Kaj je novega? Današnji številki »Gospodarja« so priložene slike. Ta priloga se je tokrat zakasnila, ker se tiska v Ljubljani in so bile ovire pri strojih in prosimo, naj nam cenj. naročniki oprostijo, da nismo mogli združiti »Gospodarskih novic« s slikami! Smrtnonevarni sunek z nožem. Dne 5. in 8. t. m. se je vršil na Teznu pri Mariboru vojni razpored za okoliške občine. Razpored je bil proti pričakovanju dobro obiskan in je potekel mirno brez prepirov in pretepov. Duhovi na Teznu niso bili razburkani, ker je bilo na vežbališču prepovedano točenje alkohola in v bližini ni nobene večje krč me. Dne 5. t. m. tudi po končanem razporedu in po razhodu ni prišlo nikjer do pretepov in tudi razporedni dan 8. septembra je končal na Teznu v znamenju zastopnosti. Še le proti večeru so se sprli med seboj šentpeterski fantje, ki so popivali v gostilni Klojčnik ob Dravi, kake četrt ure od Št. Petra. Iz prerekanja se je razvil lobičajni pretep, ki se je osredotočil na komaj 211etnega Franca Poštrak iz Celestrine, ki je ib.il osovražen med fanti radi prejšnjih pretepov. Vinjeni fantalini so se precej časa lasali in ruvali med seboj, dokler ni eden pognal Poštraku v hrbet noža do ročaja. Sunjeni se je zgrudil s krikom na tla \n tiapadalci so se razšli po krvavem zlocinu na vse strani. Smrtnoranjenega so prenesli starejši možje v gostilno, kjer je pa umrl v četrtek zjutraj. Sestra zaklanega je skušala med pretepom brata braniti in ga iztrgati iz klopčiča pre-( tepačev, a tudi njo je nekdo močno ranil z nožem preko hrbta. Žandarmerija bo imela obilo opravka, predno bode izsledila onega, ki je zaklal Poštraka, ker se je vršil pretep in pokolj v objemu nocne teme. Požar v Slivnici pri Mariboru. V noči od srede na četrtek je nastal v Orehovi vasi, občina Slivnica, požar pri posestniku Karlu Reitmeierju. Ogenj je opazil tudi mariborski stolpni čuvaj, ki je alarmiral mestno požarno brambo. Z avtoturbino so prispeli na kraj požara samo 10 min. pozneje, kot domača požarna bramba. Hiša, ki je bila sslamo krita, se je nahajala že cela v plamenih, tako da je bilo nemogoče jo rešiti. Pač pa so poža.r omejili, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja. Posestnik ima škode za 22.000 dinarjev. Smrt pod brzovlakom. Dne 8. t. m. se je vrgel v Sevnici ob Savi pod brzovlak št. 3 neznan moški ter obležaE razmesarjen in mrtev na tračnicah. Samomorilec je oblečen v boljšo črno obleko, je velike postave, pristriženih brk, s črnimi, redkimi lasmi. Na levi roki ima oteklino. Baje je Mariborčan, vendar policija še ni ugotovila njegove identitete. Samomor. Zastrupila se je pri postaji Zabok-Krapinske toplice 171etna Terezija Štrbucelj, doma od Št. Lenarta pri Trbovljah. Izpila je najprej steklenico lizola, nato pa se je vrgla pod vlak. Kolesa so ji odrezala glavo in odtrgala desno roko. Kaj je vzrok tega obupnega dejanja, žšeniso ugotovili. Samomori se tako množijo, da so znak <velike in opasne moralne krize. Tihotapci umorili finačnega stražnika. Pretekli torek. je šel finančni stražnik podpredglednik v Št. Ilju v Sl. gor. Resnik na državno mejo. Ker ga ni bilo celi dan nazaj ia tudi ne na praznik v sredo, so ga šli iskat. Našli so ga ob nekem jarku v Ceršaku ,pri Št. Ilju mrtvega z razbito glavo. Kolikor se je moglo dognati, je pokojni zalotil dva tihotapca, ki pa sta se ga lotila ter nadvladala. Eden mu je zadal smrten sunek z nožem, drugi pa ga je s kopitom njegove lastne puške udaril po glavi. Tihotapcev še dosedaj, niso dobili. Tolovajski napad na cesti. Dne 8. t m. se je vracal železniški uslužbenec Mirko Rojko iz Št. Lenarta peš v Maribor. Proti večeru so ga srecali nekaj sto korakov od gostilne Schicker trije mladoletni fantje, od katerih je nosil sred mji močan !kol. Ustavili so Rojka in oni s kolom je zakričal nad njim: »Življenje ali denar!« ter ga obenem udaril s kolom po roki. Rojko je skočil v stran, v istem hipu pa je dobil drugi udarec po glavi, ki ga je vrgel na tla. V nezasti: je ležal nekaj ur. Ko se je prebudil, je opazil, da so innr. napadalci slekli suknjo, ki je ležala nekaj metrov dalje. Vendar <am ni zmanjkal niti denar niti kaka druga stvar. Napadalce je Rojko tocno popisal, tako da jih ne bo težkoizslediti. Elektrifikacija Št. Ilja v Slov. goricah. Priprave za elektrifikacijo tukajšnjega kraja so uspele že tako daleč^ da je pripravljalni odbor svojo nalogo dovršil in se je dne 22. avgusta t. 1. ustanovila tozadevna zadruga. Ta je šla pod vodstvom mladega inženirja Karla Ehrlich po odmerjeni poti naprej, je razpisala takoj ponudbe za posamezna dela in se bodo ta v najkrajšem času oddala. Kaže, da se bodo dela lahko pričela že v 14 dneh in se bodo Šentiljčani še pred Božičem letošnjega leta lahko razveseljevali pri novi luci. Smrtna nesreča in požar pri Sv. Antonu v Slov. gor, Pri Zavčovih v Grabonoškem vrhirso star zasut vodnjak praznili. D&lo je šlo prav lepo od rok. Prišli so do vode. Dne 6. septembra popoldne ob štirih so bili trije delavci, (ki so bili znotraj, namenjeni jamo zapustiti in iti k mali južini. Dva se vstopita v škaf, da ju gor prpeljejo, tretji, Anton Čuček, čegar starši še žive v Župetincih, se pa pod ška fom prime samo za robove škafa, da ga visečega pripdljejo. Po vožnji šestih metrov pa mu roke otrpnejo, pade v vod- njak in se smrtno pobije. Bil je še v sv. olje djan. Fant je bil dober in vesele narave. — Dne 11. t. m. je začelo goreti v Brengovi pri Lipnikovih in je zgorelo gospodarsko poelopje ter hiša. Požar je nepojasmjen. Škoda veJika. Listnica uprave »Slov. Gospodarja«! Tu in tam se zgodi, da kdo naročnikov ne prejme >Slov. Gospodarja« pravočasno, ali pa ga sploh ne prejme. Da bo cenjenim naročnikom jasno,, kako počiljamo >Sk>v. Gospodarjac povemo, da pridejo vsi izvodi za isto pošto istočasno in pod skupnim ovitkom. Ako t»rej kdo ne dobi lista, naj najpreje vpraša na domači pošti zanj. Ce ga tam ni, naj javi na upravo »Slov. Gospodarja< na navadnem listu, brez znamke, le besedo »Reklamacija« naj napiše na list. Uprava bo potem že ugotovila, kje je vzrok, da lista mnogi ne prejemajo redno. — Tudi pripominjamo, da taki, ki hočejo list na ogled in zahtevajo ie eno številko, dobijo samo eno, dokler uprava ne prejme naročnine. Zato je najbolje, da se list kar naroči, na kar ga bodo točno in redno prejemali novi naročniki, ki naj pripomnijo, da fio novi naročniki. Ker si uprava prizadeva, ustreči p. n. naročnikom v vsem, nje same pritožbe ne zadenejo, pa jim bo kljub temu ustregla v zadovoljnost naročnikov. Spor med našo vlado in Trboveljsko družbo. Že v zadnjem »Gospodarju« smo poročali, da je Trboveljska premogokopna družba ^klenila odpustiti nad 3000 rudarjev ter na ta nacin odvraiti zahtevo, da naj se zniža cena premogu za 15%. S tem sklepom bi seveda bili udarjeni najbolj slovenski delavci, ki bi morali v tujino za službo. Na jpritisk javnosti je vlada nato sklenila, da bo prevzella vse odpuščene rudarje v svoje rudnike v službo. Konečno je prišlo do nekakega sporazuma. — Ta velikd spor bi kmalu jjovzročil veliko gospodarsko nesreco v Sloveniji, da niso «ujeci varuhi pravočasno nastopili. Dr. i^orošec je takoj osebno posredoval pri vseh prizadetih ministrstvih v korist ugodne rešitve tega spora. Posebno odposlanstvo <delavstva se je zglasilo pri dr. Korošcu, ki je v družbi s poslancema Smodejem in Pušenjakom razpravljal o tem spoTazumu med vlado in Trboveljsko družbo. Kajti ta sporazum naj bi se izvršil na ta način, da bi ga plačalo zopet •delavstvo, ne sicer v denarju, ampak z daljšim delovnim «asom. Poslanec dr. Gosar je takoj, ko se je za to novo nakano izvedelo, poslal brzojavne proteste v imeira delavstva. — Spor torej, ki je bil med vlado in Trbovefjsko premogokopno družbo, se je prenesel na drtigo stran, med delavstvo in Trboveljsko družbo. Vlada je to zadevo rešdla prav polovičarsko, kakor je tudi vse njeno delo takšno. Šama je proti obstoječim zakonom dala Trboveljski družbi navodilo, naj »uredi« delovni čas rudarj&m. Delo rudarjev je tako težko, da vsake ipol ure podaljška zahteva veliko telesnih sil. Spor se bo torej od te strani nadaljeval. A f>ati se je, da delavstvo ne bo zmagalo, ker ga je vlada, ki t>i ga bila dolžna cuvati, sama pognala v ta boj. To je znova dokaz, kako sedanja vlada rešuje velika vprašanja prav po šolarsko in da bo rešitev za državo, čimpreje bo šla ta •vlada od državnega krmila. Uspehi Jugoslovanskega kluba v boju za koristi kme- fa. Davčni odbor je te dni razpravljal o 51. 103, ki ugotav- Ija način določevanja dohodkov. Poslanec Pušenjak je predlagal, da se v slučaju, ako se poseka gozd, izračunajo dohodki z odbitkom stroškov za pogozdovanje, kakor tudi, da se vrednost letne najeinniiee pri stavbah, katere porab- Ija lastnik sam za kmetijstvo ali obrtne namene, ali za brezplačno stanovanje delavcev, ne vzame v račun pri do- ločevanju dohodkov. Oba predloga sta bila sprejeta. — Ko so radikali videli, kako se opozicija bori, da bi dosegla ndobnosti za kmetski stan, so ogorčeni iprotestirali proti «elemu zakonu in zapostavljanju kmetskega stanu. Zahte- ¦vali so znatne spremembe zakona. Jasno je, da bo vlada Smela z zakonom še mnogo težav in da bo morala v mno gem popustiti, ako bo hotela doseei, da narodna skup&čina -ssakon sprejme. Radikali se zavedajo odgovornosti pred ^ijudstvom, zatft podpirajo opozicijo. Radičevci pa so z za- ?Jkonom popolnoma zadovoljni. Ne govore nič, pač pa se tu- 'intam javi kak mjihov govoraik, se poteguje za zakon in ^ga hvali. Ko bodo pa radičevci prišli med kmete, pa bodo :«op«t vpili, kako so seljacki! Kadar bi bilo pa treba se za kmeta postaviti, tedaj pa jih sram biti seljački. Ob odhodnici šolskega ravnatelja g. S. Gajšeka. Brez <dvoma manjka nam v današnjih časih dobrih zgledov. Saj ve vsak pameten olovek, da je dober zgled najboJjša pri•diga, najlepši nauk in to zlasti še za mladino, ki posnema rada to, kar vidi pri drugih. Zato pa je naša dolžnost, da pokažemo Ijudstvu dobre zgl&de, da ga opozoTimo na te in one čednosti, ki jih ima ta ali oni dober clovek. Zato bi bil greh, ako bi zamolčali imena takih vrlih mož, ki svetijo takorekoč s svojim lepim življenjem pred nami in nam ka Sejo pravo pot poštenega, vestnega in krščanskega življetlja. En tak vrl mož v današnjih časih je šolski ravnatelj g. Simon Gajšek. Kot izboren šolnik, pedagog v pravem pomenu besede je deloval na vedjih krajih, a najdalje in nazadnje pa v Dobovi nad 20 let. Mož, res vnet za napredek Ijudstva, je pozabil v svoji službi popolnoma na sebe in se žrtvoval le za druge. Pred njegovim prihodom je bila šola v Dobovi v žalostnem stanju. G. ravnatelj jo je znal  dvigniti na naijboljši glas v Posavju. In bivši g. nadzornik se je izrazil nekoč, v Dobovo ne grem jaz nadzorovat, tam ni treba, ampak tam hočem ile obiskati plemenito rodbino Gajšekovo. V šoli vseskozi vesten, natančen in toč&n, pravičen in nepopustljiv, je Ijubil s celim srcem šolsko inladino in zato ni čuda, če so ob slovesu na glas plakali vsi otroci. Zadnja leta je g. ravnatelj poduceval veoinoma VI. razred. Tu je navajal degke zlasti v kmetijskem poduku; kdor je le hotel, je dobil tukaj vsega potrebnega nauka za življenje. Da so bili učenci res izborno podkovani, je do-  kaz izjava drugih, ki so rekli in naročali: le pošljdte jih še  kaj Lz Dobove, tam so dobri učenci! Že samo poslušati računstvo, je bil velik užitek, kaj šele drugo. In to nič suhopamega, ampak vse živo, nazomo, praktično, in s kakšno lahkoto in vse to brez sile in bretz palioe! Zato se ni čuditi, če je bivša Davidovičeva vlada imenovala g. ravnatelja za nadzonnika. V svoji ponižnosti pa je to takoj odklonil. Do-  oim se drugi pulijo in pehajo za čast, je g. ravnatelj kratko malo odbil. Kakor vsepovsod natančen in vesten, tako pa  je bil vesten tudi v zasebnem življenju in res praktičen kristjan. V njegovem stanovanju se je molilo pred jedjo in po jedi, zjutraj in zvečer. Službe božje se je udeleževal tako natančno vsa leta, da je bil naravnost apostol za celo faro. Kar pa g. ravnatelj ni mogel storiti po eni strani, je pa storila to iajegova nad vse plemenita in preblaga gospa soproga iz slavne rodbine Tramšek. Ona je bila celi fari takorekoč mati. Kot učiteljica roonih ženskih del je uvajala deklice le na praktično plat, kar se malokje zgodi, in to z vso vnemo! Koliko časa je ta gospa žrtvovala za bolnike, koliko zdravil skuhala ia vse to zastonj in z veseljem! Sedaj lahko razumemo, zakaj žaluje cela fara za to zlato in plemenito rodino! Vi, spoštovani g. ravnatelj in spostovana gospa, ki prebivate sedaj tam v Mariboru in uživate zasluženi pokoj, Vam želi cela fara obilo sreče in božjega blagoslova! Novi obfiinski odbor prevzel občino na Teznu pri Mariboru. V nedeljo, dne 12. t. m., je prevzel novi obcinski odbor obcino na Teznu pri Mariboru. Izvoljeni župan g. Vinko Bezjak je prevzel to častno mesto in kot njegova 2 svetovalca sta bila izvoljena: Josip Šebeder, krojač na Tez nu, in Josip Vitez, nastavljenec mestne plinarne v Mariboru. Tezenskemu občinskemu odboru pod vodstvom našega zvestega pristaša Bezjaka je sedaj zasigurana delazmožnost, katero so poprej onemogočali demokrat&ki orjunaši. Novi g. župan uraduje od zadnje nedelje naprej. Neznan mrlič v škednju. V Šmarjeti ob Pesnici ima mariborski industrijalec Scherbaum svoje travnike in tudi škedenj, v katerem je bilo dne 12. t. m. zvecer najdeno truplo neznanega možkega. V omenjenem škednju je po navadi spal 181etni Polajnšek. Že dne 8. t. m. je začutil, da se širi okrog njega precejšen smrad, a je vzrok ugotovil šele naslednjega dne in o zadevi takoj obvestil žandarmerijsko postajo v Lajtersbergu, ki je nemudoma pričela z obširno preiskavo. Mrlič je ležal pod pol metra debelo plastjo sena z navzdol obrnjenim obrazom. Čevlje je imel sezute in položene tik glave. Ena suknja mu (je ležala ob vzglavju, druga pa pri nogah. Truplo samo je v razpadajočem stanju in je nemogoče dognati, kdo da bi bil. Prsni koš ima pod vratom na desni strani dva prsta široko ra- no, iki je morala biti prizadejana z ostrim orodjem. Krvni madeži so bili najdeni na čevljih in na suknji, vendar se kljub prizadevanju oblasti ni dalo ugotoviti prav nobenega vzroka strašnega zločina, ki je vzbudil v vsej okolici <precejšnje razburjenje. Vendar so razni znaki vzbudili sum, da bi najdeno truplo moglo biti v kaki zvezi z umorom našega finančnega stražnika v Št. Ilju. Mogoče je, da' je dne 7. t. m. umorjeni finančni pripravnik smrtno ranil šele pet dni kasneje najdenega neznanca, ki so ga njegovi tovaritši, bodisi še živega ali že mrtvega, privlekli do Sv. Marjete in ga tain skrili v seno. 0 nenavadneim slučaju krožijo najrazilicnejše donnneve, vendar bo navedeni sum najbolj odgovanjal resnici. Truplo neznanca je bilo prepeljano na ipokopališče na Pobrežju pri Mariboru, kjer je bilo razteleseno. Velik rlom v Št. Janžu na Dravskem polju. Dne 13. t. m. ponoči so neznani stolici vlomili v gostilno Zel ter odnesli več stvari. Ko se je zjutraj prebudil gostilničarjev sin, je opazil, da je bilo vlomljeno v kaščo. Kolikor se je dosedaj ugtoviJo, so storilci odnesli vozno opremo, mošlav kolo znamke »Steyer«, nove moške hlače, zracno cev večje vrednosti ter še mnogo drugih malenkosti. Tridnevnica na čast sv. Frančiškn se bo obhajala na Rem šniku od 2. do 4. oktobra. Vodil bo pobožnost o. kapucin iz Maribora. Tako bo dana tudi prilika za svetoletne odpustke. Katoliški duhovnik najlažje podpira svoje onemogle starše! Taiko se je reklo nekemu duhovniku na Vojnem okrugu v Mariboru. Duhovniki imate vsega, lahko podpirate svoje domove; če so vaši bratje v vojaški službi, njim ni treba skrajšanega roka. In poleg tega je še najbolj zanimivo to-le: Posredujočemu g. poslancu odgovori gospod vojni minister na njegovo interpelacijo z »da«, sprejme prošnjo ter naroči podrejenim uradom nadaljno poslovanje. Prideš na vojni okrug, kjer je po višjem narocilu treba zadevo rešiti, tedaj te pa zavrnejo kot človeka, ki nima pravice! Nesreča na lovu pri Ormožu. V sredo je bil obstreljea na lovu sin ormoškega tovarnarja usraja g. Josip Kralj. V soboto, dne 11. t. m., je podlegel posledicam poškodbe. Štiridesetletnica. Znani vodja romarskih procesij od Št. Lovrenca v Slov. gor. na Ptujsko goro Franc Lajh je obhajal pri letošnjem romanju 401etnico, odkar vodi te procesije. Posebnosti narave. Po travnikih krog Limbuša pri Mariboru je odkril rastlinoslovec in magister g. Alojzij Benkovič iz Amerike prepeljano in kot človek visoko rastlino Rudbeohia Jaciniata (Sonnenhut), ki cvete sedaj na jesen ter ima velik rumen cvet. Rastlioio so gojili do pred leti po cvetldčnjakih, a od tamkaj se je razpasla po travnikih, katere že ogroža radi hitre razmnožitve in bujne rasti. Da se ta sicer lepo cvetoca, a brezkoristna rastlina ne ba preveč na znatno škodo travništva razmnožila, bode treba nekaj ukreniti. Rastlina doslej ni imela slovenskega imena in jo je krstil g. Benkovič za »vsiljivko«. — Na posestvu monsignorja in profesorja Vrežeta pri Sv. Roku pri Šmarju je videti na treh jablanih poleg zrelih jabolk normalno in lepo razvito cvetje. Z vrha zvonika je strmoglavil na tlak. V soboto, dne 11. ,t. m., je popravljal v Velikih Lašcah na Kranjskem klepar, oce dveh otrok, na zvoniku stare farne cerkve križ in jabolko in je vse v redu izvršil. Prosil je tamošnjega g. kaplana, da bi ga popoldne v tej poziciji slikal, ker bo šel še enkrat na zvonik, kljub temu, da je delo že izvršeno. In res, popoldine, ko se je povspel do križa in se zanj prijel, sta se križ in jabolko odlomila dn nesrečnež je strmoglavil na kamenita tla, kjer je obležal mrtev. Zlomil si je tiliiik. Več gledalcev, ki so prizor gledali, se je onesvestilo. Vzrok nesreče pripisujejo dejstvn, da je bil v cerkvenem jabolkn ves les strohnjen in ni držal teže, s katero seje panesrečeni jabolka oprijel.  Smrt v čolnu na Blejskem jezeru. ZoDet se je uresničil star pregovor, ki pravi, da nihče ne ve, za katerim oglom ga čaka smrt in da te ure ne pove nobena pratika. — Mlad mož, cvrst in zdrav, se je odpeljal v nedeljo na Bled. Bil je to Drago Moser, doma z Dunaja, ipo poklicu risar, zaposlen v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Na Bledu si je najel čoln in se je odpeljal proti otoku. Med vožnjo pa so opazili nekateri veslači, ki so bili v njegovi bližini, da leži mož na dnu colna in se niti ne gane. Približali so se mu in ker ni dal Moser nobenega iznaka življenja, so zavlekli čoln k bregu in so poklicali zdravnika. Ta je takoj ugotovdl, da je zadela inladenica kap in bi bila vsaka tudi takojšnja pomoč popolnoma brezuspe&na. Omejitev sprejema umobolnih. Ker se kljub opetovanim objavam v ča&opisih, tičočdh se omejitve sprejemov v opazovalnico, oziroma zavode za umobolne, še vedno ne vpoštevajo dolooila, podana vsled trajne prenapolnjenosti, se še enkrat, a to slednjdč, naznanja: Sprejeti se morejo le nujni zavodne oskrbe absolutao potrebni slucaji, nujnost se mora v spričevalu utemeljiti, navedba o nevarnosti za sebe ali za druge z dejstvi dokazati. Vsi bolniki, ki so prLmerni za domačo oskrbo, se morajo odklanjati. Gospodje zdravniki naj vpoštevajo ta opomin in take bolnike ne pošiljajo ter njim in spremljevalcem ne povzročajo nepotrebnih stroškov. Privatniki in občine, ki &e pozovejo za prevzetje bolndkov iz zavodov, naj se temu pozivu tako$ pokorijo. Ker bo prenapolnjenost zavodov trajala, dokler se ne uresniči naše prizadevanje po otvoritvi novega zavoda, bode omejitev sprejemov ostala v veljavi tudi nadalje^! Po tolikokratnih časopisnih objavah je umevno, da je brez predraetno vsako pritoževanje zaradi zavrnitve, oziroma zaradi stroškov. Trojčke je dobila dne 4. avgusta t. 1. žena bivšega dohrovoljca Ilije Pejoviča v Ruskem selu v Banatu. ZaKonca jmata razen teh še dva otroka, satra izpod treh let. Imata i>a kot ikolonista 5 ha zemlje in živita v hlevu na posestvu grofa Sečenija. Dva pastirja umrla vsled kačjega pika. V vasi Drenovo pri Sarajevu se je dogoddl tragičen slučaj. Dva pastirčka sta čuvala čredo ovac. Nenadoma je enega pičila kača. 'fovariš mu je priskočdl na pomoč in hotel ubiti kaco s koiom. Ko pa je prvič zamahnil, se je kaea preplašila, se zakadila v njega in picila tudi njega. Oba pastirčka sta že naslednjega dne umrla. Oče v pijanosti ubil sina. Posestnik Rade Markov ia Barande pri Bečkereku v Banatu je silno udan alkoholu. V pijanem stanju mora njegova družina silno mnogo pretrpeti. V petek je prišel zopet pijan domov in napadel svojega sina Svetimira. Ko se je ta hotel braniti, se je zakadil v njega z nožem in ga sunil s tako silo v glavo, da je čez nekaj ur umrl. Ubijalec se je sam prijavil sodišču in je bil takoj oddan v zapore. Težka nesreča v Dalmaeiji. V kamenolomu Gorma pri Omišu se je dogodila strašna nesreča. Tu so kopali delavci lapor za tovarno cementa v Omišu. Nenadoma se je na vrhu odtrgal zemeljski plaz v širini 8 metrov ter zasul 7 delavcev. Trije od njih, Marko in Ivan Ažič in Marko Rogošič, so našli pod zemljo smrt. Ostali štirje so bili težko ranjeni. 151eten morilec. Dae 27. juldja 1924 so našli v bližind vasi Manning na Gornjem Štajerskem napol golo truplo 131etnega dečka, zadavljenega z zanjko, spleteno iz vrbovih vejic. Oblastd so domnevale, da gre za umor iz pohotnosti, toda vsa poizvedovamja po storilcu so bila zaman. Te dni, po preteku dveh let, je stvar pojasnjena. V "VValdingu so aretirali 151etnega nezakonskega sina rudarja Steinhuberja radi neke tatvine. Pri zasliševanju je prdznal, da je zažgal pred petimi leti, torej kot desetleten deček, nekemu kmetu hišo, pred dvema letoma pa vrgel 131etnega Reitmeierja v potok, nakar ga je skupno z dvema tovarišema zadavil. Steinhuber je nekoliko slaboumen, sicer pa splošno znan malopridnež. Zločinci umorili mater in hčer. V mali vasici Mostar pri Veliki Kikindi je odkrilo orožništvo skrivnosten zločin. Trgovko z jajci Izabelo Resler in njeno hčerko Hano so našli v hiši zaklani. Sosedje so se čudili, da starke, ki je imela že preko 70 let, že tri dni ni bilo iz hiše. Vrata so bila skrbno zaprta, na oknih pa debele zavese tako, da ni mogel nihče videti v notranjost. Dogodek se jim je zdel nerazumljiv in so zato obvestili orožnike, ki so vdrli s silo v hišo, kjer se jim je nudil grozen prizor. V spalnici je ležala na tleh nesrečna starka zaklana in sedemnajstkrat zabodena. Preko nje je ležalo truplo njene 30 letne hčerke Hane, ki je imela istotako trinajst smrtnonevarnih ran. Obe trupli sta bili popolnoma nagi in v mlaki krvi, po sobi pa je bilo vse razmetano. V desnem kotu je stala omara na široko iodprta, poleg nje pa razmetana obleka nesrečnih žrtev. Zdravniška komisija je ugotovila, da so zločinci Reslerjevo in njeno hčer najprej posilili, nato na zverinski način umorili, potem pa hišo loplenili. To dokazuje zlasti okolnost, da sta bili trupli popolnoma nagi in polni modrih peg po životu. Kako pečejo na Islandiji kruh. Gospodinje na Islandiji so T istini srečne. Ni jim treba imeti skrbi in dela s pečmi, kakor naše matere, kadar pečejo kruh. Po nekaterih krajih Islandije je sama mati narava prevzela to skrb na sebe. — Islandija je namreč najbolj bogata dežela na vulkanih in vročih vrelcih. Otok je majhen, ima pa preko 20 vulkanov in na stotine vročih vrelcev, iz katerih neprestano izvira vrela voda. To vodo uporabljajo v gospodinjstvu ter si stem prihranijo kuhanje. Tla okrog takih vrelcev, ki so kamenita, so tako vroča, da je nemogoče stati dalje časa na enem mestu. Ta vroča tla. porabljajo praktične islandske žene kot peč, kjer pečejo kruh, meso in ribe. Okrog vasi Je v vročem kamenju polno odprtin, ki služijo kot peči. Tako je narava sama poskrbela za udobnejše življenje tega naroda, ki živi na skrajnem severu. Strašna smrt ˇ gorečem kinematografu. V Drumcollogberu v Franciji se je dogodila v malem vaškem kinematografu strašna nesreča. V plamenih gorečega kina je našlo smrt 47 oseb. Kino se je nahajal v leseni baraki, kamor se je prišlo po lesenih stopnicah. Ker je bila nedelja, je bila dvorana nabito polna gledalcer. Sredi med igro pa je nastal v filmskem stroju požar, ki se je takoj razširil na lesene stene barake. V baraki je nastala strašna panika. Ljudje so se gnetli pri vratih ter zamašili izhod, da ni mogel nihče ven, drugi so zopet plezali skozi okna ter skakali ˇ globočino. Ogenj je s strahovito naglico objel celo poslopje, tako, da se ni moglo rešiti 47 oseb, ki so našle strašno smrt t goreči baraki. Potres na otoku Fayal. Otok Fayal v Atlantskem oceanu je zadela strašna katastrofa. Potres je uničil skoro vse naselbine.  V mestu Horti je uničenih 700 hiš, v Flamengosu pa 400. Ta kraja sta največja na otoku. Po prvih sunkih so začeli ljudje zapuščali hiše ter bežati v gore. Matere so se vračale nazaj v podirajoče se hiše po otroke, druge so zopet hotele jemati s seboj dragocenosti in živež, pri tem pa jih je veliko zatekla smrt. V strugi reke, ki teče skozi Horto, je v sredini nastala široka razpoklina v kateri je reka izginila. Cez nekaj časa se je zemlja zopet stisnila, toda o reki ni bilo več sledu. Sedaj je na tem mestu samo močvirje. Skrivnost Stevilk. Zapiši katerokoli poljubno število, ga obrni, odšlej manjše od večjega in deli oslanek z devet. Nič ti ne bo ostalo. N. pr.: 6291, okoli obrnjeno je 1926, odšteto 4365, deljeno !¦ 9 je 485, hrez ostanka. — Vzemi katerokoli število, z več kot dvema številkama, zapiši ga še enkrat zraven, pa se bo dalo deHti s 7, brez ostanka. Na pr.: 418, še enkrat zraven je torej 418418, deljcno s 7 je 59774. — Kako prisiliš vsakogar do števila 1089? Reci mu, naj zapiše kakšno število s tremi številkami, naj ga obrne, naj manjšega od večjega odšteje, to novo število obrne in obe števili seštcje; pa bo dobil število 1089. Primer: 843, obrnjeno ^48, odšteto 495, obrnjeno 594, oboje sešteto 1089. Pa še z drugirni števili poskusi; število mora imeti tri številke, te ne smejo t»iti enake in mora biti rezultat odštevanja tudi še troštevilen. — Reci komu, naj zapiše, kdaj je rojen, koliko je star, kdaj se je poročil, koliko let je poročen, seštej vse te številke, in rezultat je zmiraj 3852. N. pr.: rojen 1890, star 36, poročil 1912, poročen 14 let, skupaj 3852. Pa tudi druga števila lahko vzameš, samo resnična mo^ajo bili. Malo pomisli, pa boš brž dobil, zakaj tako. Povem ti še, da bo prihodnje leto dotična številka 3854. Usmiljenim srcem. Državni uradnik, ki je bil iz strankarskih ozirov predčasno vpokojen ima 12 otrok (6 fantov in 6 deklet) od katerih 5 fantov študira za duhovniški stan. Ker ima imenovani malo pokojnino in šolanje fantov (trije so že v višjih gimnazijah) veliko stane, prosi usmiljena srca, katerim je ljubi Bog dal premoženjo ali boljše dohodke, da bi se name ozrli in po možnosti prispevali za študije mojih fantov. Darove sprejema uredništvo >Slovenskega Gospodarjac v Mariboru. Uemiljcnim srcem. Pri Trboveljski družbi odpuščeni rudar z ženo in otroci bi rad vzel v nnjem manjše posestvo ali pa stopll v službo šafarja. Kdor bi imel kaj primernega, naj sporoči ponndbo na naslor: Ccntrih Jurij, St. Ru[.ert nad Laškem.  Nova knjiga, edina te vrste med slovanskimi knjigami, je P. Scharschova Spored malih grehov, prestavil dr. Jere. V originalu je knjiga v najkrašem času doživela pet izdaj. Je izreden pripomček duhovnikom spovednikom, katehetom, pa tudi spovedancem samim, saj je ravno tem namenjena. Dobi se v knjigarni sv. Cirila v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 in stane 25 D. Služba kmetijskega strokovnjaka. Kmetijska družba za Slovenijo razpisuje službeno mesto kmetijskega strokov njaka bodisi kot strokovnega uradnika, bodisi kot praktikanta. Prosiloi z akademsko naobrazbo dn primerno kmetijsko prakso imajo prednost. Nekolekovane prošnje s potrebnimd dokazili svoje usposobljenosti je vložiti na glavni odbor Kmetijske družbe do 15. oktobra t. 1. Honorar, oziroma plača se doloci dogovorno. Nastop službe čimpreje. — Kmetijska družba za Slovenijo. Javna zahvala. Tukajšnje piparsko društvo »Cibukc je darovalo šoli na Pragerskem — podružnica Sp. Polskava — 1832 D za nabavo šolskih knjig revnim učencem. Za to požrtvovalnost in velikodušnost mu gre javna zahvala; osobito že radi tega, ker si je stavilo društvo v svoja pravila dolžnost, darovati polovico letnih dohodkov tej šoli. Naj bo mlado društvo uverjeno, da so mu hvaležna ne le srca obdarovane dece, temveč tudi njih starši. — A. Planer, učitelj, Pragersko.