UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. noi oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo : : : NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Bosno K 21'60, polletna K i0-80, četrtletna K 5’40, meteina K 1 ‘80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : : estnio inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—. : Posamezne številke po 8 vin. Stev. 617. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* ob pol 11. dopoldne. •. •. • UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburjrovi ulici štev. 6, iL, in uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer inserati: enostopna petilvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in i ek la lit 40 vin. — inserate sprejema u| lavmštvo. Netrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo — Reklamacije lista so poštnine proste. - •■■■ • V Ljubljani, v petek dne 27. junija 1913. Leto III. Pogum pi oti Vojna uprava se pripravlja na nove zahteve: Pomnoženje rekrutnega kontingenta, pomnoženje velikih ladij vojne mornarice se predloži delegacijam že v prihodnjem zasedanju. Za večje število rekrutov bo treba seveda tudi več kasarniških prostorov, več uniform, te-lečakov, pušk in bajonetov, več podčastnikov in oficirjev. In če bodo zgrajene nove ladje, bodo potrebovali zanje novih mornarjev in častnikov. za te zopet montur in orožja, in tako rastejo iz stroškov novi stroški brez konca in kraja kakor plaz. ki se je utrgal majhen v višavah. pa se povečava, bobneč v dolino, dokler ne zasuje ljudi in živfne in ne razdene hiš. Ali kadar je plaz povzročil katastrofo, se vsaj sam razbije, militarizem pa žre dalje in dalje, kakor da bi mu bilo to prisojeno do konca dni. Zdaj zahtevajo 25.000 rekrutov in tri nove ladje. Ali kdor ni tujec na tem svetu, razume, da je to le majhna priprava za velike zahteve, o katerih danes še molče, ki pa jih imajo gotovo že v glavnih potezah sestavljene in nam jih bodo prezentirali. preden se bodo nadejali junaški zastopniki in voditelji ljudstva. Vse to. kar tirjajo sedaj, so le »neznatne izjeme«. Kajti ko je dobil miltarizem v delegacijah zadnjo velikansko porcijo, je tedanji vojni minister obljubil, da bo do leta 1916. mir z vojaškimi zahtevami. S temi besedami so se imeli potolažiti meščanski delegati, ki so »težkega srca« dovolili nova ogromna bremena in potolažiti se je imelo ljudstvo, ki je moralo prevzeti ta ogromna bremena na svoje rame. Tolažba je bila prokleto kilava; kajti med tem smo dobili brambno reformo z ogromnim zvišanjem rekrutnega kontingenta. Tudi-ob tisti priliki je brambni minister zagotavljal, da je zdaj pomnoževanje vojaškega števila zaključeno za dogledno dobo. Ali to ie bilo lani, letos pa že prihajajo z novo pomnožitvijo. Kai bo torej šele tedaj, kadr mine vojaško » dogledna« doba. to se pravi leta 1916.. ko bo vojna uprava »opravičena« predlagati nove zahteve? Menda še nihče ni pozabil na kanonsko kampanjo gospoda Schonaicha, ki je hotel kar vse bronaste topove pometati med staro šaro, pa jih nadomestiti z jeklenimi. Takrat ni prodrl, ker se je ogrski finančni minister ustrašil političnih posledic. ki bi. biie onkraj Litve pokopale vlado. če bi bila zagovarjala take zahteve. Ali tedanji artiljeristični načrti gotovo še niso zagrebeni. V dobi, ko ie Avstrija mobilizirala, je bilo treba molčati o kanonih. Kajti poleur Redlove afere še pripovedovati, da niso nasi topovi za nič, je bilo res nemogoče. To so razumeli celo naši militaristični žerriji. ki se sicer ne morejo pritoževati. da jim je Bog obremenil glavo s prevelikimi talenti. Ali kanoni pridejo še tako gotovo na vrsto, kakor sledi v abecedi črka črki. In nobenega dvoma ni, da bo takrat »treba« tudi par novih drednotov in da bo pomnožitev zračne vojske »neizogibna«; kakšne želje se poleg tega še skrivajo v militarističnih srcih, bomo že še tudi izvedeli. Mogočen val militarizma gre preko vse Evrope. Na Francoskem, na Nemškem, na Ruskem Kmetijska še Dr. S VII. Drugi narodi skrbijo za to. da so šolska poslopja postavljena na mogoče najlepšem prostoru v vasi, trgu, mestu. To se je posrečilo kranjskemu deželnemu odboru, ki je izbral pred 25 leti grajsko poslopje na Grmu pri Novem mestu za kmetijsko šolo. Okolica Novega mesta je lepa. Nedaleč od mesta, na hribčku, s katerega ie razgled po vsej okolici in tudi v go- ZVONIM1R KOSEM: Tovarna. i. Sključen, roke ob životu, je stopal naglih korakov in se ni nikamor ozrl . . . Dušeč prah mu je legal na lica. usta in oči; tako ie šel kakor omamljen med posameznimi oddelki velikanske tovarne, po ozkih, skoro mračnih prostorih, in ni slišal ničesar drugega kakor hrumenje strojev in bobnenje koles, in ni videl ničesar drugega kakor sivi. težki dim. ki se ie vil neprenehoma iz mnogoštevilnih visokih dimnikov v ogromnih kolobarjih proti nebu. se spuščal potem nizko k tlom. ovijal v svojo neprijetno odeio mrka. mogočna poslopja in prašil široka steklena okna. ki so zvenela v odmer-jenih sunkih od bobnečih strojev . . . Nezdravi tovarniški vzdtih in dim sta ga dušila v prsih, in v grlu se mu ie vzdigalo. da bi nliunil daleč od sebe in si zatisnil nato usta 7 dlanmi: kakor da mora vdihavati šele prvič ta zpperni. škodljivi zrak. ki ie puhtel vsepovsod nied zaduhlimi. očrnelimi zidovi; in vendar — tisočkrat je že hodil po taisti klaverni poti, tisočkrat so se mu že ožila prsa od tega morečega vzduha. tisočkrat je že objemal ta težki prah njegov od dela razorani. prepali obraz. _ Z močnim sunkom ie odprl majhna železna vratca in vstopil; smrad mu ie bušil v nos in divje so zahrumeli pred njim kakor temne PO- militarizmu. se oborožujejo. Drug hoče prekositi drugega, vsi se sklicujejo na balkansko vojno in njene posledice; vsi prisegajo, da hočejo mir, pa vsi brusijo meče in nabijajo puške. In kjer vstane človek, da bi protestiral proti temu strašnemu izčrpavanju ljudskih sil, mu zagrme v ušesa staroverske patriotične fraze in samozavestna trditev, da je svet brez militarizma nemogoč. Zoper to rožljanje s sabljo je treba veliko več poguma, nego ga kaže ljudstvo doslej. Če ne bi svet mogel obstajati brez militarizma, bi bila vsa kultura človeštva brez pomena in človeško življenje res ne bi imelo zmisla. Militaristična filozofija postavlja vso pamet na glavo. Po njenih naukih o »sladki smrti za domovino«, o slavi »junaške požrtvovalnosti«, o »častnem grobu na bojišču« bi prihajal človek le zato na svet. da bi ga čimprej zapustil. Vseh. ki še živimo. bi nas moralo biti sram, da nismo že davno padli na kakšnem morišču slave. Človek bi moral biti po teh izumetničenih teorijah le suženj nekakšne blede »ideje« in svojemu življenju ne bi smel pripisovati toliko vrednosti kolikor hrošč. Ali to je vse laž in prevara. Človek je rojen, da živi. da se razvija, da napreduje, da dvigne svoj rod. Boi ie pač utemeljen v naturi, ali boj razumnih bitij ne zahteva vzajemnega klanja onih. ki so baje vsi bratje in vsi sinovi božji. Kakor zakon boja, tako ie tudi zakon solidarnosti utemeljen v naturi. Človek pa je sposoben. da ravna razumno, in da ne sledi le instinktu. kakor najnižje organizirane živali. Dano mu ie. da spozna interese vzajemnosti in da premaga bestialne strasti. Kakor navaden umor. kakor dvoboj, tako prihaja tudi vojna iz barbarstva. Vse plemenitosti, s katerimi se odeva militarizem, so le pisane cunje, ki pokrivajo grdobo ostankov iz divjaških časov. Povesti o bojni slavi, o časti meča. o krasoti krvavih zmag so le opojnosti, ki imajo upijaniti človeškega duha in mu pristu-diti ljubezen do življenja, do miru. do plodovitega dela. Ali to ljubezen je'vcepila priroda človeku v srce. in nič ga ni treba biti sram. da jo ima. Delati za življenje in se braniti pogina ni strahopetnost. Bodočnost človeštva prihaja iz življenja in dela. ne pa iz nasilne smrti, iz solidarnosti, ne pa iz sovraštva. Če si ogledamo aparat sodobnega militarizma, se razblinejo vse njegove fraze kakor dim v zraku. Kje pa je slavljeno junaštvo, če umirajo ljudje na komando, če padajo kakor lutke, ki nimajo od prvega dneva kasaritiškega življenja pa do zadnjega trenotka nič kakor »subordinacijo?« Kje ie hrabrost, kjer ni volje in prepričanja, ampak le ukaz na eni iti slepa pokorščina na drugi strani? Za militaristično navdušenje zadostuje, da človek nič ne misli. Za boj proti militarizmu ie treba poguma. Tega poguma moramo vdahniti ljudstvu; kajti ljudstvo, zavedno, svobodno misleče in solidarno, ie edina sila. ki more premagati militarizem. la na Grmu. a n c. renjsko. gorenjesavinsko pogorje je veliko grajsko poslopje in so druga gospodarska poslopja in okolo njih velik vrt. njive, travniki. Dosti ni stal deželo nakup tega posestva, pač pa poprava poslopij in priprava za stanovanje veliko ljudi. V tem posestvu ima kranjska dežela najvažnejše izgojevališče, svojo kmetijsko šolo. Vsak tujec vpraša, čemu rabijo te hiše, ki na tako lepem svetu stojijo. V teh poslopjih živi mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm—i tr mmm ^n iirnian šasti bobneči stroji z drvečimi, ropotajočimi kolesi. Delavci, razoglavi in goloroki, v lahnih jopicah, so bili od potu mokri in zatopljeni vsak v svoje delo; kakor stroji — vsi mrki, temni, lica kakor iz jekla, na ožganih ustnah niti rahlega smehljaja ne. Samo eden se ie pri njegovem prihodu ozrl in ga pogledal. »He. Maks, ti si . . . glej no . . . Pozno si prišel ... še malo, pa bi bilo prepozno . . .« Za hip ie postal in povesil glavo. »Nisem mogel priti prej, Martin, nikakor ni bilo mogoče . . . Pomisli, z Meto je vedno slabše; danes leži že od jutra in se niti ganiti ne more. čisto pri kraju ie z njo . . . Potem imej človek pa še kakšno veselje do dela . . . saj je nemogoče . . . razumeš?! ... In Meta je bila pred tremi tedni še popolnoma dobra, ničesar ii ni manjkalo . . . Moral sem ostati nekoliko dalje pri nji. revici, me ie tako prosila . . .« »Hudo ie dandanašnji na svetu«, jc zamrmral prijatelj in se zatopil zopet v svoje delo. Naglo je šel Maks mimo upognjenih, potečih se delavcev in mimo hropečih strojev, odpiral vrata in jih zapiral urno za sabo. švigal sem-intja. na desno in na levo. ter prišel naposled tako na svoje mesto. V treh razmahih ie vrgel obleko raz sebe in si zavihal rokave pri srajci visoko do ramen. Nato ie pričel delati. Tik njega, pred njegovimi očmi, je grmeče bučal stroj in bruhal iz sebe neprenehoma množino železnih vsako leto do 60 učencev, ki se hočejo učiti, vežbati v kmetijski obrti, v teh poslopjih je nastavljeno tudi učiteljsvo. V Trški gori in Smo-linji vasi sta vinograda grmske šole. Ta šola obsega ves kmetijski poduk. Na tej šoli uči absolvent visoke agrarne šole na Dunaju poljedelstvo, travništvo, prirodopis, kemijo in kmetijsko knjigovodstvo. Strokovni učitelj podučuje v živinoreji, mlekarstvu, fiziki, pod-učuje geometrijo, zemljemerstvo in risanje. Strokovni učitelj podučuie v vinogradništvu, kletarstvu, sadjarstvu, uporabi sadja, vrtnarstvu in v kmetijskem zakonodajstvu. Ravnatelj podučuie kmetijsko gospodarstvo, kmetijsko zadružništvo in kmetijsko kupčijstvo. Poseben učitelj poučuje spisje. računstvo, čebelarstvo in kot neobligaten predmet nemščino. Okrajni ži-vinozdravnik poučuje živinozdravilstvo, gozdni komisar, učenec visoke agrarne šole na Dunaju, gozdarstvo in da se pobožne duše ne morejo zgražati, poučuje duhovnik krščanski nauk. Praktični pouk se vrši pod nadzorstvom strokovnih učiteljev. Učenci se vadijo v delu v hlevu, v krmilnilci. na polju, pri delu v trtnih in sadnih nasadih in v vinski kleti. Praktično se vadijo učenci delati v vinogradih, na vrtu in v botaničnem parku. Šola ima mlekarja, ki vadi fante in dekleta pri delu v hlevu in v mlečni kleti. Praktični pouk traja 5 do 7 ur na dan v času. ki je zanj goden. Na tej šoli ie poseben viničarski tečaj za fante, ki se hočejo izvežbati za praktične trtni-čarje in viničarje. Dalje je poseben živinorejski tečaj, v katerem se mladeniči iz živinorejskih krajev praktično privadijo vsem potrebnim delom v hlevu, v svinjaku in v mlečni kleti. Na tej kmetijski šoli so učni tečaji za odrasle kmetovalce in samostojne gospodarje, gospodinje in kmetiška dekleta, ki trajajo po več dni. Ti tečaji se prirejajo prilično in tekom poletnega časa in se v njih popolnjuje tudi šolska izobrazba učencev zimske šole, ki imajo v teh tečajih ugodno priliko, izvežbati se praktično v tistih delih, katerih ni mogoče po zimi razkazovati in izvrševati. Na tej šoli so tečaji za poduk ljudskih učiteljev v kmetijskih vedah in so tečaji za kmetske fante, ki ne moreio redno obiskavati pouk kmetijske šole. Ti tečaji so v nedeljah. Kot najvažnejši učni pripomoček je na Grmu lepa šolska kmetija z nasadi in gospodarskimi napravami. To šolsko posestvo meri 59 hektarov — okolo 100 oralov najboljše zemlje. Šola ima vsa druga učna sredstva, kar potrebuje za uspešni praktični pouk zimskih in letnih učencev. Šolsko gospodarstvo se peča z vsem. kar ie važno za napredek kmetijstva in v takem obsegu, da je vsaka stroka dosti specializirana. Šola ima tudi pašnik za mlado goved. Šola ima trtnico, sadni vrt, poskuševališče za izgajanje raznih rastlin, botanični vrt in trtni sortiment. V šoli ie precejšnja knjižnica. Podučuje sc v zimskih tečajih in v letni šoli. ki traia eno leto. V bližnjem samostanu v Šmihelu ie gospodinjska šola za kmetiška dekleta. ki se posebno dobro obnaša. Učenci delajo z učitelji izlete v druge kraje, na Štajersko, Gorenjsko, Notranjsko, Goriško ter si ogledujejo tamošnje kulture. Za učence obstoji na Grmu internat. Dežela vzdržuje vsako leto na tej šoli do 40 učencev, država daje štiri štipendije. (Prav velikodušno to ravno ni!) Učenci so rojaki iz Kranjske, pa tudi iz Štajerske, Goriške in dosti jih je iz Koroške. Večina absolviranih učencev te šole ostaja doma na kmetiji, nekaj si poišče službe na veleposestvih, državnih trtnicah. Gospodinjska šola v zavodu šolskih sester v Šmihelu je v zvezi s kmetijsko šolo na Grmu. To šolo vodi ravnatelj grmske šole. sodelujejo pri poduku učitelji grmske šole. Na tej šoli se pod-učujejo dekleta: o vedenju, v veronauku. živinoreji in mlekarstvu, prašičjereji. perutninarstvu, vrtnarstvu, uporabi sadja, gospodinjstvu. ploč, še vse razbeljenih in gorečih, ki jih je bilo treba spraviti naprej v drugo odprto, nenasitno žrelo; hrešče so hrumela velikanska črna kolesa svojo temno mrtvaško pesem, ki ie bobnela od stene do stene, od tal do stropa, da ie stresalo človeka do mozga . . . Maks se je urno pripogibal in delal na vso moč; kmalu se je v obraz razgrel in v skelečih curkih mu je tekel znoj s čela in z razpaljenih lic. Zdaj ni imel nič več časa misliti na svojo na smrt bolno ženo in na lačne otroke doma v mrzli podstrešni kajbi, zdaj je bil zanj čas neumornega dela. Ni sc smel ganiti s svojega mesta. še s trepalnicami si ie upal komaj treniti, samo da je imel topotajočega zmaja vedno bistro pred očmi; zakaj strašen je bil ta zmaj. tako divji in neukročen, da bi se za vsako še tako malenkostno izpozabljeno kretnjo grozno maščeval ... In Maks ie vztrajal; kakor ulit. oči strmeče in pazeče, ves prevzet od te hrumeče. hreščeče muzike drvečih koles, ves prenapolnjen z dušečim, pokvarjenim vzduhom, ki ga je tiščal kakor s silnimi železnimi pestmi za prsa in ga davil v grlu. se ie izpremenil tudi sam v nekak stroj in je gibal roke čisto mehanično v odmerjenem taktu, kakor na povelje. Samo malo naj bi se premaknil s svojega mesta, samo za spoznanje, za las. pa bi ga pograbila silna kolesa s seboj v svoj divji ples in ga razžefe-drala na drobne kosce kakor cunjo ... Vkljub napornemu delu so se Maksu zdaj-pazdaj vendarle usiljevale misli na bolno ženo vzgojesloviu. prirodopisu, spisju in zdravstvu, računstvu in knjigovodstvu. Dalje se poučuje v šivanju, v krojnem risanju, kuhanju, pranju, likanju. Šolski pouk traja tri ure na dan. Gojenke hodijo v poletnem času na Grm. kjer se vadijo v raznih delih: v mlečni kleti, v svinjaku, v, kurnici. v hlevu in na vrtu. Ta šola ima namen, da se kmetiška dekleta, ki dovršijo ljudsko šolo, izuče v hišnem in kmetijskem gospodinjstvu. V Črnomlju obstaja tudi tak gospodinjski tečaj. T je prihajajo učitelji iz Grma podučevat. Učitelji grmske šole pa hodijo tudi ven po deželi podučevat. prirejajo v raznih krajih kmetijski poduk. Na ta način spoznavajo te učne moči gospodarske razmere po deželi in stopajo v neposredni stik s praktičnimi gospodarji. Tedaj skrbljeno je tudi za ambulatorični poduk, kolikor ga je mogoče opravljati brez šolske zemlje, vrtov, vinogradov, poskuševališč. hlevov, kleti itd. Lepše ne more lahko biti kaka kmetijska šola nastanjena, kakor ie grmska. Uravnana pa je po zgledu najboljših šol in še dosti boljše, kakor druge avstrijske. Ako se more kranjskemu deželnemu zboru in odborom kaj v preteklih 25 letih v dobro šteti, je ustanovitev in uredba te šole in pa to, da se ni pri tej šoli štedilo. Nič ni prezrto, kar spada v kmetijski pouk, tudi kunčja reja, vrboreja ima svojo šolo na Grmu. In ni vse eno. ako kaj skrbimo za poduk naših deklet ali ne; ravnovažna so dekleta fantom. In tu najdemo na Grmu kmetijski pouk tudi za kmetiška dekleta. Pobrigajte se kai za kmeta in tedaj boste šli na Grm in veselia Vam bo bilo srce, ko najdete v naši Kranjski, ki toliko daje tuji industriji izseljencev iz kmetije, tako vzorno urejen zavod za poduk naše kme-liške mladine obojega spola. Protestantovski škof Grundwig. stvaritelj prvega ljudskega vseučilišča na Danskem, ie dejal: na najlepšem, zgodovinsko znamenitem kraju se naj sezida poslopje za to vseučilišče in Kranjci lehko rečemo, da je naša kmetijska šola na Grmu v kmetijsko najlepšem kraju in giotovo tudi v drugače prav lepem kraju. To šolo hoče kdo opustiti, opustiti jo. ki tako blagotvorno deluje in ki jo moramo imeti, kakor potrebujemo vsakdanji kruh! — Res bi biti moralo vsako leto na njej par sto učencev v letnem tečaju, res bi morala biti šola za višjo izgojo o kmetijstvu, ali zahvalimo, da imamo tuko. Dežela ima kaj krasnega v njej in sčasom se bo naš kmet upomogel, pošiljal bo svoje sinove v večjem številu v to šolo. plačeval jim hrano, sčasom. ko bodo juridična in duhoven-ska mesta prenapolnjena in ne bodo nauki v starih jezikih jemali toliko dobrih talentov kot učitelje, bo naš človek hodil v večjem številu v srednje in visoke kmetijske šole in bo postal kmet. ki bo skrbel z vso toploto srca za svoje kmetijko šolo. v katero bo pošiljal svojo mladino. Moderna kmetija v naših deželah je še k v prvih razvojih; naj se uspehi nove šole pokažejo, naj kmet spozna, koliko mu šolanje nese in tedaj bo naša šola na Grmu ljubljena, kakor nobena druga. Iz nič ni nič: ako se hoče v deželah izgojiti boljše, času primerno kmetovanje, treba je zgleda, treba je šolanja. To šolanje pa potrebuje velikega aparata, ki se ne more prenašati po ambulatorično učečem človeku od kraja do kraja. Kakor dežele, država skrbijo za realne, gimnazialne šole, skrbijo za to. da dobi mladina izobrazbo za daljno delo v življenju in naj stane to podučevanje še toliko, tako je skrbeti tudi za občni in strokovni poduk kmetiške mladine. Obrtne šole meščanstva niso nič važnejše, kakor kmetijske. Nemara so slednje važnejše. In koliko denarja državljanov se porablja v nekaterih državah za izgojo meščanske mladine v obrtili. trgovini! — Vsekako pa pouk v kmetijstvu vsakemu učencu dobro koristi, med tem ko moramo večkrat obžalovati, da gimnazije po starejši uredbi toliko izgubljenih eksistenc postavljajo v svet. Drage so srednje doma v predmestju. Tem mislim se nikakor ni bilo mogoče ubraniti. Ko ie delal" kakor da je obseden in je strmel v bljuvajoče žrelo pred seboj ter so ga glušila grmeča kolesa s svojim ropotom, mu je vstala pred očmi nenadoma tesna, zakajena podstrešna kajba z enim samim oprašenim okencem: Tam v kotu, na stari, nerodno zbiti postelji leži Meta; do vratu ie odeta s koci in z raztrganimi rjuhami, gola desnica počiva na odeji, levica visi s postelje navzdol; samo rahlo se dvigajo prsa pod odejo, lica so voščeno-bela in globoke oči so kakor mrtve; zdajpazdai se izvije bolnic iz ust bolesten vzdih, za hip se odpro dolge, temne trepalnice in trudno krožijo mrtve oči po mrtvaški kajbi ... Na tleh. tik polomljene mize s tremi nogami se valjajo otroci, sključeni, brez smeha in brez veselja, kakor majhni grbasti starčki, ki jim jc radost popolnoma tuja in neznana. Iz zibke poleg postelje pa se oglaša jokav, ječeč glasek malčka z drobnim, resnim obrazkom, kakor da je dahnila že davno smrt sama v nežna ličeca . . . Ob misli na bolno ženo in na gladne otroke so Maksu lica vzplamtela kakor v or#m; pripognil je hrbet in delal še krepkeje kakor jrel Samo ena misel je kipela v niem iti ga omain>-Ijala: ^Meta, otroci, ljubi mo« - tukai moje življenje sta vas!« (Dalje.) šole. 'drage višje šole. ali biti morajo in te je plačevati še toliko davkov. Naj se ie malo tega obrne za kmetijske šole. kar se porablja po nepotrebnem za vojaštvo, avstrijske kmetije bi bile eldorado sveta. Zatorej: živi. rasti in raz-cvitaj se velika pridobitev, velika dobrina kranjske dežele, naša kmetijska šola na Grmu! Ljubljana in Kranjsko. — Nova izobraževalna organizacija. Vsem bivšim članom in članicam splošnega delavskega izobraževalnega društva »Vzajemnost« za Kranjsko naznanjamo, da so pravila za novo izobraževalno organizacijo že vložena. Novo društvo se bo imenovalo »Svoboda« in njegova pravila se vjemajo z majhnimi izjemami s pravili razpuščene »Vzajemnosti«. Sodrugi in so-družice! Naša sveta dolžnost je. da takoj pričnemo s pripravljalnim delom za novo organizacijo. Zbujajmo v vseh delavcih in delavkah zanimanje za novo organizacijo, pokazujmo na veliko važnost izobrazbe za 'delavstvo in pričnimo z nabiranjem članov že sedaj, da bomo takoj ob ustanovitvi imeli čvrsto četo mož in žen. Sodrugi z dežele, ki žele kakršnokoli pojasnilo v zadevi nove izobraževalne organizacije. naj se obračajo za enkrat na tajnika strokovnih organizacij, sodruga Viktorja Zoreta. Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6/II. Ljubljanski sodrugi in sodrugi iz ljubljanske okolice pa naj sc obračajo na sodruga Valentina Sajevica. — Dvojna mera. Kako ročno deluje »pravica«. kadar gre za ubogega 'delavca, osumljenega pregreška, kaže tole: Tovarniški delavec z električnega oddelka jeseniške tovarne Koritnik je imel v soboto 21. t. m. nekaj opravka v stanovanja inženirja Gergensona. Koritnik je bil nekaj časa sam v inženirjevem stanovanju. Okolo polnoči pa pridejo na Koritnikovo stanovanje orožniki in tovarniški uradnik gospod Pongratz in zahtevajo od Koritnika 200 K. katere da je ukradel inženirju iz stanovanja. Koritnik je bil seveda ves esupel in zatrjeval, da nima tujega denarja. Ali vse mu ni nič pomagalo. Orožniki so ga aretirali in ga odpeljali na orožniško postajo. Zjutraj okolo sedmih je bila hišna preiskava na Koritniko.vem stanovanju in orožniki so silili v ženo, da naj pove. kje je ukradeni denar. Hišna preiskava je bila seveda brezuspešna. Ob devetih dopoldne pa je prišel inženir Gergenson na orožniško postajo in povedal. da ie našel denar doma. Koritnika je prosil, naj mu oprosti in mu je tudi ponudil malenkostna vsoto kot odškodnino. Koritnik je pa ponosno odklonil »-odškodnino«, češ, da njegovo poštenje in dobro ime ni tako poceni naprodaj. — Nad vse značilno je to urno ravnanje varuhov pravice. Opolnoči vlečejo delavca iz postelje in ga meni nič tebi nič aretirajo, ne da bi imeli najmanjših dokazov za njegovo krivdo. Ženo mučijo z vprašanji po denarju, kakor da nihče drugi ne bi mogel ukrasti denarja kakor njen mož. Kdo bo oškodoval delavca in njegovo ženo za prestane duševne muke? Inženir mu je ponudil denar za odškodnino, češ, delavec ie nižje vrste človek, nima tako razvitega čuta za poštenje in dostojnost kakor »kulturni« burž-vazijci in vesel bo, da dobi nekaj soldov brez truda. Ali delavec je pokazal, odklonivši denar, da je na precej višji stopnji kulture kakor inženir, ki se mu rti ljubilo iskati denarja in je bila njegova prva misel: delavec je tat. In pri tej nesramni, brezvestni aretaciji sredi noči je bil navzoč tudi gospod Pongratz, tovarniški uradnik .menda v dokaz, da soglaša s postopanjem inženirjevim. Res smo radovedni, če bi tudi v slučaju, da bi bil inženir osumljen tatvine v delavčevem stanovanju, orožniki prišli opolnoči v inženirjevo stanovanje in ga odpeljali v zapor. Najbrže bi napodili že delavca, ki bi si upal izreči tak sum. — Srednji vek v dvajsetem stoletju. Kazensko sodišče v Firenci je imelo te dni opraviti s štirimi kmeti iz okolice, ki so hoteli sežgati neko žensko, češ, da je čarovnica. Nesrečnica po imenu Faustina Bulli se je bila nekoč skregala z drugo kmetico v vasi Gravilla, pa je v prepiru zaklicala: »Naj te Bog oslepi!« Slučaj je hoiel. da je kmetica pozneje res oslepela. Vas je bila prepričana, da jo je Bullijeva začarala in nekega dne jo je mož pred hišo pograbil in zahteval, naj prekliče čar. Bullijeva se ie rotila, da je nedolžna in da ji ne zna pomagati. Mož slepice je poklical tri druge kmete, vsi štirje so potem zavili Bullijcvo v veliko ruto in so jo hoteii vtakniti v krušno peč. Na srečo so drugi ljudje zadji hip še slišali njene klice na pomoč in preprečili grozno dejanje. Sodišče je vpoštevalo pomanjkanje razsodnosti teh ljudi in jih je obsodilo na šest mesecev ječe. medtem ko je bil državni pravdnik predlagal, trideset mesecev. V drugih deželah se zdi ljudem neverjetno, da je taka praznovernost še mogoča v dvajsetem stoletju. Na Kranjskem se pa nič ne čudimo. Kjer so mogoče zamaknjene Johance in novi Lurdi, je le čudno, da se ne gode tudi take reči kakor v Gravilli. Razlika itak ni velika. In prav predolgo tudi še ni, kar je dr. Krek opravičeval inkvizicijo in njene avtodafeje, češ kaj če sc sežge živo truplo, če se le duša reši! — »Če uniiorma dobro pristoja«. Da v življenju ne gre vedno za to, kaj človek je, ampak pogostoma le za to, kaj se zdi, je pokazal proces. ki je zbudil na Dunaju veliko zanimanje. Odigraval se je pred sodiščem, večkrat pa je izgledalo bolj kakor da se razmotava v gledališču. Obtožen je bil neki Alojzij Ritter zaradi tatvine, goljufije in vagabundaže. Vrednost vsega, kar je pokradel in prisleparil, znaša komaj 400 kron, in s tega stališča ne bi bilo na procesu nič posebnega. In če človek sliši, da 5e ta Ritter prečepel že dvajset let svojega življenja po ječah, bi kar odložil poročilo o njegovi obravnavi. Pa bi bilo škoda. Kajti malo je izmišljenih humoresk, ki bi bile tako zabavne. Ritter je bil — seveda že davno — v kadetni šoli. Tam je vsakemu tovarišu ukradel nekaj malega. Zato so ga 14 dni zaprli pa pognali iz šole. Od tistega časa je več zaprt nego prost. Zdaj mu je 45 let, pa ni delal ves čas nič dru- gega. kakor da je sleparil. To mu je ostalo: razuntega pa mu je iz mladih let ostala še ljubezen do — uniforme. Pri vojakih je sicer nosil le »gmajnarsko«, največkrat pa kaznilniško. Toda kadar je za kratek čas prišel iz ječe. je oblekel oficirsko. Potem se je po lastni milosti imenoval tudi za aristokrata, ker so to na vi-zitnicah lepše podaja. In če ne bi imel smole, da ga vsakokrat zasačijo, bi mu oficirska uniforma in plemenitaški naslov popolnoma zadostovala za življenje. Preoblečen za častnika je lahko sleparil, kjer se mu je zljubilo: Enkrat je opeharil kakšnega natakarja, drugič generala, danes modistko. jutri princa Orleans-Braganca. Ce je prišel danes iz ječe, se je teden dni pozneje že tikal z oficirji in aristokrati in spremljal njih ljubice z njihovim denarjem v avtomobilu. Prišel je v elegantno prodajalno, pa vprašal: »Pumpate li oficirju, ki nima denarja?« In trgovec mu je dal na razpolago, kar je hotel, češ, »boste že plačali, gospod nadporočnik.« V Gradcu je sedel z nekim nadporočnikom v vi-narni. Videl je, da ga opazuje detektiv. To je omenil svojemu »tovarišu«, in ta je dejal: »Razbij mu črepinjo, če te nadleguje!« V Gradcu so ga pa vendarle aretirali in pripeljali na mestno poveljništvo. Prišel je kot ni poveljnik in vprašal, kaj se je zgodlo. Slepar pa se postavi: »Ekscelenca. ustavili so me, ker sem kupil za svoje prijatelje nekaj reči na dolg«. In ekscelenca pravi: »To je le v Gradcu mogoče« — slepar je pa prost. Podmaršal konte Corti pripoveduje kot priča, da se mu je Ritter predstavil kot rit-mojster baron Klettenberg in je s svojim ljubeznivim bitjem in z vsem svojim nastopom napravil nanj najboljši vtisk. Seznanil ga je s svojim sinom, ki je nadporočnik in tudi temu se je tako prikupil, da ga je predstavil princu Orle-ans-Braganci. Tudi njega visokost je bil ves očaran od falota. In če ga ne bi bila policija kljub ritmojstrski uniformi aretirala, bi bil tako očaraval in očaraval. in briljantno živel od oča-ravanja. Zdaj mu je sodišče prisodilo sedem let ječe. Pa ni bil nič žalosten. Kazen je sprejel, državnemu pravdniku je napravil laskav kompliment in le to mu je bMo žal, da ne more vzeti v zapor ritmojstrske uniforme. Kadar pride iz ječe, bo vendar že nekoliko prestar zanjo. Kvečjemu če obleče takrat polkovnikovo ali pa generalsko. Ljudi, katerim bo imponiral, tudi tedaj ne bo zmanjkalo. —..Zidarski shod se vrši v nedeljo dne 29. junija pri »Levu« ob devetih dopoldne. Polna udeležba je potrebna. — Izlet na Planjavo. Društvo »Die Natur-freundc« priredi v nedeljo celodneven izlet; odhod v soboto zvečer s kolodvora v Šiški ob 7.15 v Kamnik, Kamniško Bistrico. Sedlo in od tod na Planjavo. Živež je treba vzeti seboj; povratek v nedeljo. Pričakuje se obilne udeležbe. — Gledališko društvo na Jesenicah ima v nedeljo dne 29. t. m. ob pol 3. popoldne v hotelu »Triglav* na Jesenicah svoj tretji redni letni občni zbor. Dnevni red je razviden iz vabil, ki so jih prejeli člani. — Realna gimnazija v Idriji. Deželni šolski svet kranjski se je izrekel po daljši razpravi za iznremenitev realke v Idriji v realno gimnazijo. — Slovanskim civilnim inženirjem in civilnim geometrom na Primorskem, Kranjskem in v Dalmaciji. V očigled prvih volitev v inženirsko komoro sem si dovolil dne 22. t. m. pismeno vabiti vse one cenjene kolege s Primorske, Kranjske in Dalmacije, od katerih pričakujem, da se vpišejo v slovansko sekcijo inženirske komore, na kolegialen sestanek na 6. julija 1.1. v zgornji restavracijski prostor »Narodnega Doma« v Trstu. Ker pa nekatera pisma niso našla cenjenih naslovljencev, vabim vse interesente tem potom še enkrat z izrecno prošnjo, da se tega sestanka zanesljivo udeleže, ker ima ta sestanek nalogo, določiti smer našemu delu v komori. Opozarjam predvsem na to. da bo prva in glavna naloga bodoče komore, da si ustvari pravičen poslovnik. Iz tega vprašanja rezultira vse^ polno detajlov, ki morajo biti dobro premišljeni, ako nočemo, da sc zanesejo v to tehnično korporacijo spori, ki bi ji utegnili uničiti ugled in vzeti oni resni in važni pomen, ki ga mora imeti, da izpolni naše stanovske želje. Stališče slovanske sekcije v komori ne bo neugodno, ako bomo poslali vanjo dobro delegacijo Vse okolnosti kažejo na to. da bomo lahko decizivno nplivali na uravnanje anarhističnih razmer v izvrševanju tehničnega dela v naših kronovinah. zato pa je treba solidarnosti! V trdni nadi. da se vsi cenjeni kolegi zavedate važnosti in pomena te naše nove institucije in da ste pripravljeni vsi do zadnjega odločno nastopiti proti vsakomur, ki bi poizkusil nastopiti z malenkostnimi nacionalnimi izzivanji proti našim stanovskim interesom, ter da se vsi odzovete mojemu povabilu, beležim z odličnim spoštovanjem ing. D. Gustinčič. — Ustanove za stepe otroke. C. kr. deželna vlada v Ljubljani je meseca aprila t. I. razglasila, da je z začetkom prihodnjega šolskega leta 1913—14. oddati dve do tri mesta za slepe otroke, ki bi se vzgojevali v zavodu za slepce v Linču. Do določenega roka pa ni bilo vložene nobene prošnje za podelitev razpisanih ustanovnih mest. kar utegne imeti svoj vzrok v tem, da stai ši. ki imajo slepe otroke, nisozve-deli za razpis. Zato se opozarjajo vsi, ki jim je ski beti za slepe otroke, da še lahko prosijo za podelitev' ustanovnih mest do 20. julija 1913. Prošnje nai se vlože deželnemu odboru kranjskemu, ki jih ho poslal c. kr. deželni vladi. Pravico do ustanov imajo na Kranjskem rojeni, ubogi, zapuščeni, slepi otroci obojega spola, posebno sirote, ki so zdravi in izobrazili, ter so najmanj 7, toda ne več kot 14 let stari. Prošnjam je priložiti krstni in domovinski list, izpričevalo o stavljenih kozah, ubožni list in zdravniško izpričevalo o zdravju in izobrazno-sti doticnega slepega prosilca. — Tatovi v ljubljanski okolici. V noči od nedelje 22. t. m. na pondeljek so tatovi v šmar-nogorski okolici trikrat vlomili. Zgodilo se je to tekom dveh ur od 11.—1. popolnoči. Ervi poskus vloma so tatovi naredili v špecerijski trgovini v Šmartnem pri g. Primožu. Pokradli so nekai špecerijskega blaga in denar, kolikor so ga dobili. Posrečilo se jim je vse srečno odnesti. ne da bi jih kdo zapazil, zato so šli naprej na delo. šli so v Spod. Gameljne v špecerijsko trgovino pri .lerku, kjer so tudi odnesli denar in nekai blaga. Imeli so posebno srečo, da jih ni nihče slišal in so šli nemoteno naprej. Okrog 1. ure ponoči so poskusili vlomiti v specerijski trgovini g. Kosa v Srednjih Gameljnah. Tam pa ni šlo tako lahko in so morali taško od okna odbiti. Ropo.t je zaslišala gospodinja, ki je začela vpiti in tatje so bežali proti Gor. Gameljnam. Po okrajni cesti so še prav junaško streljali s puško in samokresi, kakor da so na vojaških vajah. Ko je vsled tega prišel gospodar Končanec iz hiše, so mu tatovi zapretili: »če ne greš takoj noter, boš crknil.« — Tato.vi so šli naprej in eden je bil tako predrzen, da je pri Trtičarju v Gor. Gameljnah streljal v hišo s šreteljui. Strel je šel skozi okno tik nad posteljo domačega fanta, ki je bil v smrtni nevarnosti. Kdo so bili tatovi, se danes še ne ve. Orožniki trdijo, da so bili cigani. Izginili so v varno zavetjs gozdov, pa upati je, da jih kmalu dobe. Gospodarji po ljubljanski okolici pa naj pazij), da ne pridejo k njim v goste. — Loterijski odbor efektne loterije v prid slovenskim upodabljajočim umetnikom vljudno prosi, .da imetelji srečk omenjene loterije blagovolijo najkasneje do 1. julija t. 1. opoldne odposlati skupiček za prodane srečke in vrniti neprodane srečke. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 15. do 21. junija. Novorojencev je bilo 31. mrtvorojenca 2; umrlo pa jih je 11. in sicer 3 domačini in 8 tujcev. Za jetiko je umrl 1. vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 9. Za infekcioznimi boleznimi ni nihče obolel. — Samomor ali zločin? Poročali smo, da je pred nekaj časom izginila 171etna hčerka gostilničarja iz Zagorja. Njeno truplo so potegnili te dni iz Save v bližini Hrastnika. Utopljenko so prepeljali na trboveljsko pokopališče. — Divjak. V sredo so v nekem hlevu na Tržaški cesti zasačili hlapca Ivana Levičarja s Krškega, ki je hotel ugoditi svoji pohotnosti na način, ki jo § 129. lit. a kaz. zak. s hudo kaznijo prepoveduje. Nečloveškega pohotneža so ovadili policiji, ki ga je aretirala in izročila deželnemu sodišču. — Kinematograf »Ideal«. Danes specijalni večer s krasno dramo »Zlatnik« v glavni ulogi Psylander družbe Nordiskfilm. Istotako je vele-fina veseloigra »Ljubezn je sveta«. Ostali spored je sledeči: Potovanje v Kullen. (Potovalni film.) Srčna igra, (Drama.) Dobro lepilo. (Humoristično.) Severno morje. (Potovalni film.) Ljudski pevec iz Bretagne. (Kolorirana veseloigra iz starih časov.) Zivlienski rešitelj. (Drama.) — Samo popoldne. Kunigunda in spiritizem. (Velekomično.) Jutri Ločen od sreče. (V treh delih s Suzano Grandais). V torek »Kov-bojski milijonar!« sijajna amerikanska veseloigra v dveh delih. Legar v Trbovljah. Županstvo v Trbovljah je izdalo na prebivalstvo občine sledeči razglas: »Vnovič se je pojavil legar v naši občini. Doslej je prizadeta Petelinova vas. V občinski izolirnici v Trbovljah je že dvaindvajset oseb, ki so zbolele na legarju. Nihče ne ve, kako da se bo razširila ta grozna bolezen. Na vsak način pa mora prebivalstvo podpirati stremljenje zdravstvene oblasti in županstva, ker le z združenimi močmi bo mogoče zajeziti grozno morilko. Vsled ukaza c. kr. okr. glavarstva v Celju se naroča vsem prebivalcem okuženih hiš, a tudi ostalim občanom sledeče: 1. Treba je naj večje snage v stanovanjih, straniščih, kleteh itd. kakor tudi v najbližnji okolici hiš. 2. Vsak sumljiv slučaj bolezni se naj naznani takoj županstvu oziroma gospodom zdravnikom. 3. Občevanje z osebami, ki stanujejo v okuženih hišah, vobče ni dovoljeno. 4. Uživati se sme, kjer ni dobre in zdrave studenčne vode. le prekuhano vodo. 5. Le prekuhano vodo rabite pri kuhanju in pomivanju kuhinjske posode. 6. Umivati lice in roke z neprekuhano vodo je prepovedano. 7. Nihče naj ne je z nesnažnimi rokami in. naj ne prijemlje jedil itd. Ce bi posamezniki grešili zoper ta uradni ukaz, se bo postopalo proti njim kazenskim potom. Občinski redar bo nadzoroval vsak dan vsa stanovanja, da se bo prepričal, če občinstvo izpolnuje oblastveni ukaz. Županstvo Trbovlje, dne 22. rožnika 1913. G. Vodušek, župan. Prebivalstvu priporočamo, da kar najbolj mogoče upošteva predstoječe nasvete. Legar in Škrlatica se vsak dan bolj širita, kakšno že* tev bi imela pri nas kuga ali azijska kolera, aka bi zašla v naše kraje! Vse te nevarne razmera ima trboveljska preinogokopna družba na vesti. ker se nikdar ni brigala za zdravstvene razmere svojih delavcev. Priporočamo politični oblasti, da ukaže trboveljski premogokopni družbi: 1. da plačuje svojim delavcem poštene mezd2 in se delavstvu s tem omogoči, da kupuje človeško hrano; 2. da preskrbi svojim delavcem poštena in zdrava stanovanja: 3. da preskrbi delavstvu zdravo pitno vodo. Prepričani smo, če premogokopna družba vse to ukrene, da bodo izginile vse nalezljive bolezni iz Trbovelj. j, s. Štajersko. — Rudarski pevski zbor »Vzajemnost* r Trbovljah priredi v nedeljo, dne 29. junija 1.1 veliko pevsko veselico, ki bo v velikem, nalaši zato postavljenem poletenskem salonu na dvorišču »Delavskega doma«. Spored: 1. Vinko Novak: »Ah, tatpo«, poje moški zbor. 2. Krusso-Honig: »Svobodni zvoki«, potpeuri. — Syira’ rudarska delavska godba. 3. H. Sattner: »Pogled v nedolžno oko«, poje moški zbor, združeno s hrastniškim pevskim zborom. 4. Etbin' Stolz: »Moja kraljica«, overtura, s vir a rudar-, ska delavska godba. 5. Mutasti muzikant, burki v enem dejanju. Spisal J. Štoka. 6. F. Blaške: »Slovenske pesmi«, potpouri. Svira rudarska' delavska godba. 7. A. Nedved: »Ljubezen in pomlad«, zbor s tenor-solom. Na veselici sode* luje rudarska godba. Po dovršenem sporedi! prosta zabava. Začetek veselice ob 3. popoldne; začetek dramatične predstave točno ob <• Vstopnina za posamezno osebo 40 vin za družine. obstoječe iz treh oseb 60 vin. Vstopnice se dobivajo v občnem konsumnem društvu, V. trafiki gospe Treo ter pri posameznih zaupnikih kakor tudi pri blagajni. Na veseličnem prostoru je skrbljeno za mnogo zabavnih priredb. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor. — Pravica! Graški »Arbeiterwille« poroča: Kmetu v Stubmgu je njegova 17letna dekla. ki je bila noseča, izmaknila strgano srajco. Kmet je zahteval od dekleta srajco* dekle je tajilo; kmet hitro pošlje po orožnika in dekle odženejo y zapor v Frohnleiten. Vsled duševnih muk, ki jih je dekle pretrpelo, je pred časom porodila v zaporu mrtvo dete in čez nekai ur i« umrla tudi sama v strašnih bolečinah Srajca J bila vredna 40 vinarjev, zato sta morala umi^i otrok in mati. Vsakemu človeku, ki ima Še iskrico čuvstva v srcu, se mora skrčiti srce. če pomisli, da sta morali dve človeški življenji poravnati še nedokazano tatvino strgane srajce. vredne osem grošev. Kmet ukaže in že je »pravica« pri roki. da odvede ubogo trpeče dekle v zapor. »Bom že pokazal vlačugi« tako je mislil kmet. in pokazal ji ie temeljito da ie pre' nehala misliti in živeti. Če je dekle res vzelo srajco, jo bo dobil kmet sedaj nazaj.'im — r !) ŠE EN SPOPAD. Sofija. 27. Blizu Vidina je oddelek srbskega njeništva. ki jc štel C>0 mož. prekoračil reko nok. da bi rekognosciral bolgarske prednje aže Bolgari so mirno čakali, dokler se niso bi popolnoma približali, potem pa so jih oblili in pobili do zadnjega moža. (Po tem je iko soditi, kakšen divji značaj bi dobila srb-obolgarska vojna, ako se ne bi preprečila. No-n teritorialni dobiček in noben politični uspeh bi mogel biti tako velik, da bi nadomestil izbe, ki bi jih obe stranki pretrpeli na bojiščih, ito je razumljivo, da se le sovražniki balkan-ih narodov zavzemajo za vojno in ovirajo SRBSKA SKUPŠČINA. Belgrad, 26. Današnja seja skupščine je ia tajna. Po določbah poslovnika je vsako počilo o posvetovanjih na tajnih sejah prepove-no in podpada kazenskemu progonu. O da-šnji seji torej ni izdano nobeno poročilo 1 udi stvarni vsebini te seje sc ne sme poročati. Še javna seja. Belgrad, 27. V političnih krogih zatrjujejo, bo danes v skupščini javna seja. na kateri da ministrski predsednik Pašič poročilo o zu-njem položaju. . Belgrad, 27. Skupščina ima danes ob 5. podite javno sejo. BOLGARSKA ČAKA. Sofija. 27. Na merodajnih mestih izjavljajo, ije dobila bolgarska vlada vesti, ki kažejo, da Srbija zdaj bolj spravljiva. Vslcd tega bo Bol-irska. da dokaže svojo miroljubnost, še par potrpela. Ako pristane Srbija na razsodišče okviru pogodbe, bo bolgarska vlada vplivala j to. da se izreče razsodba čimprej in tako naravi konec negotovemu položaju. KAKO BO RUSIJA SODILA. Peterburg, 26. »Rječ« javlja, da bo nova bska vlada brezpogojno priznala srbsko-bol-irsko pogodbo za podlago razsodišča, izrekla i bo svoje prepričanje, da ne bo sodba izre-ina le po mrtvih črkah pogodbe.^ ampak da bo »oštevala sedanji dejanski položaj. I ukaj soljo. da bo Rusija prej gotova z razsodbo, nego I bilo mogoče koncertu velesil. SRBI IN ARNAVTI. Dunaj, 27. »Alb. Korresp.« poroča iz Mitro-ce: Srbi so pozvali prebivalstvo^ zasedenih ajev,. naj sestavi prostovoljne čete za boj oti Bolgarski. Albansko prebivalstvo je so-asno odklonilo ta poziv. Iz Djakovice. Pri-ena in Peči prihajajo poročila, da odklanja te albansko prebivalstvo vojaško službo. Zadnje vesti. GOSPOSKA ZBORNICA. Dunaj, 26. Gosposka zbornica je imela da-s dolgo sejo. Največ časa je zavzela debata o ornli kazenskega prava. Zbornica je rešila prei Exnerjev predlog, ki poziva vlado, da predloži zakon za izrabljanje vodnih sil. Nato poročal Plener v imenu proračunskega od-ca o zakonskem načrtu glede kontrole držav-za dolga. Zakonski načrt je sprejela zbornica kor ga je predlagal odsek. Najvažnejša točka pvnega reda te seje je btl zakonskj načrt o ionni kazenskega prava. Poročal je o njem orni svetnik dr. Lammasch. ki je med dru-n dejal: Kazensko pravo je v cejeni> varno-,o pravo. To pa doseže kazenskl zakon le se orilagodi razmeram časa. Zakon, ki je ir sto let kakor avstrijski, pa tega ne “10r®j danil zakon obsega kazni In dejanja, ki niti znjlva niso. Tudi pomanjkljiv je naš kazenski kon Smrtna kazen je v novem zakonu zelo lejena Vlada je predlagala k novemu zakonu, se sodišča oiačijo s tem. da se jim pritegne i sodnikov lajikov. Grof Pininski je zahteval, se vrne predloga juridični komisiji, ker se a zdi. da daje novi zakon preveč pravic sodi-em s prisežniki. Baron Call je obžaloval, da vi zakon ne odpravlja porotna sodišča, tem-č le omejuje njihov delokrog. Pravi, da po-jnska zbornica najbrže ne bo pritrdila zakon-cmu načrtu glede omejitve porotnih sodišč, to je tudi on zato. da se vrne predloga ko-isiji. Baron Glanz je predlagal, da se sprejelo v predlogo poostrene določbe proti špio-iži. O teh določbah bo sklepala gosposka zbor-ca jutri. Nato se je prekinila debata o reformi izenskega prava in rešila še naslednje zakon-e r.ačrte: paroplovno pogodbo z Japonsko, kon o olajšavi pristojbin v pravnih zadevah i drevesa v Dalmaciji, zakon za olajšavo pri-ojbin pri obnovitvi aktov pri javnih uradih in ilastih in zakon, ki všteje vojaško službeno »bo sodnijskih, notarskih in odvetniških urad-kov. Konec seje ob pol sedmih zvečer. Pri-»dnja seja jutri ob 11. dopoldne. Pismeno počilo o reformi kazenskega zakona sledi. DRAKONSKA VOJAŠKA SODBA. Olomuc, 27. »Pozor« javlja iz Przemysla, i je vojno sodišče izreklo sodbo proti onim agoncem. ki so lani v Pardubicah demonstri-ili, ko so jih peljali v Galicijo. Glavna raz-ava je bila že meseca marca. Sodni gospod, :neral kavalerije baron Kutnmer pa ni potrdil »dbe, vsled česar so se spisi poslali najvišjemu »jnemu sodišču na Dunaju. Zdaj sta obsojena szervna dragonca Jonaš in Havliček kot ko-vodje na smrt s puško; »niloščena sta pa prvi na Sin pol let, drugi j na osem let ječe. Ostalih 19 vojakov je^ ob- sojenih na ječo od štirih do sedmih let; tisti vojaki. ki so se udeležili demonstracije v popolni pijanosti, so dobili po več mesecev ječe (!!!). Preiskava je trajala 7 mesecev. Vsega skupaj je obsojenih štirideset rezervistov; vse kazni znašajo stodvajset let ječe. DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA MORAVSKEM. Brno. 26. Pri deželnozborskih volitvah iz mestne kurije ki volijo 40 poslancev, je bilo definitivno izvoljenih 35 poslancev. V čeških mestnih kurijah, ki štejejo 20 mandatov, je bilo izvoljenih: 13 naprednjakov. 2 staročeha, bivši minister Zazek in baron Pražak, 1. krščanski socialec in 1 pristaš novo ustanovljene ljudske stranke. V ožji volitvi so trije naprednjaki z enim narodnim socialcem, z enim samostojnim kandidatom in v Moravski Ostravi s seperati-stom. V nemških mestnih kurijah je bilo izvoljeni 18 poslancev. 2 sta v ožji volitvi. AFERA »SKODRE«. Trst, 27. Kapitan parnika »Skodra« Ogrsko-hrvaške parobrodne družbe. Blažič, je izjavil, da so vse vesti, ki so se zadnje dni trosile o njem in po katerih je pomorska oblast upeljala preiskavo proti njemu, popolnoma neresnične. ATENTAT IN SAMOMOR. Brno. 27. Privatni uradnik Pavel Pruša je iz jeze. da so mu podtikali razmerje z nekim dekletom pri tvrdki Siegl Imhof. pri kateri je bil nastavljen, prišel včerai opoldne v dvorani za vzorce, v kateri je bilo dvajset deklet. Pričel je na slepo streljati in je eno dekle težko ranil. Na to je planil skozi okno in obležal na smrt ranjen. OGRSKI PARLAMENT. Odgoditev do jeseni. Budimpešta, 27. V poslanski zbortiici je včeraj ministrski predsednik grof Tisza predložil kraljevsko ročno pismo, s katerim se odgodi zbornica do 8. oktobra. Seja se je nato zaključila. Gosposka zbornica. Budimpešta, 27. Magnatska zbornica se je včeraj po prečitanju kraljevskega ročnega pisma odgodila. PREPOVEDAN SHOD. Budimpešta, 27. Ogrska republičanska stranka je za jutri napovedala svoj občni zbor. na katerega so tudi francoski in italijanski časopisi delegirali svoje poročevalce. Policija je prepovedala ta zbor. češ da je nevaren državi. BEČARSKE VOLITVE. Budimpešta, 27. Agitacija za volitev v Aradu, ki bo jutri, postaja od ure do ure strast-nejša. Vlada pritiska na vse kriplje, da bi rešila mandat za Tiszo. Pod pretvezo javne varnosti je odposlala včeraj še en eskadron huzar-jev y Arad, kjer je že zadnje dni koncentrirala veliko število žandarjev in vojaštva. Socialisti proti volilni korupciji. Budimpešta. 27. Socialisti v Aradu so skle-neli, da bojkotirajo vse trgovce, ki se dado podkupiti zato, da bf glasovali, za Tiszo. ŠE EN POLITIČEN PROCES. Budimpešta, 27. Vsi člani opozicije, ki so pripadali kot ministri in državn tajniki nekdanji policijski vladi, hočejo tožiti vladnega poslanca Herczega, ker je na nekem banketu dejal, da naj išče grof Aladar Szecheny tatove in skri-yalce med svojimi prijatelji, člani nekdanje koalicijske vlade. V nedeljo imajo prizadeti člani konferenco, da se posvetujejo o ovadbi. FRANCOSKI MILITARIZEM. Generali proti triletni službi. Pariz. 26. Včeraj je bil tukaj senzacionalen protesten shod proti triletni vojaški službi. Vabilo na shod je podpisalo šest generalov. Udeležilo se ga je več kakor tritisoč poslušalcev. Tudi trije generali so prišli. General Percln je zelo ostro govoril proti vladni predlogi in se je posluževal istih argumentov, s katerimi se bojujejo socialisti v parlamentu. Poslušalci so priredili navzočim generalom velike demonstracije. VOLITVE V HOLANDIJI. Amsterdam, 26. Pri ožjih volitvah za drugo zbornico so bili izvoljeni: 1 katoličan. 1 anti-revolucionarec. 2 historična kristjana. 21 liberalcev, 5 demokratov in 17 socialistov. Nova zbornica šteje 25 katoličanov, 11 antirevolucio-narjev, 9 historičnih kristjanov, skupaj 45 članov desnice, ter 30 liberalcev, 7 demokratov in 18 socialistov, skupaj 55 članov levice. POTRES. Dunaj. 26. Sejsmografski aparati so zjutraj zaznamovali močan potres. Gibanje se je pričelo ob 6. in 17 minut in končalo ob 9. Središče je oddaljeno približno 10.000 kilometrov in je najbrže v Ameriki. za bodočnost. Številna udeležba sodrugov je zato potrebna. — Samomor. V sredo zjutraj je skočila Vita Elefante. soproga kočijaža Frana Ele-fante. rodom iz Barija, mati 6 otrok, stanujoča pri Sv. M. Magd. Zgornji št. 621. v neki vodnjak in se utopila. Našli so jo šele več ur pozneje in potegnili truplo iz vodnjaka. Vzrok samomoru je bila neozdravljiva bolezen. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Čevljarskega pomočnika za stalno mešano delo sprejme takoj Lovrenc Sajn, čevljar v Ilirski Bistrici. Pisarnovodjo in izurjeno stenografinjo išče odvetnik dr. Fran Solar v Trstu, ulica Farneto št, l/II. ISTastop tsikoj- Proda se malo posestvo tik železnice med postajo Trbovlje in Hrastnikom, pet minut od „Savestolna“ oddaljeno. Posestvo je pripravno za železničarja, premogarja, rokodelca, pa tudi za gostilno porabno. Kupci dobe vsak čas potrebna pojasnila in si tudi lahko ogledajo posestvo. Hace Anton. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Biljardi. Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Trst. — Ljudski oder. Nocoj ob pol 9. je važna odborova seja. Odborniki so vabljeni, da se je zanesljivo udeleže. — Vši mestni In okollčanski sodrugi so vabljeni, da sc udeleže strankinega zborovanja v nedeljo ob 4. popoldne. Zborovanje, ki bo v zeleni dvorani Delavskega doma, ima razun pregleda zadnje preteklosti tudi važne_naloge Pri demoliranju Naglasove hiše na - - i Turjaškem trgu ===== je na prodaj vsakovrsten stavben materijal strešna in zidna opeka, stavben les, kamenje za nasipanje (šuta) itd. — Povpraša se v pisarni Kranjske stavbinske družbe v Levstikovi ulici. Najlepša birmanska darila s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine H. Suttner Blago najfinejše vrste. Cene najnižje. Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. ,IKO i4 Tovarniška znamka ,IKO‘ Naročite krasni veliki ilustrovani cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto. Moderni klobuki za gospode trdi in mehki, najnovejših oblik in barv, slamniki, čepice, vse v nedvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetovnih tvornic po zelo skromnih stalnih cenah z 10°|o popustom 3S v = Modni in športni trgovini ===== P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. SLAVIJA4 VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, pfipMOČa^ter *vab°iV8pSn. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. - BANKA ,SLAVIJA‘ ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine p zavarovanje^IMtenJa. Njem tarifi za prcsktbljenjc za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Zivljenskc police banke .Slavije so ne izpodbitne in nczapadljive Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim f.. Zivljensfcc . . namenom In stremi z a izboljšanjem in osa- iviia uaiuuiin uiubivn m uiPfliuAflcijv.| puaj»v»n *» Huivumi« ................................ , . . . y_«_ |«■ •• mosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi nad K 58 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobičkai je do sei a{ ’ZP volie in noštnino nrn« Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta. Nadzorstvo. " Načelstvo. > •r - •• ■n * ... .*:> < « « r jQi C3