PODMSTEBL Kako je ,,hrusti" Jaka naučil dva gospodiča moliti. Šaljivka. Priobčil Al. Leben. ,,Hrusti" Jaka — tako so ga splošno nazivali — je vsako poletje pasel govedo visoko gori na Pohorju. Bil je zares pravi hrusl. Za eno glavo višji, kakor drugi fantje. KošČen in širok kakor kak zid, je bil naš Jaka, in močen kakor Goljat. Kadar si je zavihal rokave ter položil svoje ,,medvedje tace" — tako je zval on svoje roke — na mizo, so se napele miSice, da bi lahko poCila koža. Zraven njegove telesne moči pa ga je obdarila narava tudi še s prebrisano glavo, z odkrito značajnostjo in — z nekako že bolj sirovim Kumorjem. Da se dajo te čednosti tuintam tudi skupno, y jako lepem sogla(sju uporabiti, je pokazal Jaka pri neki priliki na Pohorju, ko je pasel svojo Credo. Bilo je v nedeljo. Jaka je spodil živino na ,,Crno steno", kjer je bil jako obsežen pašnik. In ker ni mogel dol v vas k službi božji, pa je molil na paši svoj rožni venec. Ko je bil tako zatopljen v svete skrivnosti, se nenadoma prikažeta, kakor da bi iz zemlje vzrastla, dva mestna gospodifia s strahovito dolgimi rajcami in debelirai ru6nja<ki na hrbtih. Približala sta se Jaku ter ga vprašala: ,,He, Vi stric, ali bi nama zpali povedati, kod gre tukaj pot na ,,Strmi vrli"? Jaka so spreleteli mravljinci in nekaj ga je poSegetalo pod tretjim rebrom. Premeril je oba gosposka fantička od nog do glave, potem pa dejal malomarno: „0 ja, kajpada, to varaa 'že lahko povem, če se m: bo ravno vzljubilo ... pa ... prej moram jaz vaju nekaj vpraSati . . . Ali sta bila danes že pri maši ? — Saj sta menda, mislim, katolika!" ,,Katolika bi že bila," sta se gospodiča muzala in norčevala, ,,vsaj notri v krstnih bukvah"; drugače pa se ne zmepiva za tak Jšpas", in planinski tanki zrak' najinim pljufeam bolje de, nego debeli zrak v eerkvi." ,,Holt, pobčka," je zagrozil 7aka s pestjo po zraku, ,,nikar ne odpirajta svojih žrmelj pre>Teč široko . . . Tu gori na planini veje včasi oster veter in je že marsikomu postalo mrzlo." ,,Saj je bolje, na planini premrzlo, nego v cerkvi prevroše," se je ^alil večji turist. ,,Bomo videli," si misli Uaka; in potem povpra§uje dalje: ,,In vidva torej nifi ne molita?" ManjŠi gospodič se je na ves glas zakrohotal, med tem, ko Je dejal večji porogljivo: ,,Kaj? Moliti? . . . To blebetanje sva midva že davno pozabila. . . Ne vem veB, kako že gre ... Lirum, larum, la-la-la . ,." Jaka je postal od svete jeze rudeč kot kuhan rak. ,,Torej vidva nimata prav nobene vere?" preiskuje razjarjen. ,,Ne potrebujeva nobene," se norSuje ta vefiji mestjanftek. ,,Vera je neko nepotrebno pohištvo." ,,Glej, glei," pravi Jaka zopet suhoparpo, ,,iz mesta se zvedo raznovrstne novice; . . . da je vera nepotrebna, tega pa Še res nisem vedel. . . Vidva imata prav čedne ure z zlatimi verižicami in lepe zlate prstane — te reči mi zelo dopadejo; — najbrž imata tudi par zlatih ,,knofov" (cekinov) v žepu, oli, ti bi mi neizrečeno dobro došli." Gospodiča sta se bojazljivo spogledala in ta manjši zajeclja: ,,Dala Vam bova prav lepo napitaino, 6e naraa pokažete pot." ^Ha-ha-ha, napitnino!" zakrohofie Jaka; če pa sta že itak moja oba z vajjinimi rufijaki vred." Olv ejiem stisne svoje grozne pesti, tako, da so mu napete mišice kar notri pod pazduho zlezle. Gospodičema je zdrknilo srce v hlafie in hotela sta jo popihati. Toda — joj — že je zgrabil Jaka s svojimi, železnimi rokami oba za kolerčke ter ju postavil pred se. Fanta sta se začela neusmiljeno dreti, kakor lacno dete v zibeli; noge so se jima šibile in tresle kakor da bi elektrika razbijala v njih; rajce so jlma potelebale iz rok na tla. ,,Oli prosim, prav ponižno prosim, glejte, kako lepo prosim, pustite naju pri življenju," tarnal je mlajši ,,Škric", ,,midva Vam rada pustiva vse, kar imava!" ,,Da, da, stric, vse Vam dava, denar in zlatnino, samo, da nama nifi hudega ne storite!" slivka oni. ,,Nak, tako nor pa jaz nisem," rolini Jak.a; ,,]eli, da bi vidva potem dirjala po žandarja ter me dala zapreti! Ne boS ga, ne!" ,,Za božjo voljo, kaj hofiete vendar od naju?" cvili drugi. ,,"Jaz hof-em vedeti, 6e res ne znata več moliti," reče Jaka malomarno, pa odlofino. Obenem je dvignil oba možiceljna za kolerje ter ju nesel nekoliko sežnjev naprej, Cisto na rob peCine, kjer se pogrezne ,,Crna stena" v globofiino. Gospodiča sta kričala v smrtnem strahu, kakor da bi jima kdo zobe izdiral; Jaka pa ju je držal z lajikoto kakor dne vrečl perja nad prepadom, da sta bingljala v zraku semtertje. ,,Zdaj, prmarulii gosposki, brezverski, zdaj se reče moliti, in sicer prav poSteno moliti," se zai.lere Jaka; ,,kako se pravi? Lirum, larum, la-la-la?" Jaka prime nekoliko bolj na rahlo. ,,Molita — ali jaz spustim!" zagrmi Se enkrat. In sedaj sta začela gospodiča: ,,Oče naS, kateri si. . ." slivka prvi. ,,,V nebesih," jadikuje drugi, ,,Posve6eno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo" itd.. — do konca sta zmolila. ,,Glej, glej," sc je sraejal prefrigani Jaka, ,,yidva znata pa še čisto imenitno moliti . . . Ne bi si niti mislil." Potegnil je oba ,,mandelnca" odl j^repada nazaj ter ju postavil spet na trdna tla; nato je komandiral: ,,PobSka, sedaj pa mi tulcaj pokleknita tu pred menoj in. molita na glas Še tri očenaše, da ne bosta spet tako kmalu pozabila moliti,. , . Alo, pokleknit. . . roke skup in . . . moliti!" Trepetaje poklekneta mestna turista v travo, skleneta roke in molita počasi tri očenaše, KostaskonCala, re8e Jaka: ,,Zapomriita si: Ako ne bi imel jaz nobene vere, in ne bi veroval ne na Boga, in ne na ve5no povra6ilo, bi vidva sedaj mrtva, kakor dve muhi, ležala doli med kamenjem, in vajini mmeniaki bi korakali lepo pohlevno v moj varžet. Le ker imam vero, grefita sedaj z zdravo kožo in s celimi rebri od tod . . . Sedaj menda tudi približno vesta, da vera ni nobeno nepotrebno pohištvo ».. In sedaj lahko odrineta. . . Pot na ,,Strmi vrha pa pelje od tod na leyo 6ez oni zeleni pas . . . Z Bogom! Gospodifia sta bila tiho, kakor dva mutca. Trepetaje sta pobrala svoje rajce in Šla. ^Stratni vrh" pa ju ni več mikal, in gospodiSa sta capljai& po malem v dolino nazaj.