Leto LXVI
Poštnina plažana * gotovini
V Ljubljani, v soboto*, dne 5. marca 1938
Stev. 531 Gena 1.50 Din
Naročnina mesečno	^^^^^	^ _	^^^^^	Cek. račun : L jub-
25 Din. inozem-	^^^^^	Ш ЛА. & ^^^Г^^Чђ	Ijana it. 10.650 in
■tTo 40 - ne-	^ ВШ W ^ИГ	M ЈИ fl^ Ш «	N»	!Ј0Л4Ч „
ce-	^^^^^ H ^^Л ШШ	M Вм ^^^^ Ш ^Шшшшш ШШш
loletno га	flH	в ШШ^^9 И^^^^Ш	ШВШ	Zagreb
inozemstvo 120 Din	ШШ	U ^BH
Kooifarl^LV,	^и^^ДВ«-^ ^Ј^	JBLem&J ^Г Жии^ ^taea^
Kopitarjevi ai. b/III	jeva ulica gtev.fc.
Telefoni uredništva lo aprave: 40-01. 40-02.	40-03, 40 04. 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniko
Moč nase narodne obrambe
Izčrpno poročilo vojnega ministra generala Marica „Bodoče vojne bodo možganske volne ..
Belgrad, 3. marca. A A. Na današnji se ji narodne skupščine je minister vojske in mornarice armadni general Ljubomir Marič imel tale ekspoze:
Proračunski predlog izdatkov ministrstva za vojsko in mornarico za leto 1938-1939 obsega pet poglavij: vojsko, vojaško letalstvo, civilno letalstvo, mornarico in obmejno četo. V vsakem poglavju so redni, osebni in materialni izdatki, za letalstvo in mornarico pa še izredni izdatki. Za kritje teh izdatkov so v posameznih poglavjih določeni tile izdatki:
1.	Za vojsko: Za redne izdatke 1.542.101.000, za izredne izdatke 524,908.000 din, skupno 2 milijardi 67.009.000.
2.	Za vojno letalstvo: redni izdatki 321,136.000 dinarjev, izredni izdatki 23,110.000 din, skupaj 347,246.000 din.
3.	Civilno letalstvo: redni izdatki 23,361.000 dinarjev.
4.	Za mornarico: redni izdatki 199,342.000 din, izredni izdatki 26,023.000 din, skupaj 225,365.000 dinarjev.
5.	Za obmejno četo: redni izdatki 109.184.957 dinarjev.
Redni izdatki skupno 2.198,124.957, izredni izdatki 574,041.000 din, skupno 2.772,165.957 din.
Osebni izdatki
Pregled izdatkov kaže tole sliko:
1.	Osebni izdatki znašajo skupno 726 milijonov ©kroglo in so povišani za 59 milijonov Ti izdatki so namenjeni osebnim potrebam vojske, letalstva, mornarice in obmejne čete.
Materialni izdatki
2.	Materialni izdatki znašajo z izrednimi 2 milijardi in 46 milijonov približno. Napram podobnim izdatkom v tekočem proračunskem letu so večii za približno 253 in pol milijona. Glavna povečanja in njihovi vzroki so v posameznih poglavjih tile:
Vofsfca
1. Vojska: Za njo so določeni tile izdatki:
Pri generalštabni skupini znašajo materialni izdatki 31,233.000 din. kar je za 611,000 več kakor v sedanjem proračunu. Povečanje je v glavnem posledica večjega izobraževalnega delovanja ter nabave najpotrebnejših strokovnih knjig in časopisov. da se more oficirski in uradniški kader izpopolniti.
Pri artiljerijsko-tehnični skupini znašajo materialni izdatki 270,391.000 din, kar je za 43.628.000 dinarjev več od dosedanjega proračuna. Povečanje je v zvezi s težnjo, da se pospeši popravilo in izdelovanje munioije, da se dokončajo že prej pričeta adaptacijska dela. Bojne pripravljenosti in opreme z večjim številčnim stanjem oborožitve in opreme. V tej zvezi je pa treba povečati tudi izdatek za pogonski material, nadalje za transportna sredstvr in skladišča derivatov nafte. Čete je treba opremiti še s potrebno živino in z najnujnejšimi komorskimi sredstvi.
V	inženirsko-tohniški stroki so izdatki določeni z zneskom 70,153.000 din, kar je za 15 milijonov 352.000 din več kakor v sedanjem proračunu. Povečanje je nastalo samo zaradi gradbenih potreba nadalje zaradi odkupa zasebnega zemljišča, gradnjo objektov s potrebnimi napravami in splošnimi popravili, ki jih ni mogoče več odlašati. Vrhu tega so narasle tudi cene gradbenega materiala in delovne sile.
V	ekonomski stroki zna5ajo predlagani izdatki 689.821.000 din, kar je za 98 in pol milijona približno več kakor v sedanjem proračunu. Povišanje je v glavnem posledica višjih cen za živila, krmo, kurjavo, surovine in polsurovine za izdelavo vseh vrst oblačil, za pisarniške potrebe in opremo, za tiskovine, papir in material ter za delovno silo.
V	sanitetni skupini znašajo materialni izdatki
24,029.000 din, kar je za 1,200.300 din več kakor v sedanjem proračunu. To pa za zdravljenje tuberkuloznih vojakov, ki so v precejšnjem številu razvrščeni po državnih in samoupravnih zdraviliščih in za katere v dosedanjem proračunu ni bilo nobenega kredita.
V veterinarski skupini znašajo predlagani izdatki 3,875.000 din, kar je za 400.000 več kakor v sedanjem proračunu. Povečanje je nastalo zaradi dviga cen železa, iz katerega izdelujejo razno orodje, za kar so bili dosedanji krediti nezadostni.
Za vojaško geografski zavod znašajo materialni izdatki 2,246.000 din, kar je za 329.000 din več, kakor v sedanjem proračunu. Povečanje je v glavnem posledica nameravanega merjenja in izdelave vojaških kart, deloma pa dvi^a cen.
Pri inšpekciji državne obrambe znašajo materialni izdatki 188.000 din, kar je za 178.000 din več kakor v dosedanjem proračunu. Prebivalstvo je namreč treba seznaniti z obrambnimi sredstvi pred letalskimi napadi in pospeševati zavest o potrebni pripravi za obrambo pred napadi iz zraka.
Voino letalstvo
Za vojaško letalstvo znašajo materialni izdatki z izrednimi vred 285,433.000 din. Povišani 60 za 58,805.972 din, če jih primerjamo z dosedanjim proračunom. Večidel tega povečanja odpade na letalsko-tehnične potrebe, torej na nabavo, izdelavo, vzdrževanje in popravilo letal in motorjev, nabavo surovin in pogonskega in potrošnega materiala in za razne druge potrebe v tej zelo sestavljeni panogi. Nadalje smo morali tu zvišati partijo proviantnih potrebščin, zaradi višjih cen agrarnih pridelkov. Zvišani so nekoliko tudi artiljerijsko-tehnični izdatki in sicer deloma zaradi drugačne oborožitve letalske vojske, deloma pa, ker eo bili dosedanji krediti nezadostni.
Civi'no letalstvo
Za civilno letalstvo znašajo materialni izdatki 22,636.04« din, kar je za 7.016.258 din več kakor v dosedanjem proračunu. Ker so v tekočem proračunskem letu dovoljeni civilnemu letalstvu 4 milijoni dodatnega kredita za neodložljive potrebe, je povečanje tega izdatka za približno 3 milijone dinarjev na mestu. Povečanje je nastalo deloma zaradi višjih cen materiala, surovin, polusurovin in predelanega blaga, po drugi strani pa zaradi razvoja in organizacije športnega in turističnega letalstva ter zaradi podpor trgovskim družbam za letalski potniški promet in za otvoritev nekaterih novih zvez.
Vofna mornarica
Pri mornarici so materialni izdatki določeni z zneskom 169,695.200 din, kar je za 28,562.900 din več kakor v sedanjem proračunu. Temu povečanju je v znatni meri vzrok skok cen živeža, pogonskega in opremnega materiala, kovin, letalskega materiala itd., dalje v zmanjšanem obsegu zaradi nekoliko večjega stanja navadnih vojakov za izpopolnitev moštva na novih plovnih enotah. Dalje gre povečanje tudi za vzdrževanje novih plovnih enot samih. Znatni del povečanja gre za popravilo rednih in izrednih torpedov in drugih plovnih enot. Naposled je mornarica prav tako kakor letalstvo v glavnem tehnična vojaška sila in je njeno vzdrževanje združeno z večjimi gmotnimi izdatki.
Obmeine čete
Za obmejne čete se znižojo izdatki za 61.260 dinarjev.
*
Povečanje proračuna je najbolj povzročila podražitev živeža, goriva, kovin in delovne moči ter prizadevanje vojaške uprave, da zagotovi kar najugodnejše in najpopolnejše pogoje za potrebščine vojaške sile in za povzdigo njene kakovosti v moralnem in gmotnem pogledu ter glede etrokovne izvežbanoeti in izurjenosti.
Pod vplivom
zunanjepolitičnih dogodkov
Ta predlog proračuna izdatkov vojnega ministrstva smo delali pod vplivom izrednih zunanjepolitičnih razmer, ki so vam, gospodje, vsem dobro znane. Velika mednarodnopolitična vprašanja so na dnevnem redu in posegajo v interese velikih in maLih držav, ponekod se pa namesto z diplomatskimi pogajanji in razgovori veliki mednarodni problemi urejajo že s poslednjim sredstvom, to je z orožjem. Povsod se je utrdilo prepričanje, da je kljub vsem sporazumom o ohranitvi miru vojaška sila, ki je številčno in moralno krepka, disciplinirana in moderno opremljena, edina možnost za zajamčenje miru, evoliode in naprednega in častnega življenja naroda. Zato je prišlo do tekmovanja pri oboroževanju, kakršnega zgodovina ne pozna. Celo države, ki jim jo v mednarodnih pogodbah zajamčena nevtralnost, ne verjamejo v svojo varnost, temveč organizirajo in pripravljajo zaradi svojo varnosti vojaštvo in svojo domovino za obrambo meja in pridobitev svojega naroda.
Ali si moremo ali smemo zapirati oči pred tem velikim in življenjskim vprašanjem varnosti našo države? Ali smemo odreči karkoli bi pripomoglo k pripravljenosti in sposobnosti naše vojaške sile za izvršitev vzvišenih dolžnosti do kralja in domovine?
Mislim, da ni človeka v kraljevini Jugoslaviji, ki bi na ta vprašanja odgovoril drugače, kakor
ga življenja in ki nima težkih in tužnih spominov iz te dobe.
Nagrade odlikovancem
Finančna kriza zadnjih let nas je prisilila za nekaj časa k znatni omejitvi vojaških izdatkov. Tako se je v znatni meri zavrl tudi tem|>o v razvoju našo vojaške sile, ki ga je bil določil pokojni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj. Nastopila je potreba, da se izgubljeni čas nadomesti, da se naši vojaški sili zagotovi normalen razvoj življenja in delovanja in kar najhitrejši tempo uspo-sobljenj« vojaške sile v splošno narodno obrambo za izvršitev določenih nalog. Proračuna izdatkov leta 1936-37 in 1937-38 kažeta nekaj zboljšanja v primeri s prejšnjimi, toda šele s sedanjim proračunom se bodo ustvarili potrebni pogoji za okrepitev moralne in znanstvene pripravljenosti. V ta namen se uvedejo posebni denarni prejemki za odlikovanre Karagjorgjeve zvezde z meči v znesku 13,126.600 din. S tem smo se ne samo oddolžili nasproti najzaslužnejšim med zaslužnimi, temveč bomo s leni dali tudi krepko spodbudo novim rodovom in dokaz, da domovina ne pozablja na svoje zaslužne sinove.. V zvezi s tem se je začelo proučevanje vprašanja o priznanju zaslug tudi drugim zaslužnim l>ojevnikom odlikovanim z redom Belega orla z mečem in s kolajnami za hramu veleva domoljubna dolžnost. Kajti ni ga člo- i brost ter vprašanje prostovoljcev sever-veka, ki se no spominja težav in bede suženjske- ' n o z n h o d n i h krajev iz leta 1918 do 1920.
S tem bo tudi prostovoljsko vprašanje odstranjeno z dnevnega reda, v kolikor spada v pristojnost vojnegtr in mornariškega ministrstva. Glede podeljevanja zemljišč je tudi kmetijsko ministrstvo vse potrebno ukrenilo. Dalje so prišle v predlog proračuna razna zboljšanja gmotnih razmer mlajših častnikov. V ta namen je vnešen nov dodatek za nabavo opreme novim častnikom v znesku 1,400.000 din.
Pomoč m'adim častnikom
V vojaške šole prihajajo, kakor je znano, skoraj sami otroci iz siromašnejših družin. Ko
zapuste akademijo, se mladi častniki zadolže za deset tisoč in še več din, da si nabavijo najnujnejšo častniško opremo. Tako prihajajo mladi v življenje z velikanskem dolgom, ki ga je težko vračati, mnogi so prišli tako v obupen položaj in so izgubili ue samo voljo do dela, nego tudi voljo do življenja. Da ee tem mladim častnikom kolikor toliko pomaga, nameravamo vsakemu novemu častniku gmotno pomagati z zneskom 4000 din. Ta potreba je bila v Srbiji v navadi še pred vojno, novi častniki so dobili po 300 din v zlatu, častniki iz konjeniških oddelkov pa še opremo za ježo. Sicer so pa tudi mnoge druge države podeljevale in še danes podeljujejo novim častnikom posebno podporo v denarju za nabavo obleke in opremo, tako da bodo njihovi častniki čim bolj prosti gmotnih skrbi in da se morejo tem bolj posvetiti službi.
Dohlade nizi m častnikom
Razen tega določa ta proračunski predlog tudi novo, čeprav skromno ,a velepotrebno in upravičeno doklado 100 din na mesec tistim, ki imajo relativno najmanjšo nagrado a so najliolj izpostavljeni telesnim naporom in |x>kvari oblek in obutve, zraven jih pa še tišče dolgovi, ki so jih napravili, ko so zapustili akademijo. Ta doklada je nameravana za častnike na vodilnih mestih in za poveljnike bataljonov in njim enakim. Izvzeti so od tega častniki, ki že imajo kakšno posebno službeno doklado, kakor n. pr. tisti, ki služijo v kraljevski gardi, pri letalstvu, v mornarici in v gorskih četah. ' Ta čeprav ekronina doklada, sku-]>aj s takisto skromnim povečanjem osebnih in rodbinskih doklad po uredbi št. 792 iz preteklega leta, daje vendarle nekoliko zboljšanja prav listini, ki jim je bilo to najbolj |>otrebno, ter jim je obenem nov dokaz, da kraljevska vlada tudi to ]>ot ne pozablja na gmotne težkoče, s katerimi se morajo boriti, in na škodljive posledice, ki jih te težkoče utegnejo imeti za službo in za posamezne častnike. Zato se proračun poveča za 5,235.600 din.
Vorašbo - znanstveni zavod
S povečanjem osebnih izdatkov za 560.000 din se omogoči tudi ustanovitev vojaško-znanstvenega zavoda, ki je velepotreben, če hočemo, da bo izurjenost naše vojske zmerom na višini znanosti in njenih izumov. Ni je znanosti, katere uporaba ne
bi prišla v poštev v današnji vojni. Častniški zboi naj bo še tako specializiran in diferenciran v panogah vojaških znanosti, ne more nikoli jxiznati vseh uspehov znanosti in njihove uporabe, ker so mnoge izven njegovega dosega. Zanj je potreben poseben organ, ki ga naj organizirajo naše najboljšo znanstvene moči, ki t>odo po navodilih vojaške uprave ali na svojo pobudo skušali praktično izrabiti znanstvene izsledke, koristne za obrambo države in jih dati na razpolago tistemu, ki jih je poklican izpopolniti. Bodoče vojne bodo vojne možganov, to je umskih mori, ki jim bo fizična sila, oborožena in solidno izurjena, z visoko moralno in moderno opremo pomenila orodje za izvedbo državnopolitičnih problemov. V istem smislu so prišla v proračun razna povečanja za izpopolnitev strokovnih sposobnosti naših starešin vseh stopenj, da bodo čim bolj kos svojim dolžnostim. Povečalo se je število slušateljev višje šole vojaške akademije in pripravnikov za gene-ralštabno stroko.
Rezervni častniki
Razen tega smo posvetili posebno pozornos\ izpopolnitvi rezervnih častnikov; tudi za tn so v proračunu pripravljena potrebna sredstva. V vseh armadah se posveča rezervnim častnikom posebna pozornost. Kratkotrajne vojaške vaje od časa do časa no zadoščajo. Zato smo začeli prirejati posebna predavanja in tečaje pod vodstvom poveljnika mesta in nalašč v ta namen izbranih aktivnih častnikov. Tako se je utrdila potrebna zveza med aktivnimi in rezervnimi častniki in se jo pri lc-teh zbudilo posebno zanimanje za vojaške zadeve. Uspeh jo zadnji dve leti popolnoma zadovoljiv, zlasti v tečajih za kapotanski in nuijorski izpit, kar je vredno posebnega priznanja.
Tehnična oprema vojske
Na tehničnem področju so se zadnje čase dosegli mnogi napredki, ki dajejo organizaciji vojaške sile skoraj popolnoma novo lice. Zalo se je tudi izvajanje vojaških znanosti v znatni meri spremenilo. Stare metode odstopajo prostor novim. Vpliv materialne opreme modernih armad se čedalje bolj občuti in so ludi njegove posledice, vidne. Pred izkustvi iz Abesinije, Španije in Kitajske ne moremo zapirati oči. Slediti moramo zglede drugih narodov. Doslej smo storili za naše razmere veliko; to se vidi iz povzdige naše industrije in iz predlaganega izrednega kredita, toda s tem še nismo vsega storili. Treba je še dosti lega in onega, da 1к> naš narod zavzel tisto mesto, ki mu gre ne samo po njegovih zgodovinskih pravicah in življenjski sili, temveč tudi po vojaških vrlinah Tn lahko rečeni samo to, da smo nevarno krizo pustili za seboj in da se vsak dan holj približujemo zadanemu cilju organizacije opreme naše vojaške sile. Tempo, s katerim bomo opravili to poslednjo etapo, ho odvisen od izvenproračunskih izrednih kreditov, ki bodo na razpolago vojaški upravi in od časa, ki ga bomo imeli dejansko na razpolago za izvedbo tega načrta Mi nimamo nobenih imperialističnih teženj ne osvojcvalnih namenov in se zanje tudi ne pripravljamo. Toda imeti moramo neprestano pred očmi, da je našemu narodu potreben mir. da ho mogel častno in pošteno živeti in uživati sadove svojega težkega dela ter razviti svoje mnogoštevilne sposobnosti, to bo pa mogel le tedaj, če bomo
Nadaljevanje na 2. strani
Nemški pritisk
na Avstrijo bo trafal
Angleško-nemška pogajanja so se pričela
(Goring)
London, 4. februarja. TG. Angleško zunanje ministrstvo uradno javlja, da je imel angleški veleposlanik v Berlinu sir Neville Henderson daljši razgovor z nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem. Razgovorov se je udeležil tudi nemški zunanji minister von Ribbcntrop. S tem razgovorom eo se začela pogajanja med angleško in nemško vlado za splošen sporazum, pogajanja, ki bodo tekla posredno s pogajanji med Anglijo in Italijo, ki jih je pričel lord Perth, ki pride v Rim prihodnjo soboto.
Razgovori v Berlinu so se dotaknili nekaterih vprašanj, ki jih Nemčija imenuje »življenjskega značaja« za Nemčijo, Med njimi je vprašanje kolonij, kakor tudi cilji nemške politike napram Avstriji in Češkoslovaški O vsebini razgovorov pa za enkrat ni znano ničesar.
Zanimivo je, da angleški časopisi objavljajo pri tej priložnosti vsebino razgovora, ki sta ga pred par dnevi imela maršal Goring in Irancoski veleposlank P o n-c e t. Mariai Goring da je pri tej priložnosti brez ovinkov razodel Irancoskemu diplomatu, da bo Nemčija nadaljevala svoj pritisk na Avstrijo in da bodo v avstrijskem vprašanju v bližnji bodočnosti nastopili novi dogodki in novi razvoji.
Vedno bolj tudi prihaja na dan, da se angleška vlada zelo trudi, da bi svoja pogajanja z Italijo in Nemčijo oslonila na zamisel četverne zveze velesil Anglije, Francije, Italije in Nemčije in da se je Chamberlain s francosko vlado o tem že pogajal novembra meseca. Anglija bi bila v primeru, da njen predlog o četvero! zvezi velesil sprejmejo, pripravljena, da sc razgovarja tudi o nemških kolonialnih zahtevah.
Angleški listi priznavajo, da bo poljski minister polkovnik Beck potoval prihodnjo nedeljo v Rim predvsem za to, da pridobi Italijo za to, da bi bila tudi Poljska vključena v četverno zvezo velesil, ki se pripravlja in da bi namesto četvernega pakta dobili petera! pakt, ki bi v bodočnosti nadziral zunanjepolitično življenje v Evropi. Na sovjetsko Rusijo, ki jo smatrajo za azijsko državo, pri teh pogajanjih nikdo ne misli.
Zelo zanimivo je tudi, kar je ministrski predsednik Chamberlain v tej zvezi dejal v spodnji zbornici glede neodvisnosti Avstrije. Na vprašanje poslanca Arturja Hcndersona je dejal, da ne vidi nobenega razloga, da bi se vznemirjal zaradi avstrijsko-nemškega sporazuma, sklenjenega v Bcrchtesgadenu. Nikjer niso
bila prizadeta določila saintgermainske mirovne pogodbe. Avstrija in Nemčija sta se sporazumeli glede nekaterih sprememb, ki so se jima zdele potrebne. Nemški kancler pa je v svojem govoru dne 20. februarja zadostno podčrtal neodvisnost Avstrije, ko je dejal, da je novi sporazum samo razširjenje pogodbe z dne 11, julija 1936. Angleška vlada bo še vnaprej z največjo pozornostjo zasledovala razvoj avstrijskega vprašanja in mu posvetila kar največje zanimanje. Za enkrat pa je še prezgodaj presojati posledice, ki so nastale po najnovejšem sporazumu med Avstrijo in Nemčijo.
Pred rešitvijo abesinskega vprašanja
Neguš dobi eno pokrajino
London, 4. marca. c. »Daily Herald« objavlja, da mislita Velika Britanija in Italija rešiti abesinski problem na ta način:
Mussolini bi naravnost ponudil negušu Hajle Se-lasiju, da naj odstopi svojo suverenost nad Abesinijo Italiji. Italija bi negušu zato odstopila eno izmed abc-sinskih pokrajin, kjer bi bil knez z istimi pravicami kol jih imajo indijski knezi pod angleško oblastjo. Seveda bi bO neguš v tem oziru pod oblastjo italijanskega podkralja v Addis Abebi.
Ta načrt je baje že tako resen, da je bil s tem v zvezi včeraj neguš že pri zunanjem ministru lordu Ha-lifaxu.
Ribbentrop odpotoval v London
Berlin, 4. marca. c. Nemški zunanji minister von Ribbentropp odpotuje v London v petek, kjer pa bo ostal le nekaj dni.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma jaeno. ponoči mraz, čez dan toplo.
Zagrebška vremenska napoved: Zjasnilo se bo
Zcmunska vremenska napoved: V zapadni polovici in na severu kraljevine sc bo postopoma zjasnilo, v sredini države in na jugu bo pa prevladovalo oblačno vreme z dežjem in snegom. Toplota bo nekoliko padlg.
Poročilo
vojnega ministra
(Nadaljevanje s t. strani)
vojaštvu poklonili isto poiornost, ki jo kot varnostni cinitelj prvega reda zahteva.
Povečanje proračuna je nastalo iz raznih, popolnoma utemeljenih razlogov:
a) da ee naši vojski in mornarici omogoči ;......— ...........
pravilna, redna m higienska nastanitev, ugodno terPn" 5V lzr?d"°. neugodnih vremenskih raz-
bret sile za pronunarec; to se pravi odložiti krizo, kl ие ji ogniti ne moremo. Zato se mora driavna politika dauoa prav tako kakor prej naslanjati na močno in čvrsto vojaško silo, opremljeno z vsemi sredstvi za življenje iu za boj. Zato mora tudi danes vojaška sila predstavljati čiuitelja miru prvega reda, činltelja normalnega ilrljenja i države i naroda.
Uspeli naše vojašnice se je pokazal v popolnem obsegu pri naših lanskih velikih kolikih
manevrih. Ti manevri so se vršili na zelo težkem
življenje, redna oskrba z vsemi življenjskimi potrebščinami, in uspeèno izvrševanje službe v najširšem pomenu te besede.
b) l)n se kolikor je le možno utrde in okre.pe moralne, fizično in znanstvene sposobnosti starešinskega kadra in drugega vojaškega osebja.
a) l)a se odstranijo vse tiste napake, ki sicer tvorijo normalen sestavni del tega. kar spada k vsakdanjim potrebščinam, ter da se zagotovi kontinuiteta v delovanju.
d) Da se zmanjšajo nedostatki v vojni opremi in odstranijo možna presenečenja.
Iz vsega navedenega je predlog proračuna vojnih in mornariških izdatkov za 1988-39 verno poročilo potreb naše vojske in mornarice in je v .«Rladu s finančno močjo naše domovine, pa tudi > skladu s potrebami ostalih panog nerodnega iivljenja.
Nedvomno je. da so naši izdatki za vojsko in mornarico v mirnem času veliki; še več, ti izdatki imajo tendenco k naraščanju še celo vrsto let. Pod vtisom teh velikih zneskov, ki ee vsako leto izdajo za vojsko, mislijo nekateri ljudje, da je to pretirana in škodljiva obremenitev narodov. Naš narod se zaveda, da mora vse dotlej, dokler ho nevarnost vojne, obstajati tudi potreba po zavarovanju države. Sredstvo za to ni samo modro vodstvo zunanje politike iu odstranitev varokov motnih sporov. Kajti to samo po sebi ne bi bilo nič drugega kakor pasivna odklonitev udarca
merah. Naša vojska je na njih dokazala svojo vt
soko sposobnost in moralno vrednost in še več; dokazala je kar se tiče narodne obrambe, da so vsi Jugoslovani soglasno pripravljeni na skrajno jiožrtvovalnost za svojega kralja, domovino in narod in da bodo v tej smeri zastavili vse svoje sile. Tuja pomoč ne pribiti zmerom o privent času. V liodočih spopadih se bo to še redkeje zgodilo. Kazen tega je taka ]>omoč zmerom draga. Pomagati ei moramo sami, pa nam bodo tudi drugi pomagali. Naša samdpomoč mora biti zavarovana r, čim večjo vojaško silo. ne samo številčno in kvalitativno, temveč tudi z moderno opremljeno.
Ko končujem svoj ekspoze, sem prepričan, da sta tudi vam, gospodje poslanci, naša vojaška sila in njen napredpk pri srcu prav tako knkor nam starim vojakom. Prosim vas, da se ne ustrašite nobenih lrtev ca našo vojaško silo In sa našo narodno obrambo in dn sprejmete proračun izdatkov vojnega in mornariškega ministrstva za 1938-89 takšnega, kakor sem vam ga predložil, dn ga sprejmete in preko Vas ves naš narod s popolnim zaupanjem, da bosta vojska in mornarica, up in nada našega naroda, tudi v bodoče hoteli, mogli in znali upravičiti upanje, ki ga jima izkazujemo, ter ilpolniti nad«, ki jih vAnju polagata kralj in domovina.
Konec govora vojnega ministra je vea narodna skupščina sprejela z dolgim in navdušenim odobravanjem.
stilne čisto mirno, šel je po svojih navadnih potih proti topovskim »upam. Videla sta ga gostilničar MIlan Sreinčcvič in natakar Miloš Petrovič. V to kavarno ni priSol in v njej ni bil niti en trenutek. Na tem mestu, kjer hi se imel. kakor vse to opi-
svoje trditve, katerih pa, kakor vso kale, nI imel, ter je samo na ta način hotel muskirati vso zadevo.
Popoldanska seja se je nadaljevala ob 6. Predsednik čirič je izjavil, dn je pravosodnega ministra ïe naprosil v smislu zahteve notraujega mi-
suje, pripetiti ta primer, je stalno čuvarsko mesto, j nistra, da uvede preiskavo o Rašičevem primeru
■*-■•* ........--'--- •■—" -'	----- 1 Pravosodni minister ga je tudi že obvestil, da je
vso stvar že izročil državnemu tožilcu.
Nato je dobil besedo poslanec Raševlč, kl je napadal poslovanje vojnega ministrstva. Za svoje trditve pa seveda ni navajal dokazov.
Za njim je dobil besedo dr. Baričevič kot govornik vseh opozicijskih skupin. KomnJ pa je Baričevič stopil na govorniški oder. je zavpil Vasa Jovanovič iz JNS, da Baričevič ne more govoriti v imenu JNS, nakar jo Baričevič zapustil govorniški oder in sploh ni govoril. V vladni večini je Ia s[»or med opozicijo povzročil veliko veselost.
Nato je dobil besedo poslanec Jovan Zdrav-kovič (zemljoradnik), ki je odgovoril na izvajanja prejšnjega govornika Raševiča. V ostrih besedah je obsodil nastope, ki niso dostojni visokega doma. Glasoval bo za proračun. Nato je govoril Života Milovunovič iz kmečkega kluba, ki je prav tako obsodil postopnnje nekaterih govornikov.
V času. ko lo poročamo, seja še traja in se nadaljuje razprava o proračunu vojnega ministrstva.
Šefa Narodne skupščine
Belgrad 4. marca. m. Razprava o proračunskem predlogu za kmetijsko ministrstvo (poročilo na 5. strani) je trajala snoči od 6 do davi do 6.30. Nato jc bil proračunski predlog tudi za to ministrstvo izglasovan. Pri razpravi je sodelovalo nad 30 poslancev. Od slovenskih poslancev JRZ eta govorila Karel Gajšek in Mihael Brenčič. Ostali slovenski (tovorniki pa so bih Mohorič, dr. Jančič, Doberšek, Janžekovič in Lenarčič.
Poslanec Gajšek je med drugim izjavil, da je šele sedanja vlada pričela reševati z vso resnostjo najtežje probleme, med njimi vprašanje razdolžitvc kmetijskih dolgov. Nadalje se je bavil z najnovejšo uredbo, oziroma z dodatkom k uredbi o zaščiti kmetov z dne 30. decembra 1937, kjer so je določilo, da sc imajo tudi gozdovi smatrati za orno zemljo. Govornik pravi, da je ta dodatek precej zadel slovenske gozdne posestnike, katerih je okoli 3000. Predlaga, da se navedeno določilo popravi tako, da se gozdovi tudi prištevajo k orni zemlji samo tedaj, če imajo tolik katastrski donos, kakor orna zemlja 50 ha. Dalje naproša ministra za spremembo pravilnika glede podeljevanja lesa iz razlaščenih gozdov veleposestev in predlaga, da ae reševanje tega vprašanja preneee na banovine, ki bolj poznajo krajevne razmere in take stvari lahko hitro rešijo brez velikih formalnosti. Predlaga tudi, da naj se pri novo osnovanih kmečkih zbornicah osnujejo iondi za nakup kmečkih posestev, ki pridejo na prisilno dražbo, prispevke pa naj za to dobi od Narodne banke iz fonda, ki ga ima za pospeševanje kmetijstva. Na ta način bi se kmečka posestva ohranila kmetijstvu tudi za bodoče in ne bi prehajala v roke veleposestev ali celo tujcev. Zavzema se tudi za zavarovanje poljedelskih delavcev in za določitev minimalnih mezd. Obširno je govoril ludi o sadjaretvu in rekel, da je treba propagando za sadjarstvo še spopolniti in razširiti zlasti s poučnimi filmi. V vsaki večji vasi naj se pa napravi drevesnica, iz katere bodo kmetje po nizki ceni lahko dobivali dobra drevesca. Razvoj živinoreje naj se p» pospeši z nakupom dobre plemcneke živine. Na ta način se bo popravilo slabo pleme. V gorskih krajih pa naj kmetijsko ministrstvo še izdatneje podpira ovčarstvo. Končno naproša ministra, naj stori vse, da bo izposloval od milijardnega posojila za izvajanje javnih del tudi premeren znesek za meliorizacijo kmečkih posestev ter izsušitev močvirij, tako na Ptujskem polju in v dolinah Pesnice, Dravinje in Sotle.
Poslanec Brenčič pa je prosil kmetijskega ministra. da čimprej izdatneje podpre sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani, nadalje da izposluje ">00.000 din za zadružno klet pri Sv. Barbari in za podeljevanje brezobrestnih posojil za vinogradnike zaradi obnove vinogradov. Dalje naproša ministra, naj uredi vprašanje cen galice. Zavzema se tudi za spremembo trošarinskega pravilnika. Končno še predlaga, da hi se zopet uvedel stari sistem plačevanja davkov, ter priporoča ministru Se več drugih ukrepov v korist kmečkega prebivalstva. Glasoval bo za proračun.
Sesa v petek
Današnja proračunska razprava se je začela ob 9. Po sprejetem zapisniku nočne seje je skupščina sprejela poročilo verifikacljskega odbora ter jo predsednik narodne skupščine čirič proglasil za poslance namestnike onih poslancev, ki so bili pri zadnjih senatnih volitvah izyoljeni za senatorje. Prečitane «o bile tudi nekatere prošnje, na kar je skupščina takoj prešla na dnevni red: razprava o proračunskem predlogu za ministrstvo vojske in mornarice. Predsednik čirič je podal takoj besedo vojnemu ministru, armadnemu generalu Ljubomiru Marifu, ki je burno pozdravljen zavzel mesto na govornici in podal svoje poročilo k proračunskem predlogu za vojno ministrstvo. (Ministrov govor nn 1. strani.)
Nato je dobil besedo najprej poslanec JRZ To-dor Živkovič. ki je v svojih Izvajanjih poveličeval našo oboroženo silo in vladi izrekel vse priznanje za kredite, ki jih je dala na razpolago za spopol-nitev naše vojske. Izjavil je, da ho glasoval za proračun.
Nadaljnji govornik je bil Dušan Ivančevič (JNS). ki je istotako izjavil, da l>o poslanski klub JNS glasoval za proračun. Ravno tako je izjavil poslanec Stanko Lenarčič iz Dolovnega kluba. Nadaljni govornik je bil Vojislav Lazič, ki je edini izjavil, du bo glasoval proti proračunu. Dalje je govoril poslanec radikalnega kluha Mita D i m i-t r i j e v i č.
Miloša Raševiča ni. ..
V času njegovega govora so opozicijski po-slanci pričeli širiti po skupflnskib prostorih vesti, da je poslanec Baričevičevega kluba Miloè R a š e-vtč, ki je tekom včerajšnjega dne po vsem mestu razbobnal. da bo nastopil kot glavni govornik skupščinske opozicije na današnji razpravi o pro-
računu vojnega ministrstva, nekam izginil in da ne vedo, kje se trenutno nahaja. Izjavili so, da je Raševič iz svojega stanovanja odšel ob 9.45 in da se pozneje ni več javil. Zaradi lega so so sestali šefi opozicijskih poslanskih klubov in sklenili, da bo v njihovem imenu v skupščini podal izjavo dr. Baričevič. Komaj se je Baričevič pojavil na govornici in pričel čitati svojo izjavo, so poslanci začeli vpiti, da je Raševič prišel v Narodno skupščino. To je bilo ob 13.30, Zaradi tega je Baričevič takoj zapustil govornico, predsednik Čirič pa je sejo prekinil.
Miloš Raševič se pojavi
O Raševičevem primeru so opozicijski poslanci pripovedovali najfantastičnejše vesti. Ko se je seja skupščino nadaljevala, Je prvi dobil besedo dr. Janko Baričevič. ki je omenil, da so poslanca Raševiča med potjo napadli neki neznani ljudje in mu odvzeli razno obtežilno gradivo.
Dr. Korošec pojasnjuje
Zaradi Rašičevega primera je takoj zahteval besedo notranji minister g. dr. Korošec in so ga jioslanci večine burno pozdravljali. Ko se je navdušenje poleglo, je minister dr. Korošec izjavil naslednje: »Gospodje narodni poslanci! Kakor hitro «em danes zvedel za primer g. narodnega poslanca Raševiča, sem nemudoma naročil šefu lielgrajske policije, da prouči ta dogodek, Sof policijo je takoj uvedel preiskavo in njen rezultat je naslednji: V bližini hiše g. Raševiča ie majhna gostilna, ki se imenuje Malo Dedinje. G. Raševič je odšel t doina okoli 9.30 ter jo šel mirno te gn-
Orožnik. ki tam vedno stoji, ni slišal ničesar, ni videl ničesar in ničesar opazil. V bližini jc vso polno hiš. kjer se je tudi poizvedovalo, če je kdo od Htanovalcev v teh hišah kaj videl ali slišal.
Nihče ne ve ničesar, tako da je nemogoče ugotoviti, kako se jp to igodllo in če sp je lam kaj zgodilo. Ko je prišel poslanec Raševič v parlament, sp jp javil predsedniku Ciriču ter izjavil, da se mu je pripetil ta nesrečni primer blizu gostilne in da jp on nalo odšel preko vinogradov, da jp bil v gostilni in dn se je potem sprehajal nad tri tire |н> mestu. Tu je minister dr. Korošce s povzdignjenini glasom nadaljeval svoja Izvajanja, (la jp tu konlradikcija v tem, kar so ugotovili naši policijski organi in o tem, kaj je predsedniku Narodne skupščine govoril poslanec Raševič, Nadaljeval .ie: Jnc se mradi tega bojim, ker je tu že sedaj kontradikcija, da ni vmes kaka mistifi-karija. Zaradi tega naprošam g. predsedniku Narodne skupščine, dn preko g. pravosodnega ministra zaprosi za sodno jfreiskavo. Prosim, da se to zgodi takoj (burno odobravanje iu ploskanje v čentrumnri desnici: »Tako .je!« »To je pravica«}. Dalje prosim g. Raševiča, da se dn takoj zdravniško preiskati ln da zdravniki ugotovijo njegovo stanje, ker je dejal, da jp liil udarjen z boksarjem. Mi mislimo, da se tn mora poznati in da zdravniki l morejo to ugotoviti. V imenu vlade, jp dr. Korošec I nadaljeval svoja iivajunja, moram Izjaviti, dn jp { nam mnogo do tega. da se ta stvar razčisti, pojasni iu da pridemo do popolne resnice. (Burno odobravanje in vzkliki: »Tako je!« -Živio dr. Korošec! ) Mislim, da lio razčiščenje položaja t interesu tega visokega doina in sploh sistrnia. parlamentarizma. (Burno ploskanje in odobravanje v cen-trunru in na desnici. Vzkliki: »Tako Je I« »Zivio dr. Korošec,!-)
Po izjavi dr. Korošca je predsednik skupščine izjavil, da bo takoj izvršil svojo dolžnost in da bo naprosil pravosodnega ministra, da uvede preiskavo o tej zadevi.
Sejo je nalo prekinil iu napovedal njeno nadaljevanje za 0. uro zvečer.
Po prekinjeni seji se je med poslanskimi krogi zelo komentiral Itaševičev dogodek. Poslanci JRZ in vsi objektivni krogi zatrjujejo, da je to sani» nerodno maskirniii napad, ki ga je skupščinska opozicija v svoji nemoči skušala organizirati proti sedanji vladi, kur pa se ji niti malo ni posrečilo. Vsi poslanci obsojajo tak način borbe proti vladi. Znano je. da je poslanec Raševič v teku včerajšnjega dne in že več dni prej govoril povsod, da bo nh tej priliki prinesel originalne dokaze ta
Pred novim razkolom v JNS
Belgrad, 4. marca. m. Današnji dogodki v skupščini, ki jih najodločneje obsoja vsa trezna politična javnost, lx>do imeli še posledice, dn so bodo raztepli še zadnji ostanki JNS v skupščini.
Ko je namreč dobil na današnji popoldanski seji besodo dr. Baričevič. kateri naj bi govoril v Imenu vse opozicije, je pristopil k njemu dr. Vasa Jovanovič, češ da ne more цоуогШ v imenu JNS. Nato je predsednik kluba JNS Protič opozoril Jo-vanoviča v sami dvorani, da je on kot predsednik pravilno |k)oblastil dr. Baričoviča, da govori v imenu JNS. Vasiliju Jovanoviču so pritekli na pomoč še nekateri drugi prvaki JNS ter s svoje strani protestirali, da bi dr. Baričevič lahko govoril v Imenu JNS. Ko je dr. Baričevič videl ta prepir med prvaki JNS, je izjavil, da se odreka besedi.
Prvaki JNS so nato v prepiru zapustili sejno dvorano ter odšli v prostoru svojega kluba in drug na drugega kričali. Protič je takoj sklical sejo klubovega odbora, ki sklepa zdaj o tem. za JNS nadvse neprijetnem dogodku. Ko to poročamo, prepir v poslanskem klubu JNS še I rajo.
Videti je, da je insceuacija današnjih dogodkov v skupščini bila zelo velikemu delu opozicije ne samo neprijetna, temveč je po zatrjevanju treznih opozicijskih poslancev tn skupina odločno obsojala lak način nastopa proti naši vojski.
Občni zbor Avtomobilskega kluba
znatno povečalo število rednih članov in članov avtomobilskega in motociklističnega kola.
Blagajniško poročilo je poda! g. Govekar, ki je predlagal, naj bi bila članarina ista kot prejšnja leta, pač pa naj se zniža pristopnina na 150 din za redne člane in na 75 din za člane kola. Proračun Avtomobilskega kluba znaša 208.000 din.* ј£<Ое bilo soglasno sprejelo.
O cestnem vprašanju in o raznih drugih' prfi-metnih vprašanjih Slovenije sta obširno, gwoijia predsednik Društva za ceste dr. Vrhuuo* in'predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin. V tem oziru je bila sklenjena posebna resolucija, ki jo je predlagal dr, Vrhunc in ki zahteva enakopravnost in upoštevanje Slovenije pri reševanju cestnega vprašanja. Sprejet je bil predlog g. Jelačina, da obišče posebna deputacija gospoda bana.
Pri volitvah so bili izvoljeni dosedanji odborniki, ki bi morali izpnsti. Nato je sledila kratka slovesnost, pri kateri je Avtomobilski klub razdelil zaslužnim funkcionarjem zlate, srebrne in bronasie kolajne, odlikovanje, ki je bilo podeljeno za šoferje, ki elužijo dolgo časa enemu gospodarju Med drugimi eta odlikovana g. Keršič, šofer banske uprave, in Bernik, ki je najstarejši slovenski šofer.
Ljubliana 4. marca. Nocoj ob 6 je bil v društvenih prostorih v Kazini občni zbor Avtomobilskega kluba ob lepi udeležbi. Občni zbor je vodil predsednik g. Avgust Praprotnik, ki je pozdravil zastopnika banske uprave g, inž. Pelca, nato pa je predlagal vdanostno brzojavko pokroviteljici Nj. Vel. kraljici Mariji in predsedniku Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu.
V svojem obširnem poročilu je zlasti poudarjal, da so se razmere v avtomobilizmu, kakor je bilo pričakovati, v letošnjem in prejšnjem letu zbolj-šale, za kar gre predvsem zahvala sedanji vladi, pa tudi banski upravi in mestni občini, ki so znižali razne carinske takse, trošarine in davščine na bencin in avtomobilska vozila. Gorivo je v Ljubljani po 6.25 din, torej cenejše kakor v Italiji, pač pa šc vedno nekoliko dražje kakor v Avstriji. Prcdeednik je predvsem poudaril, da cestno vprašanje še dolgo ni rešeno, zlasti ne v Sloveniji
Iz tajniškega poročila je razvidno, da ee je
Hodža odgovarja Hitlerju
„Borili smo se tisoč let —
in odklanjamo vmešavante v našo svobodo44
Praga, 4. marca. A A. (CTK) Danes ob 10 dopoldne ie imel predsednik vlade dr. Hodža v poslanski zbornici iti senatu velik govor. Dr. Hodža je mied drugim poudaril naslednje:
Odnošaji med narodi in državami so prišli zdaj v debo gotovih izprememb, deloma zelo dramatičnih, kar povzroča v javnem mnenju Evrope nemir. Prepričani emo. da gre tudi to peft samo za prehodno 6tanje in da bodo mogli narodi, ki eo dobre volje, najti načine in sredstva, da zavarujejo trajen mir in stalno ravnovesje na celini. Mirno сакашо na nadaljnji razvoj dogodkov v mednarodni politiki že zaradi tega, ker smo tako z moralnega kakor z gospodarskega in vojaškega stališča pripravljeni. Neprestano skrbimo za to, da ostanemo na višini svojih nalog, kakor nam velevajo tradicije našega naroda iu naše države.
Češkoslovaška pozdravlja z zadovoljnostjo sklep francoske vlade, ki ga je potrdila tudi francoska poslanska zbornica, da bo skušala nadaljevati s svojimi prizadevanji v korist Zveze narodov. Prav tako prejema češkoslovaška javnost s čustvom globokega zadovoljstva in radostnega odobravanja na znanje besede, ki so vnovič potrdile zgodovinsko resnico, da ostane sodelovanje med plemenito francosko republiko in češkoslovaško republiko čvrsto in trajno tudi v sedanji mednarodni krizi — še več. da ga Francija prav tako globoko pojmuje kakor pogodbo, ki jo je Francija sklenila s sovjetsko Rusijo. Ta pogodba ie prav tako kakor pogodba med Francijo in Češkoslovaško preizkušeno orodje miroljubne politike.
Prav tako je češkoslovaška javnost kakor velik del evropske javnosti z zadovoljstvom sprejela na znanje nedavno izjavo britanskega ministrskega predsednika, ki je v celoti potrdila Edenove izjave z dne 24. junija 1937, ki pomenijo novo manifestacijo stalnosti britanske politike in novo poroštvo miru.
Nemški kancler je izjavil, da je med interesi Nemčije tudi varstvo Nemcev, državljanov drugih držav. Mislimo, da se ta izjava ne nanaša na češkoslovaške državljane. Naši državljani nemškega jezika imajo vse možnosti, da ei zagotove svoje pravice. 'Ioda izjava nemškega kanclerja bi se mogla razumeti, kakor da gre za varstvo nem âkega življa na Češkoslovaškem. Toda to bi pomenilo vmešavanje v notranje zadeve naše države. Prvi pogoj za ureditev mednarodnih odnosov je jasnost in stvarnost; v*ako dvoumje more le škoditi. Slabo bi služili razvoju razmer v srednji Fv-ropi. posebno pa razvoju razmerja med Češkoslovaško in Nemčijo, če ne bi na j»Sen in razumljiv način izjavili, da češkoslovaški narod nikoli in pri
nobeni priložnosti ne bo dovolil vmešavanja v svojo notranjo politiko.
Če pomeni izjava nemškega kanclerja poskus vrne-Sevanja v naše notranje zadeve, ki sc no da spraviti v sklad z načelom priznanja drugih držav, bi čeikoelo-vaška vlada iskreno obžalovala, da bi bil to od obnove češkoslovaške neodvisnosti prvi poskus te vrite, in sicer ravno v trenutku, ko se Češkoslovaška resno pripravlja, da uredi razmerje do Nemčije na iemelju pia-vega sodelovanja. To bi pomenilo nevarnost prav v Um delu Evrope, ker so ti kraji mtd tistimi, kjer je — da se poslužimo kanclerjev ih besed — v največjem interesu miru potrebna pomiritev ia sporazum. Zato ni češkoslovaška vlada dopustila, da bi pognal korenine kakršenkoli dvom glede dejstva, da bo narod te države branil vse prérogative državne neodvisnosti z vsemi svoiimi silami, če bi jih kdo kakorkoli kršiL Naš narod je živel stoletja in stoletja v trdovratnih bojih za svoj nacionalni obstanek in za svojo pravico, da ustanovi neodvisno državo .če bo naS narod kdajkoli razdvojen s tistim, kar danes imenujejo ideološki boj, naj se ve, da ima s popolnim spoštovanjem teh idej narod te države danes do svoje domovine samo eno ideologijo, in ta ie državna suverenost, za katero je vsakdo od nas pripravljen tudi na največje žrtve. Za obrambo individualne nacionalne in moralne svobode zahte-samo mir. Toda če nam usoda naloži, da se bomo morali braniti, se bo Češkoslovaška, naslanjajo se na svoje tehniške in moralne sile, znala braniti.
Sedanje stanje v Evropi zahteva obzirno delo, da se doseže cilj. Zato bom tu tudi zdaj citiral besede nemškega kanclerja, ki je rekel, da je dokazano, da se z dobro voljo lahko najde pot do sporazuma in morebitne pomiritve. Popolnoma pristanem na to zasnovo nemškega kanclerja. Ta pristanek ni samo normalen, dokazala ga je cela vrsta inicijativ in ukrepov vlade češkoslovaške republike.
Treba jp torej ponovno jasno povedati, ila nted (''pškoslovnško In Nemčijo ni več težkoč psihološkega in politicnpga značaja. Naš narod zna nacionalno čutiti in zato tudi spoštuje nacionalno čustvo pri drugih. Toda če naš narod pojmuje ta psihološki element, je trplia teleti, da hi tudi nemški narod razumel ono, kar se dogaja v duši natega naroda po dolgih stoletjih. Zato odklanjamo vsak poskus vtikanja v suverenostne pravlcp naše držaTe, telimo pa rodovitno sodelovanje po načelih enakosti in nevmešavanja. Nismo poznali strahu tisoč let in se ne bojimo tudi danes, prepričani, da «mo po srni In dnši vsi CnhostovnkI narod, ki «p zaveda ootrebe po sodelovanju v Evropi, sodelovanju. Ki iip ISčp za-vojpvanja. temveč si žpli samo pokojnosti in miru.
Pogreb d'Annunzia
Rim, 4. marca. b. Davi ob 7 je bil veličasten pogreb italijanskega pesnika d'Annunzia. Njegovo truplo so položili v cerkvi v začasno kripto. Ni namreč Se znano, kje ga bodo pokopali. Nekateri bi radi, da pokopljejo d'Annunzia v njegovi cerkvi na Reki, vendar pa se bo lo vprašanje rešilo šele pozneje. D'Annunzi-jevo truplo so preneeli s krova ladje »Fnglia« bivši le-gionarji. Ob 8.40 je prišla vdova pokojnega z otroki, predstavniki oblasti in vojske. Ob 9 so prišli duhovniki, da blagoslovijo truplo. Nato so oddali topovi častno salvo, v vseh cerkvah pa so pričeli zvoniti.. Ob 9.30 so prinesli d'Annunzijevo truplo pred cerkev. Veliko bombno letalo mu je izkazalo zadnjo čast. Ko so legio-narii krsto e truplom prenesli v cerkev, je vdova d'Annunzia padla v nezavest.
Karel v London 20 marca
London, 4. marca, c Romunski kralj Karel bo
prišel na obisk v London dne 20. marca in bo ostal tam do 25. marca.
Iz Španije
Salamanca, 4. marca AA. (Havas.) Nacionalistična radijska postaja objavlja, da je že več dni na teruelski fronti popolnoma mirno, vendar pa bodo nacionalistične čete ta mir kmalu prekinile. Tako so že včeraj nacionalistične čete na spreten način zavzele več postojank na teruelski fronti. Južna armada popravlja svoje postojanke in želi urediti nacionalistične vrste preden bi Izvedla končni udar. Včeraj je bilo nacionalistično letalstvo zelo delavno v raznih odsekih blizu Almerije.
Pariz, 4. marca. b. Iz Gibraltarja prihajajo vesti, da pripravlja general Franco veliko ofenzivo na Guada-lajaro in Mollno. Nacionalistična vojska je oborožena z najmodernejšimi letali in tanki,
BeljQrajske vesti
Belgrad, 4. marca A A. Prihodnje 11. zaeeda-nje gospodarskega sveta Male zveze ee prične v Bukarešti dne 9. marca. Na dnevnem redu je letošnji načrt za trgovinsko izmenjavo med državami Male zveze. Nadalje bodo razpravljali o izenačenju železniške tarife in brodarskega pravilnika 1er o sodelovanju na socialnem, političnem, letalskem in drugem področju. Naše odposlanstvo bo vodil načelnik zunanjega ministrstva dr. Svetislav Predič, med člani pa je pomočnik glavnega ravnatelja državnih železnic Josip Cugmue.
Belgrad, 4. marca. m. V Belgrad so prispeli rektor ljubljanske univerze dr. Rado KušcJ, dekan tehnične fakultete dr. Andrej Gosar ter dekan filozofske fakultete dr. Jakob Kelemina ter so v zadevah ljubljansko univerze posredovali ua mero-dajnlh mestih. Sprejeti so bili pri resornem ministru Dimitriju MagaraSevIîu in notranjem ministru dr. Korošcu.
Franc Smo'ej
Lahti, 28. febr.
Danes je bila dolgo in težko pričakovana borba za najtežjo smuško disciplino, 50 km tek. Ne samo, da so zasolili Finci progo z vso rafinirano-etjo, ki je zahtevala od tekmovalca neprestanega utTujevanja in ni imela nikakega dela za oddih, so speljali progo že tako, da je tekla po stari smučini 18 km proge, ki je bila zaradi nenadnega dviga temperature ne samo ledena, temveč tudi vsa zbita in tako široka, da je metalo smučke po tiru eem in tja. Rezultat vseh teh težav je izražen v času prvega, ki kljub svojim fenomenalnim sposobnostim ni prišel pod 4 ure, in pa v dejstvu, da je uspelo Fincem na prvih enajst mest ohraniti sebi 10, le enega, tretjega, so morali odstopiti Norvežanu Ber-gendhalu. Sloviti Sved Englund je moral sprejeti šele 12. mesto ter si dele vee do 23. mesta Švedi in Finci sami mesta med seboj. Na 24. je prišel prvi Srednjeevropejec, odlični Čeh Musil Bohumil 6 časom 4:32.29, a kot drugi naš Smolej na 30. mesto s časom 4:33.55. Vsa vmesna in naslednja mesta zopet Finci; drugi Norvežan je šele 35., njegov drug, sloviti Hofsbakken pa celo 41. Prvi Italijan je Confor-tola na 59. mestu, prvi Švicar Sonderegger na 57. mestu, prvi Nemec Schertel na 59. meetu! — Le prvaku Jalkanenu je uspelo doseči čas 4:06.09, že drugi Rantalahti ima 4:10.44, a Bergendahl 4 ure 10.54: favorit Niemi je bil šele četrti, Karppineu peti, Kurihhala sedmi in Nurmela osmi. Šved Englund je rabil 4:24.21, tedaj se 9 minut 34 sekund manj kot Smolej. Da je Musil prehitel Smoleja, je vzrok v napačni maži v začetku proge, kajti do 12 km se Smolej ni in ni mogel razviti. Pri prvi kontroli (11 km) je bil na 58. mestu med 137 prijavljenimi, Italijan Demez na 5. mestu, Mueil na 24., Campagnoni na 29. in Schertel na 51. mestu. Toda že pri drugi kontroli (24 km) je bil samo še Musil na 18. mestu pred Smolejem, ki se je popravil že na 35. mesto, a pri tretji kontroli (32 km) se jc pomaknil na svoj položaj, ni pa mogel več dohiteti zamujenih minut iz prvih 11 km in tako je čas Musila za 1 minuto 26 sek. boljši. Toda videti enega in drugega na cilju, pove vse. Smolej bi pridobival, čim daljša bi bila proga, in samo Kurikkala in Kar-pinen sta prišla manj izčrpana na cilj, tako svež kot Smolej pa nihče. Ogromno publike v Stadionu in na vsej progi je Smoleja, ki ga pozna tu vsak otrok, navdušeno pozdravljalo in Smolej je zasluženo prejel pokal. — Na svetovnem prvenstvu leta 1938, na najtežjem terišču, Finskem, ob najhujši konkurenci je Franc Smolej visoko aiinniral naš smučarski šport: z uspehoma v teku na 18 km in 52 km je postavil najboljšega srednjeevropskega smučarja, ki doslej še ni nihče sploh, a najmanj toliko približal srednjeevropsko stopnjo severni. Koliko to pomeni, je mogoče preceniti tu na licu mesta in to so dobro ocenili severnjaki in ostali športni strokovnjaki tu. Kuismin naziv o kralju srednjeevropskih smučarjev je Smolej v najtežjih disciplinah potrdil. Smolej, naš odlični športnik tudi po duhu, a obenem preprost delavec v tovarni — nikak profeeional ali od države podpiran in vzdrževan športnik! A prav zato naš ponos!
Včeraj pa so skakali. Le malo je bilo skokov, kot bi spadali na evetovno prvenstvo, ki ee odigrava pred 50.000 gledalci. Fincev nenavadno mnogo, izraziti talenti med njimi, a neizdelani. Potrebujejo še časa, prekratko dobo jim stoji ta skakalnica Norvežani eo dobili tretjega svetovnega prVaka v eni eami družini, najmlajšega Ruuda. Skače kot Birger, toda na tekmi je bil krajši kot Ma-
Evharistični kongres v Budimpešti
Od stalnega odbora za evharietične kongrese V Jugoslaviji smo prejeli naslednje sporočilo:
Po časopisju se je raznesla veet, da bo na XXXIV. mednarodnem evharističnem kongresu v Budimpešti esperanto uradni jezik, v katerem bi se vodile tudi obravnave itd. To je povsem izmišljeno. Po pravilih, ki so jih odobrile cerkvene oblasti za mednarodne evharističnc kongrese, je uradni jezik na teh kongresih vedno jezik tistega naroda, v katerem se vodijo priprave za ta kongres. V Budimpešti bo torej uradni jezik madžarski. Ker pa je madžarski jezik svetu boij malo znan, ee je osrednji odbor za evharistični kongres v Budimpešti odločil, da bo poleg madžarskega jezika v rabi tudi francoski, nemški in italijanski jezik. Poleg tega je bilo sklenjeno, da bo imel vsak narod svojo cerkev in svojo dvorano za svoje pobožnosti, oziroma za svoja javna zborovanja. Tako je na primer Hrvatom dodeljena kapucinska cerkev v Budimpešti II Fo Utca 32 za liturgične funkcije, dvorana »Budai Vigado« na Silagyi Deszô Fer 5 pa za javna zborovanja. Vsak narod bo pri velikih skupnih zborovanjih zaetopan po svojih govornikih s kratkim govorom v svojem jeziku. Samo tu bo mogel priti esperanto do svojega izraza in nikjeir drugje.
Veliko zmedo je povzročila vest v prospektih, ki jih je razposlal »Putnik«, da je na sklepni dan tega kongresa, v nedeljo, 29. maja, odhod vlakov iz Budimpešte ob pol 7 zvečer. Po kongresnem programu sc namreč začne velika teoforična procesija ob 4 popoldne. Vsa ta svečanost ee gotovo ne bo prej zaključila kakor ob 8 zvečer. Če bi bila Putni-kova vest resnična, bi meral največji del udeležencev izstopiti iz procesije in zamuditi najlepši del kongreea. Odbor je interveniral pri ministrstvu notranjih zadev, od koder je prišlo uradno obvestilo, da je tu samo nesporazum. Vlaki bodo odhajali v noči od 29. na 30. maja. Ministrstvo je zahtevalo samo, naj romarji ne ostanejo v Budimpešti dne 30. maja, ko bo v tem mestu velika jubilejna svečanost ob 900 letnici emrti kralja sv. Štefana. »Putnik« je že obljubil, da bo odhod vlakov določil za pozneje in da noben vlak z jugoslovanskimi potniki ne bo odšel prej kakor 29. maja ob 11 zvečer.
— naš ponos!
ruszarz, pa so dodali 6odniki, kar je manjkalo ... In Poljaki so mirno sprejeli in — odpovedali udeležbo v Holmenkollnu. Bradi skače zdaj prav lepo in je zaslužil 4. mesto. Odlični so: Myrka, Kongsgaard in Clock od Norvežanov, manj Enderson, dalje oba Japonca, Iguro, ki je prišel šele na 10. mesto, in Kikuchi na 12. Vsega so izvedli skoraj 300 skokov in v zadnji seriji mnogo padcev. Odpovedali so Čehi, razočarali Nemci in Švedi, od katerih so pričakovali več. Najdaljši skok 67 metrov, 6 padcem 68 metrov.
Danes so razdelili 200 nagTad približno četrtini tekmovalcem, dalje nagrado za najdaljši skok in specialne nagrade za razne prvake posameznih držav, vse to (kar je bilo v Planici velik greh) je osebno delil predsednik Fise, g. Oestgaard in izjavil na koncu:
»Svetovno prvenstvo 1938 je zaključeno.«
Joso Goreč.
Ka' poroča Smo'ei
Lahti, 1. marca.
S to zadnjo pošiljko so tekme za nami in življenje bo tu telilo zopet po starem. V nedeljo so bili skoki za kombinacijo in solo. Gledalcev je bilo okrog 50.000. Prvo mesto v norv. kombinaciji ima Hofsbaken, prvo mesto v solo-skokih pa As-bjôrn Birger pred Maruszarzem Stanislavom, ki se je bil to pot prikazal v sijajni luči in bil sprejet z ogromnim navdušenjem. Vreme je bilo precej mrzlo.
Novo zapadli sneg pa je delal preglavice vsem konkurentom za zadnjo lovoriko teh velikih prireditev — za smuk na 50 km, pa je tudi marsikomu prekrižal račune. Na Finskem je smuk na
Dne 8. februarja t. 1. se je vršil v šolah Prešernov dan z namenom, da zainteresira elovensko mladino za odkup Prešernove rojstne hiše in preureditev v Prešernov muzej. Od tedaj se zbira denar za označeni namen ter je 15. marec določen za dan, do katerega naj vsa šolska vodstva pošljejo nabrani denar blagajniku pisatelju Finžgarju ozir. naravnost na Banovinsko hranilnico v Ljubljani. Ker je torej preteklo že dobri dve tretjini roka, v katerem naj bi se nabralo do 200.000 din, kolikor bi bilo potrebno za preureditev hiše in odkup, in ker vso javnost brez dvoma zanimn, kako akcija uspeva, se je naš poročevalec podal k blagajniku g. pisatelju župniku Finžgarju ter ga naprosil, naj mu dovoli nekoliko vpogleda v račune, oziroma v izvestila Banovinske hranilnice, v katerih so zabeleženi doneski Prešernovih častilcev. Rade volje je gospod pisatelj razgrnil pred našim poročevalcem svojo »blagajniško knjigo«, iz katere posnemamo sledeče uspehe enomesečne vsenarodne akcije za odkup Prešernove domačije. Do začetka marca je bilo nabranih, kakor se vidi iz zapiskov, 38.496.50 din in 20 Kč, ki jih je poslalo jugosl. kat. akademsko društvo »Krek« v Pragi. Blagajnik se seveda vsem darovalcem naj-hvaležneje zahvaljuje. Naš poročevalec pa bi pač rad še bolj podrobnih podatkov, da ee vidi, katere šole in kateri kraji, pa tudi kakšni posamezniki se zanimajo za akcijo, ki ima popolnoma vsenarodni nadstrankarski značaj in ki naj pokaže, da se Slovenci zavedamo Prešernove dediščine ter svoje dolžnosti do njegovega doma, pa tudi dolžnosti do bodočnosti, ki bo hotela imeti ohranjene vse dokumente našega največjega pesnika. Najbolj se je odrezala meščanska šola v Škofji Ijoki pod vodstvom g. ravnatelja Sovreta, ki je prišel na edinstveno misel, da vsak učenec nabere majhen dar pri svojih domačih. Tako je 131 učencev nabralo 863.50 din. Absolutno največjo zbirko je poslala gimnazija v Kranju (723 učencev 2811.25 din) ter je tako Kranj, zadnje bivališče pesnikovo in počivališče njegovega prahu, dostojno počastil spominsko akcijo. Kolektivno najvišji znesek pa so poslali škofijski zavodi v St. Vidu (»41 uč. — 1452 din), kar je zopet dokaz, v kakem slovenskem duhu se vzgaja sloven-eka mladina v tem že zdavnaj preizkušenem najboljšem srednješolskem zavodu v državi. Drugi zavodi so se odrezali takole: gimnazija v Celju 2066 din, realna gimnazija v Mariboru 1817.25 din, nepopolna mešana gimnazija v Mariboru 716 din, klasična gimnazija v Mariboru 1200 din. Vse gim-nacije še niso poslale svojih obvestil, toda že iz teh je videti, da so se gimnazije v polnosti zavedale svoje kulturne dolžnosti, tako vodstva kakor dijaki. Ljudske šole pa še niso poslale svojih zbirk. Izmed 968 ljudskih šol se jih je dozdaj odzvalo samo 114, kar je vsekakor malo. Toda upamo, da se bodo ostale šole še oglasile, kajti na njih sloni zdaj uspeh vse akcije. Razume se, da njihove zbirke niso mogle biti tako plodne kot na srednjih šolah, kajti revščine je veliko na deželi, dočim si študirajoči k stroškom za šolanje lahko pridenejo kakšen dinar več. Tako je Ribnica, ki ima 300 učencev, prispevala 600 din, Tretenik z 90 učenci 145 din, Koroška Bela s 190 učenci 337 din in Davča v Sorskih hribih s 60 učenci 100 din Seveda so pa še druge šole v gotovo ubožnejših krajih, ki niso prispevale niti po dinarju na učenca. Odbor je sicer prepričan, da je veliko učencev, ki resnično tudi dinarja ne morejo žrtvovati, pa naj bo za še tako idealen namen prav tako pa je tudi prepričan, da hi morda kdo drugi v istem razredu z lahkoto odkupil tovariša z dinarjem. Verjetno je zato, da v Dolenjem Logatcu, ki leži ob meji in kjer je sicer velik lesni promet med dvema državama in ima šola 300 učencev, resnično vlada tako pomanjkanje in revščina, da so vsi skupaj z učiteljskim zborom vred nabrali samo 96 dinarjev! Po zbirki bi naš poročvalec tako sodil. Prav tako mu je padlo v glavo, da je v Zasipu ob Blejskem jezeru, torej v deželi, ki jo je Prešeren opeval kot >podobo rajat in ki lezi nasproti Vrbe, dalo 145 učencev samo 35.50 din. Toda takoj jih je tudi opravičil, saj ve, da so tam sami bajtarji in dninarji in da živ dan ne pride tja na letovišče živa duša. ki bi prinesla vsaj malo dobro-bita v kraj najlepše slovenske lepote 1 Homec je dal 30 din, šola v Stični pa 10 din, če ni pomota v prepisovanju številk, saj vemo, kako rado se tipkarici pod roko kaj izmaliči.
Toda to je samo nekaj številk iz blagajniške knjige, ki io je naš fioročevalec 6eveda z največjo naslado prelistaval in vlekel iz nje zanimivosti. Zanimivo je, da so srednje šole, učiteljišča, pa ' tudi trgovske šole res z veseljem in po največjih
50 km približno isto kakor na Norveškem skoki. Toplomer okrog 0°C z novozapadlim snegom in z betonsko trdim starim snegom da zares misliti. Proga bo večinoma že rabljena pri 18 km. nato v gozd in priključitev na novo, kakšnih 20 km v gozdu in za 120 m višje od starta. Malokateri tekmovalec je toliko namazal, da mu ni bilo treba iskati pomoči ali pa domazali na progi. Jaz sem kljub temu, da sem prej pregledal s Kuismo smučine in sneg v gozdu, mazal, kakor mi je on svetoval, vendar pa sem moral na progi dvakrat sam domazati. Kot zrcalo gladka emučina ni dala do pametnega koraka, kar silno utruja in ropa moči. Proga je bila silno težka, kakšnih 10 km ravnine in iažje smučine, vse ostalo naporni smuki v gozdu z ostrimi kotanjami ali protistrminami in vz[x>nom. Proga je merila 52 km, kar se vidi že po času najboljšega vozača.
V drugem kilometru me že dohiti Kurrikala, ki je za menoj startal, in pri 23. km še Bergen-tal. Od ostalili me na progi ni nihče prehitel. Jaz sem pa pri 12. km dohitel poljskega favorita Karpiela, ki pa je že snel številko. Vprašam ga, kaj mu je, pa je odgovoril, da je slabo mazal. Jaz sem tudi 6labo mazal, pa moram vseeno in za vsako ceno okrog. Stalno mi je bila pred očmi draga pot, saj velja vsak presmučan kilometer 100 din. Italijan Demetz je na progi zlomil smučko; Kuisma mu je takoj ponudil druge in dobro namazane, pa je odklonil. Olimpijski zmagovalec Wiklund je na 21. mestu. Ostalo |x>vedo rezultati. Moj ni baš v redu, a drugače ni bilo mogoče.
Pravkar sem dobil brzojavno povabilo za Ojbergsspiel: Kônnen Sie in Ojbergsspiel in Vasa teilnehmen. Freie Reise und Aufenthalt. Funk-antwort. Wikstrôm Vasa. Lieutenant Rosenovist.
G. Goreč se je že snoči odpeljal, čaka me v Berlinu. Ne vem, kaj odgovoriti ali narediti. Škoda bi bilo opustiti tako lepo in ceneno priliko za tekmovanje. Smuk!	Franc Smolej.
zmožnostih sodelovale pri zbirki, dočim rezultat ljudskih šol ni ponekod tako razveseljiv, oziroma je v večini še neznan ter budi doslej pač samo še najlepše upanje. Posebne omembe pa zasluži gimnazija v čačku v Srbiji, ki je poslala 410 din. Tisti neznani dobri slovenski duši, ki je tam mislila na svoj narod in svojo dolžnost in zainteresirala za slovensko kulturno potrebo tudi srbski zavod, se zdaj njej in vsemu zavodu za ta izraz kulturne vzajemnosti naš poročevalec v imenu javnosti najlepše zahvaljuje. Prav tako so poslali Primorci in Korošci skromne darove, a zato tembolj plemenite. Tudi razne ustanove in privatniki so priskočili na pomoč, kar kažejo zbirke uslužbencev ljubljanske pošte (247 50 din), ali uredništvo KDE (elektrarne), ki je 170 din priložilo k skupni zbirki. Zdravilišče Golnik 400 din. Dobrna 250 din itd. Izmed zasebnikov naj na prvem mestu imenujemo g. ministra dr. Korošca z darilom 1000 din, prav tako g. Mozetiča in g. Srečka Groma, ki so prispevali isto vsoto. Znani eloven-ski znanstvenik na Dunaju g. dr. Regen je poslal 300 din, dr. J. Klemene v Zagrebu 100 din. Družba v celjski opatiji je zbrala 200 din, uslužbenke »Nove založbe« 72 din, Jugoslovanska ženska zveza 100 din ter Prosvetno društvo v Kropi (edino)! 180 dinarjev.
Vseh seveda ne moremo navajati in izpisovati. Skupni znesek pa smo itak navedli takoj v začetku. Te številke in osebnosti pa navajamo samo za zgled požrtvovalnosti slovenske javnosti z željo, da bi se našli še dobri ljudje, ki bi pomagali tej kulturni zbirki do uspeha. Kakor je videti, eame šole ne bodo prinesle r>otrebne vsote, zato se obračamo na vso slovensko javnost, zlasti na društva pa tudi na prijateljske družite, naj se v tem času spomnijo tudi na to vsenarodno slovensko kulturno akcijo. Nabirajino zlasti po Ljubljani, pa tudi drugih mestih! Tudi društva, ki nosijo prosvetna imena, naj se spomnijo njega, ki je nam dal najlepšo pesem in utemeljil slovenski narodni program. Zavedajmo se trdno, da ima odbor namen, vse gradivo, ki se tiče tega zbiranja, pa tudi vsa imena darovalcev vezati v lepo knjigo, ki bo v bodočem Prešernovem muzeju razstavljena na vidnem mestu kot dokaz nase narodne zavesti in požrtvovalnosti. Ker se akcija zaključi 15. t. m. in se bo potem obračun predložil javnosti, pozivamo s tem elovensko javnost, naj podpre akcijo za odkup Prešernove rojstne hiše in si postavi s tem sebi najlepši spomenik.
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Joselove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
AUademshi pevski zbor na Jesenicah
V	svojem desetletnem delovanju bo znani naš APZ prvič koncertiral na Gorenjskem. Za svoj koncert si je izbral središče naše lepe Gorenjske, Jesenice. Smoter zbora naše univerze namreč ni le gojitev slovenske pesmi, temveč tudi spozna-vati naš narod z lepotami naše pesmi ter jo v njej dostojni interpretaciji podajati. V izpolnjevanje tega drugega smotra APZ, je zbor priredil v tej sezoni že koncerte v Mariboru in Trbovljah. V soboto, dne 5. t. m. bo pel na Jesenicah v Krekovem domu. Začetek ob 20. Akademski pevski zbor šteje 54 članov in ga vodi g. F. Marolt, vodja folklorističnega instituta Glasfiene Matice v Ljubljani.
Cerhveni rop
V	noči od sobote na nedeljo, dne 26. febr., kakor smo že kratko f>oročali, je vdrl v farno cerkev pri Sv. Miklavžu pri Ormožu drzen vlomilec in izropal iz tabernaklja krasno monštranco in ciborij, ki je bil lani za birmo nov. Sv. hostije je raztresel po oltarju. Nepopisna je bila žalost faranov, ko jim je v nedeljo zjutraj g. župnik sporočil grozno vest. Ropar je ciborij jx>dtaknil na ix>koi»ališču, kjer so ga našli v ponedeljek, za monštranco pa doslej še niso našli nobenega sledu. Verno ljudstvo z veliko skrbjo pričakuje, kaj je z monštranco in kje je ropar. Nekega osumljenca je orožništvo prijelo in upamo, da 1k> mogoče izslediti tudi monštranco.
Telovadna akademija ZFO
Mnogi se sprašujejo, kaj je to »medicinka«. Medicinska žoga ali kratko »medicinka« je velika žoga (premer 28—35 cm, teža 203 kg), napolnjena z dlako severnega jelena (ki ima to lastnost, da se nc drobi). Vaje z »medicinko« so najboljša vaja za lahkoatleta, posebno metalca v zimski sezoni. Ime pa prihaja odtod, ker so prvotno zdravniki priporočali ljudem s slabotnim mišičevjem vaje s tako težko žogo. Uspehi so bili presenetljivi — zato jc beseda »medicinka« upravičena. Želeti bi bilo, da bi tudi po naših telovadnicah začeli uporabljati v večji meri to žogo. Kako se uporablja ta žoga, boste videli na akademiji ZFO v nedeljo ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela »Union«.
Veliko delavsko zborovanje v Murski Soboti
V	nedeljo, dne 6. marca bo ob pol 12 v Murski Soboti veliko zborovanje poljedelskega delavstva. Na zborovanje pride preko 4000 prekmurskih poljedelskih delavcev in Iio to zborovanje eno največjih delavskih zborovanj v Sloveniji. Na zborovanju se bodo obravnavala vprašanja letošnje zajx>slitve sezonskih delavcev doma in v inozemstvu. Za govornike so jioleg domačinov naprošeni tudi odlični možje in govorniki iz Ljubljane.
Vabimo vse zavedno poljedelsko delavstvo iz. Prekmurja, da se tega zborovanja gotovo udeleži.
Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti.
Sanatorij na Vurbergu
Sanatorij na Vurbergu je 1. marca leta 1923 jx> naročilu Ruskega rdečega križa ustanovil Specialist za pljučne lx>lezni g. dr. Bol. Okolokulak, kateri je že podobne sanatorije vodil na Krimu in v Carigradu. V začetku je bil sanatorij namenjen samo ruskim emigrantom, bolnim na pljučih. Toda 7. odlokom gosp. ministra narodnega zdravja novembra 1925 je dobil sanatorij pravico javnosti. In od tistega časa se sprejemajo na zdravljenje tudi Jugoslovani. Iz poročila g. vodje sanatorija o priliki 15-letnice povzemamo iole:
V	teku petnajstih let se je zdravilo v sana-toriju 2til8 bolnikov. Od tell je bilo 1817 ruskih emigrantov, 780 Jugoslovanov in 21 drugih na-rodnosti( Poljakov. Romunov, Grkov, Bolgarov in Italijanov). Odpuščenih iz sanatorija je bilo po-[Kilnoma zdravih in sj>osohnih za delo 984, izboljšanih in sposobnih za delo pod nadzorstvom zdravnika 1200 oseb, premeščenih v druge sanatorije in l>olnišnice je bilo 130 oseb.
V	tem času je prejet sanatorij od uprave Ruskega rdečega križa, od l>o!nikov, fondov in dobrotnikov 15,857.645 din. Ves Ia denar je ostal v bližnji okolici in v Ptuju. Iz tega je razvidno, da je sanatorij za ves ta kraj ludi v gospodarskem oziru velikega jxmiena.
Na proslavo 15-letnice so prišli odlični gospodje. Iz Belgrada je prišel g. minister Vasilij Slrandman, iz Zagreba g. P. |»j. Bojarskij, z Golnika odlični strokovnjak g. dr. Neubauer, iz Ptuja g. grof. Herberstein, g. dr. Stuhec in drugi. Vsi gg. so [»udarjati velike zasluge g. dr. Okoloku-laka ter so mu čestitali k njegovim uspehom. V imenu domačih prebivalcev mu je srčno čestital domači župnik. Imamo le eno željo: Vivat, floreal, crescat sanatorij na Vurbergu v blagor bolnegr človeštva!
Iz Julijske krajine
Dve novici iz Vipave. Požar je uničil gospodarsko poslopje tukajšnjega posestnika Jožefa Fa-bijana. Na srečo so prihiteli pravočasno na pomoč ognjegasci, ki so preprečili hujšo nesrečo. Skoda, ki jo utrpi Fabijan, žal, ne bo krita z zavarovalnino. — Na Gradišču je bilo ukradenih Francetu Živicu 11 kokoši s petelinom vred. Ljudstvo se vznemirja, ker je bilo v zadnjem času v sosednih vnseh pokradenih nad 40 kokoši, o pregrešnih prijateljih okusnih kokošjih beder pa ni nobenega sledu.
Ceste se asfaltirajo. Staroslovno državno ceslo, ki pelje iz Gorice jx> vsej Soški dolini do Predila in naprej proti severu, hočejo predelali v prvovrstno prometno žilo. Razširili, zravnali in modernizirali so jo že, sedaj jo hočejo 5e asfaltirati. Del iz Gorice do Kanala ima že asfalt, zdaj so se pričela dela za asfaltiranje proge od Kanala do Kobarida. Na raznih točkah so že v teku pripravljalna dela: dovažanje grušča, peska in drugega materiala. Tolminski puntarji, lu so hrumeli po tej cesti proti Gorici, Napoleonovi vojščaki, ki so po njej jurišali Avstrijce, težki vozači, ki so po njej pokali z bičem in kleli na mile viže, in po-nosni postil joni, ki so po njej trobili, da je odmevalo od gora, pač niso sanjali, kako ho postala njihova prijateljica lepa. gladka in udobna.
So*kj bojevniki Mussoliniju. Dne 23. febr. je bila obletnica pomembnega dne, ko je bil vladni predsednik Mussolini, takrat korporal pri bersa-jjerih, v Dolu pri Jamljah ranjen. Tam je v spomin na ta dogodek ob državni cesti postavljen majhen spomenik. Goriški bojevniki so ta dan poslali predsedniku vlade vdanostim brzojavko, v kateri mu kot svojemu ustanovitelju in prvobori-telju izrekajo svojo zvestobo iu ljubezen.
Zopet s smrtjo kaznovana nepremišljenost. 19-letni Jožef Trampuš,.ki je stanoval na Goriškem Gradu, je našel še nerazstreljeno bomlio. Brez [>o-m iole k a se je je loti! izprazn jevati. Pri tem je zarjaveli stroj eksplodiral in nesrečnega fanta raz-mesaril do smrti.
V	soncu se kopljemo tu v Jul. krajini, da je veselje, vendar so noči in jutra mrzla — toplomer kaže okrog ničle — in v nekaterih predelih piše oster, tenak veter, ki reže v kosti. Zato nismo nič kaj zdravi. Prehladov, influenc, pljučnic, je vse poino, bolnišnice so zasedene in tudi mrtvaški zvon se prepogosto oglaša.
Cene goveje živine so v zadnjem času po vseh naših trgih občutno padle. Tudi semenski krompir je padel v ceni. Prejšnja leta se je semenski krompir stalno dvigal, zato so se njegovi nasadi znatno povečali. Ker je bila letos zlasti ponekod letina izredno bogata, je dosti blaga na razpolago. Če [»omislimo še na konkurenčni uvoz, potem bomo razumeli, da so cene nizke in ni upanja, da bi se dvignile.
— Pri zaprtju, motnjah v prehnvi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravno »Frnnz-Josef grenčicec.
Za odkup Prešernove rojstne hiše
KINO UNION Тв1.22-21ИИИИ
Briljantna satira, ki jo naši kritiki hvalijo nad vse in ki jo občinstvo gleda z navdušenjem
Mr. Deeds Gary Cooper
Predstave ob 16. 19.15 in 21.15 uri
Stecfr^a, sigwcnost in ^J^^
Drobne novice
Koledar
Sobota, 5, marca; Janez Jožef od Križa, spo-znavalec,
Nedelja, 6. marca: Perpctua in Félicita, rauče-
niei.
Novi grobool
-(■Na Pretržu pri Moravčah je mirno v Gospodu zaspala gospa Ivana Mal roj, Pele, mati muzejskega ravnatelja g. dr. Jos. Mala. Pogreb bo v nedeljo ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na Pretržu na pokopališče farne cerkve v Pečali. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f- Peter Kosler. V Ljubljani je umrl v četrtek g. Peter Kosler, poecstnik in tovarnar. Doživel je 80 let. Izviral je iz znane ljubljanske industrijske družine Koelerjcv, ki eo bili med najbolj uglednimi pivovarnarji v Ljubljani, saj jc KosleTjeva pivovarna znana že izza druge polovice prejšnjega stoletja. Pozneje se je Koslerjeva pivovarna spremenila v sedanjo pivovarno »Union«, Pokojni g. Peter Kosler je bil neutrudno delaven v gospodarskem življenju ter je bil dolga leta upravni svetnik pivovarne »Union«. Poročen je bii z gospo Adelino iz znane ljubljanske rodbine Luckmannov. Pokojnik zapušča tri hčerke, zeta in več vnukov in vnukinj. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Cekinov grad, Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f" V Ljubljani je umrl gospod Josip Medved, poštni uradnik v p. Pogreb bo danes ob 2 popoldne. — V splošni bolnišnici je za vedno zatisnila svoje oči gospa Neža Potokar. vdova čevljarskega mojstra. Pokopali jo bodo danes ob 2 popoldne. Naj v miru počivata. Žalujočim naše sožalje!
Vinarski in sadjarski lečaj v Ljutomeru
V nedeljo in ponedeljek, to jc dne 6. in 7. t. m., se nadaljuje vinarski in sadjarski tečaj v Ljutomeru. Predavali bodo strokovnjaki, in sicer v nedeljo, o.b 2 popoldne, precepljanje starejšega treja v vinogradu gosp. Varde na Podgradju. V ponedeljek, ob 8, pretakanje vina, vinske bolezni, ob 10 precepljanje in pomlajanje sadnega drevja, popoldne ob 2 cepljenje in pomlajanje sadnega drevja praktično v eadonosniku,
KINO SLOGA Tel. 27-30
Sonja Henie v filmu
MRral|ica ledu"
—	O vojnih spomenikih bodo v nedeljo, 6. t. m, predavanja v Ljubljani, Celju in Mariboru. Priredi iih Zveza bojevnikov, ki bo ta dan nabirala po veej Sloveniji prispevke za spomenik neznanemu slovenskemu vojaku iz svetovne vojne na Brezjah. Predavanje, ki ga je imel v sredo, 2. marca, v beli dvorani Uniona v Ljubljani za člane osrednjega odbora Zveze bojevnikov in povabljene goste podpredsednik Zveze Rudolf Wagner, je živo prikazalo vso tragiko vojne, pa tudi smisel, ki ga imajo narodi, med njimi prav posebno naš slovenski narod, za počastitev v svetovni vojni padlih in umrlih vojakov. Lepe skioptične slike nazorno prikazujejo veličino in lepoto spomenikov. Zato opozarjamo vee, da ec predavanj udeleže. V Ljubljani bo predavanje ob 11 dopoldne v frančiškanski dvorani, v Celju ob 9 dopoldne v dvorani kina Ljudski dom, v Mariboru pa ob 11 dopoldne v dvorani Ljudske univerze. Ne zamudite in pridite k predavanju vsi, ki se zanimate za delo pri postavitvi vojnih spomenikov. Vstopnine ni.
—	Družba sv. Vinrcneija Pavelskega. Ljubljanske in okoliške konference bodo imele jutri (prvo postno nedeljo) običajno zborovanje v Ma-rijanišču v Ljubljani (Poljanska c.. 28). Ob 0.45 bo sv. maša s pridigo in skupnim sv. obhajilom v niarijaniški kapeli, ob 8.30. zborovanje v gledališki dvorani. Vsi člani se nujno vabijo, da se sestanka polnoštevilno udeležp. Iskreno povabljeni tudi dobrotniki in prijatelji družbe.
—	Straža v viharju, 18. številka jc izšla z naslednjo vsebino: Kako pridobivajmo, Poslušajmo glas pastirja! 20obletnica rdeče armade, Nove senzacije, Slovenski prirodoslovci, Zakaj je padel? Pridobivanje lastnine, 1'rirodoslovna znanost in ve.rn. Cerkev v Nemčiji, Propaganda s filmom, Komunistične šole, lz popolne torbe. Boj proti veri. Občni zbor društva za ligo narodov iti svetovni mir na belgrajski univerzi, Tekme tečajnikov in tečajnic ASK na Črnem vrhu, Program žosistov in krajše zanimivosti ter leposlovno: Zima med gozdovi. Naroča se v upravi Miklošičeva cesta 5 Ljubljana (letno 35 din od 1. marca 25 din). Dobi se v trafikah.
—	Posvetitev kotorskega škofa. Splitski škof Dobrivoj BonefaSič je odpotoval v Kotor, kjer bo posveti] novega škofa dr. Butorca. Poleg splitskega škofa bosta prisostvovala posvetitvi tudi hvarski škof Pušič in dubrovniški škof Carevič.
—	Pri ministrstvu za gradbe bodo z aprilom sprejeli 20 gradbenih inženirjev in 40 absolventov srednje tehnične šole. Prošnje je treba vložiti na ministrstvo za gradbe do 15. marca t. 1.
—	Huda nesreča je radela n» pustni torek Nežo Koder iz Davče pri Sorici. Bila je na obisku pri sorodnikih v Podbrdu (Italija). Ko ee je vračala domov, ji je na ovinku privozil nasproti tovorni avto. Ker se je umaknila na levo, jo je avto podrl in uboga žena je obležala nezavestna. Prepeljali eo jo v goriško bolnišnico,
—	Krajevna protituberkulozna liga v Skoiji Loki vabi vse svoje člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v nedeljo ob 9 v risalnici me-всапбке šole. Slišali boete razveseljivo poročile o delovanju te nadvse delavne organizacije s 580 člani.
—	4 dnevni avtoizlet v Gorico—Trst, na željo tudi v Padovo—Benetke, 18. do 21. marca. Priglasite se takoj za pojasnila -Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Nesreča otroka. V Mekinjah se je polil z vrelo kavo po obrazu in telesu enoletni delavčev sin Stanislav Grošelj, ki je dobil nevarne opekline. Bil je prepeljan v bolnišnico.
—	Najdeni prastari grobovi. Pred dnevi «o našli v Budvi staro grobišče. Splitski muzejski ravnatelj dr. Abramič je preiskal ta najdišča ter je odkril dve plasti grobov, za katere je ugotovil, da izvirajo iz 3. in 2. stoletja pr. Kr., to ja iz ilirske in grške dobe. V grobovih so okostja šo dobro ohranjena. V njih so našli dalje ie mnogo keramičnih izdelkov, staro broško, glinasto verižico in podobno. Nekatero najdonine izvirajo celo še iz lia leta lsko dobe. V grobovih so našli tudi sedem železnih kopij. Dalje eo odkrili štiri nagrohne spomenike t žarami s pepelom mrtvecev. Največjo zanimivost pa je izzvala veet, da so v nekem grobu odkrili zlato verižico, dolgo 35 cm г dvema obeskoma. Verižica »e iz Čistng« zlata.
—	Krvav pokelj med ienwmi. Zaključek pusta je bil zelo žalosten zlasti v okolici Slavonskega in FVmhnekem Broda. V bolnišnico so pripeljali veS
ranjencev, od katorih so nekateri v smrtni nevarnosti. O pretepih in pokoljih v okolici poročajo povsod. Ponekod so se Seme streljale med seboj z revolverji, drugje pa eo se klali z noži. Doelej je bil to najbolj krvav pust v tej okolici.
—	Naši muslimani se vrač*jo iz Meke. V Sarajevu pričakujejo v soboto vrnitev prve skupine letošnjih niohamedanskih romarjev (hadži), ki so se mudili v Meki in Medini.
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
Jugoslovanska knjigarna v (Jubilant
priporoča sledeče knjige: Berghaus: Die Froh-botschaft von der Erlosung. Gedanken zur heili-gen Faetonzeit. 178 str., vez.. 44 din — Franke: Osterlieher Frlihling. Von der Ostererwartung der Kirche. 95 str., nevez. 17 din. — Gerstner: Die Sendiing des Predigers. 220 str., nevez. 54 din. — Mendigal: Jugend Moral. An Beispielen erlauterte, kraktisch-katholische Sittenlehre. 164 str., nevez. 39 din. — Muckerniann: Von der Wiederjcehr des Welterlôsers. Religiôse Darlegungen iiber die letz-ten Dinge des Menschen. 122 etr., nevez. 23 din. Millier : Dor heilign Joseph. Die dogmatisehen Grundlagen seiner besonderen Verehrung. 264 str., vez. 105 din. — Nikolussi: Ans der WerKstatt des Predigers. 163 str., nevez. 45 din. — Pfliegler: Der lebendige Christ vor der wirklichen Welt. 126 str., nevez. 39 din. — Re.ider: Heiliger Josol, bitt fiir uns! 7 napevov. 8T etr., nevez. 25 din. — Scherzl: Compelle Intrare. Grundeâtzliches und Praktisches iiber zeitnahe Volksmlssion. 250 str., nevez. 39 din. — Willram: Resurrecturis. Nagrobni govori. 210 str., vaz. 65 din.
Ljubljana
Sobota 5. marca 1938
Gledališke
Drama: Sobota. 5. marea: Zadrega nad zadrego. Izven. — Nedelja, 6. marca ob 15: Princeska in pastirček. Izven. Mladinska predstava. Globoko z.nižaue cene od 14 din navzdol. Ob 20: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 7. marca zaprto.
Opera: Sobota, 5. marca: Grofica Marica. Izven. Znižane oena. — Nedelja, 6. marca ob 15: Helteja. Izven. Znižane cene. Ob 20: Tosca. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek. 7. marca zaprto. — Torek, 8. marca: Jakobin. Premiera. Premierski abonma.
Prireditve In zabave
DMK Križanke priredi drevi ob 8 v frančiškanski dvorani dramo iz osvobodilnih bojev Čehov in Slovakov »štirje poročniki« pod pokroviteljstvom g- inž. Stanislava Minovskega, konzula češkoslovaške republike. Sodeluje godba vSloga*. Predprodaja pri M. Polak, Cesta 29. oktohra, v pisarni »Рах et bonum« v prehodu frančiškanskega konvikta in na porli križevniškega samostana, tel. 41-61.
Fantovski odsek Št. Vid v zavodn sv. Stanislava priredi 6. marca akademijo. Vstopnine ni — vabljeni vsi!
Wiener Sâugerknabcn imajo navado, da je njihov koncertni spored sestavljen iz 3 delov. V 1. delu pojo madrigale najstarejših, najznamenitejših glasbenikov 15., 16. in 17. stol. II. del je nekako za oddih občinstvu. Navadno izvajajo S&ngerkna-ben kako krajšo mladinsko opero ali spevoigro v ljubkih kostumih, deloma se izvaja recitatorično, deloma pa govorijo prozo. Tretji del koncerta pa je posvečen skladbam skladateljev minulega stoletja pa tudi sedanje dobe. Opozarjamo, da je koncert v ponedeljek, 7. t. m. ob 20 v veliki Unionski dvorani. Sedeži pa se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
Pianist Ivan Noe priredi v petek, 11. 1. 'm. v veliki Filharmonični dvorani klavirski koncert s posebno zanimivim in lepim sporedom. Izvajal bo veliko in zelo težko Bachovo toccato s fugo v Busonijevi priredbi, dalje Chopina, Brahmsa in Debussyja. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Sneberje-Zadobrova. Dramatski odsek Pevskega društva uprizori v nedeljo, dne 6. t. m., ob pol 4 popoldne dramo v štirih dejanjih »Podrti križ«. — Vstopnice so v predprodaji pri tov. Avšiču.
Predavanja
Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani priredi v torek 8. t ni- ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani skioptično predavanje: »Tiziano Ve-cellioc. Ob izbranih slikah bo predaval dr. p.
Roman Tominec o življenju in delu velikega mojstra renesanse (1477—1576). Predprodaja vstopnic po 3 in 2 din v pisarni >Pax et bonum« v frančiškanski pasaži.
Sestanki
Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov — podružnica Ljubljana,
vabi svoje članstvo na današnji XVII. redni letni občni zbor ob pol 20 v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. — Upravni odbor.
Diplomirani tehniki! Dne 10. marca t. 1. ob 19,50 bo redni letni občni zbor Združenja diplomiranih tehnikov, sekcijo Ljubljana v hotelu Miklič. Vabljeni vsi člani in nečlani — absolventi Srednjih tehniških šol.
Naše dijaštvo
Pevci in pevkel V soboto (5. III.) od 6 do 7 in v nedeljo (6. III.) od 10 do 11 zopet redna pevska vaja. Dobrodošli so vsi pevci, ki ee zanimajo za cerkveno petje,
Kino
Zvočni kino Vič predvaja danes ob pol 9 najlepšo filmsko umetnino, glasbeni velefilni >Be-thoveiK. Za dodatek Foxov tednik in predigra.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne) mr. Bakarčič, Svetega Jakoba trg 9: mr, Ramor, Miklošičeva c. 20,
in mr, Murmajer, Sv. Petra ceeta 78.
Poizvedovanji
Ubog delavec (razvažalee premoga) je izgubil v sredo zvečer na Dolenjski еадИ znesek 500 din, ki so bili last njegovega gospodarja in jih bo moral delavec povrniti. Pošten najditelj dobi lepo nagrado. Naslov izgubitelja pove nale uredništvo.
Zlat uhan je bil najden pred fran&iSkansko cerkvijo ln se dobi v Streliiki ul. 4 pritličje, levo.
Kino Matica 21*24 Prem'era velikega filma po motivih L. Tolstoja
(Les nuits blanches de St. Petersbourg)
V vrtincu belih noči
Višek režije, glasbe, lepote in dejanjal
Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri
1 Masa za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
1 Jutri bo Ljubljana slovesno praznovala 50-let-nico smrti sv. Janeza Boska. Cerkvena slovesnost bo na Rakovniku, ob 5. in 8. zveč, pa bo v frančiškanski dvorani slavnostna prireditev. V cerkvi Marijo Pomočnice na Rakovniku bo ob 6 sv. maša pred Najsvetejšim s pridigo, ob 7. sv. maša s skupnim sv. obhajilom gojencev, ob 8. sv. maša s pridigo, ob 8.45 sprejem prevzv. g. škofa dr. Gre-gorija Rozmana, ki bo imel ob 9. slavnostni govor in sv. mašo, med katero bo mladina prepevala slovenske ljudske pesmi. Nato še dve sv. maši. Popoldne od 2.30 do 3.30 molitvena ura za salezijan-sko sotrudništvo. Ob 3.30 govor, pete litanije in blagoslov. Ob 5. in 8. zvečer bo v frančiškanski dvorani slavnostna predstava »Z don Boskom soncu naproti«, ki so jo pripravili gojenci salezijanskega zavoda na Rakovniku. Ker je znano, da so nastopi salezijanskih gojencev izredno razgibani in živahni, bodo vsi prijatelji mladine gotovo radi prihiteli na to prireditev. V predprodaji se vstopnice dobe samo še danes v pisarni Pax et bonum. Vstopnina je din: 10, 8, 6, 4 in 3.
V nedeljo ob 8 zvečer
telovadna akademija ZFO
_v Unionu_
1 I. akademija Zveze fantovskih odsekov. Vsi, ki imate rezervirane vstopnice za akademijo, jih dvignite najkasneje danes do 5 popoldne. Vstopnice, ki jih do te ure ne boste dvignili, bomo razprodali.
1 Otvoritev razstave likovnih umetnic Male ženske antante bo v nedeljo, 6. t. m., ob 11 dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Razstavo otvori ban g. dr. M. Natlačen. Ob 13 priredi gospod ban z gospo soprogo na čast došlim goščam in umetnicam obed v banovinski palači. — V ponedeljek, 7. t. m., je na češkoslovaškem konzulatu za povabljene goste čajanka, ki jo dasta češkoslovaški konzul goep. inž. Mi^ovsky in njegova ijosna soproga.
1 Koncertni nastop ljubljanskih srednjih in učiteljskih šol. V nedeljo, 13. marca bo dopoldne ob 10.30 v državni operi koncert ljubljanskih srednjih in učiteljskih šol. Nastopile, bodo vse tovrstne šole in sicer vsaka z 2 ali s 3 pevskimi točkami, drž. učiteljišče poleg tega še s svojim godalnim orkestrom (3 točke). Vsega skupaj se bo pelo 21 pesmi, ki so vzete iz slovenske, deloma tudi iz jugoslovanske in slovanske glasbene literature. Besedilo vseh pesmi, ki se bodo pele pri koncertu, ie izšlo v tisku in ga bo dobil vsak obiskovalec te šolsko prireditve brezplačno na razpolago pri blagajni v operi, ko bo kupil vstopnico. Kajti znano je. da je užitek pri koncertu znatno večji in popolnejši, če je poslušalcu povsem znano tudi besedilo. ki si ga zlasti diiaštvo večkrat težko nabavi, če ga je treba plačati. Koncertni nastop je predvsem namenjen srednješolski mladini in staršem učencev in učenk, pa tudi vsej javnosti, ki se zanima za delo naše šole. Vstopnice od 20 din navzdol do 2 din so na razpolago pri dnevni blagaini drž. opere. Morebitni čisti dohodek se bo razdelil med sodelujoče šole za nabavo učil za pevski in glasbeni pouk..
KINO KODELJEVO X?.!±.?iL<h»
Danes ob 17. in 20. uri najpopolnejši barvani film
D It 11Л11Л (lereta Teiinn In Den Ameche) Zproriba ИИПиПИ Idealno ljubezni Iz divjih nredelov Kalifornije. — Za dodatek: Orient (Gary Cooperl.
I Pevci moške Marijine družbe Križanke.
Jutri v nedeljo, 6. t. m. ob pol 11 pevska vaja. Pridite vsi! Pevovodja.
1 Ribji trg. Včerajšnji ribji trg jc bil prav živahen. Pripeljana je bila velika množina vsakovrstnih rib, toda kupčija je bila bolj «rednja, ker so ribe za povprečnega meščana šc vedno predrage. Ščuke so bile: žive po 24 din kg, ubite po 16 din, postrvi po 40 din, lubinj po 40 din, komarče po 36, ciplji po 20 din, šarge po 16 din, salpe po 14 din, oslič 28 din, sardele 16 do 18 din, sardelce 12 do 14, «mudj po 24 din, bukve po 10 do 14 din, skuše po 32 din. Repi morskih rakov so bili po 80 din kg. Zab je bilo bolj malo in jc zanje vladalo skromno zanimanje, pač pa je bilo dovolj polžev, ki so bili debeli po 8 do 10 komadov za 1 din. Na trgu ni ene najbolj žlahtnih naših rib, Upanja, ki je sedaj pod zaporo.
1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana.
Maribor
ni Kakšno bi bilo plačilo? Dobro znano je, da je med mariborskimi Nemci mnogo navdušenih hitlerjancev. Ni pa toliko znano, da je med njimi tudi nekaj takih, katerih starši so bili židovskega pokolenja. Kako neki bi hltlerjanska oblast takim svojim oboževalcem poplačala njihovo navdušenje .t narodnosocialistične cilje? Na to menda prizadeti še sami niso pomislili !
m Katoliška mladina priredi v nedeljo 6. marca ob 5 popoldne v Cvetlični ulici 28. dramo v 5 dejanjih »Lorenzo Contarink.
KUHARSKA (KULINARIČNA) RAZSTAVA
združenja gostilniških podjetij v Mariboru.
Unionska dvorana od 12.—15. marca 1938
m Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Mariboru ima svoj občni zbor v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 20 v lovski sobi hotela Orel.
m Zadušniea ra pokojne poštarje. Društvo poštnih, telegrafskih in telefonskih zvaniônikov in sluiiteljev v Mariboru sporoča, da bo jutri v nedeljo oh pol 12 v frančiškanski baziliki sv. maša zadušniea za vse pokojne tovariše. Sodelovala bo poštarska godba in pevski zbor.
m Ii kaznilniške službe. V 1. skupino zvanič-nikov so napredovali pri mariborski jetnišnici pazniki: Vuzem Ivan, Goltaš Franc in Korošec Anton ter zvapičnik okrožnega sodišča Petrovič Toma
m »Putnik« v Mariboru je dobil glavno ko-lekturo za prodajo sreêk. Mariborski »Putnik« je prevzel glavno kolekturo za prodajo srečk državno
razredne loterije, in sicer začenši s prihodnjim kolom, ki se prične aprila. Srečke se dobe tudi pri vseh Putnikovih podružnicah v Celju, Ptuju in Gornji Radgoni.
m Obrtno gibanje. V februarju je bilo izdanih 18 novih obrtnih pravic, istočasno pa je bilo črtanih v obrtnem registru 12 dosedanjih obrti.
m Načrti za carinarnico so bili te dni gotovi ter jih je mestna občina poslala na merodajne instance v Belgrad v odobritev. Ko bo odobritev prispela, se bo pričelo z zgradbo.
m Zveza bojevnikov v Ljubljani priredi jutri ob 11 dopoldne v dvorani Ljudske univerzo na Slomškovem trgu propagandno predavanje s skioptičnimi slikami »O spomeniku neznanemu slovenskemu vojaku«, ki ga zveza namerava postaviti pri Mariji Pomagaj na Brezjah.
Kavarna in restavracija »Orel«
Vsak petek sveži šili, fogoši, sulei in morske ribe
m Muzejsko društvo v Mariboru ima svoj letni občni zbor v nedeljo, 13. marca ob pol 10 v čitalnici Študijske knjižnice. Dnevni red običajen.
m Dijaške Marijine kongregacije imajo drevi ob 6 v cerkvi sv. Alojzija redni mesečni sestanek z govorom in večernicami. V nedeljo, 6. L ui. ob pol 7 zjutraj je istotam sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Udeležba za kougregreganiste obvezna, akademski starešine in prijatelji mladine vabljeni. _ m Za 20 din — 6 lepih knjig! V mariborskih župnijskih pisarnah se še vedno zbirajo naročniki za Mohorjeve knjige. Pristopite kot član! Za 20 din dobite 6 lepih knjig!
m Dva gospodarja pogorela. Na Gaberniku v občini Zgor. Polskava je nastal požar, ki je uničil vse imetje dveh posestnikov. Goreti je začel kup smrekovega dračja, ki je bil naložen za gospodarskim poslopjem posestnika Ivana Rebernika. Takoj je ogenj zajel tudi hlev in stanovanjsko hišo, potem pa je preskočil še na 25 korakov oddaljeno imetje Rebernikovega soseda posestnika Janeza Golenača, kateremu je požar istotako uničil hišo in gospodarsko poslopje. Oba posestnika trpita veliko škodo, ki je tem občutnejša, ker sta bila le za nizko vsoto zavarovana. Zaradi suma požiga je bila aretirana ena oseba.
m Nočno lekarniško službo imata ta teden lekarni Peter Albaneže, Frankopanova 18, tel. št. 27—01 in Vencelj Konig, Aleksandrova cesta 1, tel. št. 21—79.
Gledališke
Sobota, 5. marca, ob 20: »Trubadur«. RM B. — Nedelja, 6. marca, ob 15: »Gašper in Hudamo-rac. Otroška predstava. Znižane cene. Ob 20: %Pri treh mladenkah«. Gostovanje Marice Вгцтеп-Lu-bejeve. Znižane cene.
Celje
c V Gosposki ulici je zaspala v Gospodu v četrtek zvečer 64-letna hišna posestnica Marija Verdouschegg. Pogreb drage pokojnice bo v nedelje ob 4. popoldne iz. mrtvašnice na mestnem pokopališču. Naj v miru počiva! Svojcem naše iskreno sožalje!
c Katoliško gospejno društvo dobrodelnosti v Celju vabi vse članice, da se udeleže pogreba pokojne gospe Verdouschegg!
c Občni zbor podružnice Zveze združenih delavcev v Celju (ZZD) bo v torek, dne 15. marca ob 6. zvečer v Domu (1. nadstropje). Pisarna ZZD v Celju je v Domu v Samostanski ul.
c Huda nesreča v gozdu. V gozdovih v Na-zarju pri Mozirju se je ponesrečil v gozdu 30-lelni gozdni delavec Kladnik Viktor. Pri spravljanju hlodov ga je zadel hlod in mu zlomil desno nogo v gležnju. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
c Slovenska šahovska zveza bo zborovala jutri v nedeljo. 6. L m. ob 10 dopoldne v Celjem domu. Šahovskega turnirja ob tej priliki ne bo.
KINO UNION Danes ob 18.15 in 20.30 premiera filma v nemškem jeziku CAFE METROPOL
Revija razkošja in elegance — napete scene v elegantni igralnici. — Loretta Young.
KINO	METROPOL	CELJE
Najnovejša Willy Forstova umetnina
_Serenada_
KINO DOM - CELJE
Danes ob 4.15, 6.30 in 8.30 velefilm Pater Vojteb
Jutri ob 10 in ob 2 P a t e r V o j t e h. Jutri ob 4.15, 6.30 in 8.30 Princesa koral d.
Kamnih
Turistični odbor v Kamniku se je pred kratkim konstituiral. Načeluje mu vladni svetnik v p. g. dr. Franc Vidic. Program, ki si ga je odbor sestavil za bodoče delo, je sledeči: Odkup in uredi-tov največjo zgodovinske zanimivosti Malega gradu, ureditev Kalvarije in okolice, ureditev razvalin na Starem gradu, nadaljevanje gradnje Zupanovih galerij, ureditev parkov itd. Prepričani smo, da bo pri realizaciji svojih načrtov našel med meščani polno umevanje in podporo.
Sholia Loka
II. redna skupščina gasilske «upe je bila v nedeljo ob 3 v novem Gasilskem domu v Škofji Loki. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je bilo v 1. 1937. v okrožju škofjeloške župe 7 požarov, ki so napravili škode, za ca. 350.000 din. Župna prireditev bo letos v Železnikih 10, julija oh priliki blagoslovitve novega gasilskega doma.
Občni ïbor JRZ za našo obîlno je bil v četrtek ob preceiSpji udeležbi. Izvoljen je bil z malimi spremembami stari odbor z g- Debeljakom na čelu,
Delo za naše kmetijstvo
Iz ekspoze.ja g. ministra za kmetijstvo Sveto-zarja Stankoviča o predlogu proračuna za leto 1938-1939 (»snemamo naslednje podrobnosti:
Delo kmetijskega ministrstva gre za tem za povečanjem naše domače proizvodnje onih kmetijskih pridelkov, ki se porabljajo kot industrijska surovina in za povečanje izvoza kmetijskih pridelkov, da bi lahko vzdržali tekmo na svetovnih tržiščih. V okvirju programa za preusmeritev našega kmetijstva je bilo potrebno izdelali delovni program za vsako panogo kmetijstva. Delo je bilo zlasti osredotočeno na izboljšanje kakovosti kmetijskih pridelkov, tako imenoma navaja g. minister pšenico, sadje, vino, smokve, konopljo, bombaž, olj. plodove, sladkorno peso, deteljo. Glede sadja omenja, da je izdelana nova uredba o kvalitetnem izboljšanju sadja za izvoz, ki bo stopila v veljavo ob novi sezoni. Po novi uredbi bo moral vsak izvoznik s svojim žigom in znamko garantirati označeno kvaliteto. To bo posebno veljalo za suhe slive. Kultura bombaža je letos narasla za 75% in znaša okoli 5000 ha, zato pa je nazadovala kultura opijskega maka od 8000 na 5500 ha.
Obširno govori o izboljšanju živinoreje in omenja, da bo letos izdan Jugoslovanski Herd-Book, osrednja državna izvornopisna knjiga za naša go-
1935	1936	1937
36.96	35.8	47.4
462.6	441.4	756.5
2.144.6	2.070.97	1.972.2
648.1	948.14	1.397.0
388.0	399.4	321.8
654.2	578.7	669.0
381.8	480.54	824.0
206.5	217.4	232.0
Drž. hipotekama banka
Drž. hipotekama banka (nekdanja uprava fondov, ustanovljena leta 1862), objavlja evoj računski zaključek za 1937, iz katerega je razvidno, da je bilančna vsota banke narasla od 5.604.6 na 6.700.2 milij. in spada tako banka med največje denarne zavode v naši državi. Banka izkazuje nov dotok tujih sredstev, katere je porabila za povečanje 6voje likvidnosti, nadalje se je zlasti razvila njena delavnost na polju komunalnega kredita, ki postaja najvažnejši posel banke. Končno igra banka zelo važno vlogo tudi na trgu državnih papirjev, kar se vidi iz stalno naraščajočega porLfelja državnih papirjev. V ostalem eo bile glavna' bilančne postavke banke v zadnjih letih naslednje (v milij. din): OiT-rwm't
gotovina naložbe
posojila: hipotekama komunalna ostala
drž. tek. račun vrednostni papirji nepremičnine
Gotovina banke ee je obenem z naložbami pri Narodni banki in Poštni hranilnici povečala zo 334 milj. din. Med posojili so se zmanjšala hipotekama posojila, nadalje posojila vodnim zadrugam od 76.45 na 73.4, lombardna posojila od 163.1 na 101.45, menično hipotekama posojila od 107.65 ne 93.0, menična posojila so narasla od 52.24 na 52.87 milij. din. Zadolžitev države pri banki se je lani ponovno povečala, dočim se je v letu 1936 zmanjšala. Ostali tekoči računi so narasli od 307.7 na 384.6 milij. Port.felje vrednostnih papirjev je lani narastel zaradi novih nakupov in dviga tečajev državnih papirjev za 344 milij. din, od tega so narasli lani papirji rezervnega sklada od 196.06 na 229.94 milij., papirji sklada za amortizacijo bančnih zgradb od 10.25 na 12.0 milij., odkupljeni papirji pa od 274.14 na 582.0 milij. din. Razna aktiva banke 6o se lani zmanjšala od 124.6 na 88.77 milij. din.
Povečanje obsega poslovanja se vidi tudi v dvigu postavke: kavcije, garancije, depoziti in drugo od 2.594.1 na 3.049.0 milj. din.
Gibanje pasi v je razvidno iz naslednje tabele:
«kladi
kapi tali jav. ustan. hranilne vloge tek. račun države skladi banke tek. računi inoz. posojila
Iz te tabele je razvidno, da eo lani zlasti narasli razni skladi pri banki, tako so narasli razni skladi od 1.206.36 na 1.524.9, eamostojni skladi pa od 434.34 na 551.9 milj. din. Banka ne loci v računskem zaključku za 1937 posebej vlog na tekoče račune od ostalih računov, kot je to delala prejšnji dve leti. V postavki inozemska posojila so padla posojila na obveznice in zastavne liste od 763.2 na 694.4, istočasno pa so narasla posojila v tekočih računih pri inozemskih bankah od 117.26 na 177.8 milj. Med posameznimi lastnimi sredstvi banke izkazuje lani rezervni sklad povečanje od 174.8 na 198.8, sklad za amortizacijo bančnih zgradb od 51.1 na 60.14 in tečajnn razlika pri vrednostnih papirjih od 55.5 na 93.8 milij. Nov sklad za zavarovanje bančnih zgradb zna-Ka 1.25 milj. din. Končno so ee zmanjSali prenosni računi od 94.16 na 46.7, razna pasiva pa so narasla od 163.05 na 234.0 milij. din.
Račun zgube In dobička izkazuje povečanje dohodkov od obresti od 315.3 na 363.0 milij., povečanje dohodkov od bančnih zgradb od 1.9 na 2.1 in raznih dohodkov od 3.55 na 6.5 milij. din. Med obrestmi je najznatneje narastel donos komunalnih posojil, tekočih računov in odkupljenih vrednostnih papirjev. Med 6troèki so narasle obresl iod 223.2 na 255.9 milij. din, upravni stroški od 17.8 na 25.8, razni stroški so se zmanjšali od 38.5 na 10.14 milij. Znatno ee je povečala postavka odpisov, ki je znašala 1935 21.86, 1936 23.03 in lani 36.0 milj. din.
• 1935	1936	1937
1.419.76	1.640.7	2.079.8
392.4	394.45	452.16
1.169.5	1.200.4	1,383.9
161.1	115.4	115.2
226.0	281.4	354.0
705.6	834.5	1.161.6
941.6	880.5	872.16
veda. Izdelan je ludi že načrt zakona o veterinarski službi. Število nezaposlenih' absolventov srednjih kmetijskih šol se povečuje. Ti absolventi pa bi prišli v poštev kot učitelji na kmetijskih nadaljevalnih šolah. Zavarovanje proti toči je uvedeno v savski, praiorski in vardarski banovini, vse je pa že pripravljeno za uvedbo v donavski in drinski banovini. Za novo sezijo skupščine so pripravljeni 4 novi zakoni: prostovojski zakon, zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o vinu, zakon o veterinarski službi in zakon o komasaciji zemljišč. Glede bodčnosti kmečkega kredita je minister mnenja, da je treba najprej organizirati lombardni kredit, nato melioracijski in končno komasacijski. Pri tem naj skupaj sodelujejo zadruge in agrarna banka. G. minister je nato obrazložil stanje agrarne reforme v posameznih pokrajinah naše države.
V nedeljo ob 8 zvečer
teh'Hna akademija ZFO
v Unionu
Cisti dobiček banke je lani narastel od 40.16 na 44.1 milij., od tega je šlo za tantijeme 1.2 (1.1), za rezervni «klad 8.6 (7.8) milij., država pa dobi 31.3 (31.26) milij. din.
Stanje Narodne banke
Dne 28. februarja 1938 je bilo stanje Narodne banke naslednje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 22. februarja):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.717.86 (+0,044), zlato v inozemstvu 7.5, skupna podlaga 1.725.35 (+0.014), devize izven podlage 447.76 (—8.2), kovani deuar 396.8 (—24.3), posojila: menična 1.341.64 (—2.4), lombardna 255.87 (+0.96), skupno posojila 1.597.5 (—1.4), razna aktiva 2.211.04 i (+21.56).
Pasiva: bankovci v obtoku 5.697.2 (+175.0), drž. terjatve 136.66 (—47.6). žiroračuni 1.508.2 (—183.2), razni računi 1.080.1 (—37.2), skupno obveznosti po vidu 2.724.95 (—193.6), razna pasiva 315.1 (-6.5).
Obveznosti po vidu in obtok bankovcev 8.422.15 (—18.6), skupna podlaga s primom 2.217.1 (+0.06), zlato v blagajnah s primom 2.207.45 (+0.06) milij. din, skupno kritje 26.32 (26.26)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 26.21 (20.15)%.
Izkaz kaže med pasivi posledice ultima februarja. Obtok bankovcev je znatno narastel zmanjšale pa so se naložbe na žiru tako državne kot zasebne. Med aktivi je omeniti le naraščanje obtoka kovanega denarja in raznih aktiv.
Podaljšanje roha
za vlaganje prošenj za zaščito zadrug
Kot znano je bil 23. februarja 1938 rok za vlaganje prošenj za zaščito, kakor je to določala uredba o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov z dne 23. novembra 1934. Še pred 23. februarjem je bilo objavljeno, da bo izšla nova uredba, ki bo uredila položaj denarnih zavodov, ki bi po tem roku zašli v težkoče pri izplačilih. Tudi narodna banka je v 6vojem letnem poročilu smatrala, da je treba namesto dosedanje zaščite postaviti nekaj novega.
Medtem pa je že prišel 23. februar in položaj denarnih zavodov, ki so še želeli priti pod zaščito, je postal nejasen. Nova uredba medtem še ni bila gotova in tako ni preostalo nič drugega kot vsaj delno podaljšati rok za vlaganje prošenj za zaščito. Pri tem pa je prišlo do kompromisne rešitve, ki je rok za vlaganje prošenj podaljšala do 23. avgusta 1938, toda samo za kmečke kreditne zadruge in njih zveze, dočim glede ostalih zavodov ni nič novega in je treba n. pr. za banke čakali, kakšna bo nova uredba o >počeku«, kakor jo napovedujejo in že izdelujejo.
Tekst uredbe o podaljšanju roka za vlaganjo prošenj za zaščito za kmečke kreditne zadruge in njih zveze je objavljen v ^Službenih novinalK z dne 3. marca.
Zveza industrijcev za Slovenijo
Pod predsedstvom predsednika Zveze industrijcev za dravsko banovino g. Avgusta Praprot-nika je bila dne 3. marca t, 1. plenarna seja uprave Zveze industrijcev.
Iz predsedstvenega poročila posnemamo, da bo Centralni zbor v Belgradu verjetno začetkom meseca aprila t. I., skupščina Zveze Industrijcev pa na dan 22. marca t. 1. z običajnim dnevnim redom.
Poslovno poročilo je podal glavni tajnik g. dr. Adolf Golia. Poročilo omenja predvsem vprašanje reforme železniške tarife in navaja, da je usvojil Tarifni odbor večino predlogov Zveze glede deklasifikacije posameznih vrst blaga. Sprejeta je bila nadalje zahteva da naj se uporabi tarifa za 15 tonske pošiljke tudi v onih primerih, ko uporaba 15 tonskih vagonov zaradi predpisov o najvišji dopustnosti osne obtežitve ali iz drugih razlogov nI možna. S področju socialne politiko omenja noročilo anketo o odpiranju in zapiranju obratovalnic ter o delovnem časti pomožnega
osebja, ki se je vršila meseca novembra p. 1. v Zagrebu ter meseca januarja t. I. v Sarajevu. Zveza industrijcev ee je izjavila proti nameravanemu (»višanju nevarnostnih razredov, kar bi pomenilo občutno povišanje nezgodno zavarovalnih prispevkov. Zveza je budno zasledovala aktualna davčna vprašanja ter vložila predloge zaradi ublažitve poedinih davčnih, trošarinskih in taksnih predpisov.
Z ozirom na odlok Ministrskega sveta o spremembah carinske tarife, ki je stopil v veljavo dne 5. februarja t. 1. jo Zveza predlagala dopolnitev prehodnih določb v tem emislu, da naj veljajo dosedanje carinske olajšave tudi v onih primerili, ko je Ministrstvo trgovine in industrije že izdalo naprejšnje dovoljenje za ustanovitev podjetja 1er je podjetje stroje že naročilo in deloma vnaprej plačalo.
Poročilo omenja slednjič, da so se v razdobju od zadnje seje uprave vršile tri seje strokovnega odseka lesne industrije. Na sejah odsekov so se obravnavala vprašanja, ki se tičejo specialno do-tičnih industrijskih strok. Za dne 8. t. m. je sklicana seja odseka električnih podjetij in plinarn, na kateri se bo zlasti razpravljalo o vprašanju varovanja pridobljenih pravic v zvezi z novim Zakonom o električnem gospodarstvu. V kratkem naj se vrši tudi seja odseka gradbene industrije in industrije gradbenega materiala.
Uprava je nato na podlagi poročila referenta zavzela svoje stališče glede načrta revizije obrtnega zakona ter rešila še nekatere tekoče zadeve. Nadalje je uprava najprej odobrila zaključni račun za leto 1937 in proračunski predlog za leto 1938, ki se predložita Glavni skupščini. Končno je sklenila uprava, da se uvedejo v bodoče pri po-verjeništvu v Mariboru stalni uradni dnevi.
Zborovanje trgovcev v Celju
V četrtek zvečer je bil v Celju občni zbor la-mošnjega združenja trgovcev, katerega je vodil predsednik g. Stermecki, za zbornico pa se je udeležil zbora g. Anton Fazarinc. Iz poročila g. Ster-mcckega posnemamo, da jc v splošnem pokazal lani gospodarski položaj mnogo znakov izboljšanja. Promet ne nazaduje več, potrebno pa bo še mnogo dela, da pridemo iz krize, Posebno je treba podčrtati izboljšanje pri denarnih zavodih in računati je na splošno popolno obnovo poslovanja. Celjska mestna hranilnica je na iniciativo župana g. Al. Mihelčiča dobila večje posojilo in izplačuje vloge. S tem ei je zavod zopet pridobil zaupanje. Da se pri nas gospodarske razmere niso izboljšale, je pripisovati dvem slabim letinam, ki sta prišli zaporedoma in pa vremenskim nezgodam. Zrastlo je zelo malo in še to je imelo elabo ceno, edino lee ima dobro ceno. Vprašanje cest jc še vedno pereče, posebno eo zanemarjene državne ceste in treba bo tu znatnega dela, kakor ga vidimo pri naših najbližjih sosedih. Položaj Celja je v veliki meri povzročil znaten tujski promet, za katerega moramo ekrbeti. Celjska občina ne sme trgovine preveč obdavčevati s trošarino, ker potem ni zmožna konkurence. Industrija naj se v začetku malo obdavči, nato pa več, posebno tuja industrija, ki ima pri nas zlate čase. Potrebna nam je nadalje decentralizacija. Dobiti moramo nazaj pupilni denar, decentralizirati ee mora socialno zavarovanje. V Celju je potrebno veliko poslopje za bolniško blagaino. Centrala bolniškega zavarovanja naj se prenese v Ljubljano Velika ovira trgovanju so še razni privilegiji in koosumi ter krošnjaretvo. Kroš-njarstvo z manufakturo naj se sploh prepove. Celje potrebuje avtomatsko telefonsko centralo, za kar je treba 1 milj. din. Leta 1927 je bila v Celju ukinjena carinarnica, katero mora Celje zopet dobiti nazaj.
Združenje samo ima premoženja okoli 900.000 dinarjev. Proračun znaša 80.000 din. Članarina znaša 40 din za veakega člana, družabnika, prokurista in poslovodjo, 20 din pa za V6akega kvalificiranega najneščenca, 15 za vajence in 10 din za nekvalificirano osebje, pri delniških družbah z o, z., družbah in zadrugah se članarina podvoji. V nekoliko spremenjenih pravilih je določilo, da znaša vpisnina za vsako inozemsko podjetje 100% več kot običajno. Združenje bo pristopilo k Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani pod pogojem, da Zveza trpi potne stroške na боје.
*
Opozorilo gospodarskim krogom. Zveza trgov-skih združenj dravske banovine je doznala, da obiskujejo gospodarske kroge v Sloveniji zastopniki nekakega >Odbora za izdajo spominske knjige III. vsedržavnega trgovskega kongresa v Ljubljani« in nabirajo za to knjigo inserate. Zveza trgovskih združenj kol organizatorka kongresa opozarja vse interesirane gospodarske kroge, da tak odbor sploh ne ohstoja in da doslej Se ni nihče pooblaščen za nabiranje inseratov za kongresni almanah. Upravičeni akviziterji inseratov za ta almanah, ki ga bo Zveza trgovskih združenj izdala, bodo imeli pismeno pooblastilo naše organizacije in le tem lahko oddajajo gospodarski krogi svoja reklamna naročila.
Hrvatska banka v Zagrebu, ki je, kot znano, v interesni sferi italijanskega kapitala, izkazuje v letu 1937 povečanje vlog od 00.06 na 76.8, čemur ustreza povečanje gotovine in naložb od 17.2 na 20.26 in dolžnikov od 56.3 na 60.5 milij. din. Cisti dobiček znaša brez prenosa 0.2 (0.11) milij., kar da ekupno s prenosom za konec leta 1987 1.98 milih din.
Mestna hranilnica v Novem Sadu izkazuje v
I. 1937 dvig hranilnih vlog od 37.1 na 38.0 milij. din, čistega dobička pa od 0.32 na 0.40 milij. din.
Elektrifikacija Savinjske doline. Kranjske de-UlpujSz ојвлвЈзшви nmfiqnfq л оилмрЈ.ца autoj električne naprave zaradi elektrifikacije občin Braslovče, Sv. Pavel pri Preboldu. Gomilsko, Sv. Jurij pri Taboru in Vransko. Od Braslov? dalje
se zgradi daljnovod 15.7 km dolg z napetostjo 20.000 V, pri Tarnavi, pri Dolenji vasi v bližini Sv. Pavla pri Preboldu, v Sv. Juriju ob Taboru in na Vranskem pa transformatorske postaje za skupni učinek 140 kVA s krajevnimi omrežji. Komisijski ogled bo 8. tnarca s sestankom komisije ob 9 pri moslu ob križanju drž. ceste s Savinjo blizu Braslovč.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Casla Martina, avtoprevoznika v Gornjem Gradu, narok za sklepanje poravnave 6. aprila, oglasiti se je do 1. aprila.
Odprava konkurza: Putrich Anton, trg. z drvmi in posestnik v Ljubljani, Dolenjska c. 6 (ni kritja za stroške jiostopanja), Prva notranjska uvozna in izvozna zadruga v Cerknici (pritrdili vsi upniki), Koslanjevec Alojzij, trgovec v Ptuju (vsa masa razdeljena).
Potrjeni poravnavi: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, Zaje Jakob, neprotokolirani trgovec v Črnomlju št. 56 za 52% v 10 mesečnih obrokih.
Kreditna hanka v Murski Soboti. Računski zaključek za 1937 izkazuje pri glavnici 1.5 milij. din povečanje hranilnih od 2.89 na 3.26, tek. računov orl 3.98 na 4.93 milij. din. Med aktivi so zlasti narasle naložbe pri drugih zavodih od 0.1 na 1.1, likvidacijski račun za kmečke terjatve znaša 1.0 milij. Cisti dobiček je narastel brez prenosa od 0.057 na 0.08 milij. din in znaša za lelo 1937 dividende 20 din na delnico (imenska vrednost delnice 500 din).
Likvidacija: Zadružna elektrarna na Vrhniki, r. z. z o. z.
Borza
Denar
4. marca 1938.
V zasebnem kliringu je oslal angleški funt nespremenjen: v Ljubljani na 238 den., v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.34- 8.44, v Zagrebu na 8.33-8.43, v Belgradu na 8.3195-8.4195.
Grški boni so beležili v Zagrebu 28,275— 28.975, v Belgradu 28.50 denar.
Nemški čeki so ostali nespremenjeni v Ljubljani na 14.28—14.48, v Zagrebu na 14.285—14.485, v Belgradu na 14.28—14.48. Za konec, aprila so beležili ve Zagrebu 14.175-14.375.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,342.438, v Belgradu 4,151.000 din. V efektih je bilo prometa v Belgradu 2,251.000 din.
Ljubljana — tečaji Amsterdam 100. hol. gold. . . Berlin 100 mark ......
Bruselj 100 belg.....
Curih 100 frankov ....
London 1 funt......
Newyork 100 dolarjev . . .
Pariz 100 frankov.....
Praga 100 kron ......
Trst 100 lir.......
6	primom:
.	2-402.16—2416.76
.	1735.03-174S.9l
.	728.49— 733.51
.	996.45—1003.52
.	215.03— 217.0H
.	4250.76— 4296.07
.	139.49— 140.03
.	150.74— 151.84
.	225.05- 228.13
Curih. Belgrad 10, Pariz 1405, London 21.615, Newyork 430.875, Bruselj 73.12, Milan 22.67, Amsterdam 241.05, Berlin 174.25, Dunaj 81.475 (bankovci 72.50), Stockholm 111.30, Oslo 108.60, Kopen-hagen 96.50, Praga 15.14, Varšava 81.80, Budimpešta 80.25, Atene 395, Carigrad 350, Bukarešto 325, Ileleingfors 955.5, Buenos Aires 113.25.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% inv. pos. 96—100, agrarji 59 den., vojna škoda promptna 450—455. begi. obv. 89—90.50, dalm. agrarji 88—90, 8% Bler. pos. 96 do 96.50, 7% Bler. pos. 80-90.50, 7% poa DHB 99—101. — Delnice: Narodno banka 7.650—7.700, Trboveljska 225—230.
Zagreb: Državni papirji: 7% inv. pos. 98—99 (98.50), agrarji 59.25- 60.25 (59.50), vojna škoda promptna 454—454.50 (455, 454), za konec marca 453.50—454.50, za konec aprile 454 bi., begi. obv. 89.50-90 (90, 89.75), dalm. agr. 88.50-89 (88.75). 8% Bler. pos. 95.25-96.50 (95.50), 7% Bler pos. 90 bi., 7% pos. DHB 100 den., 7% etab. poe. 97 zaključek. — Delnice: Narodna banka 7.600 den., Priv. agr. banka 230 den. (280), Trboveljska 220 den., Tov. sladk. Bečkerek 600 bi., Oej. sladk. tov. 135—140 (135), Dubrovačka 395-415, Jadranska plovba 405 den., Oceania 610 den.
Belgrad: Državni papirji: 7% in. pos. 98.50 100, agrarji 58.50—59.50 (58, 58.50), vojna škodo promptna 453— 456, begi. obv. 89.50—91, dalm. agrarji 88.50-89.50, 4% sev. agrarji 60—62, 8% Bler. pos. 96-97 (96), 7% Bler. pos. 88.50—90 ((88.50), 7% pos. DHB 99 den., 7% štab. p<*. 96.50 den. — Delnice: Priv. agr. banka 225 den.
Žitni trg
Novi Sad: Ječmen bč., srem. 145—147.50. — Tendenca mirna. Promet srednji.
Sombor: Vse nespremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet 43.5 vag.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Cene iivine in kmetijskih pridelkov ▼ Lendavi dne 1. marca: Telice I. vrste 5 din, telice II. vrslr 4.50, telice III. vrsto 4 din, krave I. vrste 3 din, II. vrste 2 din, III. vrste 1.75 din, teleta I. vrsle 6 din, II. vrste 5 din, prašiči špeharji 10 din, prašiči pršutarji 7 din za 1 kg žive teie. — Goveje meso I. vrste 10 din, II. vrste 8 din, svinjina 10 do 12 din, slanina 13 din, svinjska mast 14 do 16 din, čisti med 15 din, goveje surove kože 9 din, telečje surove kože 12 din za 1 kg. — Pšenica 150 din, ječmen 150 din, rž 175 din, oves 140 din, koruza 100 din, fižol 125 do 150 din, krompir 65 do 80 din, seno 50 din, slama 10 din, jabolka I. vrste 4 din, pšenična moka 375 din, koruzna moka 150 din za 100 kg.
Leta 1936 so v kraju Gevsteren na Holand-skem (okrožje Limburg) razbojniki napadli tamkajšnje župnišče ter pri tej priliki umorili tudi župnika. Ni še minilo dve leti od tedaj, ko je sedaj naslednik umorjenega župnika te dni dobil po pošti v roke tole pismo:
»Visoko častili gospod župnik!
Še vedno večkrat mislim na tisto mrzlo in temno noč, ko smo štirje šli ropat denar ter smo pri tej priliki umorili župnika.
Dolga leta poprej se nisem brigal ne za Boga ne za njegove zapovedi. Kmalu potem pa. ko smo umorili župnika, sem pri nekem duhovniku v Belgiji vse svoje življenje zopet uredil.
Ko so nas pozneje prijeli in obsodili, sem kazen lahko sprejel. Teh 8 let ječe so zame pravična kazen. Sicer pa ječa ni najhujše. Najhujše je kesanje in trpljenje. To je mnogo večje gorje.
S trdim delom sem si tukaj zaslužil nekaj denarja. Vam ga pošiljam: ali ne bi hoteli za ta denar brati sveto mašo za svojega prodnika, ki smo ga mi umorili?
In ko se boste med sveto mašo spominjali živih, pomislite malo tudi na tiste štiri morilce, ki sede tukaj v ječi. In molite za nas!«
Strašna pridiga je to pretresljivo pismo! Navajamo ga brez nadaljnjega komentarja.
O možu, ki baje 23 let ne spi
Menda ga med sodobniki ni človeka, ki bi si upal trditi, kar trdi madžarski državni upokojenec Puul Kerr: -Zadnjikrat sein spal neke maj-niške noči leta 1915, potem pa nikdar več!« Tako ta možak z vso resnobo trdi, zraven pa zatrjuje, da spanja nič več ne pogreša ter da je docela srečen človek. Njegova zgodba pa je baje tale:
Od 1. do 3. majniku leta 1915 so se za mestece Gorlice v Galiciji bili krvavi boji. Ta nesrečni Kerr se je takrat bojeval v sklopu 3. avstro-ogrske armade ter je bil hudo ranjen. Med ruskim zapornim topovskim ognjem je dobil v glavo drobec granate, ki mu je povzroči! hudo rano. Od tistega časa baje mož ni več spal. Živi pa še danes čvrst in zdrav s svojo ženo in tremi otroki v budimpeštanskem predmestju Rakoszegi. Sam o svojem sedanjem načinu življenja takole pripoveduje :
>Ob enih čez polnoč hodim spat, to se pravi, da ležem v posteljo. Ob treh zjutraj pa že vstajam. Tisti dve uri, ki ju vsak dan preležim v svoji postelji, ležim z zaprtimi očmi ter poslušam gramofon ali radio. Vedno mi še prihaja na misel da bom morda vendarle še zaspal, vendar v zadnjih 23 letih se kaj takega še ni zgodilo. Ob treh pa vstanem in se s prvim vlakom peljem v mesto, kjer kaki dve uri stojim blizu glavne postaje ter gledani, kako vlaki prihajajo in odhajajo. Nikar ne mislite, da je io dolgočasno. To me močno zabava. Nato pa grem v kavarno, od tam pa v urad, ki sem pred svojo upokojitvijo v njem delal. Prav za prav sedaj tam nimam
Komunist je umoril kaplana v cerkvi pred oltarjem. O tem smo ie poročali. Slika je posneta iz poljskega lista »Kurjer Poznanski«. Na sliki vidimo kaplana Stanislava fttreiha, ki ga je med nedeljsko otroško mašo ustrelil komunist Nowak. To se je zgodilo v katoliški cerkvi poznanjskega delavskega predmestja Luhon. Ta zločin je vse delavstvo močno razjaril, ker je bil duhovnik med delavstvom zelo priljubljen. Prav zato pa ga je komunistični fanatik ustrelil.
nobenega opravka, vendar tam preberem časopise in pomagam svojim tovarišem, kadar imajo preveč dela. Seveda naredim to zastonj. Sicer sem pa vesel, če imam kaj opraviti, zakaj dan 24 ur je vražje dolg!
Popoldne pa grem domov, kjer berem. Branje poljudnoznanstvenih knjig je za me tisto, kar je drugim smrtnikom spanje: odmor, okrepitev. Vsake tri ure pa moram kaj jesti. Kajpada jem precej več kakor jedo drugi ljudje. Pomanjkanje spanja je pač nekako treba v telesu izenačiti. Poleg tega pa vsak dan pokadim 24 pip tobaka, vsako uro po eno. Ta natančna ureditev časa mi pomaga premagovati dolgi čas, ki ga imam na razpolago. Sicer sem pa telesno docela zdrav in se mi prav nič ne pozna, da bi mi moja dolgoletna brezspečnost bila kakorkoli škodljiva. Vkljub vsemu temu sem srečen človek, ker sem se vdal v to usodo.«
Kakor poročajo, so zdravniki spočetka poskušali vse, da bi možu pomagali. Pa je bilo vse zaman. Preiskave posameznih telesnih delov nesrečnega Kerra so dognale, da je mož docela naravno raščen človek in da nima nobenih bistvenih hib. Omeniti je še treba, da se je Kerr med tem časom, ko nič ne spi, torej v teku 23 let, zredil za več ko fi kil. — Tako se glasi poročilo. Strokovnjaki pa naj hi povedali, ali ie taka prikazen res mogoča. Ako je mogoča in je torej vse res. potem pač velja, da se človek vsaki stvari privadi.
Ropar'ii obesili 5 ljudi
V nekaterih delih Mehike menda še živi »divji ameriški zahod«. Iz mesta Mexiko poročajo tale j roparski dogodek, ki se je blizu tam pred kratkim zgodil. Glasoviti razbojnik El Tallarin, ki je pred leti ustrahoval dve mehiški državi, Mo-relos in Pueblos, se je zdaj znova prikazal na beli dan ter pričel svojo strahovlado. Kakor poroča mehiški list »Ultimas Noticias«, so razbojniki napadli vas Cuautitla v državi Pueblos. Polovili so več prebivalcev. Vaškega učitelja in štiri občinske odbornike pa so kratkomalo obesili. Ko so to opravili, so zažgali šolo in več hiš. Nato pa so izginili.
Pri hotelskem požaru 3 mrtvi
Na pustni torek zjutraj je v luškem hotelu mesta Helsingôr izbruhnil velik požar. Požar je prva opazila neka ženska, ki se je tako prestrašila, da je iz drugega nadstropja hotela skočila na cesto ter se seveda ubila. Na njeno klicanje so se zbudili tudi drugi hotelski gostje in slu-žinčad. Hoteli so se rešiti po stopnicah hotela. Ker pa so stopnice bile že v ognju, so morali plezati po lestvah požarne hrambe, ki je bila medtem prihitela gasit. Nekateri so morali, ker je bila sila nad vse velika, skakati tudi v spodaj nastavljene rjuhe. Eden izmed gostov pa je napačno skočil. Namesto da bi padel na rjuho, je padel na cestni tlak ter se tudi ubil. Hotelir sani 7, nekaterimi uslužbenci se je rešil v zadnjem hipu pri stranskih vratih. Ni pa se mogel več rešiti hotelski kuhar, ki se je v dimu zadušil in zgorel. Tudi ena izmed sobaric se je nevarno opekla. Ogenj se je tako naglo razširil, da so šele okoli poldneva mogli pogasiti. Ker so bile v nevarnosti tudi sosednje hiše, so tudi te izpraznili. Škode je za milijon danskih kron ali kakih 10 milijonov dinarjev našega denarja.
Nova uniforma angleške armade, ki jo sedaj preskušajo. Obleka je prikrojena tako, da se bo prilegala tudi novemu orožju. Tomistra in torbe za patrone so vse iz blaga.
„Teruelska zaljubljenca ohranjena
Št. 72.
Za tisoč fantov srebra
Tako je Izak presedel v svoji ječi kake tri ure, ko sta stopila v ječo Front de Boeuf in tem-plar Briand. Tega sta spremljala njegova dva mohamedanska sužnja. Front de Boeuf je bil visok, močan mož, ki pa je imel trd in zoprn obraz.
Oblečen ie bil v us-njat suknjič, za orožje je imel s sel)oj le bodalce. Za pasom mu je visel velik šop zarjavelih ključev. Črna sužnja sta bila oblečena v jopiče iz hodnega platna. Vsak pa je nosil s seboj po eno malo košarico.
Front de Boeuf je najprej za seboj skrbno zaprl vrata, nakar je stopil k Judu.
»Tole tehtnico poglej, prekleti Jud,« ga je nahrulil, »na njej mi boš odtehtal celih tisoč funtov srebra!«
»Bog Abrahamov! Kdo bi že bil kdaj videl skupaj toliko srebra?« je zaječal starec.
»No, če ti bo preveč težko pripraviti toliko srebra, pojde morda lažje z zlatom!« se je rogal vitez.
»Usmilite se, plemeniti vitez!« je kričal Izak. »Star, siromašen mož sem in prisegam vam, da...«
»Ne prisegaj po krivem!« ga je prekinil vitez. »Ne bodi trmast, sicer pride za te konec!« Nato je velel sužnjema, naj pod starim ražnjem, ki je ležal v celici na tleh, zužgeta oglje, ki sta ira prinesla v košaricah. Z grozo v očeh je Jud gledal te strašne priprave.
Pred nekaj meseci smo že poročali o truplih teruelskih zaljubljencev, ki počivata v neki cerkvi v Teruelu na Španskem. Medtem so divjali v mestu in okoli mesta siloviti boji in svet se je bal, kaj se je zgodilo s trupli obeh zaljubljencev. Sedaj pa poroča časnikar, ki je te dni obiskal mesto Teruel, kaj je tam videl in kje sta shranjena oba starodavna zaljubljenca. Takole pravi med drugim:
»Hodim po tem razdejanem mestu, ki bi me moglo spominjati na nesrečno Kartagino. Žalosti pa v človeku ne vzbuja razdejanje, marveč še bolj silno nasprotje, ki ga doživljaš v mestu. V mrtvih hišah kraljuje grobni mir, zunaj na ulicah pa ropočejo tanki, topovi, oklopni vozovi, Mavri hodijo po cestah, z njimi pa težko obložene mule. Skozi ozke ulice ropoče vojni stroj, skozi okna hiš pa ne pride noben človeški glas. Starodavno semenišče, v katerem se je nekaj desetoric ljudi dolgo časa branilo s pravo špansko hrabrostjo, je danes samo še nekaka bela gora razvalin, iz katerih tu pa tam moli kak kos zidu. Zlato pa se še svetijo zadnji odstanki oltarja nekdanje semeniške kapelice. Ta kraj je sedaj veliko grobišče, kakor marsikatera druga razvalina. Iz nje se širi strašen mrliški duh.
Cesta »Terualskih zaljubljencev« je tiha ko grob. Hoditi moraš po razvalinah. Od hiše, v kateri se je zgodila tragedija te zgodovinske dvojice, ki je v španskem slovstvu tako opevana, ni ostalo nobenih zidov več. Kakor glas iz večnosti se zdi človeku, ko zasliši v tej ulici smrti zaini-javkati zapuščeno in lačno mačko. Nemo je obstalo ob vratih nekdanjo hiše svojega gospodarja le malo pocestno ščene, ki z zvestimi pasjimi očmi gleda, kaj se je zgodilo njegovemu gospodarju. Pač, v tej ulici je še mala hišica, ki je srečno prebila nesrečo, kakor sta jo srečno prestala pes in mačka. V tej hiši prebiva stara ženska. Reva gleda v tla ter naglo izgine v veži.
Najbolj me zanimata obe mumiji zaljubljencev. Ali sta ostali celi v tej strašni katastrofi? Saj sta to dva stoletja stara ostanka iz španske davnine, h katerim je vsako loto romalo toliko Špancev. Eden izmed prebivalcev, ki so še ostali v mestu, mi je pripovedoval, da so republikanci govorili o teh dveh mumijah : »Teruelska zaljubljenca sta postala republikanca.« To pa ni bila nobena šala, saj so že prve dni prve republike svetnike razglašali za svoje pristaše.
Nemirno počivata obe mumiji. Spravljeni sta v dveh steklenih krstah. Nekoč so ti dve krsti prenesli v najstarejšo cerkev k sv. Petru. Toda lansko pomlad je blizu tam padla na tla letalska bomba, zaradi česar je pokrov ene krste počil. Nato so obe mumiji spravili tako na varno, da jim niti bomba ne bi mogla do živega. Prenesli so ju v samostan sv. Terezije, kjer so obe krsti postavili globoko pod zemljo. Toda v teh globokih kleteh nista prebivala sama, marveč je z njima vred tukaj prebivalo še polno siromakov in bolnikov, ki so semkaj pribežali na varno pred letalskimi bombami. V tej kleti je bila tudi operacijska dvorana, ker so zdravniki imeli potrebni mir samo tako globoko pod zemljo.
Šel sem iskat. Spotikal sem se čez bodečo žico, ob razpadajočo konjsko mrhovino, ob telefonske žice itd. Rekli so mi, da sta sedaj »zaljubljenca. spravljena v samostanu sv. Klare. Vendar se je izkazalo, da sta še vedno v samostanu sv. Terezije. S svečo v roki sem stopal na-
Mož, ki nikomur ne more odreči.
vzdol v temo. Povsod so ležale razdejane postelje, kupi obvezil, medicinskih steklenic — 11 metrov pod zemljo. Tudi rdeči so tukaj imeli svojo bolnišnico. Stopil sem še nekaj stopnic niže. Na koncu hodnika so pokopane redovnice sv. Terezije. Tamkaj stojita tudi stekleni krsti obeh zaljubljencev. Skozi razpočeno steklo je v notranjost zašlo polno prahu in smeti. Vse je prepredeno s pajčevino. Le desna roka done Izabele je nekoliko poškodovana, sicer sta obe mumiji taki kakor poprej.
Ob mumijah na tleh pa leži rdeči miličnik. Ob krstah dveh mumij ima častno stražo mrlič. Mladi moški je imel oči široko razprte. Siromak ni umrl od ljubezni, marveč mu je kruta vojna upihnila luč življenja. Pravijo, da bodo obe mumiji sedaj zaradi večje varnosti prepeljali v Sa-ragoso, kjer bi ju radi sprejeli.
Italijanski pesnik Gabriele d'Annunzio, ki je umrl v svoji vili ob Garrlskem jezeru. Pokopali so ga z vsemi častmi dne 3. t. m.
Kaj pravi kino
V	Unionu
Film »Milijonar dobrotnik« je vprav igra, ki se razpleta po mišljenju in srcu srednjega človeka iz teh dni. »Da, ko bi bili milijonarji taki! Ko bi bili vsaj trije taki! Potem bi se na svetu marsikaj spremenilo« — tako in podobno se pode človeku misli, ko sedi pri tej filmski, a tako življenjsko pristni igri. To je ameriški film — in tudi igre slavnega igralca Munija so bile iz Amerike. Ali naj to pomeni, da se je umetnost Amerike, čeprav le v filmih, porodila tako, da je preskočila tozadevno evropsko mejo? Človek bi to skoraj verjel, videč, kako gre v Evropi tako marsikaj po krivih poteh. — Poglavitni igralec »Milijonarja dobrotnika« je Gary Cooper, ki podaja svojo vlogo prav po umetniških načelih, zato pa tudi seže gledalcu v srce in razum. Želeli bi, da bi ostal film malo dalj na programu v kinu Union, kakor pa je to običajno, če je kaj dobrega na platnu.
V	Sloni,
kjer kažejo film »Kraljica led u«, pa se ne moreš načuditi vprav pregrešno predrznim akrobacijam slavno drsalke Sonje II e n i e. Kaže se pa tudi v smučarskih nastopih in človek ne ve, ali je ta umetnica tudi tako iz kosti in mesa, kot smo navadni ljudje, ali je le vsa na žicah. Na ledu izvajajo v tem filmu kar cel balet in slišati je lepo godlio in petje. Če ne potek igre v filmu, pa človeka prevzamejo drzne plesne figure »Kraljice ledu«, tako da se resnično izplača ogledati si ta film.
Žena (ki je prišla po moža v gostilno): OIo popoldne te že čakam, ali ne veš, da je danes
moj * znujemo.«
I seveda vem, ženka, saj ga ravno pra-
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERI3E
A. REIN I DRUG
Gajeva 8
ZAGREB
llica 15
obvešča brezobvezno, da so bili v V. razredu 35. kola državne razredne loterije izžrebani 4. t. m. sledeči dobitki:
Izplačila In zamenjava pri nas kupljenih srečk dnevno od 3.— 6. ure v prostorih uprave „Slovenca" v Ljubljani
0	421
306
1	043
369
380
2	598
494
3644
275
4129 144
5	745 325
6	001
403
7	682
091
370
8	729 768
9	477 938
10 060 235
11	007 957
12	230 830
13	432
14	481 490
15	369 162
16	597 265
17	286 089
18	686 315 089
19	407 652
20	562
21	896
22	669
23	498 867
24	256 962 985
25	755 981
26	301 327
27	405 601
28	021 080
29	378 184
30	351 492
31	160
286
32	116
556
33	577 944
34	924
35	313
495
36	474 556
37	136
38	399 901
39	248 126
40	095 710
41	444 032
42	617 093
43	008 075
44	337 898
45	552 900
46	372 460
47	161 156
48	713 459
49831 432
462 008 276 321 063 922 187 595 279 438 (6.000) 651 528 798 336
068 056 234 610 452 152 947 926 375 (6.000) 064 (25.000) 800 157 874 572 383 940 £09
708 897 989 899 077 264 652 644 767 320 411 086 779 152
638 (10.000) 805 466 536 139 885 277 298
088 830 973 735 752 819
820 505 997 742 725 236 384 401 958 349 923 944 854 152 871
362 717 232 185 292 992 611 120 387 293 433 069 257 040 224 978 240
101 829 710 947 726 (3.000) 427 638 446
723 945 354 193
(8.000) 528 142 167 782 509 272 087 964 005 675 585 442 232 078 434 582 598 526
(8.000) 499 212 968 858 733 133 123 167
(3.000) 482 400 694 497 819 861 210 181
566 603 756 829 939 541 999
191 277 243 739 358 819 278 521 163 839 365 513 216 721
999 89S 930 358 044 175 689 438 021 560 678 (6.000)
914 558 737 158 873 346 474 648 338 902
498	987 336
738 957 332 123 139 474 088
719 893 473 846 675 (5.000) 224 649 651
(5.000) 959 392 646 436 742 710 084 784 783 432 016 952 205 751 321 483 193 675 765 324 250 235 648 141 059 840 ( 50.000) 672 394 (5.000) 254 132 078 867 826 855 660 627 789 031 161 119 (6.000)
165 104 220 557 510 186 (5.000) 098 120 466 (5.000) 017 469 229 529 144 192 048
961 072 770 781 479
497 979 912 577 238 995 501 776 924 350
254
303 435 482 575 736 381 936 520 376 486 023 175 107 877 669 403 528 475 022 734 289 932 399 893 266 513 958 630 683 755 817 082 268 501 (5.000) 434 538
603	682	471	143 788 378 (3.000) 528 009
361	063	518	940 454 308 658 373 189 757 579
093	158	908	264 295 894 524 571 (15.000)
202 846 370 744 822 166 534 660 466 224 501 140 558
347 064 835 159 668 711 479 940 800 322
(5 000) 451 724 045 369
206 074 036 330 172 747 416 988 724 810
275
308 617 779 788 065 135 738 415 (5.000) 307 614 186 938 533 569 760 999 893
139 761 087 005 724 870 688 964 039 (5.000)
824 443 135 391 356 957 378 437 051 713 881 597 551 (5.000) 394 896 550 268
673 379 207 416 516 789 083 115 878 (15.000)
657
261 987 725 392 084 478 787 009 504 936
385 902 012 039 505 893 462 (8.000) 178 138 216 077 152 215 035 549 123 032 440 747 799 492 246 108
388 122 741 325 696 165 433 460 (8.000) 923 197 735 593 192 719 135 535 800 517 362 948 498 (3.000) 472 469 237 384 851 734 347 266 697 138 096 (6.000)
029 611 288 877 099 406 942 066 416 408 610 702 474 302 (5.000) 270 134 372 995 940 073 468 107 576 693 786 (10.000) 549 378 830 556 947 262 507 (10.000) 909 983 565
499	109 139 415 855 369 6^6 078 (6.000) 721 169 941 725 763 555 170 114
076 538 867 688 475 873 637 887 579 115
344 (5.000) 445 738 078 007 875
253 936 102 362 461 (12.000) 261 066 390
101
659 931
230 965 715 780 961 108 091 844 251 181 281 856 (3.000) 891 553 599 079 327 506 254 729 ( 3.000) 863 014 652 974 441 820 584 627 547 551 222
50	836 724 657 201 418 260 973 113 582 436 922
51	071 466 266 695 403 193 742 633 589
52	091 689 947 550 193 898 028 290 806 690 520 933 905 478 963 (3.000) 712 315 992 (5.000)
53	617 511 (3.000) 152 759 731 849 099 763 423 229 730 865 444 519 689 925 230 410 242
54	754 843 037 434 032 088 304 257 991 064 441 293 232 237 235 246 421 120 173 (8.000) 785
127	(3.000) 574 647
55	096 911 068 741 876 630 451 883
56	710 551 792 148 755 440 689 548 278 714 254 610 561 778 695 084 988
57	448 797 332 474 923 397 646 899 403 005 333 920 756 (15.000 ) 610 161 873 309 404
58	519 913 273 479 211 (15.000) 853 225 382 756 827 470 693 087 958 205 301 036 911
59	412 912 845 964 843 147 155 665 805 626 933 369 506 931
60	696 849 358 644 664 735 372 (5.000) 493 836
128	220 114 (3.000) 579 080 750
61	313 574 429 094 280 217 027 825 30! 202 619
62	217 285 011 600 505 (3.000) 649 (6.000) 013 207
192 928 487
63	160 367 162 065 061 614 010 380 234 973 643
708 007 660 429 629 446
64	228 578 319 957 449 932 098 265 181 8Q4 689 485 (10.000) 714 003 854 972 903 623 (6.000)
65	173 913 230 356 652 763 278 954 944 586 917 215 832 020 (8.000) 433
66	993 (10.000) 949 231 311 880 144 211 (6.000) 843 093 (3.000) 352 (5.000 ) 534 016 908 5Ô7 985 568 228 507 780 962
67	661 (5.000) 566 896 808 748 457 846 741 695 778 224
68	664 761 099 ( 6.000) 400 338 540 541 017 341 351 965 (10.000) 944 751 654 772
69	238 970 272 051 536 275 407 825 487 445
70	082 931 237 839 790 810 862 018 668 394 070 887 742 899 654 591 (6.000)
438 447 359 443 690 712 554 580 408 085 051 026 741 392
184
145 946 025 612 377 579 699 556
71	276 234 272 650 958
72	727 305 061 627 217
73	140 994 196 219 791 459 003 052 090 283
74	030 106 481 911 330 397 621 691 963 942
377 630 532 496
75	916 874 572 102 766 225 382 806 004 746
76	888 127 884 021 904 603 069 707 651 952 739 587 (10.000) 526 436 780 921 864 153 (15.000)
77	812 965 413 509 247 030 902 349 511 (5.000) 646 869 906 178 320 309 837 037 859
78	438 189 240 502 033 922 848 396 330 (8.000) 151 593 (3.000) 790 738 979 342 774 406 328 856 368 524 417
79	401 979 351 774 623 681 289 110 547
80	983 811 622 495 532 252 258 553 411 (15.000) 020 671 558 210 362 779 078 183 977
81	528 030 848 569 794 432 271 152 508 742 481 236 239
82	628 959 302 560 540 161 625 427
83	739 700 529 219 410
84	920 051 006
85	881
373 493 921 174 046 384 864 217 957 104 298 157 288 847
822 530 218 140 636 539 239 264 130 087 565 632 86 408 086 641 262
824
081
976 138
062 (12.000 ) 611 (5.000) 455 (3.000) 368 014 544
574 010 921 107 111 135 948 975 008 145 673 397
074 652 (6.000) 666 212 140 481 852 357 (10.000) 641 689 259 056 868 337 042 436 815 752 821 690 099 477 728 397 445 848 371 536 344 032 203 065 475 960 482 811 655 446 785 (8.000) 739 206
Naslednje i r e h a n j e v ponedeljek.
883 712 059 426 388 698 434 247 670 939
87	655 413 731 753 899 176 489 042 017 187 894 529 677 (20.000)
88	220 606 825 940 473 354 517 145 253 125 (5.000) 989 042 276 601 085 221 406 397 628
89	411 389 (80.000) 807 005 052 (10.000 ) 306 790 276 805 (6.000) 660 629 (8.000 ) 912 831 135 823 053 (6.000) 824 885 725
90	572 221 566 725 895 ( 8.000) 633 492 784 915 646 352 528 071 109 (15.000) 695 929 440 772 849 006 523 415 (8.000) 266 792
91	226	413 001 471 (5.000) 456 800 508 024 808
680	862 266 982 277 575 474 774
92	748	865 252 647 232 055 966 486 840
93	263	141 (5.000) 693 768 579 372 426 683 915 275	218 (6.000) 393 853 404 110 678
94	694	830 057 050 477 798 777 528 981 611 951 179	219
95	421	941 317 270 943 604 (10.000) 014 152 812 274	113 027 (5.000 ) 462 870 963
96	378	759 639 993 298 847 913 227 071 952 661 406	696 029 (6.000) 643 (8.000) 196
97	073 130 820 128 087 136 647 (20.000) 746 072 (fi.000) 704 306 986 338 301 847 755
182
784 273 98 597 053 300 998
465 088 241 (6.000) 585 075 654 509
99 700 (6.000) 189 987 947 029 (6.000) 061 558 344 097 (12.000) 245 168 252 (6.000) 575 780 613
ProsiovoVna socialna
davščina v L ubljani
V zimskih mesecih letos ljubljanska občina svojih občanov ni nadlegovala z zbiranjem prispevkov za nezaposlene. Upoštevala je, da eo občani imeli itak veliko izdatke z zimskimi potrebščinami. Občina je tiho skrbela za nezaposlene s tem, da je pričela Izvrševati 17 raznih koristnih javnih del, kot so kanalizacije in regulacije cest in je plačevala delavce, ki so na zimo ostali brez zaslužka, lz evojih rednih dohodkov. Kdor gre na izprehod pod Rožnik, bo videl, dn dela občina lepo cesto preko svoje vrtnarije ob železnici In podaljšku Ceste v Rožno dolino. Ce stopi skozi Rožno dolino tja po Cesti na Brdo, bo ob opekarni videl, kako razširjajo delavci vozno cesto, ki je bila doslej prav novarno ozka. Velik del sosednjega pobrežja so odstranile roke prej nezaposlenih delavcev. Oglej ei Prule in Spico in videl boš, da ee je svet tam popolnoma iznremenil; delavci ravnajo lepo cesto, urejajo brežine ln že današnja slika nudi opazovalcu ugoden vtis. Ce pa stopiš v Slško, tt bodo šiškarji povedali, da je dobilo letošnjo zimo že pet ulic kanal, in da ne bo več treba skrbeti za greznice, temveč bodo hiše odslej priključene na cestni kanal. Vse to in še nekatera druga manjša dela na cestah in v parkih so napravili in še delajo nezaposleni delavci. Ta dela je občina posebej pričela izvrševati, da podpre nezaposlene in njih družine v zimskem času vsaj s skromnim zaslužkom. Okoli 270 delavcev je vsak dan na delu. To stane mnogo denarja. Nezaposlenost pa tudi pomladi ne bo mnogo pojenjala, kakor je pokazala izkušnja prejšnjih let. Vsaka vreča se enkrat izprazni in tudi socialni fond za pomoč nezaposlenim ima svojo dno.
Zato mora občina, ki hoče tudi sedaj ie skrbeti za uboge nezaposlene, prositi občane, da ji pri tej očetovski nalogi po svojih močeh pomagajo. Uvedla bo zopet prostovoljno socialno davščino in vabi vse, da se obvežejo vsak mesec plačati gotov prispevek za nezaposlene. Višina prispevka je vsakomur prepuščena v lastno odločitev. — Kdor ima mnogo, naj veliko dâ, kdo malo, naj da svojim dohodkom primeren prispevek. Davščino bodo pobirali posebni pooblaščenci, ki bodo imeli posebne uradne izkaznice s fotografijo in datumom letošnjega leta. Ker je lani nekdo izrabljal lahkovernost občanov in v imenu socialnega urada neupravičeno pobiral prispevke, naj bodo občani pri izročanju denarja skrajno previdni in strogi. Kdor bi pobiral davščino, ne da bi imel uradno izkaznico, je slepar in ga naj vsakdo izroči stražniku.
Ako bi obdani imeli priliko videti nepopisno hedo družin nezaposlenih delavcev, bi hiteli sami nositi prispevke na socialni urad.
Z združenimi močmi pomagajmo bednim in ne pustimo, da bi številni otroci nezaposlenih stradali, bolehali in trpeli nezasluženo in grozno вогје.
Ruski večer v Mariboru
Ruska matica v Mariboru je priredila v ka-zinelii dvorani svoj četrti ruski glasbeni veter, ki je zbral dokaj številno in izbrano publiko. Saj je imel ta koncertni del ruskega večera vseskozi resen umetniški značaj in je bil z malo izjemo posvečen ruski glasbeni umetnosti. Nastopila sta s etftoH&limi točkami gdč. Olga Oljdekopova (tmxcoâopran), članica ljubljanske opere, iq g. Ana tO! M a n o š e v s k i (tenor), član zagrebške opere. S klavirskimi točkami je na6topil in oba' solista spremljal na klavirju g. dr. Roman Ktaeiiic iz Maribora.
Odč. Oljdekopova je zapela arijo iz opere Ćajkovekcga »Pikova dama« in pisjno Tatjane iz opere »Evgenij Onjegm« — v slovenskem jeziku, arijo iz L)argoinižskega opere »Rusalka« m pesnil Kaševarova »Tišina« iti »Minila 60 leta«. Njen glas je obsežen in prodoren, v višini jasen, v nirki legi nekoliko temneje barvan; interpretirala je svoje pesmi z neprisiljeno in lahkotno dramatičnostjo. — G. Manoševeki ie podal arijo iz opere Borodinova »Knez Igor«, dve ariji iz opere Arte movekega Kozak za Donavo«, Uspavanko Greča-ninovit. iirističevo Elegijo in Konjovičevo Chanson. Enotni značaj ruskega glasbenega programa sta motili imenovani zadnji dve točki. Tenorski glas g. Manoševskega je morda nekoliko manj zveneč, pa vendar dovolj voltmtinozen in prijetno barvan. Oba solista sta žela obilo zasluženega priznanja. Težko nalogo je imel pri celotnem sporedu g. dr. Klasinc, ki je oba solista spremljal z diskretno in glasbeno poglobljeno igro na klavirju in nam v samostojnem nastopu predstavil svojevrstnega ruskega glasbenega velikana Prokofjeva v štirih manjših klavirskih skladbah Caprice, Bajka, Šala in Rigamlon. Človek se je v letošnjem glasbenem mrtvilu v Mariboru kar oddahnil Ob umetniškem uspehu pričujočega večera.	Bb.
Gorrvo Radgona
Nova železniška postaja. Pred nekaj dnevi je padla v Belgradu končna odločitev za našo postajo. Odobreni -o krediti in načrti za postajo v znesku 750.000 din, dočim se bodo vsa ostala razširitvena dela postn.jnoga prostora izvršila v lastni režiji, ki je določena na 200.000 din.
Pripravljalna dela so se že začela, s polno paro se dovaža nasipni material. Sedanji občinski odbor je lahko ponosen, da se mu je tudi v tem vprašanju posrečilo doseči ta uspeh, kar se prejšnjim občinskim upravam ni posrečilo v 20 letih.
Novo mesto
Zanimiva statistika. Pred kratkim je imela gasilska župa novomeškega okraja svojo redno letno skupščino. Razvesetljivo je dejstvo, da so skoraj žc v vsaki fari in celo po vseh večjih vaseh ustanovljene gasilske čete in se še vedno ustanavljajo nove. Tako vidno raste število onih požrtvovalnih mož, ki eo veak hip pripravljeni prihiteli prostovoljno bližnjemu na pomoč. Gasilska armada novomeške gasilske župe šteje danes 1665 rednih članov. K tem moramo prišteti še vse one, ki radevolje podpirajo gasilstvo, to je podporne člane, ki jih je 822, dalje častne, ki jih jc 133 in ustanovne, katerih je 316. Novomeška ga«, župa šteje danes 47 čet, katerih ima 42 čet svoje lastne domove. Motornih brizgaln je pri četah 23 in vržejo skupno 18.680 litrov vode v minuti. Ročnih brizgaln je še 26. Cevi imajo tc čete za približno 12 km daljave. V letu 1937 jc bilo v področju novomeške gaefilske župe 27 požarov. Skupna škoda, prizadeta ljudem po teh požarih, jc znašala 912,400 dinarjev.
Krani
Na današnji veliki koncert, ki ga priredi pevski odsek Prosvetnega društva v Kranju v spomin 100-letnice rojstva Antona Foersterja, opozarjamo predvsem Kranjčane, dočim bo v nedeljo popoldne ob 4. koncert za okolico. Pevski zbor bo izvajal v 1. delu 6 Foersterjevih pesmi, v drugem delu pa pesmi drugih slovenskih skladateljev pod vodstvom g. Mohor Cirila. Vstopnice se bodo v trgovini g. Hinka.
Vso, ki hodijo če» novi kranjski most, obveščamo, da je sedanje mostišče samo začasno in da se bo ta "prožna deska« spomladi nadomestila z novimi in trdnimi plohi.
oh 10 dopoldne pod Coklnovitn gradom, drsališče Ilirije ua Celovški e«ti, je določen naslednji sodniški 7.1 h i r : gg. Povnlck, Vidic, geoin. Cerne; iinmeHtniki pn Gorjano, Polajnar, Ciniporma,n. Na startu morajo hiti najpozneje oh 9.: 10. - Tajnik.
SK Grafika. V nedeljo igramo predlekmo в SK Ljubljano rez. Pozivam igralce: Marti, Bačak, Kelln, Itonn. Vili, Trobevšnk, Komnu. Jankovič, Potrato. IVnlk, Pipan, Za«»r, IW.an In lîestrln, (la Javijo na Igrišču. Prlčetek bo razviden v nedeljski številki.
SK Slovan. Bedni letni obtint /.bor ne i>o vršil v nedeljo, fi. I. ni. v goelilnl Maks, Ljubljanska eesla. s pričetkoni oh « zjutraj (>|N,zar.laino vse člane kluhn, da se istega sigurno udeleže. - Dalje opozarjamo vsp igralec prvega moštva, ki so določeni za popoldansko tekmo na Jesenicah, da dvignejo opremo Ktotam pn končanem občnem zboru. Kdor bi bil zadržan, mora pravočasno In viti. Načelnik.
S K lliriin (lahkoatletaka sekcija). Za lindellskl I eross-eountry trk se pozivajo vei dolgoprogaši, da se
istega udeleže. S seboj Jo prinesti copato ali nprinterloe ter volneno inujoo. V garderobi na drsališču, kjur J« slačilnicn, so morajo vsi zhrati oh |>ol lil d«|4>ldne. Prav tako se vabijo vsi, ki bi lioteill gojiti to panogo Pri nalMn klubu. Vsi oni, ki ne tekmujejo, se morajo staviti nn ra-ziiolag«! vodji tekmovanja.
?.KS flrrmcs. nogometu« sekcija • služhno. .lutrt igramo prvenstveno tekmo proti ЧК Kranju. Točno ob 10 morajo hiti v паЛ1 garderobi igralci, VI so na vedeli i v objavi pri Spori Kmet in na igrišču.
.luaonlovanska :im*kn - športna enrza (sjutheno). .IZSZ opozarja včlanjena društva, da je bila tekmo valeem: Klančnlk (Iregor. Klančnik Alojzij, Ženiva. Zwlsehnnhor. Zupan, Kozjek, Kavčič, Sporii, Prhar, Pus in Knific izdana enoletna zahrana starta Vave rtenl ranri; teea nimajo pravice nastopati ln se opn zarjajo njllio\a društva, dn jih ne prijavljajo k ie!,. mani. Priv laki opozarjamo prireditelje ,ek»m ri.i navedenim tekmovalcem ne smej,, dovojltl nas'onov na njihovih tekmah
Spoti
SK LJubljana : HŠK Concordia
Ker smo včeraj razpravljali o gostih, hočemo storiti danee isto za domače, ter s primerjavo ugotoviti, koliko ima domače moštvo upanja na uspeh.
Največja prednost, ki se ne da zakriti, je igra na domačem terenu in pred domačim občinstvom.
Kakor čujemo, nastopijo domači v sledeči sestavi: Pogačnik, Žitnik, Hassl, Boncelj, Pupo, Vo-■dišek-Janežič, Lah, Pepčck, Slapar in Tičar, Marsikoga bo začudilo dejstvo, da ni v moštvu mladega Dunajčana Rataja, ki ga žal še nekaj mesecev ne bomo mogli gledati na terenu, ker ga je JNZ verificirala s šestmeeečno zabrano igranja. Brez dvoma je naš napad boljši od Concordie, saj je notranji trio sestavljen iz igralcev, ki so izvojevali že marsikatero težko borbo. Pa tudi obe krili, tako Janežič kakor Tičar, sta odločna ter prodorna napadalca. Naši krilci v sestavi Vodišek, Pupo, Boncelj so približno enakovredni Concordiašem, zaostaja morda je Vodišek zaradi pomanjkanja rutine. V obrambi smo pa šibkejši od Concordie. Z Izpadom Bertonclja smo zgubili najzanesljivejšo oporo v zaledju, Če bo Pogačnik v lanski formi, potem nae bo rešil s svojo hladnokrvnostjo marsikatere kočljive situacije. V splošnem torej imamo pred Zagrebčani majhen plus, ki «e bo dal z malo porcljo ereče spreobrniti v zmago, katere smo tako potrebni.
Mariborski šport
Kakor smo že poročali, prireja tukaišnji Olimpijski odbor v soboto 5. marca v dvorani Zadružne gospodarske banke ob 20 akademijo, za katero je določen sledeči spored:
1.	Nagovor predsednika Olimpijskega odbora.
2.	Predvajanje rokoborske šole.
3.	Ekshibicijski nastop juniorjev.
4.	Dvomač Maraton : Pekovski SK, v katerem nastopijo prvaki klubov:
kategorija: bantam Dolinšek (M):Rezman (PSK); kategorija: perolahka Babič (M):Lepenik (PSK); kategorija: lahka Hifler (M):Kozič (PSK); kategorija: welter Vcrbošt (M):Cokan (PSK); kategorija: srednja Blatnik (M):Fišer (PSK); kategorija: poltežka Vidic (M):Pirher (PSK).
Prireditev, na kateri sodelujejo priznani prvaki v rokoborbi z znanim državnim reprezentantom Pirherjem na čelu, ter odlični borci Fišcr, Vidic, Verbošt, Cokan, Lepcnik in drugi, bo gotovo privabila veliko število gledalcev. Mariborski rokoborci, ki uživajo najboljši glas v tu in inozemstvu, pa bodo na ta način dali svoj obolus olimpijskemu fondu. Vodstvo prireditve jc v preizkušenih rokah podpredsednika težkoatletske zveze v Zagrebu in znanega propagatorja mariborske težke atletike g. dr. Alfonza Wankmùllerja.
ZAKLJUČEK TEKMOVANJA ZA MAVERJEV POKAL
Zadnje kolo zanimivega tekmovanja sc bo odigralo v nedeljo 6. marca na stadionu SK Železničarjev.
Ob 14 nastopita:
ISSK Maribor : SK Slavija, Pobrežje, sodnik gospod Nemec,
Ob 15.30 nastopita:
SK Železničar : SK Rapid, sodnik goep. Kopič.
Po končanem tekmovanju bo zmagovalnemu moštvu Izročen lep prehodni pokal, ki ga je daroval predsednik OO Maribor lekarnar Maver.
Hermes : Krani
ob desetih trideset dopoldne
V	nedeljo se otvori sezona spomladanskega prvenstvenega tekmovanja na igrišču Hermesa med zgoraj imenovanima nasprotnikoma. Zelo važna tekma je ravno ta za oba nasprotnika zaradi tega, ker bo zmagovalec te tekme definitivno zasedel prvo mesto ljubljanskega podzvezinega okrožja. Zaradi tega se Kranj dobro zaveda, da bo treba položiti v to tekmo ves trud in napor, ako bo hotel zmagati. Glede moštva Hermesa pa naj omenimo, da se nahaja v zelo dobri formi in kondlciji posebno sedaj, ko ja svoje vrzeli izpopolnil z nekaterimi novimi močmi. Zato vabimo vso športtio občinstvo, da v čim večjem številu poseti to tfekmo in prisostvuje res lepi in fair igri.
Crosscountry
, Ilirijanska lahkoalleteka sekcija ei je nadela nalogo, da se čim bolj pripravi za državno crosscountry prvenstvo, ki bo 10. aprila v Ljubljani. Da bodo atleti čim bolj pripravljeni za borbo, jim bo nudila veliko število nastopov. Prijavili eo ee pa tudi drugi klubi, tako da bo na prvem takem tekmovanju, ki bo v nedeljo dopoldne ob 10 pod Ce-kinovim gradom, ogorčena borba za prva mesta. Na krajši juniorski progi, ki meri okoli 2 km, je favorit Zmago, član SK Planine, kateremu sc bodo približali nekateri talentirani novinci. Na daljši progi se bodo pa borili seniorji, naši stari mednarodni tckmovalci.
Jadran ; Svoboda
V	nedeljo se nadaljuje na igrišču »Jadrana« v Koleziji predzadnje kolo prvenstva I. razreda, Gori imenovana nasprotnika gojita različen nogomet. Jadran osvaja teren kombinatorno. Svoboda pa ogroža nasprotnika z nevarnimi predori preko kril, a, kar je najvažnejše, oba se odlikujeta po požrtvovalnosti ter fair igri. Svobodi gre za to, da popravi pozicijo, da preskoči Jadran, a on prav gotovo tudi hoče obdržati svoj položaj ali pa celo ga učvrstiti. Začetek tekme točno ob 10 ob vsakem vremeni. Sodi g. Mrd|en.
Reka : Mars
V	nedeljo dojvoldne ob 10 se bo odigrala zanimiva prvenstvene tokina na igrišču ,ŠK Reke. Borba obeta biti živa in tipično prvenstvena, leni lK>l.i, ker f»e nahaja Mars v nevarni zoni in bo na vsak način hotel doseči uspeh in s tem obstanek v I. razredu. Vičoni so svoje vrsle uredili in razpolagajo z dobro enajstorico, ki bo gotovo storila vee, da ostane izkupiček doma.
Vesti športnih zvoz. klubov in druStev
Zbor ïahkoatlctxkih sodnikov. Ljubljana. (Službeno.) 7.a rroMs-country lek SK Ilirije v nedeljo, fi. t. m.
Zakaj
si ravDO Vi še niste ogledali našega spomladanskega blaga 7.a obleke, kostume in plašče. Ne zamudite to, ker v nasprotnem slučaju zagrešite neodpustljivo napako. - Tako moderno in kvalitetno blago po takih nizkih cenah Vam ne bodo nudili nikjer.
MANUFAKTURA
komanditna družba — MESTNI TRO 17
BANČNO KOM. ZAVOD. Maribor
Aleksandrova 40
kopi takoj in plača najbolje
•	hranilne knjižice
bank in hranilnic
•	vrednostne papirle:
3e/e obveznice, bone, srečke, delnice itd.
•	valute vseh držav.
Prodaja srečk drž. razr. loterije
Razpis
Občina Duplek, okraj Maribor levi breg —
razpisuje pragmatično mesto
občinskega tajnika
Šolska izobrazba: štrije razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Slovencu« pri tej občini.
Občina Duplek. okraj Maribor levi breg, dne 23. februarja 1938.
Lcina industrija v Sloveniji
bo razširila svoje obstoječe naprave za furnirske izdelke in vezane plošče s posebno družbo na izdelavo velikih formatov
vezanih plošč in panelov
na osnovi že pridobljenega jugoslov. patenta. Vse potrebne instalacije, elektrika, pare in ganilne sile, žage in drugi pripomočki so že v zadostni meri na razpolago. — Vabijo se finančni interesenti na udeležbo. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod značko »Uspehe šl. 3058.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—t lenltovanjski oglaal Din 3 —. Nalmanjšl znesek ia mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja ae računa enokolonska, S mm visoka petltna vršilca po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Službodobe
Čevljarskega pomočnika
sprejme Tome Alojzij, čevljarstvo, Vižmarje, fît. Vid nad Ljubljano. (b)
Ш	m	ЧИОЗНВ1 лјПш	Ei
Sobar-šofer
E večletnimi spričevali, vojaščino prost, zmožen nemščine, 24 let star — želi premenltl službo. — Grm J., Stolna 8, Maribor.	(a)
Kupimo!
Hrastov les
deske, suhe 50—100 mm debele - kupi I. Cerne, St. Vid nad Ljubljano. -Telefon : Ljubljana 20-76
E5SH333I
Novosti vseh oblačil
šport, komgarn obleke| perilo itd. -— najceneje: Presker, Ljubljana. (1)
Šivalni stroji
»Slnger« In »Pfaffc, skoraj popolnoma novi — in
kolesa
prvovrstnih znamk po neverjetno nizkih cenah naprodaj edino pri
»Promet«
(nasproti križanske eerkve)
Sir
cmentalski in trapist — nudi Mlekarska zadruga, Predoslje p. Kranj. (1)
Oebnlček
Rani krompir •» Semenski oves Grah Avtomobil in
Sarceles, ki sta naj-plodniji vrsti Cvetni gomolji originalni Mesečna jagoda, ki rodi že prvo leto.
SEVER & K0MP.
Ljubljana
Zahtevajte cenik!
Sadje
vedno v zalogi po najnižji, cent pri Baloh. Kolodvorska IS dvorišče. 1
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 550*— naprej.
Nova trgovina
ljubljena - TyrSeva cesta 36
nasproti Gospodarske zveze)
K
Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva
I. Pogačnik
Mmttmt Telefon ao-ss
Šivilje
sposobne šivanja perila, posobno moških srajc — dobe takoj zaposlitev. Le prvovrstne delavko naj se predstavijo v tovarni Vidmar Savlje.	(b)
Denar
Hranilne knjižice
vrednostne papirje,
3°/o obveznice
za likvidacijo kmečkih dolgov
stalno kupuje AL. PLANINŠEK
LJUBLJANA Beethovnova ulica 14, telefon 35-10.
i
Pohištvo
Češnjevo spalnico
1
masivno( solidno izdelano - poceni proda Krže Franc, mizarstvo, Vrhnika. - Ogleda se na skladišču: Tyiseva 23, Ljubljana.	(š)
Hišo z gostilno
ki Ima koncesijo, zele-njadni vrt, gostilniški inventar - kupim. Po možnosti sobo za trgovino. -Ponudbe v upravo »S!.« pod »Cena - promet« 3182
Kunaver Ludvik
gradbeno • strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra 6L t, telefon 37-33. Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, eo-zdov, trgovskih ln stanovanjskih hifl In vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolaeo. (p)
Opremljeno sobo
(manjšo), v mestu, takoj oddam gospodu. Naslov v upravi »Slov.« pod 3219.
2 sobi s predsobo
ali po 2 sobi brez predsobe - oddajamo takoj in s 1. majem za pisarne, za obrt ali za samska stanovanja v Grafiki, na vogalu Masarykove ln Miklošičeve ceste. Centralna kurjava, dvigalo. Informacije v pisarni Grafike v IV. nadstr. (s)
Pozor trgovci!
Radi opustitve trgovine in delavnice razprodajam D. M. C. in C M. S materijal, različne predtiskane, štikanc in pričete blazine, prtiče in prte, krasne gobeline in pričete preproge, več prvovrstnih vezilnih strojev, šablone, prašek in aparate za predtiskanje i. t. d. pod nabavno ceno.
Cenjene dame naj dvignejo izdelano blago do 1. maja.
M. Leitgeb, Ljubljana
Jurčičev trg 3.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša draga mama in stara mama, gospa
Neža Potokar
vdova čevljarskega mojstra
danes, po dolgem in mučnem trpljenju, Bogu vdano umrla.
Pogreb bo v soboto, dne 5. marca ob 2 iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. - Molite za njo. Ljubljana, dne 4. marca 1938.
Ivanka vd. Kadnnc, Karla, hčere in ostalo sorodstvo.

Razno
Tudi VaSa obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni
JO S. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-5 Pralnica — Svetlolikalnica
itanoianja
4—5 sobno stanovanje
iščem e 1. majem. Ponuditi v upravo »Slovenca« pod »Plačam eventuelno za eno leto ali več naprej« št. 3236.	(c)
Radio
Programi Radio Llublfonoi
Sobota, 5. marca: 12 Vožnja neznanokam (ploSče) 12.« Poročila — 13 Napovedi - 13.20 Vožnja noiiiano-kam (ploščo) — 14 Napovedi — 17 Vosel dopusti (igra Radijski orkester) — ГМ0 Obramba mest pred zračnimi napadi (g. Drago Arčou) — 18 Somov šramal kvartet — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.;i0 Nac. ura — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Pepelnični panoj>t.ikum, ali: I)<*et resnic za veselo ljudi«. Pisan večer, besedilo Vinka Bitenca. So-delujojo fantje na vasi in člani rad. igr. družine. — 22 Napovedi, |>oročila — 22.15 Za veael konec (igra Radijski orkostor.
Dragi programit
Sobota. 5. marca: Belgrad: 20 Nar. pesmi, 20.30 Prenos iz Sarajeva. — Zagreb: 20 Violina in klavir, 20.45 Mozartovo skladbe, 21.45 Arijo, 22.20 Plesna glasba. — Dunaj: 19.10 Operota «Gejša«, 21.25 Brabmsove skladbo, 22.35 Plosna glasba. — Budimpešta: 19.10 Narodna glasba, 2U.40 Ork. koncert, 23 Jazz. — Rim-Bari: 17.1S Plosna glasba, 21 Igra, 22.15 Violina, 22.45 Plesna glasba. — Vraga 19.20 Salonski orkester, 20.15 Zabavni program, 22.30 Plesna glasba — Varšava: 20 Zabavni koncert, 22 Ljudski koncert. — Sofija: 18.20 Kvartet,, 19.10 Narodna glasba, 20 Bas, 20.20 (joda,la, 21.4б Operna glasba, 22.40 Plesna glasba, 23.20 Narodne pesmi. — Berlin: 2П Zabavni koneort, 21 Vojaška godba. — Hamburg: 20.10 Orkester m solisti. — Lipsko: 2I> Vojaška godba. — Strassbourg: 21.30 Orkester m bo-lie ti.
LIPSK1 POMt\DNl
Začetek 6. marca
60% popusta na nemSkih železnicah, znatni popusti v drugih državah Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciškog
sajma, Beograd Kner Mihajlova 33/1
SEJEM 193S
in častni zastopniki;
Ing. G. Tonnies, Ljubljana
Tyrševa 33, Telefon 27-62
in
Jos. Bezjak, Maribor
Gosposka 25, Telefon 20-97
Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem sporočamo žalostno vest, da je dne 3. marca, po daljšem, mukapolnem trpljenju, odšel za ljubljeno mamico naš nad vse ljubljeni, dobri oče, stari oče in stric, gospod
Josip Medved
poštni poduradnik v pokojn
previden s tolažili sv. vere. — Pogreb našega nepozabnega očeta bo danes, dne 5. marca 1938, ob 14 izpred hiše žalosti, Aleševčeva cesta 35, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. marca 1938.
Žalnjoči otroei in sorodstvo.
Po kratki bolezni in previdena s sveto popotnico je danes ob 1.15 zjutraj, v 87. letu svoje starosti, umrla naša dobra in srčno ljubljena mati
Ivana Mai roj. Pele
Pogreb nepozabne rajnice bo v nedeljo, dne 6. marca 1938 ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na Pretržu na pokopališče farne cerkve sv. Jerneja v Pečah.
P r e t r ž, dne 4. marca 1938.
Martin, Janez, Josip, sinovi; Minka Jeglič, Jera Barlič, Ivana, Angela Lavrač, Pavla Levičnik, hčere.
Maurice Leblanc:	53
Izredne pustolovščine Arsena Lupina
Otok tridesetih krst
■»Vsekakor. Lahko počakani eno uro in sedaj bo lopov govoril. Ne bo se dolgo upiral. Visenje mu bo razvezalo jezik.«
»In če se sploh ne bo upiral?«
»Kako to?«
»Da, če bo prej po njem? Prevelik napor, srčna kap?«
»No in?«
»Njegova smrt nam bo vzela edino upanje, ki ga še imamo, da bi zvedeli za Francovo skrivališče.«
Don Luis je bil neupogljiv.
»Ne bo umrl!« je vzkliknil. »Človek, kakor je Vorski, ne umrje kar tako! Ne, ne, govoril bo. Čez uro bo govoril. Ravno ob času. ko bom končal s svojim govorom le
Nehote se je Patrik začel smejati.
»Torej boste imeli govor?«
»Pa še kakšnega!» je vzkliknil don I.uis. »Vsa pustolovščina Božjega kamna! Zgodovinsko predavanje, kratek pregled, ki gre od predzgodovinskega časa do umora tridesetih žrtev tega nadlopova. Nimamo prilike, da bi vsak dan imeli tako pre davanje in ne bi se mu odrekel za celo cesarstvo!«
Stopil je pred Vorskega.
»Srečni človek! V prvi loži si in ne boš preslišal niti besedice Ha! To je zabava, nekoliko luči v temo? Sedaj, ko čofotaš po blatu, potrebuješ prave smeri. Priznam ti, dn se nič več ne spoznam .. . Premisli vendarl Uganka, ki traja že stoletja in stoletja in ki jo samo kališ! •
»Bandit! Tat!« je škripal Vorski.
»Psovke! Zakaj? Ce se ti ne godi dobro, govori o Francu.«
»Nikoli! Umrl bo!«
»Ne. Govoril boš Dovolim, da me prekineš. Ce me hočeš ustaviti, samo zažvižgaj v zrak:
,Imam dobrega tobaka,' ali ,Mama, čolniči, ki plavajo po vodi'. Takoj bos povedal, da bodo šli na iskanje, in če ne boš lagal, te bomo v miru izpustili; Oton te bo odvezal in lahko bosta odjadrala s Francovim čolnom. Velja?«
Obrnil se je k Štefanu Marouxu in Patriku Belvalu:
>Usedita se, prijatelja, kajti dolgo bo trajalo in da sem zgovoren, potrebujem poslušalcev... poslušalcev, ki bodo obenem tudi sodniki.«
»Sva samo dva,« je dejal Patrik.
»Trije.«
»Kdo?«
»Tu je tretji.«
Bil je Veselko Počasi je pritekel, ne da bi se mu preveč mudilo kat po navadi. Prišel je k Štefanu, pomahal z repom pred nosom don Luisa, kakor da hoče reči:
»Poznam te, midva sva prijatelja.«
Usedel se je. ker ni nikogar hotel motiti.
»Sijajno, Veselko,« je vzkliknil don Luis, »tudi ti boš zvedel vso pustolovščino. Ta radovednost ti je v čast in zadovoljen boš z menoj.«
Don Luis je bil očaran. Intel je poslušalstvo in sodniški zbor. Vorski se je zvijal na drevesu. Bilo mu je res zabavno.
Vzravnal se je. nalahko pozdravil, napravil predavateljsko kretnjo, naslonil roke ua dozdevno mizo in končno začel:
»Gospodje in dame!
Pet in dvajsetega julija 732. pred Kristusovim rojstvom.«
VI.
PLOŠČA CIGANSKIH KRALJEV.
Don Luis se je ustavil, ko je izgovoril ta uvodni stavek in je požiral njegov učinek. Kapitan Belval, ki je poznal svojega prijatelja, se je iz srca smejal. Štefan je ostal zaskrbljen. Veselko ga je mirno zijal
Don Luis Perenna je povzel: Takoj v začetku vam priznam, gospodje, če
sem vam povedal tako točno datum, sem to storil zato, da vas malo presenetim, ker vam dejansko ne bi mogel navesti točnega stoletja, v katerem se je vršil dogodek, ki vam ga imam čast pripovedovati. Kar vam morem dokazati, je to, da se je ta stvar vršila v evropski deželi, l?i se danes imenuje Češka, in točno na kraju, kjer se sedaj dviga mesto Joachimstal. Upam, da je dovolj točno. Torej tisti dan zjutraj je vladalo v enem izmed keltskih plemen veliko vznemirjenje. Ta plemena so bila nastanjena že eno ali dve stoletji med bregovi Donave in izvirom Labe. Vojščaki, ki so jim pomagale žene, so ravno končali s spravljanjem šotorov, z zbiranjem posvečenih sekir, lokov, puščic, loncev in orodja. Vse lo so nalagali na konje in vole.
Poglavarji so se zbirali in se posvetovali o najmanjših podrobnostih. Ni bilo ne nereda, ne hrupa. Zgodaj so odšli v smeri Labinega pritoka Egra, kamor so prišli proti večeru. Tu so čakale ladje v straži stotin najhrabrejših vojščakov, ki so bili že prej odposlani. Ena ladja zlasti je vzbujala pozornost po svojem bogatem krasu. Veliko jadro rumene barve je bilo napeto od enega konca do drucega. Zadaj na klop je stopil poglavar poglavarjev, če hočete kralj, in govoril govor, ki vam ga bom na kratko ponovil: .Pleme se bo preselilo, da se umakne pohlepu bližnjih rodov. Žalostno je zapustiti kraje, kjer smo živeli, a kaj to briga ljudi, ki nesejo s seboj najdragocenejše imetje, sveto dediščino svojih prednikov, božanstvo, ki jih je ščitilo in delalo iz njih ljudi, velike med največjimi. z eno besedo, kamen, ki je pokrival grob njihovega kralja.
In poglavar poglavarjev je s svečano kretnjo potegnil zastnr rumene barve in odkril granitno skalo v obliki plošče, približno dva metra dolgo in meter široko, temne barve z zlatimi znaki, ki so se svetili.
Le en klic se je razlegal med moškimi in ženami, ki so z iztegnjenmi rokami padli nn tla v prah.
Tedaj je poglavar vzel kovinsko žezlo z drago-
cenim glavičem, ki je bilo na granitnem kamnu, ga zavihtel in deklamiral:
,Vsemogočna palica me ne bo prej zapustila, dokler ne bo Čudoviti kamen na varnem. Vsemogočna palica se je rodila iz Čudovitega kamna. V sebi ima nebeški ogenj, ki daje življenje ali smrt. Če je Čudežni kamen zapiral grob mojih očetov, vsemogočna palica ni zapustila njihovih rok ob dnevih zmage ali nesreče. Naj nas vodi ogenj 7. nebes! Naj nas razsvetljuje sončni Bog!' rekel je in ves rod je odrinil.«
Don Luis je napravil kratko pavzo in zadovoljno ponovil:
»Rekel je in ves rod je odrinil.« Patrik Belval se je zelo zabaval in ko je tudi Štefan postal vesel, se je tudi on začel smejati. Don Luis ju je pozval:
»Ne smejta se! Vse to je resno. Ni to zgodba za majhne otroke, ki verjamejo zvijačam in čarovnijam, ampak resnična zgodovina, koje podrobnosti boste videli, bodo dale vsem točno razlago, naravno in tudi učeno ... Da, učeno in ne bojim se, da ne bi bila beseda na mestu. Tu smo na znanstvenem polju in celo Vorski bo obžaloval svojo veselost in svoj skepticizem ...«
Kozarec vode. Don Luis je nadaljeval: »Tedne in mesece je šlo pleme ob toku Labe in neki večer ob pol devetih je prišlo do morskega obrežja v deželo, ki je bila pozneje Frizija. Tu je ostalo tedne in mesece, ne da bi našlo potrebno varnost, kar ga je prisililo k novi selitvi.
Sedaj je bila ta selitev pomorska. Trideset ladij je odplulo — zapomnite si število trideset, toliko je bilo namreč družin v plemenu — in tedne in mesece so blodili od obale do obale, se nastanili na Skandinaviji, nato pri Saksoncih, bili so pregnani. In znova so odšli in še pluli. Povem vam. da je bilo čudno videti, kako je ta rod blodil in vlačil s seboj grobni kamen svojih kraljev. Iskal je varnega zavetja, nepristopnega in stanovitnega, kjer bi lahko skril svojega malika pred sovražniki in bi mu služil za kult in dn bi si zagotovil lastno varnost.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel
Izdajatelj: Ivan Rakovee
Urednik: Viktor Cenčič