sestane na redni seji občinski svet. Na dnevnem redu sta razprava in sklepanje o vrsti vprašanj, med drugim o proračunu za tekoče leto in predlogu gospodarskega načrta za 'leto 1964-65. Osnutek proračuna, ki ga predlaga občinski odbor, predvideva 13 miljijonov 174 tisoč lir dohodkov in 39 milijonov 985 tisoč izdatkov, tako da bi znašal primanjkljaj 26 milijonov 811 tisoč lir. Lanski proračun je po spremembah, ki jih je vnesel prefekturni odbor, izkazoval okrog 16 milijonov primanjkljaja in je bil poravnan s prispevkom državne uprave. Bazovica: ZGRADILI BODO KOPALIŠČE IN PRALNICO Tržaški občinski odbor je v torek odobril izdatek 35 milijonov lir za zgradnjo javnega kopališča in javne pralnice v Bazovici. Tako upamo, da se bo v doglednem času uresničila ena glavnih zahtev naših vaščanov in tudi ena večjih potreb v vasi. Glasnik teh želja in potreb je bil v tržaškem mestnem svetu svetovavec Skupne slovenske liste dr. Simčič, ki se je za vprašanje večkrat zavzel tudi v obliki posebnih pismenih in ustnih intervencij. Svetovavcu SSL se vaščani zahvaljujejo za njegovo prizadevanje in hkrati izražajo prepričanje, da se bo tudi v bodočnosti na pristojnih mestih zavzel za potrebe naše vasi. ZANIMIVO PREDAVANJE V torek zvečer je imel časnikar dr. Slavko Fras izredno zanimivo predavanje o po-rabskih Slovencih. Bratska manjšina, ki živi ob reki Rabi na jugoslovanski-madžar-ski meji, šteje 4 do 5.000 ljudi. Svojo narodno samobitnost pa je ohranila kljub majhnemu številu še do danes. Hude razmere,' zlasti v času kominforma, niso strle te peščice Slovencev, ki je v svetu in tudi med nami zelo malo poznana. Živi še vedno svoje patriarhalno življenje, ločena od glavnine svojega naroda. Ima le nekaj šol in v cerkvi sliši svojo besedo. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, kar dokazuje, da je »Slovenski klub« s tako vrsto predavanj kot doslej ubral pravo smer. 10 MILIJONOV ZA POPRAVILA ŠOL Občinski odbor v Trstu je na zadnji seji sklenil potrošiti 10 milijonov za popravila šolskih poslopij v zgornji tržaški okolici. Za ta dela se je, kot znano, zavzemal v občinskem svetu tudi svetovavec SSL Simčič in je bila izvršitev teh del tudi eden izmed pogojev, da je pri lanskem proračunu glasoval za predlog tedanje večine. »VEČERI OB TORKIH« »Slovenski klub« sporoča, da priredi v tem mesecu naslednje »Večere ob torkih«: torek, 10. marca bo predaval ravnatelj Študijske knijžnice v Kopru prof. Srečko Vilhar o temi »Problem slovenskega pomorstva«; torek, 17. marca priredi slovenski klub »Večer pesnika Srečka Kosovela« ob 38-Ictnici pesnikove smrti; torek, 24. marca bo v Slovenskem klubu prija^ teljski »Družabni večer«. V ponedeljek, 30. marca, bo vzporedna prireditev Glasbene Matice iz Trsta in skupine tržaških slovenskih slikarjev na Reki v okviru kulturnega sodelovanja z Matico Hrvatsko, reškim .pododborom, na pobudo Slovenskega kluba v Trstu. Podrobnosti o koncertu Glasbene Malice in otvoritvi slikarske razstave objavil Slovenski klub v dnevnem časopisju. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da se začenjajo prireditve v Slovenskem klubu, v ulici Geppa 2, točno ob 21. url. Slovenski klub vabi vljudno naše občinstvo na svoje prireditve. Vstop je prost. Odbor Slovenskega klub v Trstu ARDEN K. SMITH V TRSTU V ponedeljek, 2. marca, je prispel v Trst pod-ravnatelj salzburškega seminarja za ameriške študije, prof. Arden K. Smith. V Trstu se bo sestal s kandidati za poletne tečaje omenjenega seminarja. Sprejema v prostorih USIS v ulici Galatti 1 od 15. do 17. ure. VOLILNI ZAČETKI V videmski pokrajini so že vse stranke prav živahno na delu z volilnimi pripravami. Videmsko volilno okrožje obsega 92 občin s 415.292 prebivavci. Imelo bo 577 volilnih sekcij. Volilno Okrožje Tolmezzo pa ima 44 občin s 114.263 prebivavci in 157 volilnimi okraji. V obeh teh okrožjih bodo volili tudi naši rojaki iz Beneške Slovenije. Število videmskih kandidatov za deželni zbor je določeno na 21; v okrožju Tolmezzo pa jih je 6. Med obema okrožjema je tudi ta razlika, da bodo smeli videmski volivci oddati štiri preference ali prednostne glasove, onim iz Tolmezza — kakor že goriškim — sta pa dovoljena le po dva preferenčna glasova. Svoje kandidatne liste bodo postavile vse stranike. Poleg teh pa še Italijanska krščansko socialna stranka in dve popolnoma novi furlanski skupini, »Terra friula-na« (Furlanska zemlja), katera ima namen zagovarjati v prvi vrsti koristi kmetovav-cev. Druga skupina z lastno listo pa bo »La montagna e 1’emigrante« (Gorsko področje in izseljenec); že njen naslov pove, da hoče loviti glasove izseljencev in dobiti oporo tudi v glasovih Slovencev iz gorskih vasi. Po vesteh iz italijanskih krogov se pri' pravljajo tudi nekateri slovenski predstavniki za samostojen volilni nastop pod značko »Slovenske demokratske fronte«. Zadnja »Matajurjeva« številka pa priobčuj® O j 9l/l 93 h G OBČINSKA SEJA V petek zvečer so zborovali goriški mestni svetovavci. Župan je najprej pozdravil novo svetovalko Gizelo Pallaver-Mandolfi, ki pripada misinski stranki. Namesto demakrščanskega člana Tasca, ki je odstopil, je svet potrdil Roberta Joosa, kot nov odborniški namestnik pa je bil izvoljen Lucio Bressan. Po teh notranjih spremembah je župan odgovarjal na razne interpelacije svetovav-cev. Liberalci so napadali župana, češ da so se že pred rešitvijo krize domenile večinske stranke za srednje- levičarsko smer in to pod vplivom razgovora s podtajnikom, prefektom in drugimi čini tel ji na goriški prefekturi. Očitali so, da pomeni ta slučaj vmešavanje neodgovornih oseb v posle občinskega sveta. Zupan je ovrgel trditve, a 'iberaini zastopnik je izjavil, da se s pojasnilom ne strinja. Nadalje je občinski svet sklenil najeti posojilo 60 milijonov lir za ureditev novega sedeža dijaškega zavoda »Dante Alighieri«; liberalci in socialni demokrati so se glasovanja vzdržali. Nazadnje je občinski svet razpravljal tudi o proračunu mestne plinarne in vodarne za leto 1964. ki znaša 1080 milijonov lir z izkazilom blagajniškega preostanka 21 miMjonov. Proračun je 'bil soglasno sprelet. V poročilu mestne elektrarne je tudi izrecno poudarjeno, da se bo moral mestni svet še v tem letu odločiti, ali naj ostane elektrarna avtonomna ali naj se priključi državni družbi ENEL. Kakor sedaj kaže, so vsi svetovavci bo'j za prvo rešitev, zlasti ker podjetje ne izkazuje primanjkljaja. Občinska seja se bo nadaljevala jutri zvečer. RODITELJSKI SESTANEK Za nedeljo dopoldne je bil sklican roditeljski sestanek za slovenski licej in gimnazijo ter za učiteljišče. V risalnici učiteljišča v ŠO'skem domu se je zbralo precej staršev al,i njih zastopnikov, kar dokazuje njih zanimanje za šolo. Na sestanku je najprej ravnatelj slovenskih višjih srednjih šol prof. Rožič kratko in stvarno podal splošni pregled o učnih uspehih. Poudaril je, da je zlasti na višjih šolah, iki vzgajajo mladino tudi v klasičnem pravcu, pouk latinščine važen. Zato naj starši ne silijo svojih otrok ‘k takim šolam, kjer se s težavo pehajo naprej, ampak naj se preusmerijo v druge vrste šol, zanje bolj primerne. V drugi polovici sestanka so se starši posamezno precej na dolgo pomenili s profesorji o učnih uspehih svojih otrok in tudi o načinih, kako hi se t,i izboljšali. 191 članov. S tem že dokazuje društvo, da ima za glavni cilj kulturno - planinsko delovanje. V prejšnjem letu je društvo priredilo 19 izletov, med temi tudi več visokogorskih tur. Bilo bi jih še več, a so odpadli zaradi slabega vremena. Naši planinci so pozimi slišali tudi prvo plan:nsiko predavanje o odpravi na Kavkaz. Najbolj prijetno je pa bilo tradicionalno »martinovanje« na Lokvah. V dvorani hotela Poldanovec se je zbralo kar 170 planincev in planink. Društvo je torej skrbelo tudi za veselo skupnost svojih članov, za kar gre velika zasluga gospodarju »ciklam|inčku.< in drugim odbornikom. Blagajnik je povedal, da društvo ni prav na suhem, a vendar je potrebno zvišati letno članarino na 500 lir, za dijake pa na 200. Navzoči člani so dali tudi dosti drugih koristnih vzpodbud za razvoj društvenega življenja, ki se prav lepo krepi in razvjija. Na koncu občnega zbora je bil izvoljen nov odbor za prihodnje poslovno leto. SPD želimo še dosti lepih uspehov, posebno za poznavanje in ljubezen do domače zemlje. SOVODNJE Zadnji dan februarja je zatisnil trudne oči naš dobri sosed Karel Devetak, ena najstarejših korenin našega kraja. Učakal je 'epo starost 80 let. Po poklicu je bil kam-no: ek; tudi v tem poklicu je nosil prvenstvo, ker je bil najstarejši kamnar v So-vodnjah. Med prvo vojno je služil kot vojak na ruski fronti. Po težkih letih, ko je marsikaj prestal, se je vrnil v domače kraje m ie spet prijel za kladivo in dleto. Krepko je delal do zadnjih let. še lansko poletje se je vozil s kolesom. Prav to mu je pa postalo usodno. Po nesreči je padel s kolesa in od takrat si nji več prav opomogel. Bog mu plačaj na onem svetu za vse življenjske napore. Brž po vojni je vsem Občanom, zlasti onim z Vrha prav dobro služila vojaška cesta, ki se v velikih ovinkih vzpenja od Rubij navzgor proti Vrhu. Cesta je pod oblastjo vojaškega tehničnega urada. Tod je najkrajša zveza med občinskim središčem in Vrhom. Sedaj pa, ker ne služi več toliko vojaškim potrebam, je posebno za vožnjo skoraj neuporabna. Same kotanje ir. kamenje kažejo njeno smer. Prizadeti Občinarji upravičeno pričakujejo, da bi se pristojne oblasti zavzele za to pot. Poslali so že tudi posebno pismo podtajniku pri obrambnem ministru. * * * POKRAJINSKE TEŽAVE V soboto so razpravljali pokrajinski sve- j tovavci o gospodarskem položaju goriške pokrajjine. Odbornik za finance Pecorari ni razvil nič kaj ugodne slike. Dolgovi od strani države znašajo že dve milijardi. Novi proračun pa predvideva zopet 540 milijonov primanjkljaja. Dohodki so vedno isti, stroški pa stalno naraščajo. Kaj pomagajo vsi iepi teoretični načrti, že pa manjka denar za njih praktično iz-vedbo- To misel je v svojem govoru poudaril tudi svetovavec Ivo Marinčič, ki je še poudaril, da bo deficit za 139 milijonov večji, kot se je pričakovalo. Posredovanje parlamentarcev Martine in Vallaurija za državno pomoč je še vedno brez odgovora. Prihajamo v deželni sklop z izgubo, je dejal Marinčič. Naštel je, kar je bilo pozitivnega in negativnega pri delu pokrajinske uprave. Izrazil je svoje zadovoljstvo glede kulturnih izmenjav ob mejji. Izboljšalo se je tudi nekaj glede pravic naše etnične manjšine, ki bi naj bila most med obema narodoma. V tem pogledu pa je potrebno še marsikaj urediti. Svetovavec Marinčič je v imenu socialistov glasoval proti proračunu, čeprav je pokrajinski odbor naredil, kar je mogel. Svetovavec Makuc je izjavil, da se strinja z Marinčičem, kar se tiče naše manjšine. Poudaril je dobre posledice videmskih sporazumov za prijateljske odnose ob meji in je glasoval za odobritev pokra-Unskega proračuna. * llanaJblifi rit* lin n Poziv »Gibanja za preporod furlanske Slovenije«. V glavnem poziva demokratične stranke, »naj vključijo v kandidatne liste °sebe, ki resno čutijo problem obrambe manjšin«. Iz dosedanjih seznamov pa še ni razvidno, da bi katerakoli italijanska »demokratična stranka v Vidmu, Vključila v svoje liste kakega Slovenca ali kogarkoli drugega, ki bi čutil slovenske potrebe.« .V nadaljevanju omenjenega paziva pravi, da, če bi se to ne ^godilo, naj bi se 40.000 državljanov slovenskega jezika videmske pokrajine predstavilo na volitvah 2 lastno, popolnoma avtonomno listo. Po drugih vesteh pa se bo Skupna slovenska lista 'baje raztegnila tudi na Beneško Slovenijo, kar bi bilo najbolj razsodno in koristno. TIPANA Prejšnji mesec smo pokopali vaščana Pe-pota Noacca, po domače Zinikiča. Mož je učakal 72 let. Pobrala ga je po dolgem času precej huda bolezen. Vsem, ki so ga Poznali, bo ostal v dobrem spominu, zlasti ker je bil dolga leta v občinski službi. Ppravljal je tudi posle mirovnega sodnika m je kot tak ublažil in pomiril marsikatere hude razprtije med občani. Naj počiva v miru. Spomladi se po navadi odpirajo novi obmejni bloki, ki veljajo za neposredne obdelovavce. Ta teden so že odprli dva, m sicer na Mostu pri Klinacu in pri Robe-diščdh. PLANINSKO DRUŠTVO V nedeljo dopoldne so se zbrali člani in članice Slovenskega planinskega društva na 17. redni letnj občni zbor. Najprej je društveni predsednik Kumar pozdravil precej lepo število udeležencev in je zlasti poudaril živahno sodelovanje mladine, ki se je lani povzpela celo na Triglav. Sledila so zanimiva poročila društvenih odbornikov. Iz poročila silno delavne tajnice Smetove posnemamo, da ima SPD že Goriški pododbor SKSZ je na seji z dne 2. t. m. razpravljal o političnem položaju spričo bližnjih volitev v deželni svet. Pozdravil je pobude in težnje slovenskih političnih skupin za enoten nastop v sklopu Skupne slovenske liste. V smislu želja večine slovenskih volivcev izraža prepričanje, da bodo vsi naši volivci brez izjeme pritegnjeni k skupnemu nastopu, ker bo vsak slovenski glas pri teh volitvah potreben in dragocen. IZ Klil .TITRNECrA Ž1VL.JEJNJA Kandidati za „Oskarje Britanski film »Tom Jones«, posnet po romanu Henryja Fieldinga, je letos prvi kandidat za »Oskarja«, nagrado ameriške filmske akademije, ki jo bodo podelili 13. aprila. Film »Tom Jones« so v predhodnem izboru uvrstili kar v deset kategorij. Na drugem mestu je najdražji film vseh časov, »Kleopatra«, z devetimi kandidati. Na tretjem in četrtem sledita filma »To je bil Divji zapad« z osmimi in »Najbolj divji med tisoči« s sedmimi kandidati za »Oskarje«. Kandidati za nagrado najboljšega igravca so trije Angleži: Albert Finney za »Tom Jonesa«, Ri- Poljski film degenerira? Veliki dnevi poljskega filma so, kot se zdi, v zatonu. Upi, ki so jih vzbudili nekateri poljski filmi na Zahodu, niso več aktualni. O današnji poljski filmski produkciji poročajo poljski časopisi le obžalovanja vredne stvari. Veliki poljski filmski delavci, katerih proizvode kažejo sedaj v raznih zahodnih deželah, molčijo že dalj časa. Varšavski kritik Zigmund Kaluzynski preiskuje v varšavski »Polityki« uganko, kje so ostale danes tiste ustvarjalne sile, ki so bile udeležene pri »toliko obetajočem kulturnem kipenju zadnjih let«. In ugotovil je, da molčijo, če že ne izdelujejo navadnega konzumnega blaga. Režiserja svetovnega slovesa, Waj-da, ki je zaslovel s svojimi filmi »Kanal«, »Pepel in diamant« in drugimi, ter Kavvalerovvicz, znan po lilmih »Mati Johana od angelov« in »Nočni vlak«, predelujeta sedaj romane starejše poljske literarne zgodovine. In tako pravi Kaluzynski: »Poljski film se je preselil sedaj v muzej ... od njega ne moremo več veliko pričakovati«. Pojasnila za to obžalovanje vredno stanje v članku Kaluzynskega ni najti. Poznavavci razmer pa menijo, da je pojasnilo iskati v sedanjosti, kot je to pri vsakem begu v preteklost. Poljska sedanjost očividno ne dopušča več potez umetniške in človeške svobode, ki so jih imeli poljski filmi, ustvarjeni pred tremi leti. —0— RAZSTAVA MEŠKOVIH DEL IN SPOMINSKA SVEČANOST V malem semenišču v Vipavi so 5. februarja imeli gojenci prisrčno svečanost v počastitev spomina pred kratkim umrlega pesnika, pisatelja in duhovnika Frana Ksaverja Meška. Priredili so obširno razstavo njegovih del, bodisi samostojnih knjig, kakor tudi spisov iz periodičnih listov, zraven pa še večje število ocen njegovega dela. Manjkali so prevodi v tuje jezike. Slovesnost je bila posebno lepa, ker je o pokojniku spregovoril slo-vcnjegrajski župnik g. Jakob Soklič, dolgoletni Meškov sobrat in sosed ter primorskim Slovencem dobro znani duhovnik, avtor knjige »Istra kliče«. Pisateljevo osebnost je osvetlil iz različnih zornih kotov, posebno ga je prikazal kot vzornega duhovnika, h ikateremu se je tudi mladi rod rad zatekal. STOLETNICA ROJSTVA JOSIPA KOSTANJEVCA Vipava se je 21. februarja oddolžila spominu svojega rojaka pisatelja Josipa Kostanjevca. V osnovni šoli so priredili razstavo njegovih del. Ni bila docela popolna, vendar je bila bogata; posebno obširen je bil izbor periodik. Zanimiv del razstave je bilo tudi rokopisno gradivo, posebej še nekaj kosov korespondence, med njimi dopisi Otona Zupančiča, Milana Puglja, Franceta Bevka, Ivana Laha, Engelberta Gangla in drugih. Na proslavi je pisateljev lik orisal prof. Stanko Janež, domačini pa so izvedli krajše dramske izseke iz pisateljeve dramatizacije povesti »Krivec«. Udeležba je bila lepa, nad 400 oseb, med njimi pisatelja France Bevk in dr. Danilo Lokar. SLIKARSKA RAZSTAVA V NOVI GORICI Dne 27. februarja so v prostorih upravne zgradbe v Novi Gorici odprli slikarsko razstavo primorskih likovnih umetnikov, ki je bila pred nedavnim v Kopru. V Novi Gorici razstavljajo le: Rafko Nemec (5 del), Silvester Komel (6), Komac-šraj Stanka (6), Jože Pohlen (8), Zvest Apollonio C5), Ivo Lenščak (3), Mire Cetin (3), Ivan Varl (4) in Hermaq Pečarič (5). Kasneje bo razstava prenesena tudi v Čedad. chard Harris za svojo igro v filmu »This sportin Life« in Rex Harrison za svojo vlogo Julija Cezarja v »Kleopatri«, nadalje Paul Nevvman kot »Najbolj divji med tisoči« in Sidney Poitier za film »Lilije na polju«. Pri igravkah je prineslo presenečenje imenovanje. Rachele Roberts in žene Reza Harrisona za film »This sporting Life«. S tem je po letu 1932 prvič bila predlagana za nagrado zakonska dvojica igravcev. Za nagrado najboljše igravke se potegujejo nadalje Shirley Mac Laine, Leslie Caron, Patricia Neal in Natalie Wood. Kot najboljše, režiserje predlagajo Elio Kazana za film »America, America«, Otta Premingerja za film »Kardinal«, nadalje Federica Fellinija za film »8%«, Tonyja Richardsona za film »Tom Jones« in Martina Ritta za film «Najbolj divji med tisoči«. Kandidati za nagrado najboljšega neangleškega filma so italijanski film »8%«, poljski »Nož v vodi«, španski »Los Tarantos«, grški »Rdeče laterne« in japonski »Dvojčka iz Kyota<>. Kdo je vendar B. Traven? Za identiteto ameriškega pisatelja B. Travna, ki je zaslovel zlasti s svojima romanoma »Zaklad v Sierra Madri« in »Ladja mrtvih«, čigar pravega imena še do danes niso poznali, se zadnji čas vedno bolj zanimajo. Kot znano, so nastala o njegovem pravem imenu najrazličnejša ugibanja; nekateri so celo bili prepričani, da je mož slovenskega porekla, saj je pri Slovencih res mnogo ljudi z imenom Traven. B. Traven pa je baje zdaj 82-letni bivši nemški iglavec Ret Marut. Tako vsaj poroča založba Grei-ienberg v thurinškem mestu Rudolfstadt v svojem novem letnem Zborniku. Ret Marut je bil od leta 1908 do leta 1915 režiser in igravec v raznih nemških gledališčih, od leta 1917 do 1918 je pa izdajal radikalno levičarsko revijo »Ziegelbrenner«. Pisec sedaj v omenjenem zborniku objavljenega članka o Travnu je Johannes Schonherr, vodilni sodelavec Skandinavski »situacionisti« so ustanovili v bližini južnošvedskega mesta Cerchelljunga Center za eksperimentalni film, umetnost in poezijo. Kupili so kmečko posestvo in lam uredili eksperimentalne oddelke za glasbo, grafične umetnosti, slikanje na steklo, keramiko in umetnostno zgodovino. Kaj pa je pravzaprav situacionizem? O tem bi vedel največ povedati danski književnik in hkrati filmski režiser Jorgen Nash, ki je dal pobudo za to umetniško poljedelsko univerzo situacionistov. Jorgen Nash — tako se glasi njegovo privzeto ime iz časa vojne, ko je bil član podtalnega odporniškega gibanja med nemško zasedbo Danske — je bil prvotno po poklicu sam kmetovavec. O novi univerzi na posestvu, ki se je že prej imenovalo »Zmajevo gnezdo«, pravi: »To je. nekaka kombinacija vsestranskega umetniškega eksperimenta in kolhoza. Situacionizem je — pojasnjuje Nash — pogum in tveganje, da postane človek spet sam svoj in uresniči kot tak svoje cilje.. Svoboda človeka in umetnosti je prvi pogoj situacionizma«. Situacionistično gibanje je obstajalo že v letih po prvi svetovni vojni, pozneje na so ga zatrle razne diktature, zlasti nacizem. Sele več let po drugi svetovni vojni je gibanje ponovno oživelo. Prvo povojno zborovanje Internacionale situacionistov je bilo leta 1957 v Parizu. Situacionisti zahtevajo predvsem za uresničenje svobode človeka in umetnosti, da izgine tradicionalno spoštovanje oblasti, tega pa nočejo doseči morda z anarhističnimi bombami, ampak predvsem s humorjem. Značilna izjava situacionistov je: »Otroci in umetniki so edina resnično živa bitja«. V novem centru tega gibanja na Švedskem pa umetniki ne bodo gojili le umetnosti, ampak bodo morali opravljati tudi poljska dela in se ukvarjati z živinorejo. Trenutno prebiva med drugimi tam tudi ameriški pesnik Monty Joynes, in skandinavski situacionisti nameravajo na obisk te svoje »univerze« povabiti avtorje in umetnike vsega sveta. prejšnje glavne založbe Travnovih del, knjižne, zadruge Gutenberg. Na podlagi svojih lastnih doživljajev in Trav- j novega dopisovanja s knjižno zadrugo Gutenberg, v ^yezi z analizami avtorjevega sloga pisanja in opisovanjem oseb meni Schonherr, da vse to potrjuje. domnevo Oskarja Marie Grafa, ki je že leta 1927 bil prepričan, da se pod psevdonimom B. Tra-ven skriva književnik in udeleženec pri nekdanji bavarski sovjetski republiki Ret Marut. UNESCO ZA IZOBRAZBO ZAOSTALIH V Braziliji, glavnem mestu Brazilske zvezne države, se je začelo zasedanje pete. meddržavne po- ; svetovalne komisije, ki ima nalogo, da preuči na- . črt UNESCO za tako osnovno šolo v Latinski Ameriki, ki bi lahko nudila mladini minimum najnuj- j nejše izbobrazbe, ki je potrebna za razvoj Latinske j Amerike. Zasedanja se udeležujejo delegati 23 ameriških držav, med katerimi so tudi Združene države. Kot opazovavci pa so navzoči predstavniki Francije, Nizozemske in nekaterih organizacij Združenih narodov, zlasti FAO in UNICEF. ABESINSKI NARODNI MUZEJ Arhitekte svetovnega slovesa so pozvali, da pred- i ložijo načrte za novi narodni muzej v Adis Abebi, ■ ki bo posvečen zgodovini, kulturi in umetnosti Eti- i opije. Muzej bo imel troje glavnih oddelkov: arheološkega, folklornega in oddelek za likovno umet- j nost .Muzej bo imel tudi strokovno knjižnico in laboratorij ter bo razpolagal z dvorano s 400 sedeži s posebno opremo za gledališke in filmske predstave. POLJSKI DRAMATIK OSTANE NA ZAHODU Poljski dramatik Artur Marija Svvinarski je včeraj naznanil na Dunaju, da je zaprosil avstrijske oblasti za politično zavetje. Povedal je, da so ga poljske oblasti skušale prisiliti, da bi se vrnil v domovino s tem, da mu niso hotele obnoviti pot- i nega lista. On pa hoče ostati na Zahodu. Na Du- i naj je prišel decembra leta 1961. Njegove drame »Alcesta se vrača«, »Ahil in dekleta« in »Zlati stolp« so z uspehom izvajali v raznih ameriških in zahodnoevropskih gledališčih. CERKVENA GLASBA IN KONCIL Od 3. do 7. marca bo v Grazu mednarodni te- j den cerkvene glasbe s temo »Cerkvena glasba in ; drugi vatikanski koncil«. Razne glasbene prireditve bodo nudile umetniški okvir. Gostje plačujejo svoje prenočišče in hrano s tem, ; da morajo dnevno po nekaj ur delati na polju. ; Omenjeni Monty Joynes piše tam sedaj zbirko pe- 1 smi z naslovom »The Literary is very hard to do« ; (Kniževnost je težko ustvarjati). Ni znano, če je i naslov v zvezi s težkim kmečkim delom . . . Srečanja Dunaj. Madžarski dramatik Gyula Hay je na povabilo »Gessellschaft fiir Literatur« obiskal Dunaj, j kjer je predaval o problemih današnje dramatike. ' Razčlenil je svoje stališče do sodobne drame, pri čemer je označil razmerje in tesno vezo sodobne družbene kritike, s preteklostjo v bistvu za »aktualnost v globini«. Rekel je, da nima smisla spraševati dramatika, katero sodobno osebo ponazarja j kak zgodovinski junak. Zgodovina se ne ponavlja. Dramatika pa obdeluje večno aktualne probleme * npr. tiranijo. Napetost in zanimivost tičita ravno S v teh vedno znova obdelanih konfliktih, ki zani- \ majo človeštvo že tisočletja, in v upanju, da se c bo človeštvu enkrat posrečilo prerasti negativne , pojave. Junak pade, zlo pa ga preživi. Toda v junakovem nesrečnem boju se odkriva Ahilova peta zla. q Svoje zadnje delo je 61-letni Gyula Hay spisal v zaporu. Kot duhovni vodja revolucije v jeseni leta 1956 je presedel nekaj let v ječi, nato pa je ( moral več let molčati. Dramatik, 'ki je na Dunaju ^ znan že iz predvojnih časov, je zadnja leta spisal j tri dela. Satiro o Kaliguli »Konj« mu bo letos poleti v Salzburgu uprizoril »Europa-Studio«. »Atilo-ve noči« je vključil v svoj bodoči spored dunaj- 1 ski Burgtheater. Osebno je pa Hayu tretje delo 1 »Mohacs« bolj pri srcu, ker obravnava usodne bo- j je za domovino. Vseh treh del mu do sedaj na | Madžarskem niso niti objavili niti ne uprizorili- Vladimir Vremec iHmvtilu n«iiefiii7ioo GOSPODARSTVO Kmetijske razmere v Španiji Španija je znatno večja kot Italija, prebivalstva pa ima precej manj, saj znaša komaj nekaj nad 30 milijonov ali okoli 60 ljudi na kv. km. So pa velike razlike med posameznimi predeli države: talko šteje pokrajina Barcelona nad 365 ljudi na kv. km, medtem ko prebiva v Soria, Huesca, Teruel in Guadalajari komaj 16 ljudi na kv. km ali še manj. Gostost prebivalstva je na splošno nad povprečjem skoraj v vseh obmorskih pokrajinah, pod povprečjem pa v notranjosti, a pri tem moramo izvzeti mesti Madrid in Sivillio. Kar se izobrazbe tiče, je število nepismenih nad 35%, torej še višje kot v Italiji, kjer jih je 22%. V °beh državah vlada nepismenost predvsem na jugu. Od celotnega prebivalstva je bilo \ 1900 nad šest in pol milijona delovnih in °d tega štiri in en četrt milijona ali 65% zaposlenih v kmetijstvu. Do 1. 1960 je število delovnih ljudi narasllo nad enajst milijonov, v kmetijstvu zaposlenih pa komaj na štiri in pol milijona, tako da je odsto-tek v kmetijstvu zaposlenih padel na 40.2%. ^a Slika je podobna tisti v Italiji, kjer je bilo 1. 1901 v kmetijstvu zaposlenih 60% 'fsch delovnih ljudi in se je ta odstotek zni-^al do danes na polovico, ali na nekaj nad Toda medtem ko je število v kmetij-zaposlenih v Španiji v 60 letih nekaj narastlo — za 1/4 milijona —, je število v Italiji znatno padlo, in sicer kar za več ^ot 3 milijone ljudi. Dotok ameriških kapitalov Industrija se v Španiji v zadnjih letih Zelo močno razvija, to pa manj iz lastne s!’Ie in pobude, mnogo več pa na ameriško Pobudo in zaradi dotoka ameriškjih kapita-*°v. Ima pa Španija precej pogojev za raz-voj industrije, in sicer: v Leonu in Arago- so znatna ležišča premoga, a pridobivale ne temelji na modemi tehniki, zaradi ^'esar so proizvodni stroški previsoki. Računajo, da je v Španiji 60% vseh piritov 113 svetu. Te pirite bi morala Španija do-111 a predelati in ne izvažati v surovem sta-nJU. Ravno tako so na vsem svetu najvaž-^jša najdišča živega srebra v Španijfi (Al-Jhaden). V Andaluziji in v Pirenejih so ze-,° Važne rezerve uranove rude. Glede kali-■ja zavzema Španija eno prvih mest v sve-°vini proizvodnji. — Lahko bi nadaljevali * Naštevanjem rud, a nas zanima predvsem sPansko kmetijstvo. Naslednje številke so Vebinoma povzete po »Amnuario estadistico ,e la producion agricola« za leto 1961-62, ko pride y Nemčiji en traktor na 17 ha, v Franciji na 55 in v Italiji na 84. Značilnost španskega kmetijstva je, da prevladuje veleposestvo, saj je 0,86% vseh posestnikov lastnik 53,51% celotne zemljiške posesti, tako da ima 51.283 posestnikov povprečno po 466 ha zemljišča. Na drugi strani je 3,128.953 lastnikov, ki imajo vsi skupaj komaj 1,808.747 ha ali vsak po 0.57 ha. Najbolj zdrobljena je zemljiška posest v Asturiah in v pokrajini Galizia. Med veleposestvi in navedenimi posestvi v velikosti po 0.57 ha je še nad 45% posestev vmesnih velikosti: 1,805.012 posestev v velikosti od 1 do 5 ha, 552.655 posestev od 5 do 10 ha, 401.922 posestev s površino od 10 do 50 ha in 49.812 posestev od 50 do 100 ha. Podobno sliko španskega kmetijstva bi dobili ,če bi proučili dohodke posameznih stanov. Zgoraj navedenih 40% španskega prebivalstva, ki se peča s kmetijstvom, nima sorazmernega dela narodnih dohodkov, marveč le 29% narodnega dohodka. Seveda tudi teh 29% narodnega dohodka ni enakomerno razdeljenih, ker ima 11.6% davčnih obveznikov 73% vsega španskega narodnega dohodka. Slika nerazvite dežele razvitih dežel: mnogo zemlje, preobilica zanemarjenega kmečkega življa, obdelovanje zemlje večinoma ročno, saj pride en traktor šele na 416 ha površine —, zemljišča slabo gnojena, umetna gnojila skoraj nepoznana in enako tudi selekcionirana semena itd. Z lahlkoto bi to kmetijstvo oddalo vsaj milijon enot delovne sile, ki je premalo zaposlena. Pred približno 10 leti se je začela ta slika spreminjati. Zaradi vpliva mlajše duhovščine in katoliške inteligence so začeli izvajati agrarno reformo, ki je preobrazila že marsikateri predel dežele. Nastala so krasna naselja z zaokroženimi posestvi in z upeljano moderno kmetijsko tehniko. Zato pa se je zelo dvignila kmetijska proizvodnja in s tem tudi celokupni narodni dohodelk in s tem dohodek posameznika. Kmetijska proizvodnja oziroma kmetijski dohodek se je dvignil v desetletju 1953-63 za nad 46%. — Seveda so bili v industriji napravljeni še večji koraki, kar je bilo mogoče s prilivom predvsem ameriškega kapitala, ki je zbudil in pritegnil tudi domačega, tako da je v investicijah zadnjega desetletja bilo uporabljenega več domačega kot tujega kapitala. Za ugoden razvoj španskega gospodarstva ni slabih perspektiv: Predvsem so v zemlji skriti še mnogi nedvignjeni zakladi., z zboljševalnimi deli bodo v kratkem dosegli 2 milijona ha namakalnih površin in Španija ima od vseh zapadinoevropskih dr- Splošna slika, ki jo nudi špansko kme-; žav še edina mnogo rezervne delovne sile, tijstvo in s tem vsa Španija, je slika ne- katero lahko računamo na 2 milijona enot. obilnim državnim nastavijeneem? Še hujša krompirjeva kriza je na Holandskem, kjer je srednja cena za sorto bintje okoli 14 lir za kg. ki ga je izdalo Kmetijsko ministrstvo. Od celotne površine Španije, k|i znaša 0.474.100 ha je 4,087.500 ha neuporabnih Od 'Nedonosnih, 46,386.600 ha pa donosnih. ; teh je nad 1/4 pašnikov, nadaljnjo 1/4 k°zdov, nekaj nad 10 mili j. ha njiv, skoraj .Ntilij. ha je praha, to je zemlje v počiva- O vzrokih krompirjeve krize Italija pridela letno vsaj 25 mjilijonov to pridelovalec dobi premalo plačan lastni stotov krompirja, kakšno leto — kot ’. pridelek. Očitno pa je vmes tudi špekula-1963 — tudi mnogo več. Vsako leto ga tudi' cija, saj stane v mnogih trgovinah jedilni precej izvozi, posebno zgodnjega od marca krompir tudi 80 lir za kg. meseca do junija, na drugi strani pa tu-J Rešitev krompirjeve krize ni lahka za-di uvozi, predvsem za seme — največ iz deva. Država pa ga tudi ne more vsega po-Holandskega, pa tudi od drugo 1. O kakšni1 kupiti. Ali naj ga razdeli kot plačo pre-krompirjevi krizi navadno ni bilo slišati do letošnjega oziroma lanskega leta. Kaj je povzročilo krizo? Niti naj starejši pridelovalci krompirja se ne spominjajo, da bi kdaj krompir tako bogato obrodil, kot je lansko leto. Kar valil se je iz zemlje 'tudi tu pri nas, pa tudi po vsej državi. Uradni statistični urad ceni lansko italijansko letino krompirja na 48.8 milijona stotov. Uvoženih je bilo skozi vse leto nekako 100.000 stotov več kot 1. 1962, izvoženega pa je bilo skoraj 400.000 stotov manj kot 1. 1962. Tako je zunanja trgovina povečala razpoložljivost krompirja za notranjo potrošnjo za skoraj i/2 milijona stotov. V državi sami pa se opaža, da v javnih lokalih in tudi v zasebnih gospodinjstvih, pada potrošnja krompirja, dviga pa se potrošnja testenin. Vse to vpliva na razvoj trgovine s krompirjem in za- •Nil. 2,3 mili j. ha oljčnih nasadov, poldrug n',lujon ha vinogradov, 675.000 ha sadov-Jakov, ostalo so senožeti. — Mehanizacija t0 zelo malo izvedena, saj pride en trak-komaj na 416 ha orne zemlje, medtem Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čLm-prej. Poravnajo jo lahko ali na upravi lista ali po poštni položnici, ki jo ddbe na vsakem poštnem uradu. Uprava IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA V Rimu so sklenili sindikalni sporazum za mestna prevozna podjetja, ki bo veljal od 1. novembra 1963 do 31. marca 1966 ter se v Trstu tiče uslužbencev openskega tramvaja. Uslužbencem bodo julija dali 14. plačo enako polovici celotnih dejanskih prejemkov, zvišali jim bodo vrednost točk draginjske doklade in konglobirane prejemke za 8,50%, izenačili bodo draginjske doklade za moške in .ženske, preuredili bodo plačna razmerja med raznimi kategorijami, uvedli bodo sedmi 5% periodični povišek in končno bodo uslužbencem dali dodatno odpravnino ob upokojitvi. PRVA TOVARNA S TUJIM KAPITALOM V ŽAVUAH V Žavljah gradijo tovarno Interplastic, ,ki bo izdelovala cevi iz plastike za gradbeništvo in kmetijstvo. To bo prvo veliko podjetje v tržaškem in-dujstrijskem pristanišču, ki bo imelo v celoti tuji kapital, namreč nemški. Tovarna bo izdelovala okrog 1.500 ton materiala na leto ter bo v njej zaposlenih okrog 100 delavcev. Ima že večletno pogodbo za pošiljanje izdelkov v Nemčijo ter misli prodreti tudi na severno - afriško tržišče. Stran 8 NOVI LIST 5. marca 19W i- - —.— VIRGILU SCEKU V SPOMIN Poslanec 'Sček' je ' vložil ' na ministrskega "predsednika interpelacijo' zaradi požiga Narodnega doma pri Sv. Ivanu, pustošenja hotela Evrope v Trstu ih požiga dvorane Kon-sumnega društva v Rojanu. Bonomi mu je odgovori}, da je proučil vs§ tri slučaje, ki imajo značaj '»fašjstovskih represalij zaradi 101. Dr. E. BESEDNJAK nasilij, ki so se izvršila prej proti italijanskim državljanom v nekaterih krajih Dalmacije, in zaradi profanacije stotine italijanskih vojakov po nekem Slovanu, kakor je časopisje 'soglasno trdilo.« ■ | Gospodu Bonomiju se zato zdi, da Sče-kova slika razmer, v katerih živijo Jugo-1 slovani Italije, »ni v polnem skladu z dejstvi;« Gospod Bonomi izjavlja končno, da »je upati, da če bi ukrepom krajevnih obla-'stev odgovarjalo iskreno delo s strani slo- j 'Vanskih razumnikov in njih trska za pomir-( jenje, bi bilo mogoče' zboljšanje položaja.« S strani predsednika vlade smo čakali zaman kakšen zadovoljiv odgovor, Bonomi je '-—fašist. Jfe' : ■ ' • s t NOV POŽIG V kakšnih razmerah smo živeli tržaški Slovenci, nam dovolj jasno priča sledeči dogodek. V ponedeljek, 12., decembra, ob 9. uri zvečer je pridrvel iz mesta v Barkovlje tovorni avtomobil, natlačeh z dvajsetorico fašistov. Poskakali so ha tla pred »Obrtnijskim društvom« ter planili • v gostilniške prostore. V stranski, sobi so sedeli nekateri gostje, 1 po večini- starejši možje. Oddelek vdiralcev je zastavil oba vhoda sobe, da ni mogel nihče zapustiti svojega mesta. Fašisti so vsi imeli' v rokah samokrese in ročne granate. Iz njihove srede je zadonel ukaz: »Pazite! Kakor hitro se kdo gane, vrzite mu granato pod noge!« Da bi podkrepili svoj opomin, je eden izmed fašistov treščil enega gosta s palico po glavi. Udarec je mahnil . tudi proti gostilničarju in mu zbil krožnike iz rok. Medtem ko je ta oddelek fašistov vršil v gostilniški sobi svoj »posel«, so ostali vdrli v veliko dvorano, ki stoji v ozadju. Zavlekli so na sredo vse pohištvo, ga polili s petrolejem in bencinom ter zažgali. Kmalu so se dvignili plameni proti stropu. Ko so videli, da je opravljeno, so se mirno odpeljali s tramvajem v mesto. Kmalu za tem je dospela četa orožnikov. Izpraše-j vali so po krivcih in se grozno čudili, da ! so zažig zakrivili fašisti. Zdelo se jim je naravnost nemogoče. V tem so že bruhali plameni in ogenj je divjal vedno huje. Ko so prišli ognjegasci, je že gorelo sprednje poslopje. Posrečilo se jim je omejiti požar ih rešiti bližnje hiše. Gostilničar je iz bojazni, da se plameni po-laste sprednjega dela poslopja, pometal svoje pohištvo na cesto. Izpraznila sfe je tudi bližnja tobakarna in trgovina s papirjem. Škoda je znašala 120 do 150 tisoč lir. Barkovljanski Slovenci so se tresli od ogorčenja. DOGODKI V SPLITU Kmalu je postalo jasno, da je požig v' Barkovljah posledica dogodkov v Splitu.' Med razvnetimi domačini in italijanskimi mornarji, ki so prišli v Split na vojnem bro- j du, je prišlo do prerekanja in spopada. Ita-j lijanski generalni konzul v Splitu je zahte- j val od jugoslovanskih oblastev pojasnil in J dobil od njih polno zadoščenje. Tako je bila ! zadeva rešena. Vendar za fašiste to ni bilo zadovoljivo. Napovedali so politični shod proti splitskim dogodkom, ki ga je vlada prepovedala. Fašisti so tedaj obrnili svoje sile proti tiskarni Edinost, a našli ulico Sv. Frančiška od vo-.jakov zastraženo. Videlo se je, da je vlada odločena tiskarno braniti, ker bi njen požig utegnil imeti neprijetne posledice. Ni pa preprečila zažiga Narodnega doma v Barkovljah, čeprav je veliki policijski in vojaški a-parat, ki ga je poslala na ulico, dal dobro slutiti, da bi se moglo zgoditi kaj hudega. Dom je zgorel zaradi dogodkov, o katerih Slovenci ne vedo, v čem obstajajo in kaj imajo Slovenci z njimi posla. Kaj naj storimo, komu naj se potožimo? Naše pritožbe ne pomagajo nič, kelih trpljenja moramo izprazniti do dna. O tem se je prepričal sam poslanec dr. VViffan, ko se je zaradi požiga v Barkovljah pritožil pri generalnem civilnem komisarju Mosconiju v Trstu. Ta je rekel, da obžaluje dogodek, in iskal krivdo v splošnem položaju države, ki se ne da spremeniti, dokler ne pride do splošnega pomirjenja duhov. V ostalem je Mosconi že pred obiskom dr. VVilfana naročil, naj se preišče, ali se je glede potrebnega varstva kaj zanemarilo. Dr. Wilfan je vprašal generalnega civilnega komisarja, kaj bi se zgodilo, ko bi Slovenci imeli sredi mesta glavni kvartir »v Sala Dante in iz njega izvrševali oborožene pohode, napadajoč ljudi in zažigajoč hiše?« V enakem položaju so se nahajali fašisti, ki jim je po višjem posredovanju bila prepuščena Sala Dante kot sedež njihove stranke. Generalni civilni komisar je odvrnil dr. VVilfanu, da je dal Salo Dante ponovno preiskati, a da »niso našli tam nikdar niti kosa orožja.« (Dalje) šandro: čakajte malo, poznala sva se :* kot-midva z oskrbnikom Johanom pri nadškofu Sedeju. Johan me je večkrat povabil ne -samo v vinograd, pač pa v tretjo spodnjo klet, deset metrov pod zemljo. Tam je bilo starih buteljk! Pa še mi smo se med bombardiranjem v prvi, svetovni vojni skrivali v nj-~i pred granatami. Marjuta: Moj vi, .samo po kleteh vas vleče. Tu profesor Goričar vas pa menda ne plača ,za to. če grejte;še naprej proti Kor-nu, gremo skupaj. Na, saj že zvoni poldne, •jaz.se pa obiram.: V‘č’, Šandro: j Saj ste-‘■kupčije opravila. Raje še kaj povejte spotoma, šjora Marjuta. Marjuta: Kupčije ja, tsi Zlodji! Po starem so res bile irt -Še prav tu pred škofijo.-,Na ponedeljek jv veli^etn tqdnu so na trgu pred to palačo prodajali: .velikonočne pršute, zdaj jitn pravite gnjat:* Bogato in revno, vse jih je kupovalo za praznike. Danes pa. lahko vohaš po' vsej »kontradi nobili« za njimi, })]! zavohaš:..; ■* " Ml Profesor: No, no,' liidj/da hes ni več tako hudo. Res je,- da je• bila, nekoč Gosposka ulica’ res gosposka, ker so se vrstile ob njej gosposke hiše TorfčjeV/kjer je današ-' hji Mont, RadijeVičeV, 'Itlkfinellijev, Coroni-. nijev. in drugih. Hotel '»Tn' krone« je pa stal že za časa Ijubljaniskegg.,kongresa. Sami imenitniki so se zbirali,;v njem. Stano- R.B. 5. Sprehodi po Gorici - za pust, malo za res val je tam tudi eden izmed prvih goriških buditeljev dr. Karo! Lavrič. šandro: čakajte, če se ne motim je bil tudi ustanovitelj »Slavjanskega bralnega -društva« v Gorici. Svoje prostore pa ni imelo tu, marveč v Maržinjevi hiši na vogalu, nasproti semenišča, kjer je danes prosvetna dvorana. Tam je bila tudi čitalnica, kjer so govorili naši veliki možje Rutar, Gregorčič, Erjavec, Tonkli in drugi. No, zdaj smo pa že na Kornu. Sle kaj trudna, Marjuta? Marjuta: Eh, kaj bi tisto, saj rada poslušam, kako je bilo nekoč. Noge že malo klecajo, ker so stare. Ko smo bili mladi, smo se vozili s Korna po Gosposki ulici na Travnik s tramvajem. Stari Zonger ga je vozil še s parom kljuset, potlej pa je prišel na elektriko. To ,je zvonilo in škripalo; danes pa še tega veselja ni več, ko so sami busi in vespe. Taki smo postali kot tistih sedem kipov, ki stoje tam na strehi Attemsove palače. šandro: Čakajte malo, tisti kipi na strehi palače so po mnenju ljudi z »borgo fa-' žuli«, to je korenski okraj, podobe tolmin- j sjdh puntarjev. Bo pa profesor več povedal. ! Profesor: Menda ne bo prav tako. Tisti ! kipi v človeški velikosti so bržkone postave prednikov iz rodbine grofov Attemsov. Ti so ukazali leta 1745 stavbeniku Pacassi-ju postaviti to veličastno palačo, kjer ju danes pokrajinski muzej. Deset let pozneje * so podrli mestna vrata na koncu Gosposke ali zdaj Carduccijeve ulice in priključili mestu še trg Koren. Vrata so pa prestavili k mostu čez potok Koron zadaj za muzejem. Šele pred dobrimi sto leti so padli mestni zidovi in vrata ter je Gorica prosto zadihala. Na sredi Korna je Pacassi postavil tudi krasno Herkulovo fontano, ki je danes skrita na muzejskem vrtu. šandro: Čakajte, da še jaz povem svo jo. Koren se je v zadnjih sto letih le male spremenil. Hiše so ostale iste. Samo slikovite fontane ni več. Nova je tudi ulica na Gorišček. V začetku ulice so se vozovi U-stavljali pri Rajhu, pozneje pri Droču. še prej se je vse drenjalo pri Fajfarju, ki je v vsej Gorici znal pripraviti najboljše vampe z ovčjim sirom po vrhu. V Riva Korn° je pa pekel najbo,Jše maslene kornete pek Berginc. Marjuta: Moj vi, še meni pustite, da zinem to zadnjo. Za veliki leden je bil na (Konec na 9. strani) Š F» O R X IN I PHEGLED VSEPOVSOD VELIKO ZANIMANJE ZA ŠESTDNEVNO KOLESARSKO DIRKO Najboljša sta Nemca Bugdahl - Renz Zimska kolesarska sezona sloni v glavnem na ‘iitkališčnih tekmah, katerih se udeležujejo najboljši tekmovavci vsega sveta. Poleg dirk v hitrosti 111 v zasledovanju, občinstvo z velikim zanimanjem sledi šestdnevnim dirkam. Kolesarji ne dirkajo neprestano šesl dni. kar "i bilo nemogoče, toda le nekaj ur popoldne in zvečer; ne smejo pa zapustiti dirkališča ves čas j^kmovanja. Zjutraj tekmovavci krožijo okoli dirkališča brez vsake, vneme in se tako vadijo za popoldanske in posebno večerne spopade. Na spore-u je več tekmovanj: v zasledovanju, hitrosti, za jttotornimi vozili, v izločevanju, v tekmah za l.oč-c jn v ostalih disciplinah, ki jih je mogoče iz-'esli s kolesom. Kolesarji tekmujejo v parih in 'ned tem ko prvi dirka, drugi počiva. Vsako disci-pllno nagradijo in zmaga seveda tisti par, ki je nabral največ točk, seveda če ima islo število kro-Zelo vnete so borbe za kroge in dvojice dajo J* j* sebe, samo da si pridobijo krog prednosti, , Jim da možnost na zmago, četudi ima manjše s'evilo točk. Šestdnevne kolesarske tekme so zelo obiskane, j'<1l gledaveev ne razveseljujejo samo kolesarji, tenv tudi pevci, plesavci in drugi umetniki. Na raz- ’0laRo so bogate nagrade in celo avtomobili. Ugo- ovili so. da zmniTovavca prejmeta več milijonov lr tako v gotovini kot v obliki daril. , » letošnji sezoni so doslej priredili kar trinajst ^es*dnevnih dirk. Prva dirka je bila na sporedu Buenos Airesu in zma"nl je par Batiz-Senn. ..j movavci so nato nastopili v Montrealu, kjer sta prva Ttalijana Termzzi - De Rossi. Zelo znana šestdnevna kolesarska dirka mesta Berlina v zm, 'Vdajah. Tako v prvi kot v drugi dirki je ()v|ln"a' nemški par Bugdahl - Renz, pred Van Lo- 1111-Van Stenbergenom, oziroma Lvkkejem-Eu-' Benom < ■ je letos nemški par Bugdahl - Renz. , kolesarja vedno tekmujeta skupaj (znano je, , *e kolesarji čestokrat menjavajo med seboj in Poskušajo doseči boliše izide). Omenjena Nem-^ sta bila trikrat nrva Cdvakrat v Berlinu in en-j^v Dortmundu), trikrat druga (Frankfurt. Bru-^ «n Ziirich) in dvakrat tretja (Koln in Antver-(] " ' Nemca sta dovoli hitra in vztrajna ter spa-p med najboljše pare vseh časov. stonT0* omcnienil1 #Hrih dirk, so kolesarji še na-'Stpni V Madridu ^zmagal je belgijski par Van °svr>"(pl ®eT1" !?e ®rkker), v Ziirichu (prvo mesto je ttiji 'V dvojica P(,sl ‘ Pfenninger), dvakrat v Bcl-Obakrat tako v Bruslju kot v Antverpnu sta l'astn0 ’ rat še rikr;,r vzmaB° dosegla Posl in Pfenninger) in šti- sier . ^ v Nemčiji (Dortmund, Frankfurt, Mun-jic 'n Koln), kjer je vedno zmagala druga dvo- l-Vkio v'" sicer: Busdahl ■Renz. Van Stenbergen -e' Lykke - F.ugen ter Post - Junkerman. (|n “^H-ia šestdnevna kolesarska dirka je bila pred Po aL v. Milanu. Sodelovalo je šestnajst dvojic in gija\St.r* borbi je zmagal par Van Stenbergen (Rel-rUz»; 'n (Italija) 481 točk, pred pari: Ter- clahi D0st ^29), Pfenninger- Lykke (349) in Bug-dijo "y nz (195). 7. zaostankom treh krogov sle-c: Rudolph - Roggendorf, Kempcr- Oldenburg, e PPis-Eugen in De Rossi - Gillen. SestdnS* P^ledamo splošno neuradno lestvico vseh borilaCVn'^ dirk, bomo ugotovili, da sta se vneto i'°zeii i!0rn1ki par Bugdahl-Renz ter par Post (Ni-sm0 v 'n Pfenninger (Švica). Prva dvoijca, kot di d *e rekH, je trikrat zmagala in prav tako tu-drurr^?3' Toc'a Bugdahl in Renz. sta bila trikrat Svj ‘ ’*) dvakrat tretja, medtem ko je nizozemsko tretfi 'par hil samo dvakrat drugi in enkrat hernp tretjem mestu najdemo par Van Sten- l'no Belgija) in Lvkkc. (Nemčija), ki je dosegel Vnn JTlaKn, c,ve drugi mesti in eno tretje. Tako ari* Bergen kot Lvkke sta večkrat menjala to-Tako najdemo na ostalih mestih tudi na- pare: l.vkke - F.ugen (1 zmaga, enkrat dru Van c.c^ra' tretji), Van Stenbergen - Van I.ooy, ter, 5enn. Lest- n ' .!*-•-“• jv. 'uiv; .. UU^* Stonk nz Post - Pfenninger (14), 3. Van Van ^'"■^•Vkkc (8), 4. I ukke - Rugen (6), 5. g^r, _ ^tOL’nbergen - Van Looy (4), 6. Van Stenber-'aggin, Post - Junkerman, Van Stenbergen - De 'an c, , KVII - v cm Luuy, ker p bergen-Faggin. Van Stenbergen - De Bak-SCn’„ ast - Junkerman, Terruzzi-Dc Rossi in Batiz- Rug- Bakker, Terruzzi-De Rossi in Batiz-Senn (3), 10. Timoner- Tortella, Seve) v ns-- Lelangue, Bat iz - Timo-nei' in Terruzzi - Post (2), 14. Pfenninger - Lvkke, Pfenninger- Sehullze, Kemper- Oldenburg, Tortella-Sancmeterio, Darrigade - Altig in Stercks - Altig. Nastane zdaj vprašanje | Sprehodi po Gorici - za, pust malo za res (Nadaljevanje z 8. strani) i Komu tudi velik semenj z belimi jagneti. j Po en goldinar in dvajset par. Odrli so jih i kar pri mostu. Kože pa so brž prodali v sosednji hiši pri PcrinsiČu, ki je obogatel s krznom. Mu ni bilo treba gledati na liro kot nam! Zdaj pa bom kar šla na Gori-Siček, da oddam pošto, in mojo kurico, Jutri bom pa sosedam na trgu pravila, da sta me vidva zamudila. Vsi zlodji, a bodo kdo je najboljši tekmo- ^ babnice strigle z ušesi'in poslušale,.če jim VS,UgoLmkiomrTikol da: je to Nizozemec Post kaJ povedala. Pa brc^zamere, gospod (4 zmage, trikrat s Pfenningerjem in enkrat z Jun- doktor, na svidenje 'botet* Sajl.d^O., kermanom, trikrat je bil drugi, dvakrat s Pfennin- j Sandro: Na svidenje, botra Marjuta! Še gorjem in enkrat s Terruzzijem, in enkrat tnstji), nekaj sem hotel povedati! A, ja, Koren je kl m na!1i al 18 tock', . „ , .. ! bil do prve svetovne vojnfe pravo Središče Na drugem mestu najdemo starega Belgijca! “ . ^ v.. . Rika Van Stenbergena, ki je bil trikrat prvi (en- j za živinsko kupčijo lrt les. Kako je vse krat s Fagginom, enkrat z De Bakkerjem in en- , mukalo, blejalo in vpilo po trgu! Vse go- krat z Lvkkejem), trikrat drugi (dvakrat jem in enkrat z Van Looyjem) in trikrat .reij. Raj Starf .lrgoyeC Čermelj svojo trgovino jestvin zadaj; za nekdanjo -------J | —-------,--------j------------ -,x----- r.r; ♦», ,. vakrat z Lykke- re in jel Vipavcev so je ttstavljal prav tu-(dvakrat' Van Ux,y in enkrat Lykke)*riHral ka»- Stari lr£ovec itpa še sedaj' Tretje in četrto mesto si delita Bugdahl in Renz, ki sta tekmovala vedno skupaj in imata tako 17 točk, torej točko manj od Van Stenbergena. Peto mesto pripada Švicarju PFenningcrju, ki je nabral 16 točk s tremi zmagami (2 drugi mesti in 3 tretja). Pfenninger je skoraj vedno tekmoval s Postom ter Samo enkrat nastopil z I.vkkejcm in enkrat s Schultzom, ter bil tako dvakrat tretji. Odličen kekmovavec je tudi Nemec Lykke, ki je s 16. točkami osvojil često mesto (dvakrat prvi, enkrat z Van Stenbergenom in enkrat z Eugcnom, trikrat drugi in trikrat tretji). S precejšnjo razliko sledijo ostali: Eugen (6), Batiz in Terruzzi (oba S točk), Timoner in Van Looy (4), Senn, Tortella, De Rossi, De Bakker, I Junkrcman, Fore in Faggin (3), itd. i d. t. fontano, je bil živa priča tistih romantič-.,/;> nih časov. :,v • . ' .f Profesor: Bil. je.pa; tudi priča enega najbolj žalostnih dni za goriške Slovence, ko so se prav na tem trgu poslovili od svojega slavčka Simona Gregorčiča. Zbrani pevski zbori so ob njegovi, krsti pred' muzejem zapeli mrtvemu v slovo njegovo »Nazaj v planinski raj .. A« In tisočera množica je p!anilavy ..jok'Veliko'lepega in ža-; lostnega so doživeli/gorički trgi, — tiha in zvesta je njih pripoved... KONEC O LAKIH ZA NOHTE Verjetno bo ta članek zanimal večino žensk in deklet. Zenska namreč, ki želi biti vedno v redu, ne bo zanemarjala svojih rok, ker je njena roka prikupna samo, če je gladka in lepo negovana. Da lo dosežemo, imamo na razpolago različne kreme in lake za nohte. Nešteto je znamk lakov in vsaka ima barve najrazličnejših odtenkov, tako da lahko zadovoljimo najrazličnejše okuse. Vprašanje je samo, kateri lak je boljši, kateri dalj časa ostane na nohtu. Neka znana italijanska revija je napravila poizkus z naslednjimi znamkami lakov, ki so: Dior in Revlon (cena okrog 1.000 lir), Peggv Sage in Topaze (od 500 do 600 lir), Butterfly, Layla in Misslyn (od 300 do 350 lir). Na zastavljena vprašanja je dobila sledeče odgovore: 1. Kateri izmed omenjenih lakov se da najiepš'c raztegniti po nohtu? V tem pogledu je najboljše izpadel Misslyn, nato sledijo Butlerflv. Lavla in Dior. Slabše so se izkazali Revlon, Topaze, najslabše pa Peggy Sage. 2. Kateri lak se najhitreje posuši? 7.di se, da se najprej posuši na nohtu lak Revlon, najkasneje pa Peggy Sage. Drugih pet lakov se je posušilo v vmesnem času. Vedimo pa, da hitro sušenje, ni nobena prednost za kvaliteto laka, čeprav je za žensko, ki dela, aelo važno, da se kmalu posuši. Ako se lak hitro posuši, pomeni, da vsebuje mnogo acetona. 3. Kateri lak sc prej odlušči? Najbolj sta se izkazala Dior in Butlerflv, sledijo Peggv Sage. in Revlon, Misslvn in Layla in končno Tonazc. Odpornost-proti luščenju je velike važnosti. Ko postanejo nohti na robovih vsi odjedeni, kažejo ne samo na lastno nemarnost, ampak tudi na nemarnost vse osebe. 4. Kateri lak je bolj odporen proti kuhinjskim delom? Na prvem mestu ic Dior, nato Butterliv, Peggv Šarfe, sledijo Misslvn in Revlon, nato Layla in končno Topaze. Pri katerem lakii so se morda pojavile pordeči tve na koži?. 5 Nekaj takega Se je pojavilo ..pri. -znamki Dior, , i manj pri Pcggy Š.age in se manj pri Revlon. Nobenega primera pa', ni bilo pri znamkah But-terfly, Layla in Topfcfc. 6. Pri katerem laku se je pojavilo največ inej hurčkov? Največ mehurčkov so je pojavilo pri znamki Pcggy Sage, nekaj manj; pri Dior in Butterfly, nato pri Revlbn in Layla, končno pri Misšlyn in Topaze. 7. Pri katerem laku so se največkrat pojavile čr- ' te na nohtu? , , , . , Največkrat so Se črte pokazale pri Peggy Sage, najmanj pri Butterflv in Topaze. V sredini' so Dior in Layja, sledijo Revlon in Misslyn; Najboljše znamke so torej v tem, pogledu: Buttcr-liy in Topaze, sledijo Dior in Layla, nato Revlon in Misson, končno Peggy Sage. ,;! 8. Potem ko ste sl nohte lakirale, se je pri piljenju lak okrušil? Temu preizkusu je samo lak; Dior vzdržal, nsjj^: manj pa Misslvn; za piorom je Butterfly, sle- , dijo Layla in Peggy Sage, kontno še Revlon in Topaze. 9. Koliko dni je trajal lak na nohtih, kateri je dalj časa ostal?