156. šterilka. Trst, ¥ soboto 12. julija 1902. Tečaj XXVII -1«- tB«iaoit" zh <• takrat rum »titli ti pr ob 4. ari ■-m rmio leto ........ H kroa u pol ieta ......... 11 . c» eut i«u ........ I „ ca »a vmk ........ t krca! aiao a plačevali ^aoraj. M« ca-£ trn br t pri! i»n» n*r >/!nb« •* tnrtfi M j*jt* _ *o e niti v tem da so se izpremenile mednarodne ( Primorskem in v čeških deželah prodira razmere v Evropi. Avstro-ogerski Slovani so vspešno ta dvojna irredenta na škodo Čeho-sicer zadovoljni, da se je izvršilo nekako slovanov in Jugoslovanov, ker iz zaveznih sporazumljenje med obdonnvsko velevlastjo drža^ dobiva moralno in materijalno pomoč, in Rusijo, ali hudo jim je vendar, da Avstro- in ker misli avstro ogerska politika, da je Ogrska ostaja še nadalje pod uplivom pruBk dolžna prizanašati nemški pa italijanski pro-Nemčije, in da vsled tega ima vezane roke pagandi tudi vsled trozveze. roke na znotraj. j V Nemčiji in v Italiji menijo, da jim Pokojni veliki politiški mislitelj je videl trozveza dovoljuje protiavstrijBko ruvanje, v rešitev Avstro-Ogerske le v tem, ako se po- ■ Avstro-ogerski pa mislijo, da vsled iste tro-polnoma otrese upliva Hokenzollerncev. To zveze se ne smejo dotikati tega, kar v Bese doslej ni zgodilo in, kakor se vidi, se še rolinu ali Rimu ne bi bilo po volji. V ne zgodi ! In v tem tiči zlo za našo monar- Nemčiji in Italiji porabljajo vsled trozveze hijo samo in zlo pa beda za Avstro-ogerske svojo moč proti Avstro-ogerski in v okrep-Slovane. Ako bi bili vsi solidarni, bi mogli ljenje Nemštva pa Italijanstva ; v Avstro- cesarstva ! In to na prvem mestu v drž. zboru. Odgovor obnovljenju trozveze naj se poaaže v medsebojnem združenju slovanskih zastopnikov v osrednjem parlamentu ! Odgovor naj bo ta, da ne bodo več dopuščali, da bi se vsled trozveze in napačne notranje politike obmejni Slovani pogubljali ! Ako Nemčija in Italija izrabljati trozvezo tudi za notranje okrepljenje, so avstrijski Slovani dolžni s svojo solidarnostjo prisiliti osrednje vlade, da okrepijo državo z okrep-ljenjem doslej zanemarjenih slovaD. narodov. Y psi Ion. Politični pregled. Dež. Y Trstu, 12. julija 1902. zbori. Istrski. VII. seja, v oslabiti ta zunanji, njim toliko škodljivi upljiv. ogerski pa sodijo, da se raoia isto Nemštvo | Kopru dne 11. julija 1902. — Dež. glavar Ker pa tirajo v skupnosti svojstveno, malen- in Italijanstvo, kolikor ga je v naših mejah, "je (ob navzočnosti vseh naših poslancev) kostno, v obče separatistično politiko, ostane krepiti, za to pa Slovanstvo slabiti. Avstro- otvoril sejo ob 9. uri in pol. Po potrjenju trozveza za naše Slovane silno škodljiva in ogerski državniki ne porabljajo trozveze v zapisnika zadnje seje je posl. Z a r o t t i nevarna. ' to, da bi naiode v smislu zgodovinskih in utemeljeval svoj predlog, da Be obnovi in Nemška in italijanska zaveznica upo- | ustavnih prav postavili na trdne noge in do- primerno zboljša drž. zakon od dne 27. dec. rabi jati trozvezo glede na notranjo politiko puščajo celo, da se najšteviluejši in že radi 1893 o subvencioniranju trgovinske morna- ravno v nasprotnem smislu od politike geogratičnih mejnikov najvažnejši oddelki rice. Predlog je podpiral posl. V i d u 1 i c b, avstro-ogerskih državnikov. S cer dosezati slovanskega naseljenja slabe dalje in dalje iBtotako posl. dr. Stanger, ki je v dalj- Nemčija pa Italija politične dobičke tudi na ne le s pomočjo protiavstrijskih propagand, šem govoru, hrvatskem in italijanskem, do- zunaj vsled tega, da ste zvezani z Avstro- temveč tudi vsled napačnih vladnih sistemov, kazoval nedostatke sedanjega zakona ter za- Ogerako. Poslednja je bolj ali manj vsled Teh sistemov, kakor vse kaže, in kakor uče hteval, da se doba subvencioniranju podaljša notranjega duvalističnega ustroja sama vezana, dosedanja 20 letna zgodovina trozveze, ne nad predlaganih 15 let (predlog Zarotti — da se ne more na zunaj gibati v takih me- izpremeni tudi nadalje. sedaj je ustanovljeno le 10 let) ter da se iz- rah, kakor ostali dve zaveznici, a za Avstro- Trozveza, tudi ko ki ne bila nesreča za lasti podpira jadrenice. Predlog Zarottijev je ogerske Slovane je v tužnem smislu odločilno našo monarhijo, je velika nesreča za avstro- bil soglasno sprejet. postopanje zaveznic v njeni notranji po- ogerske Slovane. To je dokazano s sto in sto Dež. odbornik T o m a s i je utemeljeval litiki. Nemčija more vsled trozveze tlačiti in iztrebljati svoje Poljake ker se avstro ogerska dejstvi. sv°j predlog glede zboljšav na železnici Trst- To pa VBe nič ne pomaga ako avstro-ogerski Poreč ter o tem napadal zlasti eksproprija- Slovani ne porabijo nauke teh dveh desetletij cijskega komisarja iu nekatere sodnike, ki so zaveznica vendar ne more vmešavati s praktičnimi deli. Ako vidijo naši Slovani, šli baje komisarju na roke, da je mogel iz- v notranje stvari prusko-nemške politike.1 sosebno Ćehoslovani, Slovenci in njih najbliži siliti od posestnikov zemljišča za ceno, kakor Ital ja more počenjati s slovenskimi Rezijanci hrvatski sosedje, da se je trozveza ponovila jo je on hotfel. (Na ta predmet se svoj čas kakor jej drago. Naša zaveznica jej tega ne kljubu njihovemu nasprotstvu, in ako vidijo, povrnemo. Op. ur.). — Vladni zastopnik je more braniti. Poslednje desetletje dokazuje, j da državniki, ki vodijo zunanjo in notranjo branil sodišča, ki da so vzvišena nad vsako da se v Nemčiji in Italiji sme domača irre- politiko, zapuščajo obmejne slovanske narode grajo, čemur pa posl. Spinčič ni mogel po denta širiti, kolikor ima v sebi moči. In ter dopuščajo direktno in indirektno, da se vsem pritrditi. PoBiednji je označil napadano svojo kulturno misijo izvršuje ista severna in ti slovanski narodi še slabe in izpodkopujejo, postopanje vlade glede večjezičnih napisov na južna irredenta tudi preko avstro-ogerskih potem mora vendar za treznomisleče voditelje novi železnici kakor pravično ter izrazil željo, mejnikov na znotraj naših zemelj. i teh narodov biti in ostati posledica ta, d a da bi se v tem oziru ukrenila korenita spre- Ali niso taki dobički vredni zveze z našo začnejo zaresno delovati na memba tudi na drugih progah. notranjo solidarnost slovan- Posl. Davanzo se je osmešil z neko- skih narodov. A ta solidarnost se mora liko temnim predlogom, da se naj namesto pokazati najprej pri nas v zapadni polovini predlaganega zida pri Zavijah, ki naj bi monarhijo ? Saj bi slovanske zunanje države niti z vojnami ne dosegle analognih dobičkov. PODLISTEK. MELITA. Povest iz nase dobe. Opisal Josip Etu Tomi«; prevedel Radi. Prvi del. IV. Današnja predstava je bila jako dobro obiskana in gledišče je imelo nekak svečan izgled. Lože eo bile _polne najizbranejšega občinstva, a tudi parter je bil nagneten z občinstvom iz boljših slojev. Primadona Can-tarelli je bila ljubimka gospej, razun dveh treh, ki so bile ljubosumne radi svojih mož, a gospodje so jo skoro odlikovali. Bila je pevka srednje vrste, ali za to pa je bila nenavadno lepa in uživala je glas častite deklic*. To je le še povečevalo nimbus, ki je obdajal njeno bitje. Izkušeni Orfeo je imel prav, ko je trdil, da lepa pevka poje dvo-stroko. To se je pokazalo v sto slučajih pri primadoni Cantarelli. Njej so vedno burno aplaudirali in brala je divne kite cvetja za petje srednje vrste, katero bi pustilo občinstvo hladno, če bi bila »tala pred njim kaka stara, ali nelepa pevka. Ona je bila ljubljenka zagrebškega občinstva, a vedela je dobro, da za to veliko udanost občinstva se ima zahvaliti le svojemu lepemu obrazu in žarkim, južnim očem. Znala je biti tudi 4."» omamljivo koketna, ali nikdar nasproti pojedincem, temveč nasproti vsemu občinstvu. ferijalnem Času, temeljito pripravila za to loži, je bil navdušen do skrajnost:. DražeBtna, Zato ni imela nasprotnikov in zato bo jo vsi nosili na rokah. Bilo jih je seveda mnogo, ki so vzd'hovali zanjo in Be borili za njeno ulogo. j»idra postava mlade Italijanke, njeno sveže V loži grofa Slavomira sti sedeli grofica grlo, a nad vse oni nenadkriljivi ples, v ka- Alica in komtesa Melita. Grofica je nosila terem so se tako mamljivo kazale dovršene opravo temno-zelene barve, okrašeno z jako forme njenega telesa, mu je tako zmešala ljebezen, ali nihče si ni mogel pridobiti lepe dragimi čipkami, dočim je imela Melita na pamet, da je pozabil cel<5 na markezo, katero pevke, cel<5 niti oni ne, kateri so jej ponu- sebi enostavno obleko iz otomanBke svile, ka- je malo prej vsak hip fiksiral z lorgnetom, jali roke in srce. Radi tega so začeli vero- j tera jej je dajala nežno-deviški obraz. Na da se jej je naposled pristudilo in da je sta- vati legendi, ki je, Bog ve od kod, prodrla desnej rami je imela pripeto krasno 1 hea-rožo. v občinstvo, da je ta miljenica občinstva Pri gospeh je sedel Branimir, ki je nepre- svoje srce že poklonila nekemu mlademu stano obračal oči na Melito. Iz lože prvega italijanskemu grofu, kateri da je bil priprav- reda, kjer je bil elegantni zagrebški svet, so ljen oženiti se z njo, ali je našel odločen od- j bili lornjeti neprestano obrnjeni v ložo grofa por pri roditeljih. Radi tega da sta si ona Slavomiia. Bilo je o tem premenljivih pogle- dva obljubila, da bosta drugi na drugega dov, šepetanja, ugibanja in zavisti. Bogati čakala, dokler ali dovolć roditelji, ali dokler finančnik in krasna komtesa sta postala tasoj roditelji, ki so bili že jako stari, ne umro. predmetom občega interesa. Ta pripovedka je delala mlado primadono se Predstava se je pričela in nadaljevala interesantnejšo in pridobila jej je le še več ob največem zadovoljstvu občinstva. Po ariji, oduševljenih privržnikov v občinstvu. in plesu s spremstvom castagnetta v drugem Ni torej čudno, ako se je danes hiša dejanju je dobila mlada primadona od >za- napolnila z njenimi spostovatelji in oboževa- grebških gospic« prekrasno kito cvetja, s telji, iii so vsi hoteli motriti in poslušati jo katere je visel dragocen medaljon z briljant- v njenej, kakor se je navadno trdilo, najsi« nim vencem na gornjem zaklopu. Ko so pri- jajnejši ulogi, kar jih je imela dosedaj na nesli pevki ta dar na odprt oder, nastala je zagrebškem odru. Prošlo sezono je pela prava burja ploskanja. Ploskali so za moment samo take partije, ki niso prav odgovarjale tudi vseučilisčni dijaki, kateri načelno niso ne njenemu grlu, ne njenemu tempeiamentu, nikdar sodelovali na ovaciji, njej izkazani, ker ali »Carmen« si je sama izvolila od uprave je pela italijanski. in se je, prebivša v Milanu dva meseca v Grof Orfeo, ki je sedel v Branimirovej remu rouć u obrnila ledja na pol. Orfeo je bil tako razburjen, da ni mogel več prestati v loži. Moral je na vsak način govoriti s Carlitto (tako se je imenovala primadona po imenu) hotel jo je videti od blizu in potopiti oko v oko. Ne rekši ničesar grofu Slavomiru, s katerem je sedel v loži, je šel ven in se požuril v intendantsko ložo. Mlad, eleganten človek je sprejel grofa jako uljudno, potem ko se mu je le-ta predstavil, in mu ponudil stolico sebi ob deBni. »Zahvaljujem«, je rekel grof, »stvar je silna, radi katere sem prišel«. »Prosim«. »Želel bi, da me predstavite vašej primadoni«. Hotel bi jo videti še v istem kostumu... Jaz sem ves iz sebe«. Mladi intendant se sicer ni odzival takim željam, ali sedaj je imel posla z uglednim členom domače aristokracije, kjer je mislil, da mora storiti izjemo. (Pride še.) hranil vlake pred burjo, izumi kako drugo sredatvo, ki bi ne kvarilo igleda. Kacu ni zaklada za pogozdovanje krasa so se odobrili. K predmetu je govoril posl. dr. Mate T r i n a j s t i evka k stroškom pogozdovanja. Posl. V e n i e r je čital slavospev dež. agrarnemu zavodu ozir. ravnatelju Cucovichu-Kukoviču. Posl. I) a v a n z o je o tej priliki čital dolgočasen feljton iz neke italijanske knjige ter iznese! celo vrsto želja, kako bi se pomoglo istrskemu vinogradništvu. Poslanci večine so se govorniku — emejali. Eden predlogov Davanza pa morda zasluži občo pozornost, namreč progresivna užitnina na vino od pipe, t. j. od vsakega litra, ki se iztoči, po 20*/# ali toliko odstotkov, kakor je to uvedeno na Reki in v Benetkah. Posl. H e n a t t i je poročal o proračunu dež. šolskega zaklada za leto 1902. O tej priliki je stavil posl. Kom pare štiri velevažne predloge, katere objavimo prihodnjič. Govoril je k predmetu zelo obširno posl. V are ton ter napadal vlado, ki da favorizira Slovane, katerim je tudi posvetil nekaj gorkih, na kar mu pa minjšina ni ostala dolžna <»dgovora. Tozadevni krasni govor poel. Kom pare ta prinest-mo po stenog. zapisniku. Posl. dr. L a g i n j a je tudi posegel v debato ter pral večino v italijanskem govoru, kakor zna le on. Važna je izjava vladnega zastopnika, d a se vlada resno bavi z razdelitvijo učiteljišča v Kopru v italijansko in slovansko, katera razdelitev, da je že načeloma sklenjena. To je v kratkih potezah slika VII. seje, ki je trajala T> ur. Danes, v soboto, seja. Tržaški. Pričetkom včerajšuje »eje preč.tal je deželni glavar vladno predlogo glede oproščenja delavskih hiš od deželnih doklad na najemniski davek. Posl. G o r i u p stavil je do vladnega zastopnika interpelacijo glede poljskih čuva-ev, katero priobčujemo na drugem mestu. Zbornica je na ti nadaljevala podrobno razpravo o zakonskem načrtu glede spre-memoe sta*-b;nsesedi z lenci pozzi d Ei'oseWno v okolici, kjer se včasih izvršujejo zidališča in poprave, katerih vrednost ni dosti veča, nego najmanjša kazen za prestopek proti stavbenim predpisom, vendar kazen od najmanje 100 K vsakako previsoka in neprimerna. Po besedilu predlaganega zakona pa ne bi imela dotična oblast, ki ima izreči kazen, tudi pravico znižati kazni v slučajih, vrednih posebnega ozira. Radi tega predlaga srednjo pot t. j., naj se dostavi k temu členu odstavek, kateri daje oblasti pravico dotični, v posebnega ozira vrednih slu čajih znižati kazen pod minimum, ustanovljen v tem paragrafu. Ta predlog je bil sprejet. Zbornica je ua to soglasno vsprejela zakonski načrt v tretjem čitanju. Dalmatinski. Ko je v včerajšnji seji vladni zastopnik \Volf začel čitati italijanski odgovor na interpelacijo laškega poslanih Gdjanovi<*a, so hrvatski poslanci demonstrativno zapustili dvorano. — Poslanec B i a n k i n i je vpil, da on bo prvi, ki pri-hodnjikrat iztrže vladnemu zastopniku laški rokops. Posl. B i a n k i n i je potem polemiziral proti otvoritvenemu govoru namestnika Han-dela. Dejal je, da je bil Handelov gcvor sicer moderen, a prazen in znamenit samo v tem, ker je koustatiral žalostni gospodarski položaj Dalmacije, s čemer je na klasičen način označena nedelavnost avstrijske vlade. Govornik je označal namestnika kakor polovičnega upravitelja, ki ni ime! poguma, tla bi razvil svoj program, marveč je iz njegovega govora sklepati, da ostane vse pri starem. Govornik je vprašal namestnika, čemu da se je nadlegoval, da je prišel z Dunaja. Avstrija bi morala skrbeti za Dalmacijo vsaj toliko, kolikor skrbe druge države za svoje kolonije*! A ko se dobro premisli vse. treba je ob/al o vati, da so se naši predniki bojevali proti Torkom /a korist avstrijske države in dinastije. Ako bi bili Hrvatje sToječa>no ostali pod turško vlado, bili b< sedaj svobodni, kakor so Srbi in Bolgari. Govornik je v sarkastičnih besedah smešil namestnikovo željo, naj bi se uvelo nekako premirje na nevtralni podlagi. Taka iznajdba spada v smetišnico ; in namestnik izgleda bolj j>odoben romanskemu komedijašu, nego kakemu triumfatorju, in kakor komedijant da zasluži le satiro. Nadalje je Bian-kini trdil, da je namestnik Handel le navaden avtomat osrednje vlade. Isti da ne pozna ne deželnega jezika, ne deželnih razaer. Ako misli nadaljevati, kakor je začel, naj le hitro izgine zopet na Dunaj, predno ga narod ne pokrije s prezirom. Govornik je nada 1 j e p o v d a r j a 1, da s t i Avstrija generalnega pobočnika Ponzio- Vaglia. Ob 5-10 uri popoludne je dospel vlak v Mona-kovo ob 8'15 uri zvečer pa v Norinberk. V Petrogradu, Peterhofu in Krasnem Selu se delajo velike priprave za slavnosti o priliki bivanja laškega kralja v teh krajih. otrokovega materinega jezika. Učitelj govori in govoti in otrok nekoliko časa posluša : ko pa otrok vidi, da nič ne ume, kar mu uči-telj pripoveduje, naveliča Be poslušati učitelja ! Tako postaja otrok nepazljiv, začenja se igrati, je nemiren in draži še druge otroke. In kakor je bil že prvo leto nepazljiv, to mu lahko ostane, dokler hodi v šolo. Kako naj tudi potem, ko morda umeje laško ali nemško, prinese dobro spričevalo, ko pa ne zna — paziti ? ! In koliko nadarjenih otrok mora opustiti šolo, ker so že v prvem izgubil' veselje do iste?! Ko bi pa 3lovenski otrok imel v potem letu Trstu slovenske šole, prigoditi bi se ne moglo kaj in Ogrska zakleti sovražnici hrvatskega naroda. Jedina re - novno izjavilo v mestnem svetu na uata sve- šite v obstoji v priklop ljenju tovalcev dr. Veneziana in Mojzesa Luzzatta, Hrvatski. Nočemo biti ne A v - j kakor tudi asesorja dra. Lanzi-ja, da taka s t r i j c i ne M a d j a r i, temveč Hr- dolžnost zadevlje vlado radi tega, ker je ista vat j e. odvzela občini policijo v okolici. Posl. Prodan je predlagal, naj bi se Skoda, ki vsled takega stanja stvari na- parnik, ki je na raz|>olago namestniku, od- staja posestnikom v okolici, je očevidna in pri poslal zopet v Pulj in naj bi tega parnika porabljali za javne Tržaške vesti. Za poljsko varstvo t tržaški okolici. Poslanec Ivan Goriup in tovariši so stavili v včerajšnji seji deželnega zbora nastopno interpelacijo do vladnega zastopnika : V seji mestnega sveta dne 21. aprila 1898 je bil vsprejet predlog svetovalca Ve-ziana, naj se odpravijo poljski čuvaji v oko-liči, katere je vzdržavala do takrat občina. j takega. Otroku je vendar že v naravi, Vsi koraki, storjeni ua to od zastopnikov ; otroka sili vendar žo neka notranja moč, da tržaške okolice na občinskih in vladnih obla- j bi rad kaj izvedel od starejših. In s kako stih, katerim korakom je bila svrha, da se pazljivostjo posluša slovenski otrok sloven-doseže zopetno nastavljenje omenjenih čuva- skega učitelja, ko mu le-ta kaj pripoveduje jev, so bili brez vsakega vspeha. Pri takem učitelju se otrok že v prvem letu Mestni svet je v svoji seji od dne 9. : priučuje biti pazljiv in miren v šoli. In tak marca 1900 istotako šel na dnevni red preko ostane tudi. analogne prošnje pogozdovalne komis:|e, kakor Kaj je torej krivo, da ne morejo slo- tndi v seji dne 30. oktobra 1900 preko venski otroci napredoval, kakor bi mogli in predloga svetovalca dra. Rvbtfra, naj se v morali ? Temu so krive ptuje šole, ki so ure-proračun za leto 1900 stavi znesek, potreben jene le za Nemce in Lahe. v gornjo svrho. In ob takih razmerah naj ne pride slo- Od strani c. k. vlade se je zatrjevalo, venski oče do prepričanja, da laški in nem-da je dolžnost dežele skrbeti za poljsko var- ški gospodje nočejo, da bi slovenski otrok stvo in za dotične troške, dočim se je po- študiral, temveč naj bi ostal tudi sedanji slo- bili dedje naših grofov in laških venski otrok to, kar so očetov : hlapci nemških con to v ! Nekaj o izletih. Pišejo nam : Od raznih strani se povprašuje, bo li, kedaj in kam bo prvi izlet, ki ga prirode tržaški Slovenci? Na taka in slična vprašanja ni lako odgo- se d oh oiiki od tožbe istih postajajo od dne do dne silnejše. varjati, dokler ni to, ali ono društvo skle- potrebe ; Nevarnost za poljske pridelke v jedcem delu nilo kaj konkretnega. (»Trž. Sokol« se je že govornik je nadalje izvajal, da okolice postane še veča, kedar začno graditi odločil za Lipico. Op. ured.) bi morala država plačevati od- drugo železniško zvezo. Kratke izlete, kakor n. pr. v okolico, ni škodni no deželnemu zakla d u za vsakega nemškega uradnika, ki služi v Dalmaciji, i u sicer tako, da bi se deželnemu zakladu odkazala jednaka svota, kakoršna odgovarja skupaj v sem plačam, ki jo dobivajo nemški uradniki v Dalmaciji. Boj med Dunajem in Budimpešto. Ne le da so stvarne diference v kompleksu vprašanj, katere treba rešiti in ugla Ozirom na to stavim v svojem in v mogoče prirediti v večem stilu, ker se pre- imenu svojih somišljenikov do častitega za- rado dogaja, da vleče vsak na svoj mlin ! stopnika c. k. vlade vprašanje, seli hoče Veče izlete je pa težko prirejati, ker ti zavzeti tukajšnja vlada, da stanejo preveč, ker imamo slabe vozne zveze enkratne h a tako stanje, kate- in ker nam ne dovolijo tja, kamor bi najbolj remuni para v nobeni deželi cesarstva, ter skrbeti za poljsko varBtvo ali sama, ali pas tem, da deželo prisili v to? V Pragi dvomijo! Praška »Politik* kon-statuje, da se večina v cež. zboru tržaškem niti potrebovali, da bi se prirejali taki izleti. — Eden večih izletov bo morda v jeseni o priliki odpretja vipavske železnice. Na Brda je težko misliti, ker treba, zraven železnice do Kormina, še 2—3. ure z vozovi. V Pazin nočejo dovoliti oblasti. V diti za uravnavo gospodarskega razmeja med toliko ni potrudila, glede vol. reforme, da bi vsaj srednjo Istro ni primernih železniških zvez. obema polovicama monarhije, naraščale in utemeljila svoje stališče, ampak se je eno- xr n;.™*; nrobniati. ako bi ne postajale huje in huje, ampak je tudi med stavno poslužila moči večine, kakoi dela obema načelnikoma vlad zavladala neka vsikdar, ko gre za to, da žali pravo in pra- osebna mrzloia, neko odtujenje, ki se je ka- viČnost. zalo skoro ka-;or osebna antipatija. Gospoda Potem pa omenja praški list tudi izjave Szell in Korber sta se izogibala eden v »Triester Zeitung«, da ona (»Trieater druzega in ves svet je že računal z mislijo Zeitung« namreč) ne dvomi, da se ta načrt popolnega gospodarskega ločenja obeh polovic, zakona ne predloži v sankcijo. Kroni pa je bilo seveda se jednonotst monarhije Zato sta bila oba ministerska predsednika res ne?! janščaku) v sredo dne 16. t. m. nekaj minut pozvana na cesarski dvorec na Dunaj in pod V Pragi torej dvomijo, ne verujejo preLi eno uro popoludne. Vstavi se med utisom vladarjeve navzočnosti sta morala prav! Bržkone torej ne izključajo možnoBti, potom na poBtaji Nabrežina ob 1. uri 30 zopet stopiti v dotiko. To je prebilo led. da se vladni krogi vzlic ostentativnim izja- minut, na OpČinah ob 2. urah, v Sežani ob Sedaj so se pogajanja zopet pričela in vam v svojih listih vendar-le premislijo v 2. urah 10 minut, v Divači ob 2. urah 30 obojestranski ministerski referentje so že zadnji hip- Zavoljo ljubega miru — seveda, minut, v Št. Petru ob 3. urah 20 minut, v začeli s tretjim čitanjem cari-; Že mogoče. Vsaj do sedaj so vladni krogi Ljubljani ob 5. V Divači nimamo kaj probujati, ako bi ne izleteli v Skocijan, ogledat si — samo-nemške nadpise na Škocijan-b k i j a m i ! Toliko v odgovor onim, ki si želć po-gostih izletov. Slovenska Marijina družba nas je naprosila objaviti, da so vse priprave za ro-ležeče na tem, da »Politik« pa dodaje tej izjavi kratko ali manje na Brezje in Bled dovršene. Romarski ne ruši še bolj. nekam posebno akcentirano vprašanje : ali viak odide iz Trsta (južni kolodvor na Ro- u r i 30 minu t. narskega tarita. To je važno vprašanje, ker videl: mir v dokler ni določen avtonomni carinarski tarif laških zahtev. med obema polovicama, tako dolgo sploh ni Matura na tukajšnji c. kr. državni misliti na trgovinske pogodbe skupne monar- i realki. Na tukajšaji realki delalo je maturo bije z drugimi dria\ ai»u. Za carinskim tari- 19 dijakov. Izmed teh napravil jo je jeden z fjm pridejo na vrsto druga nagodbena vprašanja, v katerih je najkočljiveje veterinarsko vprašanje. Avstrijska vlada zahteva namreč v interesu te polovice, da se mora ogledovanje živine, prihajajoče z Ogerskega, strožje vršiti izlaeti v slučajih kuge. V tem j>ogledu so orerani ogrske vlade Bila nemarni. Posebno glede prašičev zahteva avstrijska vlada, da bi to žival preiskovali avstrijski organi, kateri zahtevi pa se ogrska vlada odločno upira. Pogajanja se bodo gotovo še močno zatezala, ali toliko se je dispozicija zasuknila na bolje, da vladna glasila goje trdno nado, da pride do sporazumljenja. Samo da ho spora kumljenje ne pa kapitulacija od naše strani, kakor je bilo navada dosadaj. V takem slu-naju pa mora avstrijska polovica že dati prednost — gospodarskemu ločenju. Potovanje italijanskega kralja na Rusko. Dvorni vlak je dospel včeraj ob 1*46 uri popoludne v Inomost. Kralj ni iz-stopil iz voza. Na peron ee je dovolilo stopiti samo nekolikim častnikom. Kralj in vse njegovo spremstvo so v civilni obleki razun deželi le v— zadovoljevanju vseh prihod na postajo Otoče bo ob i>. uri 40 minut popoludne, tako da pridemo na Brezje okoli 7. ure i u pol zvečer. Odhod s postaje Lesce (Bled) proti Trstu z vlakom bo v četrtek, dne 17. t. m. nekaj minut pred 6. uro zvečer. V L j u b-1 j a n o p r i d e m o o b 7. u r i 30 min., v St. Peter ob 9. uri 50 min. v Divačo ob LauriČ i 10. uri 20 minut, v Sežano ob 10. uri 34 odliko, 17 z dobrim vspehom, jeden pa bo črez dva meseca moral ponoviti skušnjo iz jednega predmeta. Od Slovencev so napravili maturo trije dijaki in sicer gg Fran, Perhavc in Semič Kristijan. Slovenec, ki nam dela east. Mej od-ličnjaki na naši nemški državni gimnaziji je bil tudi g. Fran V i s i n t i n, ki se je — da-si našega rodu — tudi v nemškem jeziku odlikoval tako, da mu je bil prisojen častni >Schiller Preis« : »fur aueserordentliche Leistungen auf dem Gebiete der deutschen Literatur«. In zopet Šole ! Marsikateri oče bo žalostno gledal v šolsko spričevalo, ki mu je prinese otrok domov iz nemških, oziroma laških šol. Kjer bi stal prav lahko 1, stoji merda 3, morda 4, in morda cel6 5. Oče pozna otroka, ve, da je prebrisan, in v gUvo mu ne gre, kako more imeti tako riabo spri čevalo. In vendar si razlagam » to prav lahko. Ko je prišel otrok v prvi razred nemških ali laskih šol, ne zna nemškega in ne laškega: učitelj pa te zna slovenskega — minut, na Opčine ob 10. uri 4G minut, v Nabrežino ob 11. uri in v Trat ob 11. uri in pol po noči. Romarjem se priporoča, da pridejo v sredo dne 16. t. m. precej po poludne na postajo. Med potom naj se drže vedno skupaj, posebno na Bledu. Ker se udeleži romanja ves pevski zbor Marijine družbe, bo preskrbljeno tudi za petje na cerkvenih slavnosti h in na izletu po blejskem jezeru. Kedor si ni preskrbel še voznega listka, naj to stori precej, da ne bo prepozno. Na svidenje na blejskem jezeru ! Razstava slovenske dekliške šole družbe sv. Cirila in Jletodija pri sv. Jakobu. Včeraj smo printsli mal opis razstavljenih ročnih del, ki so jih tekom leta napravile slovenske šohke deklice. Danes moramo še dostaviti, da bo razstava odprta občinstvu v nedeljo, v ponedeljek in v torek, Vdeležimo se torej, narodnjaki in na-rodnjakinje, veselice, ki bo jutri v nedeljo ob 5. uri pop. v Rocolu. Dolgočasili se ne bomo, zato je prav dobro preskrbljeno. Poleg otrok vrtca, slišali bomo tudi igro trode-janko, katero bo lo vprizarjali odrasli dečki in deklice iz Rocola. Tudi godba je že preskrbljena. Torej jutri, v nedeljo, v RmjoI S tem vsaj malo poplačamo obili trud, ki ga ima vodstvo vrtca z otroci in ob enem koristimo sveti narodni stvari v našem ubogem in zapuščenem Rocolu! Ne enkrat opozarjamo, da bo jutri v nedeljo dne 13. t. m. zaključek otroških vrtcev pri sv. Ivanu in v Rocolu, kakor tudi dekliške šole pri sv. Jakobu. V prvi vrsti bo dolžni gotovo prebivalci Zlobe<* (<'aiupo >. Giacomo št. pokladala dotičnih okrajev, da pridejo na take veselice, lonec na naj>o. O tem poslu služil jej je kajti oni uživajo neposredno dobrote družbe neki čokec za podlago. Čokec pa se je pre- sv. Cirila in Metodija. Torej je pač naravno, brni I in j«? zadel Katarino v piščal na nogi da ^ vsaj ob zaključku šolskega leta tudi pri-tako hudo, da je morala zvati zdravnika z spevajo nekaj družbi na korist. V>, Sentja-zdravn>-ie postaje, ki jej je obvezal rano kobčani so vedno pokazali v prvi vrsti svojo ter jej veleval da mora v posteljo. Ljudje, Ine 13., 14. in 15. t. m. Vsi, ki so videli priprave za raz«tavo, ne morejo prehvaliti naših šolskih deklic. Pristavljamo še, da bo v nedeljo dne 13. t. m. ob 51/« uri popoludne velika vrtna veselica, na kateri bodo delovale naše pridne slovenske deklice. Mi gremo naprej ! mi gremo naprej ! Javna dražba na kolodvoru južne Železnice. V sredo dne 16. t. m. ob 10. uri predpoludne bo v magazinu za oddajanje tovorov II. v drugem nadstropju javna dražba voznih |K>šiljatev, ki niso bile dvignene. — E^redmeti, ki se imajo prodati, se oddado onemu, ki največ ponudi in ki mora takoj položiti kupnino ter predmete takoj odpraviti. Seznam predmetov je razobešen v ve-stibilu kolodvora južne železnice. Nesreča. Dne 10. t. m. je Katarina bodite previdni ! Dražbe premičnin. V poaed., dne 14. julija •'«> 10. un predpoludne se l>odo vsled aareHH« tok. c. kr. okrajnega sodišča ea civilne etvari vršile sledeče draž^ premičnin ? ulica S. Francesco 15, hišna oprava ; ulica 'eile Beceherie 1, hišna oprav Lošinju, Stokovcib, Baderni, Kašteliru. Va-brigi, Livadah in Vlakovem so mali hramovi, posvečeni prosveti, vzgoji in naobrazbi siromašne, do sedaj grdo zapuščene dece. Tu se bo deca utrjala za bodočnost in tako utrjena bo v stanu z jaeimi silami upirati se peklenskim osnovam tujincev. Materini besedi naši, tej svetinji naši grozi nevarnost od ne-prijateljev, in s tem je v nevarnosti naš narodni obstanek, naše pravo, ki je imamo do te lepe zemlje naše . . . Mi hočemo to Istro očuvati sebi, potomstvu, našemu imenu : to je naša naloga cilj našemu prizadevanju, svrha naši družbi! Naše delo je že kronano lepimi vspehi . . . isto ima že dobrega in koristnega sadu. Ali to še ni vse. Se vedno nas muči skrb : kaj bo iz onih ostalih stotin in tisočev naše dece, ki ne uživajo dobrot znanja in blagonosne prosvete, ali ki se, kar je še huje, pod vplivanjem tujega duha leto za letom odvračajo ia oddaljujejo od svojega roda, od svoje materine besede?! Ta grda misel ne daje miru ravnateljstvu družbe ter je sili neprestano na nove in širše osnove, narodno zavest in hvaležnost ter eo vsikdar kako preprečiti in zahtevati neprijatelje v iz-prihajali v lepem številu na svoje ve- vajanju peklenskih del njihovih. Te osnove selice. so tudi izvedljive, ali . . . od kod ? Kje je v V Rocolu se je tudi že začelo daniti in to potrebni denar? Narod, ves narod je naš ^^ domačini se zanimajo vedno bolj za svoj vrtec in kapital. To je dober siguren kapital, a obresti ; ^^ tamošnje veselice! Tako se nadejamo, da pri-1— to je ljubezen našega naroda, ljubezen, dejo tudi zdaj polnoštevilno uverit se, kako ki se kaže v vsakdanjih prispevkih naši prava; ulica Ci- lepo »e jim vzgaja otročiče. O sv. Ivanu pa družbi na korist. Vera naša in nada je ve- j ^ ; Škorklja in se niti ne govori, da bi kdo izostal! Tako se lika v to ljubezen, in ta vera in nada da- _ aternone 283, hišna oprava zagata Kornace '•'>, 'J konja, voz in pohištvo: misli sploh! Ali, žalibog, otroške veselice so jati poleta našim mislim, podajati moči na- Kjadin 722, hišna oprava ; ulica Barriera tu navadno malo obiskane, da bi človek res šemu prizadevanju za dosego končnega druž- vecchia 12, obuvala; ulica Piccardi 12, hišna mislil, da jim je to premalo važno. Zdaj pa amo binega cilja, za ohranjenje materine besede, oprava: ulica Koscolo 1 c, hišna oprava; prepričani, da bo drugače ter da po dovr- ki je duša naroda, ker v njej je združeno; tre Bir iscan 1, mesarska klop in ura. šenem biagoslo vije nju kipov sv. Cirila in Me- vse, kar nas dela narod Tned narodi. »r*menftfcl ?*®tnlk. Včeraj: toplona« r todija v cerkvi pridejo vsi v društvene pro-' S to vero in nado Btopamo v bodočnost, _ 00 7. uri zjutraj 27 0° ob 2 ur popolndts gtore, kjer bodo otroci otroškega vrtca pra- uverjeni, da nas ob blagoslovu svetih apc- n I I OTIII HI O _.Y. C.8 — Tizkoaier ob 7. uri zjutraj 751.0 znovali med petjem, deklamacijami >'n pogošče- stolov, nebeških zaščitnikov naših, spremlja p p Q Q |J| U W 1 I N U I U — l>enes plim* ob 5.23 predp. in ob 3.49 njem god sv. Cirila in Metodija in zaključek srce jednega celega naroda, ki bo kakor; Kralj Edvar.l nadvojvodi Franu {Ferdinandu. DUNAJ 12. (B) Listi javljajo, da je angležki kralj Edvard podelil nadvojvodi Franu Ferdinandu velik križ modre spo-dveze. Viharna seja v francozki komori. PARIZ 11. (P.) V današnji seji so bili hudi viharji radi interpelacije posl. Agnard* radi okrožnice, ki odreja zaključenje kongre-gacijskih šol. 2500 šol da se je zaključilo tikom pred zaključkom šolskega leta. To da je brutalno, drakonično postopanje nepoznano med civiliziranimi narodi. Po teh besedah je nastal vihar; toliko da se niso dejanski spri-jeli. Ministerski predsednik je skušal dvakrat odgovarjati, ali ni mogel radi ropota. Ko-nečno je mogel vendar izjaviti, da so odredbe proti kongregacijskim šolam upravičene : vlada da se ne da vstrašiti z grožnjami, marveč da bo vedela pridobiti znkonu spoštovanje. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim Jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela nryo slov. zalop noltfa iz odlikovanih in svstovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Aniona Černigoj-a Katera ne nahaja v Trata, Via Piazza vecohia (Rosario) it. 1. (o» desni strani cerkve st. Petra*. Konkurenoa nemogoča, ker Je blago is prve roke. pop.; oseka ob 10 predpoludne i o ob 10.54 popoludne. Društvene vesti. .fotri v Kojan ! Kakor že večkrat objavljeno, prirediti jutri v nedeljo dne 13. t. m. združeni pevski društvi »Adrija« in »Zarja« veliko skupno veselico v Rojanu na lepo odič^nem vrtu >P r i kroni €. to skupno veselico prihitijo v Kojan tudi vrli pevci - Bratovščine sv. Cirila in Metodija« leta ! Pevsko društvo »Kolo« v Trstu vabi na vrtni koneert v proslavo prve obletniee razvitja društvene zastave, ki ga priredi v nedeljo dne 20. julija 1902 na vrtu slovenske šole pri h v. Jakobu (ul. Giuliani št. 28). Vspored: 1. Parma: »Mladi vojaki« koračnica, godba. 2. Iv. Laharnar:,Pozdrav4, mešan zbor. 3. Tuček : »Sinionija«, godba. 4. I, pl. Zaje: »Hrvaticam«, možki zbor z bariton-solo. 5. Kieder: »Od srca k srcu«, dobra mati bdel nad usodo istrskih Hrvatov ! (Pride še.) klesarski mojster TRST via Giuliani 11 — BARKOVLJE zraven pokopališča«. Vesti iz Štajerske- Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. ; oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz — Visoke občinske doklade na Spod- mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi njem Stajarju potrebujejo : Sv. Kunigunda slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih na Pohorju 300°/0, sosednji Padeškivrh pa itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem 200°/0, obe oboni zavoljo novopostavljenih d°mu« v Barkovljah. . godba. 6. K. Bendl: »Križaci na morju«, pri sv. Jakobu. Ni treba, da povdariamo .... „ , _ Tr .. T , , r_ _ veliki mešan zbor. 7. Hajdrih ; »Jadransko morje«, j>esem, godba. 8. A. Neftved : »Nazaj v planinski raj«, mešan zbor. 9. Fr. S. Vilhar: »S Velubita klik se ori«, godba. 10. U metalni ognji. 11. Cibulka : »Stefanie«, ga- važnost narodnega petja v nesrečnem Ro-ianu, ki je pritiskan od vseli strani, bodi v cerkvenem, l>odi v narodnem pogledu. Naloga naša je, da podpiramo to za nas važno poetnianko t«r da jo branimo z vsemi močmi. 4£l T , „ . «... ' .. , votte, godba. 12. I. pl. Zaje: »Zrinski«, pe- re.hit m > torej jutri v Ko^an na to narodno „ . , . . veselico, tla čujemo krasne glasove »Adrija--iev Zarjasev«. Kakor nam poročajo, preskrl>ei ie odbor za točno in dobro postrežbo v razgrnem n senčnatem vrtu. Po dovršeni veselici bo ples na svežem zraku, na prostoru, navlake prirejenem v ta namen. Med koncertom bo tudi šaljiva poŠta, za katero je odbor naročil najnovejših in okusnih razglednic. Da ne b viada je prediožiia X Družba sv. Cirila in Metodija za zakonsko osnovo glede olajšav o gradnji de* Istro. < Dalje.> Poleg tega delovanja načelstva družbe na polju snovanja šol je isto v minolem letu storilo in iz\ršilo več sklepov. Podpiralo je jezika v centralnem se'iiinišČu v Gorici ; uri j>op., zvršetek oh polu- ve® potrebnih dijateov, ki si se posvetili 1 Andrijčič, interpelira mej drugim, radi po b«..*i. — Va veselo svidenj« jutri v Ro- učiteljskemu stanu, podpiralo je nekatere polnega zapostavljanja slovanskih jezikov na ^ lavskib stanovanj. Posl. K o m p a r e interpelira vlado, za-htevaje, da vzpostavi stolico staroslovenskega se>ninišču < k. I I. Frana Hiti; I ul. Barriera vecchia 13. | Velik izbor: | perila, perkalja, cefira, i satena. I Specijaliteta podlas (Mre) in drobnarij za j trojače. i Naročbe za moške obleke po meri I se izvrše po zelo ugodnih cenah ^ v 24 urah. B Na zahtevo vzorci brezplačno I in poštnine prosto. J lanu Jutri T Kočo I ! Pišejo nam pomožne šole in si ni zapiralo ušes nobe-Poleg nemu pozivu, ko je moglo se svetom ali de- c. kr. pomorskih oblastih. Posl. S p i n c i e vpraša predsednika, j f^ .\u»oij izpostavljena navalu sov- . kako je družba nakrat Btala v Stokovcih, tej ražn ja. Poleg tega pa je u okraj tudi naj - j prevažni točki v občini Sanvičent'", pred t>olj nezaveden. Malo, zelo malo je tam ljudi j, ki v resnici narodno čutijo, in še teh ni bilo, dokler se ni ustanovil otroški vrtec. — Otr<»ški vrtec je torej v Rocolu ognjišče, krog katerega se suče vse tamošnje narodno življenje, ako je smemo tako nazivljati. Sam na sebi pa je otroški vrtec nesadostna ustanova. da bi mogla vzbuditi vse Rocoičane v oarmio i življenje. Trel»a je, da mu v njega delovanju gredo na roko vsi oni, ki narodno čutijo. usodno alternativo : ali poslopje, namenjeno naši šoli, odkupiti, ali pa je — prepustiti laški Legi, ki je bila že v dogovorih z lastnikom hiše! Ali trebalo je 7000 K ! Od kje vzeti? V tej stiski seje obrnilo ravnateljstvo pred Božičem do vsega hrvatskega naroda — za »dobro roko«. In narod je usli-šal družbo, daroval je in . . . Stokovci so bili rešeni ! V zaključku izvaja tajnikovo poročilo: Družbine šole v Voloakem, Opatiji, Pulju, izvirniku ? — Cieva stavi predlog proti »no-votarijam« v liturgiji. — Benatti poroča o proračunu učiteljskega penzijskega zaklada, Rizzi o delovanju dež. kreditnega zavoda. Posl. S t a n g e r govori proti odobrenju tega poročila, ker je kreditni zavod pristranski ter na pr. vzdržuje kakor svojega poverjenika jednega Krstića! Posl. A n d r i j 5 i 6 predlaga podporo po ujmah oškojeni Baški ; S p i n č i ć Podgradii in Jelšanam. Bartoli utemeljuje predlog, da izdela deželni odbor načrt preosnove volilnega reda, kateri predlog se je po obširnem govoru S p i n č i 6 a soglasno vsprejel. Bubba poroča o deželnem proračunu za 1. 1902. V imenu manjšine govori proti odobrenju posl. K o z u 1 i 6. Prihodnja seja bo v torek. š3 Prva in aajvečja tovarna pohIStra vseh rrst. •J T R S T TOVARNA: VI« Tme, ▼ogal Via Ualtaaea ZALOGE: Plazza Ro8arft it 2 (Šolsko poslopje) In Via Ribo ni« it. 21 ! MsaMer Un Hinzi § SJ & Sf & m S* m i & iS ® & & or t* pecari j, zrc&l in »lik. Is-▼rfuje naročbe tudi po posebnih načrtih. Cono bros konkuronoo. 1LOSTEOT1I1 CIIll ZiSTOIJ II FBAICO Predmeti postavio se na pat oorod a .1 železnico rran^o. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali mf^leno politirane. divanov, okvirjev, ogledal, stolić, stenskih ur se nahaja v dobroznani zalogi pohištva Rafael Italia Trst - ul. Malcanton Št. 1. - Trst. Oilitorana 1894. Odliiovaiia 1894. 1891. V trpini za moslco modno klico „Pri prihranjcvalncm viru" vkupite najlažje najboljše blago. Na stotine ostankov snovij za moške obleke 330 m Po gld. 3.60, 5.60. 6.80 in 7.20. ! Najboljše srajce za moške gld. 1 .30 Angleške srajce od cefirja gld. 1.50 '* krstni najboljši ovratniki po l'> nve. Kravate, spodnje hlače, srajce za po noči. nogovice, žepne rute po najnižjih cenah in v velikem izboru. E. Rottenberg ul. poste vecchie 16 (municipalna nova palača) Deček z dežele ki dovršil 4 razre«ln<» Ijii'irtko g b>. ž^-li \ stopiti v kako proda al:iic * z jf»-»fcvin:tmi k« t vajenec. Naslov po«4 uprava »Ed'nost;«. PODJETJE ZIM0L0 - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn Jr" ( ter R velika zaloga vsakovrstnega pohištva $ Ivan Doljafc t mm uri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. Lastne žage. Ttnaira razpolaga z mizarji, -veščimi cd najnavadnejših do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji. tako. da lahko prevzame in izvrfci v najkrajšem času vsako delo vseh alogov; prevzame tuli mebiiranje vil. prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. — Za mizarje. ========= Vel'ka zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih m izarskih potrebščin. Vsaka lk«Dlnrrn(-a iitljnrfDa, ler fe dela samo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost V postrežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. '^^T 'f' f " z neomejenim jamstvom v Gorici. ---— Hranilne vloge obrestuje po 41sn'1)f večje stalne, naložene najmanj na jedno leto. po ;">' ,,. — Sprejema hranilni- knjiib-e d-ugib zavodov br-'Z izgube obresti. Hentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na o-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na lo-letno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo vsak za delež po l krono na teden, t. j. i?6n kron v petih letih. T«t zaključku petletja znaša vrednost deleža .'»00 kron. Stanje 1. junija lJMri: Deleži: a> podpisani........K 1.179JJU0.— bi vplačani......... 5tJl.63o.18 Dana posojila..........1.254.738-23 Dopolnilni zaklad....... lfll.llfi"57 Vloge..............„ 417.4021):"» Pisarna: Corso 41 Telefon št- 141 Zaloga: al. Istitnto K» Telofon št. 145 Sprejemajo se pogrebi v veliki gsli in I., II., III. lV. razreda : prev. zi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato- črni, »rebrno-črni iu zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših ; krst iz trdega lena s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst: belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov. Blag. gosp. Gabrijel Piccoli le kar •ln.rni jutliiitiik Nj. sv. I.nitu XIII. v Ljubljani. Potrjujem prejem steklenic Vaše tinkture za želodec. katero morem naj-topleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta in zmiraj mi je kot izborno učinku joče zdravilo služila pri želodčnih in črevesnih boleznih. Krmin. 13. maja 1S«»7. Miroslav Leitner. c. kr davčni blagajnik. Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter popolnoma ozdravel. k»r z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem. ki trpe na želodčni bolezni. Strasoldo i Primorsko), ti. marca 1£98. Karel grof Strasoldo. Razprodaja se v lekarnah v Trsta. Istri, Dalmaciji. Pimonkem, Goriškem in Tolminskem po 3o stol. steklenica. Spšlome slovenske pspoflinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-Jtfetodijevo cikorijo Najboljše stiskalnice za in OLJKE so naše stiskalnico grozdje 99 U najnovejšega in ltajboljšesa sestava /. dvojno iu nepretrgano prit iskalno močjo: zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. Najboljše autom atične pateii- ~ tovane trtiie brizgal niče 33 Stavbinsko podjetje Starbinsko podjetje G. T ONNIE S Ljubljana. T ovarna za mizarsio orodje in pariete, stavbMo in nmetno iljnčarstvo. Del&lnica sa konstrukcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna mizarska dela kakor: kompletna okna za cele stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvor nice na vreteno i ta. itd. 0 0 0 -o o—oo-oooe M. Aite c z maiiifakturnim blago ni 0 ul. Nuova. ogel ut. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nueva. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in eenj. odjemalce, da je jako pomnožila jsvojo zalogo Q kakor tudi povečala prostore s tem, da je A ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato. V da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam Q ce-.ij. odjeitialcem. V obeh prodaj al nicali vdobiva se razno bhigo najbolše kakovasti in najmodernejše iz pr»ih tovarn, posebno pa snovi za moške iu A ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice . tu v je velikanski izbor platnenega in bombažnega Q blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila, a bo ti od bombaža, ali platna. Pletenine, svile- V nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe ua moške obleke po meri. katere izvrši najtočneje in najnatau- Q neje po cenah, da se ni bati konkurence. T Poskušaj, da se prepričaš I OO- 0 o ooot P^^Trgovsko-obrtna registrovana zadruga^^l t o« t-mo Ion i m 11 r>i J S Y P H O N I A" Automatična briz- ki delujejo came od tebe, ne da jih galnica. bilo treba goniti. Stroji za grozdje, sadje in oljke. Mlin za Stiskalnica za grozdje, mastiti grozdje. Plugi za oranje in ogra-vodo. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnili, ži vljen.sk i h in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznih veli-kostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot najnovejše posebnega, izl»ornega, uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikovanega PH. MATFARTH & Co. c. kr. izklj. privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje l>unaj. II. Taborstrasse št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 450 zlatimi, srebrnimi in pohvalnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Bazproiajalci in zastopniki se iščejo pogodi, Kjer še nismo zastopani. „Čuvati se pred ponarejanjem". A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjem tapecarij vseh vrst, ročnih kovČekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železniž. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za od pošiljanje po železnici ali morju. Čevljarski mojster Marko Biri je preselili svojo cevi jamico in zalogo-obuvala iz trga Z o n t a n a Poiite della Fabbra št. 2. (uhod v ulici Turrente) Slavnemu o^čioftvn se uljuduo priporoča za obilen ob"nk, kajti v zalogi imu ol>u-vala vsake vrste iu po najnižji cen'. Tudi popravlja staro obuvalo. Trgovina z izgotovljenimi oblekami. Cnlimni Ponte della Fabbra štv. 2, vogal daiarmi Ul. Tor rente. Podružnica Piazza. Pozzo deli Mare 5t. 1. Zaloga i zgotovljenih oblek za moAke in dečke priporoča posebno za bi n kostne praznike in birmo; obleke za moške od gld. t;.f>U do 24, za dečke o 1 gld. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8. suknene hluče od glo. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do it. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. 9-do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc 9, od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po*naj-nižjih ceaah. Hlače od moleskina izlodjeva kuža> za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu oi gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce crld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z naj-večjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah. v Gorici, Gosposka ulica št. 14 iu ulica Vetturini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh ilo^ov za vsak stan od najboljšega izdelka. V «tiogi ima : podobe na platno in šipe, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. Anton Breščak Tržaška posojilnica in hranilnica S iemstTovsna xadnia i omeieaim poroštvom. ^ ulica S. Francesco štev. 2, I. Telefon 952. Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° „ Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 51 ,"/„, na menjico po (J5, na zastave po 5,s°.'0. Uradne ure so: od 9—12 dopoludne ic oc* 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urab ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnićni račun 816.004. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hiši. --- Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4x/2°/0, ne