Št. 16 (943)	L. XIX
NOVO MESTO, četrtek, k	18.	aprila
M	1968
OBVEZNOSTI IN MOŽNOSTI OBČIN
Dajati iz praznih malh
Kdor pozna stisko, v kateri so bili sprejeti letošnji proračuni dolenjskih in spodnjeposavskih občin, ki so v glavnem manj razvite, je presenečen ob primerjani z letošnjim zveznim proračunom, kije presegel celo 10 milijard dinarjev.
Zelo približen izračun pokaže, da znaša letošnji zvezni proračun toliko kot 1700 povprečnih občinskih proračunov. Verjetno v državi ni toliko občin, če jih je v Sloveniji 62. številke so res samo približne, toda precej povedo.
Odgovornih v občinah ne more zadovoljiti rek: Kdor je najbližji, si odreže največji kos kruha. Družbene službe je treba vzdrževati, denarja pa ni! Ne čutimo se poklicane razsoditi, če so zahteve federacije toliko bolj upravičene, toda opozorili bi radi na eno neizpodbitno dejstvo:
Zakonodaja zadnja leta prenaša vse več pristojno-
sti in zahtev na osnovne teritorialne in družbenopolitične enote-občine, ki morajo same vzdrževati razne družbene službe, ki stanejo veliko denarja. Ena od zahtev naše gospodarske preobrazbe je stalna težnja po zmanjševanju proračunske porabe, kar se v naših občinah v glavnem tudi uresničuje. Tisti, ki sprejemajo zakone in v njih nalagajo pristojnosti, se premalo ozirajo na možnosti manj razvitih.
Morda smo premajhni in prešibki, da bi naš glas bolj zalegel. Toda vseeno: kje so v občinah še večje možnosti racionalizacije, če so šolski razredi prepolni, uslužbenci na občinskih upravah zaradi menjavanja predpisov vsako leto bolj obremenjeni, če zahtevamo varčevanje in javnost v porabi skupnega denarja v občinah, smo to upravičeni zahtevati tudi od širših teritorialnih enot. M. LEGAN
železniško transportno podjetje zahteva od sevniške ob čine za vzdrževanje prehodov cest IV. reda in vaških poti čez železniške proge za lansko in predlansko leto 426.000 dinarjev (42,6 milijona Sdin).
Občina toliko denarja nima kje vzeti, saj ima že tako velike težave s financiranjem družbenih služb. Ne glede na to pa so odgovorni ljudje v občani mnenja, da temeljni zakon o graditvi železnic ter
Posvet o Bazi 20
V soboto, 20. aprila dopoldne, bo v zjdraviliški dvorani v Dolenjskih Toplicah posvet o ureditvi in zavarovanju zgodovinskih postojank in spomenikov na partizanskem Rogu, ki si jih bodo udeleženci po posvetu tudi ogledali. Letos bo potekalo 25 let, kar je nastala za razvoj NOV na Slovenskem prepomembna Baza 20 in kar je bil na Pugledu velik zbor aktivistov.
joqi
mJL
MEBLO
NOVA GORICA
o prometu in varnosti na železnicah ni bil dovolj pretehtan in je za sevniško občino, •čez katero gre veliko . železniških prog, krivičen. Ko šo omenjeni zakcn sprejemali, o tem občine niti niso bile obveščene.
Krivičnost pokaže že tale zgovoren primer:	sevniška
občina ima 52 takih železniških prelazov, trboveljska pa tako rekoč nobenega in ji ne bo potrebno plačati ničesar. Ima mar od prevoza po železnici korist le sevniška občina, ki je razen tega gospodarsko manj razvita?
V Sevnici priznavajo, da toliko prehodov ni nujno potrebnih in da jih je potrebno določati skupaj z železnico. Ustanovili so že posebno komisijo, ki bo to neje preučila. Komisija bo obiskala tudi vodstvo železniškega transportnega podjetja in ga seznanila z ugotovitvami. Občinska skupščina v Sevnici je na zadnji seji sklenila svojo zahtevo prek poslanskega vprašanja postaviti tudi v zvezni skupščini.
M. L.
SZDL pokroviteljica proslave tabora
17. aprila se je v Sevnici sestal izvršni odbor občinske konference SZDL. Obravnaval je proračun organizacije, imenoval koordinacijsko komisijo za narodno obrambo, za 27. april predlagal organizirati izlet zaslužnih članov ter sklonil prevzeta pokroviteljstvo nad proslavo stoletnice sevniškega tabora, ki bo prihodnje leto.
Ob 9. uri dopoldne je ugledna gosta po sprejemu v poslopju novomeške občinske skupščine najprej seznanil z osnovnimi podatki -predsednik Franci Kuhar.-»V glavnem naša večja podjetja niso v nevarnosti, razen IN ISA in vzdrževanja šol,« je rekel med drugim tovariš- Kuhar. Po uvodnem razgovoru sta odšla gosta z novomeškimi političnimi in družbenimi delavci čez konzolni most v novo bolnišnico v Kandiji.
Tu jim je primarij prof. dr. Oton Bajc pokazal oddelek in operacijske dvorane. V avli pred spominsko ploščo je predsednik Kavčič pripomnil: »To bolnišnico ste pa hitro zgradili in opremili!« — V razgovoru s sodelavci in gosti je prof. Bajc poudaril, da reorganizacija zdravstvene službe ogroža poslovnost bolnišnice, ki je bila zgrajena za celotno dolenjsko področje s Spodnjim Posavjem, Belo krajino in z delom Hrvaške.
(Nadaljevanje na 6. str.)
OD 18. DO 28. APRILA
Okrog 18. aprila lepo in toplo. Nekako od 20. aprila dalje deževje in hladneje.
Dr. V. M.
Generalni direktor IMV Jurij Levičnik je predsedniku republiškega izvršnega sveta Stanetu Kavčiču in podpredsedniku dr. Francu Hočevarju razkazal tudi proizvodnjo kombijev Super B (Foto: M. Moškon)
Kazen Jožetu Šimcu zvišana
Poročali smo, da je bil Jože Šime pri novomeškem okrožnem sodišču obsojen na 5 let strogega zapora, ker je 5. julija lani s kuhinjskim nožem zabodel Jožeta Jurši-ča, da je le-ta podlegel hudim poškodbam. Zoper izrečeno kazen se j« javni tožilec pritožil, vrhovno sodišče pa je njegovi pritožbi ugodilo in Jožetu šimcu zvišalo kazen na 7 let strogega zapora.
Otrok utonil
V nedeljo, 14. aprila, je okoli 10. ure v Prigorici v potoku Ribnica utonil komaj 21 mesecev stari Pavel Oberstar. Medtem ko je mati v potopu čistila kokoš, se je otročiček verjetno izmuznil na most pri žagi, odkoder je padel v vodo in utonil. Trupelce je opazil v meter globoki vodi utopljenčev 14-letni bratec Jože. Kar oblečen je skočil v vodo in ga zvlekel na suho. Pavel Bojc je skušal utopljenčka obuditi z umetnim dihanjem, vendar mu ni uspelo. Zdrav-' nica je lahko ugotovila le, da je otrok mrtev, ker se je v vodi zadušil.
1. maja: povečane pokojnine
Po sklepu skupščine republiškega zavoda za socialno zavarovanje prejmejo upokojenci 1. maja povečano pokojnino za 7,8 odstotkov, skladno s porastom življenjskih stroškov v obdobju od zadnjega povečanja pokojnin 1. 1. 1967. Upokojenci bodo prejeli razliko za nazaj od 1.1. 1968. V poštev za povečanje pokojnin ne pridejo edinole upokojenci, ki so jim bile od merjene pokojnine od pokojninske osnove od dohodkov v letu 1967, in upokojenci s pokojninami od pokojninske osnove iz leta 1966, vendar že preračunane z valorizacijskimi količniki, določenimi lani glede na raven osebnih dohodkov iz leta 1966.
Nedeljske vozovnice veljajo šest dni in pol
Med prvomajskimi prazniki bodo veljale nedeljske vozovnice na železnici s popustom 25 odstotkov šest dni in pol. Pri odhodu bodo veljale od torka (30. aprila) od 0.01 do 24. ure v nedeljo, 5. maja. Pri povratku bodo veljale od srede (1. maja) od 0.01 do 12. ure v ponedeljek, 6. maja.
Nedeljske vozovnice veljajo za vse vlake in razrede na jugoslovanskih železnicah. Železniška podjetja bodo pripravila več izrednih vlakov in okrepila redne vlake.
Priznanje papeža Pavla VI. predsedniku Titu
UPORABLJA BOGATEJŠI, PLAČA PA REVNEJŠI!
PREDSEDNIKU IN PODPREDSEDNIKU SO POVEDALI
Sevnica: predlagajo spremembo zakona
Vzdrževanje prehodov je stvar železniških tarif
Sevnica je primer, kako nesmiselno je od občine zahtevati povračilo stroškov za vzdrževanje prehodov čez železniške proge. Desetino občinskega proračuna je bilo potrebno dati samo zato, ker je območje slučajno na križišču železniških prog.
Kaj tišči in žuli Dolenjce?
Razgovori v bolnišnici, v IMV in v KRKI — Največ težav v Novem mestu z vzdrževanjem šolstva — Posvet z gospodarstveniki vse Dolenjske
V petek sta obiskala Novo mesto predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič in podpredsednik dr. Franc Hočevar. Med celodnevnim obiskom sta se seznanila najprej z gospodarskim in družbenim življenjem novomeške občine in medobčinskih služb, nato pa še z razmerami v sedmih dolenjskih občinah.
Predsednik Kavčič je vprašal prof. Bajca, kaj misli o soudeležbi zavarovancev pri zdravstveni zaščiti. Profesor sicer smatra, da je soudeležba načelno sprejemljiva, vendar dvomi, da jo bodo občani
Papež Pavel VI. je po svojem predstavniku v Jugoslaviji sporočil zahvalo in priznanje predsedniku Titu za poslanico o položaju na svetu in o poteh, po ka-. terih bi ga prebrodili. Sveti sedež pozdravlja prizadevanje predsednika Tita za mir in izraža hkrati prepričanje, da bo papež Pavel VI. ob najnovejšem razvoju položaja v Vietnamu prispeval nove napore za ureditev vietnamskega vprašanja.
IGRAJO V SUŠCU SE MUŠICE, V APRILU VZEMI ROKAVICE! Minuli teden, ko je po toplem vremenu spet pritisnil jutranji mraz, ki je povzročil precej škode na cvetočem drevju, je tudi ta gospodar s Tolstega vrha pri Šentjerneju v četrtek žalostno ogledoval pozeblo cvetje in tožil: »Ne bo češeni letos, ne bo; pa tudi orehov ne!« (Foto Darko Pavlin — prva nagrada za fotografijo tedna)
NAŠE USTAVNE DOLŽNOSTI
OBRAMBA DEŽELE
mm
V velikih študentskih demonstracijah v Zahodnem Berlinu je sodeloval tudi sin zahodnonemškega obrambnega ministra Willyja Brandta — Peter Brandt. Po mnenju policije se je med demonstracijami obnašal tako, da so ga morali aretirati in pod stražo odpeljati na policijsko postajo. Zlobneži se sprašujejo, kako naj Brandt, ki je tudi visok funkcionar socialno demokratske stranke naredi red v svoji stranki, če ga ne more niti v svoji družini ... Del francoskega tiska je »odkrila da je varnost Francije v resni nevarnosti, ker je menda eden od najbližjih sodelavcev predsednika de Gaulla — sovjetski a-gent. Imena niso objavili, sicer pa tudi ni treba. Kaže, da se že pozna bližajoče se | poletje in da tisk že lovi lahke »poletne« teme ... Ameriški predsednik Johnson je nedavno izjavil, da se je njegova vlada pripravljena pogajati z DR Vietnamom o miru »kjerkoli in kadarkoli«. No, zdaj je bil končno le dosežen načelni sporazum o pogajanjih med DR Vietnamom in ZDA. Za kraj prvih pogovorov so Vietnamci najprej predlagali Pnom Penh v Kambodži. ZDA so predlog zavrnile. Potem je DR Vietnam predlagal Varšavo. ZDA so tudi ta predlog zavrnile. Javnost po svetu se precej začudeno sprašuje, kaj predsednik Johnson razume z besedico »kjerkoli« ... V Jeruzalemu se je te dni začela mednarodna konferenca, ki se je udeležuje 215 fizikov iz Izraela in tujine. Na konferenci razpravljajo, kako bi kar najbolj učinkovito uporabljali najnovejša odkritja v znanosti za »potrebe izraelske obrambe«. Marsikdo meni, da ne bi bilo napačno, če bi konferenca raje razpravljala o tem, kako bi uporabljali zdrav razum in politično modrost za zagotovitev miru na Srednjem vzhodu ...
Prepočasi prehajajo pravice in dolžnosti s pod* ročja družbene varnosti in obrambe dežele iz pristojnosti državnih organov na samoupravna telesa in družbenopolitične organizacije - Notranja in splošna varnost dežele je stvar nas vseh!
če bo upoštevano priporočilo vodstva Socialistične zveze, bodo kmalu v vseh občinah izdelani programi akcij, ki naj pripravijo ljudi za obrambo dežele. Da bi okrepili varnost in obrambne sposobnosti države, je potrebno, da se na tem področju polnoma jasno določijo dolžnosti in pravice vseh družbeno-političnih činite-ljev in samoupravnih organov, od občine do zveze.
RAZLOGI
Je več razlogov, da se v naši javnosti čedalje bolj razpravlja o pripravi državljanov za obrambo. Najprej je treba poudariti velik pomen teh priprav za obrambo naše socialistične skupnosti, zlasti še, ker tudi ustava predvideva glede tega velike naloge za vse državljane.
Navzlic močnemu razvoju demokratskih in samoupravnih odnosov je bil sistem družbene varnosti in priprave prebivalstva za obrambo dežele dolgo pojmovan kot izključila naloga ustreznih državnih organov. S tem je bila močno zožena os-
TELEGRAMI
ZNOVA V HIŠNEM PRIPORU. Grške vojaške oblasti so znova uvedle hišni pripor za bivšega predsednika vlade Papandreuja in desničarskega voditelja Kanelopu-losa.
DEMONSTRACIJE PROTI VOJNI V VIETNAMU. V Tokiu so bile hude demonstracije levičarskih študentov proti vojni v Vietnamu in ameriški politiki. Prišlo je tudi do spopadov s policijo, v katerih je bilo ranjenih 134 ljudi.
nova celotnega sistema družbene varnosti. Po brionskem plenumu CK ZKJ je tudi na tem področju prišlo do pomembnih sprememb. Reorganizirane so bile številne službe, ki delajo na področju varnosti, njihove pristojnosti in naloge pa usklađene s samoupravno prakso naše družbe.
Samoupravna telesa in družbeno-politične organizacije pa niso dovolj pripravljene, da bi pravočasno sprejele dolžnosti in pravice, ki so bile prej v izključni pristojnosti državnih organov. Ne gre namreč za preprosti sprejem dolžnosti, ampak predvsem za najprimernejše oblike, s katerimi bi lahko uspešno uresničili vključitev samoupravnih činitelj ev v sistem varnosti.
VEČ ZAVZETOSTI
Skoraj lahko rečemo, da je še vse premalo razumevanja za pravice in dolžnosti, ki jih morajo na tem področju imeti družbeni in politični činitelji, državljani in delovne organizacije. Na sestankih SZDL in samoupravnih organov se še zmeraj premalo razpravlja o notranji in splošni varnosti dežele. Organi družbenopolitičnih skupnosti od občine do zveze se ukvarjajo s tem le v okviru zakonskih določil.
Nedvomno pa je, da so naši državljani očitno pripravljeni sprejeti nase dobršen del obveznosti za družbeno varnost dežele.
m
BERLIN: Z vodnimi curki so v nedeljo preganjali demonstrante, ki so tu protestirali proti atentatorjem na socialističnega študentskega vodjo Rudija Dutschkeja. Nekateri demonstranti so nosili križe, nekateri pa rdeče zastave. (Telefoto: UPI)
To je izredno pomembno, ker se s tem zoži prostor in omejijo možnosti sovražnega delovanja in vpliva. Delo sovražnih elementov je predvsem v tem, da iznašajo in razširjajo popačena poročila in obračajo dejstva, zlasti v takem okolju, kamor ne pridejo prave in objektivne informacije. Niso redki poskusi, da bi se vnesla zmeda in tako izzvalo nerazpoloženje in vznemirjenje med državljani, se posejalo nezaupanje, in vse to z namenom, da bi se zavrl nadaljnji uspešni socialistični razvoj dežele.
Zaradi takih in podobnih pojavov je nujno, da vse pogostne j e in javno obračunavamo s sovražno propagando. Zato je treba ustvariti pogoje, da odkrito, v tisku in na sestankih državljanov, javno obračunamo 's sovražnimi parolami m tistimi, ki jih razširjajo.	D.	R.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
B MLADINA V SAMOUPRAVNI DRUŽBI — Centralni komite ZK Slovenije je v pripravah na VI. kongres ZKS obravnaval položaj mladine v samoupravni družbi.
Uvodni referent Tone Kropušek je med drugim dejal, da morajo komunisti utrjevati pri mladini spoznanje, da je Zveza komunistov njihova, da lahko le z njo in v njej uveljavlja svoje najnaprednejše težnje ter potiska družbeni razvoj naprej.
Brezposelnost so razmeroma najbolj prizadeva mladino, zato so mladi ljudje najbolj zainteresirani za gospodarski razvoj, ker ta ustvarja možnosti za večje zaposlovanje. Komunisti naj se zato prizadevajo za takšne rešitve v gospodarskem sistemu, kd bodo omogočale podjetjem, da se modernizirajo in razširjajo z lastnimi sredstvi.
V Slovenija zdaj več kot tretjina otrok ne konča osemletke. Tej mladimi je zaprta pot naprej. Hkrati pa fca mladina, ki se zaposluje v proizvodnji, poslabšuje kvalifikacijsko sestavo zaposlenih. Zato se je treba odločneje zavzeti za to, da bi takšno stanje popravili.
■ ZAGREBŠKI SPOMLADANSKI VELESEJEM — V soboto so odprli zagrebški spomladanski velesejem, na katerem sodelujejo razstavljale! iz Jugoslavije in 25 drugih držav. Tolikšna udeležba pomeni rekord spomladanskega velesejma v Zagrebu.
■ POGOVOR SERGEJA KRAIGHERJA S KMETI — Predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher je povabil skupino zasebnih kmetov na pogovor o njihovih problemih. Ko so govorili o nezadostni vlogi in vplivu zasebnih kmetov v zadrugah, so kmetje poudarili, da se ne navdušujejo toliko za ustanavljanje novih organizacij, marveč predvsem za to, da
bi v sedanjih kmetijskih organizacijah imeli, več besede. Predvsem želijo, da bi tudi oni odločali o ustvarjanju in delitvi dohodka v kooperaciji. Predsednik Kraigher je dejal, da se strinja s takimi težnjami zasebnih kmetov. Sodil pa je, da je stvari možno urediti v okviru sedanjih predpisov in torej ni potreben nov zakon o zadružništvu. Predpise je treba le dosledneje uresničevati. Podobno velja tudi za gozdarstvo.
■ IZBIRA ZDRAVNIKOV MORA BITI PROSTA — Ustavno sodišče SR Slovenije je obravnavalo pritožbo dveh občanov, ki jima je celjski komunalni zavod za socialno zavarovanje omejeval pravico, da iščeta zdravstveno pomoč izven
Mladina in ZK imata iste cilje
njenega okoliša oziroma zahteval, da v tem primeru sama plačata zdravnika. Ustavno sodišče je to določilo v pravilniku celjskega zavoda odpravilo, ker je protiustavno. Vsakdo si namreč lahko sam izbere zdravnika.
■ 15-LETNICA SMRTI BORISA KIDRIČA — Dne 11. aprila smo se v vsej domovini spomnili 15-oblet-nice smrti velikega revolucionarja Borisa Kidriča.
■ VSAKO LETO 147.000 STANOVANJ — Predlanskim in lani smo v državi zgradili 260.000 stanovanj v družbeni in zasebni lasti, so ugotovili na seji zveznega in gospodarskega zbora zvezne skupščine. V prihodnjih treh letih bo treba
vsako leto zgraditi po 147.000 stanovanj. Zato so sprejeli več novih ukrepov, da bi pospešili graditev stanovanj.
■ »NOVI BEOGRAD 68« — Ob
20-letnici, odkar je mladina začela graditi novi Beograd, se je začela akcija »Novi Beograd 68«. V njej bo v prihodnjih petih letih sodelovalo 30.000 mladih brigadirjev iz vse države. Zgradili bodo novo železniško progo (sedanja seka mesto na dvoje) in dovozni del avtomobilske ceste.
■ DAN ŽELEZNIČARJEV — Železničarji Slovenije in Istre so v ponedeljek počastili spomin na železničarje, ki so padli leta 1920 na Zaloški cesti v Ljubljani v stavki, ko so nanje streljali žandarji. Ta dan pa je hkrati posvečen tudi železničarjem, ki so padli v NOB.
■ LETNO 130.000 FICKOV —
»Zastava« v Kragujevcu in »Fiat« v Torinu sta sklenila sporazum o tehnično-p oslovnem sodelovanju in finančni soudeležbi. Podjetje »Fiat« bo vložilo v stroje kragujevske tovarne 5 milijonov dolarjev. To bo omogočilo, da bodo v Kragujevcu že prihodnje leto izdelali 80.000, kasneje pa celo 130.000 avtomobilov letno.
■ LETOS 2000 RAZPISANIH DIREKTORSKIH MEST — V Sloveniji zadene letošnja reelekcija kakih 2000 delovnih organizacij. Doslej je bilo objavljenih kakih 500 razpisov. Toda na nekatere razpise, zlasti velikih podjetij, se kandidati ne prijavljajo. Očitno ta direktorska mesta niso privlačna, ker so preveč odgovorna in premalo plačana.
■ MANJKA 690 MILIČNIKOV —
V Sloveniji je nezasedenih 690 mi-ličniških mest. Mnogi starejši odhajajo v pokoj, mlade pa je bilo prejšna leta zaradi nizkih prejemkov težko dobiti v ta poklic.
tedenski zunan jepolitični pregled
Že dalj časa lahko opazujemo med evropsko mladino, zlasti med njenim študentskim delom, močan nemir, ki kdaj pa kdaj preraste v burne konflikte z oblastmi. To se dogaja tako na Zahodu, kot na Vzhodu Evrope, kajti na obeh straneh, te zdaj že malo zastarele »meje«, notranji družbeni razvoj poteka počasneje ali pa ne tako, kot bi si želel najbolj dinamični del — mladina.
Na Češkoslovaškem so štu-detje z javnimi demonstracijami dali znak za začetek burnega procesa, iz katerega je socializem izšel prenovljen in prerojen. Na Poljskem so prav tako študentje z javnimi demonstracijami dali znak za začetek notranjega obračuna, ki pa zbuja resne dvome in ne obeta nič dobrega. Trenutno se je revolt študentov preselil na ulice zahoti, »onem-ških mest, ki so posule prizorišče ostrega spopa-aa med študenti in mladino ler oblastmi.
Povod za to je da. atentat na Dutschkeja, ene^ od vidnih voditeljev lib^.aine za-hodnonemške mladine. Protesti mladine in študentov, ki jih spremljajo ulične demonstracije, spopadi s policijo in pravi »juriš« na Spišngerjevo založniško hišo so prerastli v široko politično akcijo s čisto določenimi cilji. Mladina zahteva atomsko razorožitev, konec vojne v Vietnamu, protestira proti domačim monopolom, proti zakonu o izrednem stanju, proti neonacizmu in zahteva resnično demokracijo v deželi in priznanje DR Nemčije. Protest je torej usmerjen skoraj proti celotnemu konceptu zahod-nonemške vladne notranje in zunanje politike.
Čeprav bi bilo pretirano direktno povezovati akcije mladine in študentov v Zahodni Nemčiji in drugih zahodnoevropskih državah z akcijami njihovih kolegov v ČSSR in na Poljskem, imajo vendarle nekaj skupnega: protest in odpor proti preživelim, toda še vedno trdoživim pogledom, tako na domače kot na mednarodne razmere, ki onemogočajo hitro in dosledno uveljavljanje procesov demo-
kratizacije doma in popuščanja napetosti v evropskih mednarodnih okvirih. Položaj v posameznih državah in v celi Evropi se spreminja, vztrajnost in privajenost na staro vodilnih političnih dejavnikov pa spremembam ne sledi dovolj hitro in dovolj zavestno. Protest proti temu je v osnovi skupen vsemu gibanju evropske mladine in njenega najbolj angažiranega dela — študentov.
Na Poljskem je protestna akcija študentov sprožila plaz ostrega obračunavanja v sa-
ATENTAT NA AMERIŠKO POSLOPJE V PARIZU. Neznanci so v francoskem glavnem mestu podtaknili bombo pred poslopje organizacije bivših pripadnikov ameriških oboroženih sil. Eksplozija je zgradbo poškodovala, človeških žrtev pa ni bilo. Letos je bilo že več podobnih atentatov na ameriške institucije in ustanove v drugih državah.
37 2RTEV VELIKONOČNEGA PROMETA V AVSTRIJI. V povečanem prometu med velikonočnimi prazniki je našlo smrt na avstrijskih cestah 37 ljudi, 31 pa je bilo teže ranjenih. V Italiji se je med prazniki na cestah smrtno ponesrečilo 21 ljudi.
Nemir med evropsko mladino
mi partiji in čistko vseh partijskih, državnih, družbenih, kulturnih in drugih organov. Problem študentov in njihovih akcij je zdaj že ostal na stranskem tiru spričo silovitosti in daljnosežnosti obračuna v partiji. Spremljajo ga pojavi, ki upravičeno zbujajo dvome v metode in cilje. Po eni strani gre za hudo proti-židovsko gonjo, ki jo opravičujejo na vse mogoče načine, vendar na nobenega, ki bi nas zares lahko prepričal, da je upravičena in smotrna. Po drugi strani pa gre tudi za gonjo in čistko, naperjeno proti vsem tistim, ki ne delijo do zadnjih podrobnosti navdušenja za uradno partijsko linijo. Vsem tem očitajo, da so »dogmatiki«, »revizionisti«, »stalinisti«, »cionisti«, da je njihova dejavnost »protisocialistična«, »protipoljska«, »protidržavna« itd. Vse skupaj zbuja močan vtis, da gre v bistvu na eni strani za boj za oblast v sami partiji, n» drugi strani pa za prizadeva* nje, da bi moralno in politično onemogočili vsakršno kritiko uradne partijske politike, zadušili vse pojave različnih mnenj in očistili vse dr* žavne in partijske strukture tistih, ki vidijo in si upajo reči, da razvoj na Poljskem zadnja leta zaostaja za časom in vodi državo v hudo materialno in moralno krizo. Tako je Poljska te dni postala druga skrajnost v evropskem socialističnem svetu. Na eni strani češkoslovaška z afirmacijo svežih idej o svobodnem in humanem socializmu, na drugi strani Poljska s težnjo po konservira-nju vsega starega in preživelega.
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov!
Vsem delovnim ljudem enake pravice!
Povezovanje kmetov med sabo ne bo povzročilo drobljenja kmetijstva — Kmetje ne zahtevajo malih zadrug, ampak le več samoupravnih pravic v velikih kmetijskih organizacijah
Povezovanje kmetov med sabo ne bo povzročilo drobljenja kmetijstva — Kmetje ne zahtevajo malih zadrug, ampak le več samoupravnih pravic v velikih kmetijskih organizacijah
O novih, malih kmetijskih zadrugah je bilo doslej več slišati v kolektivih kmetijskih organizacij kot med kmeti. Ne zato, ter bd jih želeli, ampak ugibajo, kako bi preprečili njih ustanavljanje. Kmetje pa tudi upra-vičeno niso zadovoljni s sedanjo organizacijo in iščejo možnosti kako bi si pomagali Vendar niso preveč navdušeni za ustanavljanje novih zadrug. Bolj želijo, da bi se uredili odnosi med nji. mi in kolektivi sedanjih kmetijskih organizacij.
To bo možno, če se bodo znali sporazumeti. Direktor kmetij sike zadruge Novo mesto se je strinjal, da bi kmetje lahko imeli več samoupravnih pravic v sedanjih poslovnih enotah, ki obsegajo območja bivših manjših zadrug, če bi hkrati prevzeli tudi odgovornost za
gospodarjenje teh enot. Kmetje bi lahko odločali o delitvi vsega dohodka, ki ga ustvari poslovna enota, če bi hkrati tudi jamčili za morebitne zgube. Seveda bi moral biti temu ustrezno sestavljen svet poslovne enote, v katerem bi morali imeti tista, ki odgovarjajo za gospodarski uspeh in zgubo, večino. Kmetje bi torej mo-rali imeti več besede, oziroma oni bi morali odločati o mnogih stvareh, o katerih zdaj odloča kolektiv poslovne enote, delavci.
Tudi razprava na seji občinske konference Socialistične zveze v Lenartu je pokazala, da so take organizacije kmetijcev možne. Vsaj kmetje jim ne nasprotujejo, oziroma nimajo večjih želja. Teže pa se jim bo prilagodila kmetijska zadruga.
Večina kmetijskih organizacij se še vedno boji organizacijskih sprememb, čeprav na ves glas zatrjujejo, da imajo s kmeti samo težave, ker od njih preveč zahtevajo. Zlasti pomoči vpro. izvodnji, ki ni dovolj dono-
sna. Bojijo se, ker bi se zmanjšal njihov dohodek iz kooperacije in odkupa. Organizator kooperacije v kmetijski zadrugi Novo mesto je menil, da bi zadružniki-kooperanti lahko odločali o delitvi 25% čistega dohodka, ustvarjenega v poslovni enoti, drugo pa naj bi ostalo »zadrugi«. Toda ali to ne bi krnilo samoupravljanja kmetov — zadružnikov?
Kmetje pa so vse bolj odločni. Zahtevajo, naj sredstva, ki se zbirajo v kmetijskih organizacijah iz kmečke proizvodnje, služijo za pospešvanje pri vseh kmetih, ki želijo sodelovati. Tak dohodek naj se torej ne bi prelival v lastno proizvodnjo kmetijskih organizacij.
če je to možno v sedanjih kmetijskih organizacijah, naj jim dajo le ustrezne pravice. Morda v sedanjih poslovnih ali nekoliko spremenjenih delovnih enotah, ki bodo imele lastni obračun. Z drugimi delovnimi enotami v veliki kmetijski organizaciji pa bi se dogovarjali o medsebojnih odnosih, da bi vsa-
Po več glasovanjih so v republiški skupščini naposled le sprejeli zakon o popustih na cene za skupinska potovanja otrok in mladine. Sklenjeno je naposled, da bo dala republika 30 odst. regresa m ne 20, kakor je bilo prvotno predlagano. Zdaj mora republiški sekretariat za finance skleniti še pogodbe s prevozniškimi podjetji ter se dogovoriti, koliko popusta bodo dala še ta podjetja. Po sedanjih računih bo znašal celotni popust med 50 in 70 odstotki.
V	čem so se v skupščini pravzaprav stvari zapletle? Zakon morata — kot vsakega drugega — sprejeti dva zbora v enakem besedilu. Organizacijskopolitični zbor je že v prvi razpravi sprejel spremembo, po kateri naj bi republika dala 30 odst. regresa, vtem ko se je republiški zbor skliceval na proračun, ki so ga bili že sprejeli in v katerem je predvidena tudi vsota za ta regres, ki je »ni mogoče povečati«. Organizacijskopolitični zbor je vztrajal pri svoji odločitvi, nakar je republiški o tem znova razpravljal, še pred tem pa je dobila skup-
ščina kopico pisem npr. CK Zveze mladine, zveze prijateljev mladine, počitniške zveze in še nekaj resolucij prosvetnih delavcev ter občinskih društev, v katerih so se vsi zavzemali za to, da republika več prispeva k popustom. Naposled se je izkazalo, da niti ni točnih finančnih pokazateljev, koliko bi zneslo, če dajo 20 ali 30 odstotkov, razen tega pa so poslanci z ognjevitimi govori podprli predlog, da regres povišajo na 30 odstotkov. Predlog je končno dobil večino glasov in zakon je bil sprejet.
Kaj je predvsem vodilo poslance k taki odločitvi? Eden izmed njih je jasno povedal, da skoraj brez razprave odločamo o milijardah, tu pri mladini pa postanemo nenadno varčni gospodarji, ko bi moralo biti prav narobe. Če imamo denar za milijardne izgube, ga moramo najti tudi za mladino. Zmagala je skrb za mladino nad skrbjo za finance.
Ob tem pa vendarle velja zapisati še nekaj drugega. Tile popusti pri cenah za skupinska potovanja otrok in mladine so sorazmerno ze-
lo	malo, če naj bi bilo to tudi vse, kar bi dali za mladino. Nasprotno! Prav ta odločitev bi morala spodbuditi še k drugačnim ukrepom in k še čisto drugačni skrbi za mladino. To naj bi bila pravzaprav šele začetna spodbuda za korenito spremembo odnosa do teh vprašanj, do veliko večje družbene skrbi za mladino, ki se s to odločitvijo nikakor ne bi smela nehati, ampak bi morali v republiki tudi ob drugih priložnostih pokazati vsaj tolikšno razumevanje za ta vprašanja. Prav tako pa bi morala ta skrb najti vnete posnemovalce v občinah in delovnih organizacijah, če bomo to dosegli, potlej bomo res veliko napravili. Navsezadnje pa tudi ni vsa stvar samo v denarju. Treba je stvari organizirati, kar smo nekoč že znali, pa nanje pozabili, npr. enodnevna letovanja otrok, taborjenja, izleti, skrb za igrišča in vsakršno razvedrilo otrok in mladine, da o otroškem varstvu niti ne govorimo.
Naj bo torej odločitev v skupščini spodbuda za akcijo tudi drugod.
V. JARC
ka dobila toliko, kolikor zasluži njen kolektiv s svojim delom. Torej bi se dogovarjali tudi o stroških pri nakupu reprodukcijskega mar teriala, prodaji pridelkov in živine ter drugem.
Take delovne enote kmetov, ki bi se vključile v večjo kmetijsko organizacijo, bi več prespevale k trdnejšim organizacijskim oblikam in načrtnejši proizvodnji vsega kmetijstva kot sedanja ozka kooperacija. Hkrati bi tudi veliko več koristile kmetom in vsemu našemu gospodarstvu.
J. PETEK
Vendarle 30 odstotkov popusta!
Toliko znaša regres, ki ga daje republika za skupinska potovanja otrok in mladine — Pri poslancih je zmagala skrb za mladino nad skrbjo za milijone ...
,Ubogi lastniki tovornjakov'
če človek bere poročila, da je v Sloveniji kar 4.442 tovornjakov in 394 prikolic v zasebni lasti, se mora kljub resnosti tudi kislo nasmehniti. Precejšnji del državljanov izjavlja namreč, da »potrebujejo kamione za lastne potrebe«.In zato je: 1.658 tovornjakov, in 60 prikolic v lasti delavcev, obrtniki imajo 1.835 kamionov in 140 prikolic, kmetje 437 in 175 prikolic, 160 kamionov itn 3 prikolice uslužbenci v go. spodarstvu, gospodinje
imajo 93 tovornjakov in 8 prikolic (za prevažanje prave kave in še česa s tržnic domov?), 93 tovornjakov imajo inženirji in tehniki, 33 uslužbenci javne uprave, medtem ko imajo študentje 23 takih vozil, 7 zdravstveni delavci in 6 celo prosvetni delavci (a najbrž ne za prevažanje otrok v šolo!). Tudi neki duhovnik ima tovornjak, razni drugi poklici naših slovenskih sodržavljanov pa prevažajo po mili domovini še 97 tovornjakov m nekaj prikolic...
Pokojnine za kmete bi že bile dobrodošle - kaj pa prispevki?
Tudi v Sloveniji bomo morali resneje načeti vprašanje pokojninskega zavarovanja kmetov, kot delajo to v drugih naših republikah — Glede možnosti plačevanja prispevkov za kmečke pokojnine pa je Slovenija precej
na slabšem
Kdor je zadnje tedne dobil v roke dnevnike iz drugih republik, zlasti iz Srbije in Vojvodine, je lahko prebral več prispevkov o tem, zakaj bi bilo pri nas potrebno pokojninsko zavarovati tudd kmete, kakšne so možnosti za taka zavarovanja in kaj ovira in dela težave pred morebitno odločitvijo.
Ni zgolj slučaj da so pobude, razmišljanja in predlogi glasnejši v drugih republikah, zlasti v Vojvodini, manj pa je o tem slišati pri nas. Nujnost in želje, da bi bili kmetje na stare dni preskrbljeni s pokojninami so sicer tako pri njih kot pri nas enako utemeljene, saj vemo, da mladi ljudje vsepovsod kaj radi odhajajo v mesta in industrijska središča — kmetije pa ostajajo v rokah starih ljudi. Ti delajo dokler morejo, bližajoča starost pa jim povzroča skrbi. Kdo bo obdeloval zemljo, kako si bodo pomagali ostareli kmetje, ko ne bodo več sposobni za trdo delo.
Če bi imeli pred očmi samo to plat prav nič rožnatega položaja kmetov, bi pravzaprav morali tako pri nas kot v drugih republikah resno začeti pretresati vprašanje pokojninskega zavarovanja kmetov.
Toda enako pomembna je še ena zadeva. Kot vemo že iz zavarovanja delavcev, je potrebno imeti za izplačilo pokojnin zelo veliko denarja, milijarde in milijarde vsako leto. Ta denar vplačujejo zavarovanci sami, vsak mesec, dolga leta. čim daljša je doba, ko plačujejo, čim višji so prispevki v sklad pokojninskega zavarovanja, tem višje so potem pokojnine. Enaka praksa bi morala veljati tudi za kmete. Ti, ki so sedaj mladi, kmečka mladina, bi morala, če bi uveljavili pokojninsko zavarovanje, začeti z vplačili v zelo zgodnjih letih, ko začno z delom na kmetijah in prispevke bi vplačevali 40 ali celo več let. Kaj pa kmetje, ki so doslej ostareli, ki so stari in potrebni podpore že sedaj?
V	primerjavi z nekaterimi drugimi republikami, zlasti pa z razmerami v Vojvodini, je Slovenija glede možnosti
Takole je časnik »International Herald Tribune« videl ameriškega predsednika Johnsona pred meseci. Trenutno je okoli njega morda nekaj manj »vročih tele* fonov«, vsi pa so napeti do skrajnosti in ves svet s tesnobo in upanjem v srcih pričakuje rešitve za eno najbolj zapletenih žarišč — za Vietnam.
Naročite si svoj lokalni list
DOMAČI
NASLOV
vplačil, precej na sflabšem. 2e ko smo uvajali in nato uveljavili zdravstveno zavarovanje kmetov, so se te razlike očitno pokazale. Odstotek kmečkega prebivalstva, ljudi ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom, izredno hitino pada ter se struktura prebivalstva naglo spreminja. Odhajanje mladih v mesta je še bolj izrazito, kot v poljedelsko močnih pokrajinah. Tako je že pri zdravstvenem zavarovanju vzniklo vprašanje, kdo je pravzaprav kmet, koliko zemlje bi moral imeti, da ga prištejemo k tej skupini prebivalstva. Ta vprašanja so nastala zlasti za to, ker je bila gospodarska zmogljivost premnogih tako majhna, da je nastala silna težava pri predpisovanju in pobiranju prispevkov, ki ga terja zdravstveno zavarovanje. Imamo tudi precejšnje število hribovskih kmetij, kjer so bili ljudem davki črtani ali občutno zmanjšani, ker zemlja v go-
ratih krajih le malo prinaša, pa še s prodajo pičlih pridelkov so težave.
In vendar, če primerjamo obveznosti do zdravstvenega zavarovanja — koliko manj denarja je potrebnega za tako zavarovanje in koliko več za pokojnine! Celo v delavskem zavarovanju, kjer imajo zavarovanci neprimerno širše pravice v zdravstvenem zavarovanju kot pa kmetje, so prispevka za zdravstvo več kot dvakrat manjši od prispevkov za pokojnine.
Morda lahko pričakujemo, da bo pri pripravljanju no-vega pokojninskega sistema sicer še govora tuda o možnostih in oblikah pokojninskega zavarovanja kmetov — v prihodnosti bi bila to zelo upoštevanja vredna rešitev težav ostarelih kmetov — toda kako premostiti ekonom-ske, denarne težave pri uvedbi takega zavarovanja, na to pa prav gotovo ne bo lahko odgovoriti.
MARIJA NAMORS
Kmetijski nasveti
Kemično zatiranje plevelov
Proizvodnja kemičnih snovi za zatiranje plevelov, herbicidov, je po drugi svetovni vojni silno narasla. Firme Plant protection,	CIBA,	Bayer, Geigy, BASF in	še nekatere druge se	morajo	tudi	njim zahvaliti, da	toliko
pomenijo v svetovni kemični industriji.
Glede uporabe kemičnih sredstev je treba posebej poudariti, da se je treba strogo držati predpisanih količin in časa, sicer lahko hkrati s plevelom uničimo tudi kmetijsko rastlino. Pleveli so najbolj občutljivi v začetku rasti, zato se jih je treba lotiti prav v tem trenutku.
■ Pri nas se je doslej najbolj uveljavilo kemično uničevanje plevelov v žitih, delno pa tudi v krompirju ter na travnikih. V ta namen uporabljamo herbicide, ki jih prodajajo pod različnimi imeni. Za žita uporabljamo deher-ban, koromor Po 80, korovicid, femokson, korovin, mo-nosan. Na 1 ha	posevka je	treba 1,5 kg enega	izmed
teh herbicidov, ki razen	tega	niso strupeni. Za travnike
pašnike uporabljamo 3 kg na hektar.
S temi herbicidi škropimo, ko imajo pleveli do 5 listov in ko je vreme mirno in suho. Pleveli bodo uničeni že po nekaj dneh. Dober učinek imajo tudi de-herban M, agrokson 4, mikopan, phenoksylen 30, ki jih uporabljamo v vlažnejših krajih. Pri nas je v prodaji tudi zmes obeh naštetih skupin, ki jih prodajajo pod imenom deherban forte in neosan.
Vseh teh naštetih herbicidov pa ne smemo uporabljati, če imamo v žitu podsevek. Če je podsevek detelja, uporabljamo Iegumeks M (5 do 7,5 1 na hektar), če je podsevek lucerna, pa Iegumeks D (7 1 na ha). Za uničevanje plevela kurja črevca ali smolenca (trice), ki se zelo rada razpaseta, uporabljamo methokson (8 1 na ha) ali pa preparat MP 58.
■ Mnogo težje kot širokolistne plevele pa je zatirati ozkolistne. V koruzi na primer uničujemo plevel s sima-zinom (3 do 4 kg na ha), vendar ta slabo učinkuje na pirnico, preslico in slak. Podoben učinek ima tudi ge-saprim. Za zatiranje plevela v krompirju in vrtninah se je uveljavil gesagard, s katerim je treba pravočasno škropiti. Uporabljamo 1,5 do 3 kg na hektar, škropimo pa pred saditvijo, tako kot simazinom, bolje pa učinkuje v vlažnem vremenu.
Inž. IVI. L.
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
3
MAJ
Bil pozen mrak je - prvi maj, večerni maj - ljubezni čas.
K ljubezni vabil grlic glas je tja v dehtečih borov gaj ...
Karel Hynek-Macha
LJUBLJANA — MESTO POROK?
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov i
Dia je maj mesec ljubezni in mesec zaljubljencev, že dolgo vemo. V Ljubljani pa so rekli takole: maj na postane mesec novoporočencev v našem mestu! Rečeno — storjeno. Četrtič se bodo letos sešli na kmečki ohceti, ki je že postala izjemna turistična atrakcija Ljubljane in Jugoslavije ter mednarodna propaganda za naš turizem, desettisoči gledalcev, izletnikov in »firbcev«, ki želijo videti oravo kmečko ohcet. seveda tokrat v kar najbolj množični izvedbi.
Letos: 8 tujih parov, hrvaška nevesta in ženin • pa naša Mira in Tomaž!
Tumi je veliki švedski dnevnik iz Stocholma po kmečki ohceti poročal: »V Ljubljani je velika evropska turistična prireditev. Upamo, da se bo obdržala!«
Ni se samo obdržala, celo razširila je svoj obseg in letos bo Ljubljana pozdravila kar 10 parov na doslej največji kmečki ohceti, katero si bo 18. maja dopoldne ogledalo kakih 120.000 ljudi.
Pari so izbrani
| Švedski par je izbral časnik Expressen; sam je organiziral »iskanje neveste in ženina« in videli bomo, kakšen okus imajo severnjaki.
| Danska: letos sodeluje danski par prvič na naši ohceti; izbirali so ga s pomočjo tamkajšnjih dnevnih listov. (Posebnost: iz Švedske in Danske so prireditelji povabili Se posebej po 5 parov, ki bodo pri nas na 10-dnev-nem poročnem bivanju!)
| Holandija: Tu sta sodelovala piri iskanju neveste in ženama Kranj in njegovo pobrateno mesto Faltoenberg. Tudi iz Holandije pričakujejo posebno skupino turistov iz tega razgibanega mesta, katerega prebivalci že zelo radi obiskujejo Slovenijo in Gorenjsko.
■ češkoslovaška:	njihov
par je bil že lani naš gost. Tokrat ga bo izbral večerni list »Bratislava«, verjetno pa bo spremljal ženina in nevesto še avtobus obiskovalcev ...
■ ZDA: iz Amerike pričakujemo letos izseljenski par, ki ga bodo izbrali s pomočjo Slovenske izseljenske matice in Yugotoursa ter Prosvetne zveze v Chicagu in lista Prosveta.
■ Avstrija: njihov par bo letos že drugič med nami. Domenjeno je, da se bo letos v Ljubljani poročil par iz Koroške, verjetno v slovenskih narodnih nošah. Z njim bo prišla tudi originalna skupina fantov in deklet iz Zile, ki bo aa konec ohceti priredila »štehvanje« pri motelu v Mednem.
H Italija: letos bo italijanski par iz Parme, ki ima tesne zveze z Ljubljano; ženin in nevesta sta bila prejšnji teden že na »zasebnem obisku« v Ljubljani. Iz Parme bo prišla še glasbena ali folklorna skupina, verjetno tudi štirje avtobusi gledalcev.
| Tunizija: na predlog mestnega sveta v. Ljubljani so ob lanskem obisku naše delegacije v tej državi povabili k sodelovanju tudi par iz te afriške držaive.
■ Hrvaški par bo prišel v Ljubljano s področja Reke, kjer ga je izbral časopis »Novi list«; z njim bo prišla tudi folklorna skupina.
Slovenija, z njo pa pravzaprav vsa naša država, postaja bogatejša za zanimivo in pomembno turistično - folklorno prireditev: KMEČKA OHCET se razrašča in uvršča med največje turistične prireditve v Evropi. Tudi letos bodo v Ljubljani ponovili KMEČKO OHCET, tokrat od 16. do 19. maja. Sploh so prireditelji sklenili, da bo 3. sobota v maju poslej vedno vnaprej določena za KMEČKO OHCET, maj pa naj bi postal mesec novoporočencev v Ljubljani, čimveč turi-stov-novoporočencev naj bi v prihodnjih letih prišlo v Ljubljano prav v maju, mesto pa.jim je pripravljeno nuditi različne popuste, ugodnosti v hotelih in drugje, številne prireditve in še marsikaj, kar prinaša Ljubljani in naši državi ugled po vsem svetu. Po dosedanjih predvidevanjih si bo letošnjo kmečko ohcet v Ljubljani ogledalo rekordno število domačih in tujih gostov.
bodo
ljub-
veniski par; spali ljanskih hotelih.
• 16. mai: ob 11. uri bo v ho. telu LEV sprejem za vse pare, ki se bodo seznanili med seboj, prireditelji pa jim bodo razložili celoten spored. Vsak par bo ta dan kosil v svojem hotelu, popoldne
Ni lahko zmagati, če za neko stvar glasuje 157.098 glasov... Mira Sinkovič, 23-letna učiteljica, rojena v Sevnici, ki letos dela na osnovni šoli v Lokavcu v Slovenskih goricah, in Tomaž Jančar, 27-letni ekonomist iz Ljubljane, pa sta zmagala v eni izmed največjih letošnjih »tekem« na Slovenskem! Bralci in naročniki Ljubljanskega dnevnika so ju izbrali za »Slovenski par 68«. Letošnja slovenska nevesta in slovenski ženin sta se prvič predstavila javnosti v soboto, 6. aprila, v veliki dvorani Tivoli, kjer ju je množica gledalcev prisrčno pozdravila.
| Mira in Tomaž, zdaj še Sinkovičeva in Jančar, pa bosta kot »naše gore list« za-stopada vse slovenske zaljubljence in mladoporočence.
Praznik narodnih noš»
S kmečko ohcetjo se nočemo bahati pred svetom, pač pa bi z njo radi oživeli nekatere stare slovenske poročne običaje, pri čemer prireditelji še posebej toplo vabijo k sodeloavnju kar največ narodnih noš. Vsi, ki bodo prišli v Ljubljano v izvirnih narodnih nošah, bodo imeli prost vstop na vse prireditve in predvsem na veliko poročno kosilo, ki bo v dvorani Tivoli. Ljubljanski dnevnik je razen tega povabil 50 svojih naročnikov, ki so sodelovali pri izbiranju »slovenskega para 68«.
Kako se bo začelo?
• 15. maja pridejo v Ljubljano
švedski, danski avstrijski, italijanski;., holandski, tunizijski ameriški, slovaški in hrvaški ter slo-
pa imajo prosto. Ob 17. uri se bo v Mednem začela fantovščina za ženine, ki bodo to noč prespali v hotelu Medno. Ob 20.30 se bo začela dekliščina v hotelu LEV, neveste pa bodo seveda obvezno prespale v LEVU.
• 17. maj: ob 12. uri bo župan mesta Ljubljane sprejel pare in organizaicjski odbor, ob dveh pa bo skupno kosilo, ki ga bo pri redil generalni pokrovitelj priredit, ve — tovarna ALKO. Ob 17. uri bo v Ljubljani promenadni koncert godbe milice, nato pa kot včasih na slovenski vasi: kanonada, ognjemet in kresovi. Ob 20.30 bo svečani predvečer kmečke ohceti v veliki dvorani Tivoli. Nastopili bodo vsi pari, sledila bo zabavnoglasbena oddaja, 10 nevest pa bo obdarilo 10 izžrebanih gledalcev.
V dvorano gre kakih 7000 ljudi, vstopnina pa bo izjemno nizka.
# Slavnostni 18. maj: ob 8. uri bodo prišli -vozniki — furmani na gospodarsko razstavišče, ob 9.30 pa bodo začele tja prihajati narodne noše. Ob 10. uri se bo kakih 700—800 ' ljudi zvrstilo v sprevod, kakršnega Ljubljana doslej še ni videla. Na čelu svad-benega pohoda bo konjenik, za njim ljudske noše, godba na pihala, belokranjske noše, voz s svatovskimi godci, voz tete in starešine, nato pa bosta v prvem ohcetnem vozu sedela žendn Slovenec in njegova priča Sved.
Nato se bodo zvrstili vozovi vseh drugih ženinov in nevest, njihovih prič. koroška skupina iz Zile, koroške noše Maroltove sku. pine in belokranjske folklorne skupine.
Ob 11.30 bodo svatje odšli iz Gospodarskega razstavišča po Titovi in Dvoržakovi v Vošnjakovo ulico, kjer se bo sprevod pred hotelom LEV ustavil. Tu bodo prevzeli neveste, bale, kravo, pri. družile pa se jim bodo pastirske noše in planšarski kvintet. Po Gosposvetski in Titovi cesti bo sprevod prišel do hotela SION, kjer bo »šranganje«, nakar se bodo skupine podale čez Tromostov-je do magistrata. Med porokami bodo folklorne skupine in posamezne noše nastopale pred Tromo-sto v jem in magistratom, dokler ne bo ob 13.15 odhod iz magistrata: svatje bodo šli na čelu, za njimi ceremonial, družina in godba na pihala ter bala z vsemi vozovi v istem zaporedju. Srečna nevesta in ženin se bosta zdaj že vozila skupaj ....
Prek Tromostovja, Miklošičeve, Dalmatinove, Gosposvetske in po Celovški cesti bodo svatje krenili do dvorane Tivoli.
Lanskoletna povorka, ko je krenila z Gospodarskega razstavišča proti LEVU (Foto: M. Ciglič)
Doslej največja ljubljanska torta?
Ob 14. uri se bo začelo v dvorani Tivoli slavnostno svatovanje s pravim ohcetnim vzdušjem, ki ga bo lahko gledalo kakih 5—6 tisoč gledalcev. Svatovska miza bo neobičajno velika, vse najvažnejše ljubljanske kuhinje pa se bodo tu postavile. Poleg glavne mize bo plesišče, kjer bodo folklorne skupine nastopale s svad-benimi plesi, tam blizu pa bodo tudi mize za druge goste. Neposredno na galerijah bodo postavljeni šanki, kjer sl bodo drugi gostje lahko sami postregli.
Svatovske Jedi pri glavni mizi, kjer bodo neveste in ženini, bodo servirali šefi kuhinj vseh ljubljanskih gostinskih podjetij. Na mizo bodo nosili jedi v celih kosih in neobičajnih merah, tako da bo .vse dihalo po pravem ohcetnem vzdušju. Drugi gostje si bedo za 2 din vstopnine lahko ogledali vse plese in program ob mizi, slavje pa bo trajalo ves popoldan in zvečer. Pet najstarej. ših narodnih noš in vse otroke do 10 let, ki bodo prišli v nošah, bodo prireditelji še posebej nagradili. Posebnost svatovskega kosila bo torta — velikanka, kakršne v Ljubljani doslej še ni bilo ..
Vreme in beračeva srajca
Prireditelji so to veliko mednarodno srečanje nevest in ženinov seveda tudi zavarovali. 420 ljudi bo tri dni neposredno sodelovalo v organizaciji, za katero se je pri. javilo več sto posebnih poročevalcev Iz številnih evropskih držav. Prvi se je prijavil filmski snemalec Iz Buenos Airesa preko svojega veleposlaništva v Beogra-
Na ljubljanskem magistratu med lanskoletnim poročnim obredom (P.: M. Ciglič)
du . . . Stroškov za kmečko ohcet bo kakih 22 milijonov Sdin, v celoti pa bodo pokriti z reklamo in _-j sodelovanjem zainteresiranih pod. jetij. Dokaz več, kaj vse se da doseči, če so sile združene,- ideje dobre in stvar privlačna za ljudska čustva, oko, uho in srce ...
Kaj pa vreme? Meteorologi so prirediteljem povedali:	»Nobene
sobote v letu še ni bilo, da berač ne bi posušil svoje srajce .. . .« če bo deževalo, bodo sprevod pomaknili za kako uro, če pa bi lilo, bo sprevod 19. maja.
Tovarna ALKO in pleterski samostan
Generalni pokrovitelj ohceti je letos tovarna likerjev in destilacija ALKO iz Ljubljane. Podjetje je tej prireditvi na čast že posvetilo nekaj svojega »programa«: na trg je dalo nov aperitiv Chi-na, zdaj pride v prodajo še Arna-ro in nato mlečna brezalkoholna pijača po švicarski licenci. Za kmečko ohcet so pripravili tudi poseben pelinkovec, okoli 18. maja pa bo ALKO presenetila slo-venski trg še z izdelki pleterskega samostana: s sadjevcem, brinjevcem in slivovko izpod Gorjancev. Pleterski izdelki bodo tokrat nekaj posebnega: vsaka steklenica z njihovo pijačo bo imela svojo številko in vsako bodo prevzeli osebno v Pleterjih. Kdor bi našel dve steklenici z enakimi številkami (se pravi:	ponarejeno pijačo!),
si lahko prisluži 5 milijonov starih dinarjev nagrade . . .
Za konec: štehvanje v Mednem
19. maja se bo ob 14. uri začelo pri motelu v Mednem štehvanje. To je 150 let star ra konjeniška igra, pri kateri bodo jezdeci z železnim kolom zbijali na lesen drog nasajen sodček, štehvanje bo tokrat prikazala skupina fantov in deklet iz koroške Zile v originalni izvedbi. Po šteh-vanju bo ples pod lipo pri motelu v Mednem.
Kaj pa neveste in ženini? Od 20. do 24. maja bodo pari gostje hotelov po raznih turističnih krajih v Sloveniji, 24. maja pa se bodo vrnili v Ljubljano, kjer si bodo naslednji dan ogledali trgovine, ob 19.30 pa bodo v ljubljanski Operi poslušali še »Gorenjskega slavčka«.
Skratka: izjemne turistične atrakcije za Ljubljano in Slovenijo, pa tudi propaganda za naš turizem, kakrSfte še ni bilo.	Tg.
Jugoslavija v današnjem svetu
Svet, v katerem živimo, je poln nevarnosti, saj vojna v Vietnamu že celo desetletje pomeni resno nevarnost za
Uidi m cesti smo ljudje...
»Oprosti, ženka,« je jokal 30-letni mož in oče iveh hčera in svoje žene, tei je ležala ob razbitinah ivta ob cesti in sploh ni čutila spodnjega dela telesa. Nesreča se je zgodila v nedeljo, 14. aprila, okoli 18.30 na cesti Ljubljana — Kočevje pri Turjaku, ko je nesrečni mladi mož očka dveh ljubkih deklic s »simko« skušal prehiteti hkrati tri avtomobile in je zapeljal v »škarje«. Avto se je večkrat prevrnil, izruval dve drevesi in raz- e bit obmiroval. Po obrazu ves krvavi mož, ki je prej šofiral, je zdaj pokleknil k ženi, ki so jo komaj izvlekli iz razbitin avta, in jokal: »Oprosti, žena ... Oprosti, žena!« Hčerkici, * stari 4 in 5 let, sta jokaje spraševali: »Si umrla mama?«
Bo mlada mamica umrla? Bo vse življenje hroma? Se bodo starejši hčerkici pozdravila polomljena j rebra, ki so jo dušila: Bo £ oče popolnoma ozdravel? I — Nič se ne ve. Skoraj s gotovo je le, da mladi mož ne bo več prehiteval na nepreglednih ovinkih. Draga šola te družine pa naj bi bila tudi drugim v poduk!	i
mir. Negotovost na Bližnjem vzhodu vzbuja ljudem dvom v miroljubni razvoj političnih razmer. Zlasti za jugovzhodno Azijo še danes velja stari rek nekega vojskovodje: »Vojna je samo nadaljevanje politike z drugimi sredstvi«. In naj bo to še tako res, se je treba z vsemi močmi upreti uresničevanju tega načela v mednarodnem življenju.
Prizadevanje Jugoslavije gre za tem, da se politika upre sili, da človeški razum postane odločujoč v reševanju perečih problemov sedanjosti. V tem smislu je Jugoslavija s svojimi prijatelji iz neuvrščenega sveta začela vrsto pogovorov in posvetov, da se tako izmenjajo vzajemne izkušnje in pogledi na osnovne probleme sodobnega sveta — kako doseči, da se bodo narodi bolje razumeli, in kako odvrniti nevarnost, ki hoče s silo reševati mednarodna vprašanja.
»TRETJI SVET«
Predsednik Tito je poslal osebna sporočila državnikom dežel, katere je bil nedavno obiskal na svojem potovanju po Aziji in Afriki, sedaj pa je šel tudi na prijateljski obisk na Japonsko. Take poslanice so dobili tudi šefi nekateri drugih prijateljskih držav. Edvard Kardelj in Svetozar Vukmanovič sta se vsak na drugi strani afriškega kontinenta posvetovala z državniki prijateljskih dežel, kako bi se neuvrščena aktivneje vključili v mednarodno življenje. Ne gre za kako konkretno akcijo, ki naj bi pripravila nov sestanek, ni to smisel sedanjih razgovorov in
posvetovanj: osnovni smisel te razširjene akcije je, da bi se pripravila široka osnova za tako imenovani »tretji svet« v skupnosti z vsemi tistimi, ki želijo utrditi mir in pomagati sodelovanju med državami in narodi.
GRENKE IZKUŠNJE
V teh razgovorih ni konkretnih pobud ali predlogov za rešitev problema vojne v Vietnamu ali krize na Bližnjem vzhodu. Srečanje so zunaj tega načrta — želijo le obravnavati vzroke sedanjih težav mednarodne politike. Neuvrščene dežele, ki so bile zadnji dve leti pogosto pod pritiskom pa tudi vmešavanjem velikih sil v njihove zadeve, lahko marsikaj povedo o bridkih izkušnjah, ki so jih preživele.
Vsaka brezdelnost na mednarodnem področju bi samo dajala poguma tistim silam, ki vidijo v politiki sile največjo oporo svoje mednarodne aktivnosti. Danes je očitno bolj kot kdaj prej, da se vse močneje občuti potreba za čim širšo dejavnostjo vseh, kd so za razvoj in mir. To je eden od načinov, da se zaustavijo negativne težnje v mednarodnem življenju.
Ko bo aktivnost neuvrščenega sveta dosegla širok obseg, se bo morda pojavila nujnost tudi za tretjo konferenco šefov držav in vlad neuvrščenih dežel. Za sedaj je to stvar prihodnosti — nadaljnjega razvoja posvetov, izmenjave mnenj in razširjenih prizadevanj vseh neuvrščenih in drugih borcev za boljše mednarodne odnose.
M. Gavrilovič
MO*EMO*EMO*EMO*SMO*EMO*EMO*EMO “ fglk /	_	I	2
IcCj* ‘-'S/	J	ui
*
uhe vas demantirajo
• • • •
2
Ul
*
O
2
ui
*
O
2
Ui
*
O
2
tu
*
O
2
LU
*
O
2
ui
*
O
2
ui
SMETNJAK
PRED SLEHERNO HIŠO JE LIGITIMACIJA ČISTEGA IN SNAŽNEGA MESTA
\X^ o
EMO
Ul
*
O
2
ui
*
o
2
ui
*
O
2
ui
*
O
2
ui
*
O
2
* EMO* EMO* EMO* EMO* EMO* EMO*EMO*UI
Jamarji proti plovni poti Kolpa - Jadran
Letos bodo dokončno raziskali Tentero in jamo na Mestnem vrhu, za katero menijo, da bo najgloblja na Dolenjskem — Gozdarje so zaprosili za pomoč
pri odkrivanju jam
Pred kratkim je imel Jamarski klub Ribnica občni zbor. Na njem so ugotovili, da so lani raziskali 45 jam in zanje izdelali tehnično dokumentacijo ter ustanovili sekcijo v Kočevju, ki ima že 8 članov. Na občnem zboru so podelili profesorju Pavlu Kunaverju iz Ljubljane naslov častnega člana kluba.
Ko so razpravljali o zaščiti naravnih redkosti, so med drugim bili proti izgradnji plovne poti Kolpa—Jadran, ker bi z njeno izgradnjo izginila marsikatera naravna znamenitost in ker bi bila po njihovem mnenju uničena lepa in idilična dolina Kolpe.
Jamarji so zaprosili vse gozdarje gozdnih uprav na njihovem območju, naj bi jim poročali o jamah, za katere vedo. Do prvega maja bodo dobili že odgovore, nato pa bodo začeli raziskovati vse na novo prijavljene jame, pa tudi nekatere, ki so jih že raziskali, saj se tudi jame spreminjajo.
Profesor Janko Trošt, ki se občnega zbora ni mogel udeležiti, je jamarje pismeno
vsak četrtek
opozoril, naj bi raziskali tudi zgodovinske vire o jamah, pri raziskovanju jam pa naj bi bili še posebno pozorni na morebitne sledove o naselitvi naših prednikov. Jamam naj bi dali tudi izvirna slovenska imena.
Jamarji so v svoj delovni
program za letos vnesli še: dokončno raziskavo Tentere, ki bo medklubska akcija; dokončno raziskavo jame na Mestnem vrhu, za katero menijo, da bo najgloblja na Dolenjskem; sodelovanje pri proslavljanju 150-letnice Postojnske janne; sprejem avstrijskih jamarjev, ki bodo prišli letos na obisk; dokončno ureditev lastništva parcele, na kateri stoji njihov jamarski dom, in napeljavo telefona v jamarski dom.
V svojem jamarskem domu
ZA MLADE PO SRCU
Letni delovni čas v „Dolenjkinih" trgovinah
Trgovsko podjetje DOLENJKA Novo mesto
obvešča potrošnike, da bo v nekaterih njenih prodajalnah v Novem mestu veljal od ponedeljka, 22. aprila, začasen delovni čas.
Prodajalne z deljenim delovnim časom
bodo poslej odprte: ob ponedeljkih in sobotah od 7.30 do 14.30, druge dni v tednu pa od 7. do 12. in od 17. do 19. ure.
Prodajalne z neprekinjenim delovnim časom (živilska stroka)
bodo še nadalje odprte vsak dan od 7. do 19. ure. Nadalje velja tudi dosedanji delovni čas tistih trgovin, ki so odprte ob nedeljah.
Ko bodo delovne organizacije prešle na nov delovni čas, bo temu prilagojen tudi delovni čas trgovin.
pri Francetovi jami bodo organizirali 1. in 2. maja, 22. julija in 29. novembra tudi zabavne prireditve.
Skrbne priprave za vsakoletno domiado
V Dijaškem domu »Majde Sile« v Šmihelu pri Novem mestu se pripravljajo na »domiado«, vsakoletno prijateljsko srečanje nekaterih dijaških domov iz Slovenije. Letošnja »domiada« bo 19., 20. in 21. aprila v Novi Gorici. Vsakoletno srečanje gojencev dijaških domov vedno znova spodbuja mladino, da se na taka srečanja še posebej pripravlja in da spozna vsako leto nove kraje in nove vrstnike.
Gojenci dijaških domov iz Celja, Murske Sobote, Kranja, Nove Gorice, Kopra, Krškega in Novega mesta se bodo tudi letos potegovali za prehodni pokal CK ZMS, kii vsako leto pripade zmagovalcu.
Novomeščami se letos še posebej pripravljajo na tekmovanje v nekaterih športnih panogah, sodelovali pa bodo tudi z 20-minutnim kulturnim programom. Pod vodstvom Alenke Bole - Vrabčeve bodo pripravili kratek humoristični program, ki bo prav gotovo navdušil mflade poslušalce.
•	•	v	v
jejm/sed
Novomeško
sejmišče
V ponedeljek, 15. aprila, je bilo na novomeškem sejmi* šču prav živahno. Naprodaj je bilo 836 prašičkov, prodali pa so jih 629. Manjši so šli v denar po 110 do 170 din, večji pa po 180 do 280 din.
•C
M
6
V
k
V
E
K
J
1
V
Slovenska izseljenska matica kot trdna vez s staro domovino
Pri delu z izseljenci bo njihova organizacija še naprej razvijala kulturno-prosvetne, delovne, organizacijske in druge vezi z domovino — Dolgoletno zaslužno predsednico SIM tov. Zimo Vrščaj je zamenjal tov. Franc Pirkovič
12. aprila se je udeležilo v Ljubljani 11. rednega občnega zbora Slovenske izseljenske matice nad 100 delegatov in gostov. Razpravljali so o poročilu predsedstva in odbora. Opisanih je bilo mnogo opravljenih nalog ter nakazanih veliko načrtov, oz katerih veje velika skrb naše družbe in matice za naš« izseljence na tujem.
Na občnem zboru so ugotovili, da je Matici pri njenem lepem in velikem delu mnogo pomagal tisk, zlasti revija Rodna gruda, ki razveseljuje mnoge naše ljudi na tujem in jim pomaga ohranjati stik z domovino. Tudi RTV je s svojo tedensko sobotno oddajo za izseljence pripomogla k temu, prav tako koledar in razne knjige, slovenske plošče ter mnoga
pisma, ki so bila izmenjana med Matico in našimi društvi ter posamezniki v tujini. Skrb za izseljence je bilo razbrati tudi iz živahnega sodelovanja naših konzularnih služb v nekaterih državah.
V razpravi so poudarili, da bo potrebno večje zanimanje nekaterih naših organov za izseljence, zlasti v državah Latinske Amerike in Avstralije.
V programu, ki bo nadaljeval dosedanje delo, bosta glavni odbor in izvršni odbor Matice skušala doseči, da bi list Rodna gruda še naprej uresničeval svojo osnovno nalogo: ustvarjati stike z izseljenci. Pri tem pa naj bi tudi druga glasila sodelovala tako, da bi naše delavce v tujini v raznih prilogah obve-
VARNA IN UDOBNA VOŽNJA Z VAŠIM AVTOMOBILOM ŠELE POTEM, KO BOSTE ZAUPALI
URAVNOTEŽENJE KOLES IN OPTIČNI PREGLED PODVOZJA
AVTOSERVISU
PIONIR
V NOVEM MESTU,
KI BO DELO OPRAVIL NA NAJNOVEJŠIH AVTOMATIČNIH NAPRAVAH.
URAVNOTEŽENJE KOLES:
■ DELO ZA ENO KOLO SAMO 5 N DIN
■ UTEŽI: 1 KOS 2 N DIN
OPTIČNI PREGLED PODVOZJA 15 N DIN
OBIŠČITE
SODOBEN AVTOSERVIS!
ščala o njihovih pravicah. Kot zgled je bil tu navaden mariborski VEČER, ki je takšno prilogo že izdal.
Izseljenski koledar bo še naprej izhajal in prinašal obsežnejše sestavke ter slikovno gradivo o domovini in delu izseljenskih društev in organizacij. Prešernova družba bo izdala knjigo o izseljencih, Matica pa jo bo v prevodih ponudila predvsem mlajši generaciji, ki domačega jezika ne obvlada več. Posebna skrb bo posvečena iz-letništvu, gostovanjem naših društev in kulturnih skupin in gostovanjem izseljenskih kulturnih skupin v stari domovini.
Za začasno zaposlene v tujini bomo prirejali srečanja v okviru podružnic SIM. Prisotni so poudarjali, da je treba v tujini povečati število naših zastopstev in da naj v le-teh delajo tudi Slovenci, ki naj ne bodo le uradniki, pač pa sodelavci in živa vez organizacije s terenom.
Po Uspeli razpravi, sprejemu finančnega programa in novega statuta je skupščina izbrala 79-članski glavni odbor. V njem so z našega območja: Karel Oražem iz Ribnice, Peter Šobar in Jože žagar iz Kočevja, Franc Vrvi-ščar iz Metlike in Peter Markovič iz Krškega. Ob koncu se je po 16-lefcnem delu poslovila od Slovenske izseljenske matice dosedanja predsednica tov. Zima Vrščaj. Za dolgoletno plodno in ustvarjalno delo ji je zbor izrekel vse priznanje ter sprejel na njen predlog Pismo vsem slovenskim izseljencem. Za novega predsednika Slovenske izseljenska matice je bil izvoljen tov. Franc Pirkovič.
M. TRATAR
bio
Podpredsednik IS dr. Franc Hočevar, predsednik IS Stane Kavčič in predsednik občinske skupščine Novo mesto Franci Kuhar med pogovorom s primarijem prof. dr. Otonom Bajcem in sodelavci
Kaj tišči in žuli Dolenjce?
ZA“SINTETIKO
(Nadaljevanje s 1. str.) z manjšimi osebnimi dohodki zmogli.
Gostje so nato obiskali IMV, kjer jih je generalni direktor Jurij Levičnik izčrpno seznanil s poslovanjem in z načrti tovarne. Predsednik Kavčič se je podrobno zanimal za najemanje tujih kreditov, za katere pa pri IMV
Skupni sindikat za promet in zveze
24. aprila bo v Novem mestu občni zbor medobčinskega odbora sindikata prometa in zvez za Dolenjsko. To so sklenili na sestanku pripravljalnega odbora 6. aprila. Tedaj so se pogovorili tudi o kadrovskih pripravah in delovnem programu tega odbora.
Mednarodni sejem motornih vozil
V petek, 19. aprila, se bo v Beogradu začel četrti mednarodni sejem motorjev in motornih vozil, ki bo odprt do 28. aprila.
Na sejmu sodeluje 129 razstavljavcev iz 17 tujih dr žav. Poleg nekaterih avtomobilov priznanih avtomobilskih tovarn bodo na sejmu razstavljani še benzinski in die-sel motorji, motoma vozila, prikolice, polprikolice, servisna in remontna oprema, goriva in maziva za avtomobile in motorje ter športna oprema.
zaradi našega nestalnega deviznega poslovanja trenutno niso preveč navdušeni. »Iz prve roke« je tudi zvedel vse o »aferi prikolic« z ljubljansko AVTOMONTAŽO.
V tovarni zdravil KRKA v Ločni so nekaj po 12. uri pričakali pred inštitutom tovariša predsednika in podpredsednika vodilni uslužbenci in predstavniki samoupravnih organov podjetja. Direktor tovarne mr. ph. Boris Andrijanič in drugi so jima predstar vili dejavnost in načrte KRKE in predvsem položaj na mednarodnem tržišču — v Sovjetski zvezi in afriških deželah. Predsednik Kavčič se je tudi tukaj podrobno pozanimal za osebne dohodke zaposlenih. Potem sta si gosta ogledala vso farmacevtsko in kozmetično proizvodnjo v obratu v Ločni.
Po kosilu na Otočcu sta gosta obiskala Formo vivo v Kostanjevici, nato pa sta se popoldne v sindikalnem domu v Novem mestu pogovarjala s političnimi delavci in gospodarstveniki iz Črnomlja, Metlike, Sevnice, Krškega, Brežic, Trebnjega in Novega mesta Ocenili so položaj po reformi, opozorili na še ^vedno preveliko neskladnost med proizvodnjo in potrošnjo, na to, da je proizvodna usmeritev v delovnih organizacijah v veliki meri odvisna od strokovnosti kadrov in da porabimo preveč za osebne dohodke in premalo za obstoj podjetij (skladi). Načeli so tudi težave z dolgovi med podjetji (kliring).
Po večerji v šolski restavraciji na Bregu sta se gosta vrnila v Ljubljano.
M. MOŠKON
FOTOGRAFIJA TEDNA
Med fotografijami, poslanimi ta teden, je žirija izbrala in nagradila najboljše:
■ prvo nagrado 100 din prejme Darko Pavlin za »IGRAJO V SUŠCU ... «
■ drugo nagrado 50 din prejme Peter Šobar mlajši za »185 UČENCEV«
■ tretjo nagrado 30 din pa dobi Polde Miklič za »MALO ŠOLO«.
Posnetke za »nagrado tedna« z naslovom avtorja na hrbtni strani in podatke na posebnem listu papirja pošljite do ponedeljka, 22. aprila, do 12. ure, uredništvu Dolenjskega lista.
OBISK V MESTU, KI IMA S KOSTANJEVICO VELIKO SKUPNEGA
V Slovenjem Gradcu je umetnost doma
Slovenj Gradec in Kostanjevica na Krki.
Vsaksebi sta si, vendar vseeno blizu. Druži ju zanimanje za umetnost. To ustvarjalno zanimanje za likovne stvaritve, to hrepenenje po lepem je v obeh mestecih ustvarilo možnosti za zgraditev razstavnih prostorov Tako sta v Kostanjevici na Krki nastala Gor-jupova galerija ter Lamutov likovni salon, v Slovenjem Gradcu pa Umetnostna galerija.
In ti hrami lepote za ljudi majhnih mest niso kar tako. V Kostanjevici na Krki se je življenje v zadnjih desetih letih močno spremenilo. Tudi v Slovenjem Gradcu se je.
Nekaj skupnega imata mesteci, ki ležita tako vsaksebi. Skupno je zanimanje za lepoto, za umetnost. Umetnost pa druži. Druži ljudi iz Slovenj Gradca in Kostanjevice na Krki, druži ljudi sveta.
U Tantove besede
Ko so pred časom v Slovenjem Gradcu odpirali razstavo Mir, humanost in prijateljstvo med narodi, jim je U Tant poslal pismo, v katerem med
drugim piše: »Vedno sem bil mnenja, da je umetnost tista, ki zmaguje med ljudmi vse tiste ovire, ki temelje na političnih, rasnih in drugih razlikah, in da je umetnost ena najbolj učinkovitih sredstev, s katerimi ljudje lahko drug drugemu posredujejo najvišje ideale in najgloblja čustva za mednarodni mir in sodelovanje. Zato pozdravljam vse tiste v organizacijskih odborih in klubih, katerih podjetnost in navdušenje sta zgradila temelje za to stalno razstavo. Zdi se mi tudi zelo primemo, da bi bil Slovenj Gradec s svojo staro tradicijo center kulture in umetnosti izbran kot kraj razstave, ki sovpada z 800-letnico ustanovitve mesta. Vsem, ki sodelujejo, pošiljam svoje najboljše želje za uspeh razstave, za še večji sloves Slovenjega Gradca kot kulturnega centra.«
Slovenj Gradec je po zaslugi prizadevnih kulturnikov res postal pravi kulturni center. Ni postal to zaradi »uradne dolžnosti«, ampak spontano, zaradi žive želje po lepem, po tem, za kar so majhna mesta, razsuta po Sloveniji, prepogosto prikrajšana. Postal je nekaj takega kot Kostanjevica na Krki. Ti mesteci pa sta v našem življenju nekaj izjemnega.
Gost z daljnega severa
je bil v soboto, ko so v Novem mestu odpirali razstavo dr. Dolenca in v Krškem razstavo naivca Lackoviča, v Slovenjem Gradcu. V prostorih Umetnostne galerije se je pred kratkim zvrstilo 241 umetnikov, ki so razstavljali na razstavi Mir, humanost in bratstvo med narodi. Gost z daljnega severa ni samo kamenček v mozaiku slovenjegraških likovnih prireditev. Bertil Whal-berg, ki je tisto soboto razstavljal v Slovenjem Gradcu, je s svojimi izredno velikimi platni prekril veliko dvorano Umetnostne galerije. Njegova razstava je logično nadaljevanje prizadevanj Slovenjega Gradca, da bi ohranjevali in poglabljali vezi med narodi, ljudmi.
Otvoritev razstave v Slovenjem Gradcu je praznik. Ljudje so se nagnetli v veliki dvorani, vendar je kljub množici še veliko prostora. Tam nekje na sredini je pevski zbor osnovne šole, snemalec osvetljuje platna in ljudje sledijo luči, kati barve takrat še bolj zažive. Slikar s soprogo sedi med Slovenjegradčani. Razstavljal je že v New Yorku, Slovenj Gradec pa je mesto, kamor bi marsikdo rad potoval
JI
€L
rt
— Pot do vašega uspeha, mojster?
— Odlična oprema!
— In pot do opreme?
— Namensko varčevanje pri
Dolenjski banki in hranilnici
v NOVEM MESTU ali njenih poslovnih enotah
■	• ■-'£	■ : - ■ ' 1 ■' " ' : ‘ ';r
l, TREBNJEM ali METLIKI?
j iv
NE POZABITE:
Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,50%, za vezane vloge do 8%! — In ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1,5 do 2,5 odstotka v dinarjih!
PISMA UREDNIŠTVU
Še enkrat o umetnih gnojilih
V vašem listu ste 28. marca skušali dokazati krivdo za pomanjkanje umetnih gnojil povsem drugim, samo krivcu ne.
Pri nas je že tako, da imajo zadruge izključno pravico na veliko nakupovati umetna gnojila. Trdim, da je novomeška zadruga pripravila premajhno zalogo, saj je leta pošla že lanskega decembra. Pristaviti pa moram, da je imela zadruga za svoje potrebe gnojil dovolj, pisec članka naj gre pogledat v skladišče Bajnof, pa se bo o tem lahko prepričal. Prodajalci v zadružnih trgovinah se izgovarjajo, da nimajo skladišč, odkar so Košakove staje spremenili v garaže. Prav v teh garažah pa ima tudi zadruga svoje avtomobile.
Jeseni boste imeli novinarji dovolj možnosti, da boste na vsa usta hvalili »donose« zadruge, ne boste pa povedali, da je pravzaprav ona spravila na led druge kmetijske proizvajalce. Mislim, da bi bilo prav, če bi bila kemična gnojila enakomerno razporejena med vse kmetovalce. Tudi skladišča bi bilo mogoče urediti, saj jih je najti za vse druge stvari.
Miha Mikec
Kaštialova 10, Novo mesto /
Odgovor KZ »KRKA«
Pisec sestavka je, kot kaže, premalo seznanjen s prodajo in nakupom umetnih gnojil. Naša zadruga je jeseni nakupila umetna gnonila le za jesensko setev, nekaj pa jih je ostalo za pomlad. Ker pa je inšpekcijska služba novomeške občinske uprave izdala odločbo, da moramo vsa gnojila do konca leta umakniti iz prodaje ali porabiti za svoja zemljišča, smo ukrenili vse potrebno, da se je to tudi zgodilo.
Zadruga je sklenila v januarju pogodbo s prodajalci gnojil, po kateri n&j bi gnojila prihajala postopno od januarja do aprila. Prvi vagon nitrofoskala pa je namesto januarja prispel šele februarja, prav tako pa je bilo tudi z drugimi dobavami. Vzrok za to naj pojasnijo drugi.
Kako težko je poslovanje pri Košaku, vsakdo ve, kajti tamkajšnja poslovalnica ni-
Umetnost velikih mest ni vselej alfa in omega lepega.
Tu, v majhnih mestih, v Slovenjem Gradcu in v Kostanjevici na Krki (primerjava se kar naprej vsiljuje), je po-
gled razsodnejši, delo ljudi pa včasih veliko bolj zavzeto.
In lepo je, da je tako.
PETER BREŠČAK
in pokazal ljudem, da je tak, kot so oni: preprost, izviren, skromen, delaven. »Ni velikih in ne malih, kadar gre za skupno stvar,« je nekoč zapisal naš publicist Bogdan Pogačnik. »In kadar gre za veliko stvari, so veliki vsi, ki njo delajo.«
Kipar in slikar - domačina
Ljudje v Slovenjem Gradcu ob razstavah niso ravnodušni. Nekateri zbirajo slike, drugi jih samo gledajo. Pri optiku na primer visi vsaj troje izvrstnih platen slovenskih slikarjev. Gozdarski inženir ima največjo zbirko panjskih končnic na tem koncu Slovenije, župnik Soklič pa ima zbirko, ki je pravo življenjsko delo. Tukaj je umetnost našla nenavadno rodovitna tla. Tu se je res ljudem tako priljubila, da zavestno spremljajo njena pota, jo občudujejo, kritizirajo. Svoj dom je našla pri njih.
V Slovenjem Gradcu živita slikar Jože Tisnikar ter kipar Rade Nikolič.
K Tisnikarju in Nikoliču zahajajo mojstri, katerih imena so v Evropi zelo znana. Obiskujejo ju v ateljejih in ju sprašujejo. O vsem, samo ne o njunem delu. Malo dlje živi v drugi dolini med hribovjem Jože Horvat-Jaki. Ta si je postavil svojo galerijo, ki jo hodijo občudovat od vsepovsod.
Čudna so pota umetnosti.
Zmotili smo se, ko smo mislili, da Anton Repnik: Golob miru. Slika je z razstave Mir, humanost in bratstvo ostanejo velika mesta za vselej naro- med narodi. Za svoje delo Golob miru je prejel slikar samouk v Slo-dove Atene.	venjem	Gradcu	častno	priznanje.
ma razen kleti nobenih skladišč. Košakove prostore uporablja »Dolenjska«, ki jih je predhodno uredila.
Kmetijska zadruga »Krka«
O letošnjem pomanjkanju umetnih gnojil nam je ponovno pisal tudi Mihael Heim-bring iz Ponikve 22. Med drugim trdi, da so umetna gnojila, ki jih je primanjkovalo, dobili predvsem razni kumi in botri, pri trem pa navaja za primer kmetijsko posestvo Mokrice. Ker je poskušal tudi na Hrvatskem, zatrjuje, da so tam za kmetovalce bolje poskrbeli kot pri nas. Pri nas, pravi tov. Heim-bring, so prve na vrsti zadruge, za druge pa ni važno, če kaj ostane. Vprašuje tudi, zakaj sprejemamo načrte, če jih ne uresničimo; strokovnjakom pa priporoča, naj ne podcenjujejo manjših pridelovalcev.
Uredništvo DL
Še ENO stališče do še enega stališča!
Tov. M. Moškon, dovolite mi majhno polemiko z vami:
Najprej priznanje in spoštovanje, zelo lepo znale pisati. Iz vaših misli povzemam, da ste se tudi vi vključili v krog tistih, ki na široko dele nasvete, kako se ne sme delati, pa vendar SAMI ničesar (delujoč - DELATI) ne store, da bi se stvari premaknile naprej. Ne vem, zakaj se je potrebno po vsem žolču, ki ga zlivate na »politično« delo, na koncu opravičevati, da »bodo sestanki še vedno potrebni«, kljub vašemu gnevu.
če dovolite, tudi vam nekoliko nasvetov, npr.: »Le čevlje sodi naj Kopitar.« Menim, da bi bilo bolje, če bi se tudi vi vključili v prizadevanja po NOVEM, pa ne tako, da se kot arbiter postavite nad vsa prizadevanja in ločujete kot na sodni dan pravične na desno in nepravične na levo. Menim, da so vzroki za pojave, takšni, kot so v naši družbi, širši in bolj komplicirani; vsega pa tudi ne morete naprtiti Benu Quicku! Ni dovolj samo stati na stališčih, pa čeprav je to VAŠE stališče, ampak je treba De-LATI. Delati v abstraktnem in konkretnem smislu.
Ali menite, da vsi »politični delavci« v delavskih svetih, krajevnih organizacijah SZDL itd., ki jim vi odrekate kakršno koli kvalifikacijo, ne DELAJO nič? Kolikor sem razumel vaš članek, ne mislite na šolsko, ampak družbeno-poU-tično kvalifikacijo 509 članov odborov SZDL, 665 članov delavskih svetov itd. Torej menite, da je bilo vse tisto, kar smo v 23 letih zgradili, ustvarili, dosegli, itd., zgrešeno? Uh, kako prostaško, kajne?
če vam ta posel ne gre, tovariš M. Moškon, vam svetujem, da se zgledujete pri vseh tistih tovariših, ki so žrtvovali ure, dneve, mesece in leta svojega prostega časa in niso razen moralnega dobili nobenega drugega PLAČILA.
DUŠAN ZUPANC, ki je tudi sam bil »politični delavec«
Grenki spomini
Pred vrati je izletniška sezona. Spet se bo na naše ceste zlila reka avtomobilov raznih znamk in velikosti. V tej reki bo vozil marsikdo, ki si vozila ni pridobil s svojim delom in svojimi zaslugami. Ne bi bilo odveč, ko bi si takšni lastniki avtomobi-lov ogledali tovarno BMW pri Munchnu na Dickahau. Avtomobili BMW so res dobra
vozila in jim ni kaj reči. Tovarna BMW pa je zgrajena na približno tak način, kot si je marsikdo pri nas v povojnem času pridobil avtomobil.
Tovarna BMW je velikanski objekt, ki je bil zgrajen v vojnem času med preteklo vojno. Nemci so jo zgradili tako, da ji ni moglo do živega niti najhujše bombardiranje. Toda če bi bil v Zahodni Nemčiji takšen družbeni red, kot je pri nas, bi morata tovarna BMW pripasti vsem tistim delavcem, ki so jo gradili.
Graditelji tovarne smo bili politični interniranci, ki smo bili poslani v Dachau. Podružnica tega zloglasnega taborišča pa je bilo taborišče Alah pri Munchnu. Nad tovarno smo zgradili 360 centimetrov debelo betonsko ploščo, ki je stavbo in strojne naprave varovala pred bombami.
Meni — kot politični kaznjenec sem to tovarno gradil
— še do danes ni bilo dano, da bi imel avtomobil BMW in da bi se z njim vozil, čeprav sem ga zaslužil s krvavimi žulji, tako kot tisoči drugih internirancev. V taborišču Alah sem gradil tovarno BMW 16 mesecev po 12 ur na dan.
Vendar pa me to, da nimam avtomobila, ne moti. Vrnil sem se zgaran in izmučen iz taborišča in se spet lotil kmetije na Dolenjskem. Zdaj delam samo zato, da živim. Bil sem ustanovitelj kmetijske obdelovalne zadruge na Dobravi, sodeloval sem v kmetijskem zadružništvu, kolikor sem največ mogel, zdaj pa prihajajo leta in ne morem več. Ne morem s: kupiti dobrih kmetijskih strojev, ker nimam toliko denarja, da bi lahko plačal visoko carino zanje. Nobene ugodnosti nisem deležen, ne pri davkih ne pri čem drugem, in tudi priznavalnine nimam. Vsa stvar je prišla celo tako daleč, da ne morem dobiti umetnega gnojila. Bil sem med prvimi naprednimi kmetovalci na našem koncu, ki so začeli uporabljati umetno gnojilo, danes pa bi se moral tepsti zanj, kadar ga zadruga pripelje kmetom.
To me je navedlo k razmišljanju o avtomobilih, in ne zavist, kot bi lahko kdo mislil. Boli me, da ima marsikdo avto, ki ga ni zaslužil s svojim delom, jaz pa ne morem dobiti umetnega gnojila in strojev za svojo kmetijo, od katere živimo.
PAVLE FAKIN čučja mlaka
POPRAVEK
Popravljamo dve tiskarski napaki iz članka »PA NAJ ZAZVONI ŠE DRUGA PLAT ZVONA!«, ki smo ga objavili prejšnji četrtek:
drugi stavek 7. odstavka v članku se mora pravilno glasiti takole: »Ne moTem oporekati tudi dejstvu...«, v 15. odstavku pa se mora drugi stavek glasiti pravilno takole:
»Ker se zvoni zaradi živih
— zvonjenja mrtvi ne slišijo
— mislim, da je osnovni namen takega neživljenjskega zakona dati pogrebom oseb, ki niso želele spremstva cerkve, podobo, da so pokopar ne kot živali, in tako vplivati na strah živih pred smrtjo.«
Rokopis je bil v redu, žal pa korektorska služba v tiskarni ni opazila in popravila napake v vlitem svinčenem stavku, zaradi česar je jbil smisel v naštetih stavkih skažen.
UREDNIŠTVO
ČE ŽELITE
odgovor ali naslov Iz malih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico ali znamko za 30 din.
UPRAVA LISTA
35aSF
V Artičah pripravljajo »Sosedovega sina«
Prosvetno društvo »Oton Župančič« iz- Artič bo zar ključilo letošnjo sezono z domačo igro »Sosedov sin«, ki jo domačini že nestrpno pričakujejo. Igra zahteva večje število igralcev, mnogo priprav in skrbno pripravljene scene in njihovo hitro menjavo.
Prva predstava bo 14. aprila. Ker so prebivalci Artič to igro že gledali, se bodo morali igralci tokrat še posebno potruditi, če bodo hoteli obdržati svoj sloves. Ker pri pripravah sodelujejo številni vaščani, lahko pričakujemo, da bo predstava še posebno skrbno pripravljena.
Okrnjen program za revijo
Zaradi finančnih težav bodo široko zastavljeni program za kulturno revijo Spodnjega Posavja omejili, zato pa nameravajo prikazati na teh prireditvah res najkvalitetnejša dela.
Posavska in občinska revija sta napovedani za mesec maj.
V okvar brežiške revije sodijo nastopi šolskih pevskih zborov na Bizeljskem, koncert odraslih pevskih zborov z recitacijami v Artičah in gostovanje domačih zabavnih ansamblov ter folklornih skupin v Pišecah.
Zanimiv podatek iz Hamburga
Glasilo velike nemške tovarne Mannesmann, ki ima
70.000	delavcev in nameščencev, je pred kratkim objavi-
lo	nekaj podatkov iz ankete, kd so jo pripravili v podjetju. Na vprašanja je odgovorilo 2004 bralci tovarniškega lista, ki pravijo:
polovica jih redno bere knjdge; 44 odst. nikoli ne bere knjig o filmu, gledališču in glasbi; 49 odst. pa nikoli ne bere verskih knjig. Na prvem mestu prebranih del je roman Dir. živago, na drugem pa
—	Karl May ...
Četrti abonmajski koncert v Novem mestu
11. aprila je koncertna poslovalnica Glasbene šole v Novem mestu priredila 4. abonmajski koncert. Novomeškemu občinstvu sta se predstavila violinist Dejan Bravničar in pianist Marjan Lipovšek. Izvajala sta nekatera Beethovnova, Mozartova, Brahmsova, Chopinova, Prokofjeva, Sarasatova in Ra-velova dela.
Ob 16. uri sta v Domu kulture izvedla tudi krajši koncert za mladino.
Dan poezije v Sarajevu
Zveza pisateljev Bosne in Hercegovine je 17. aprila priredila dan poeaije, na katerem so razen piscev iz jugoslovanskih republik brali svoje dela tudi pesniki iz tujih držav.
. * ;v’:.
Mladim za domačo pesem ni več mar
Starejši zapuščajo zbor, mladi pa se ne vključujejo — Tudi za tovrstno dejavnost ni ne denarja in ne posebnega zanimanja
VLADIMIR LAMUT: Stara cerkev v Pleterjih. — Med arhitektonskimi spomeniki na Dolenjskem je stara pleterska cerkev posebna znamenitost.
Moški pevski zbor iz Novega mesta zadnja leta ne poje več tako pogosto, število članov se je zmanjšalo, in čeprav se marljivi pevovodja Tone Markelj še tako trudi, da bi zbor spet oživel, mu to nikakor ne uspe.
Pred petimi leti je novomeški moški pevski zbor požel nemalo priznanj v raznih krajih Slovenije, kjer je nastopal. Iz okteta, ki je nastal po osvoboditvi, je zrasel v 40-članski zbor, ki je na vseh gostovanjih navdušil poslušalce.
Zdaj prihaja k vajam redno le 20 pevcev in le na akademijah in proslavah jih je nekaj več. Najstarejšemu pevcu je 60 let, najmlajši pa jih ima 24. K pevskim vajam prihajajo delavci, obrtniki, upokojenci, uslužbenci, skratka vsi, ki jim je lepa domača pesem pri srcu in jo še znajo zapeti. Prva leta je bilo med pevci največ železničar-• •
Odrski zastori se nikoli ne umirijo
Mnoge vasi na podeželju zaživijo svoje kulturno življenje v zimskih mesecih, ko se pričnejo vaje za igro, pevski nastop in proslavo. Začne se tisto kulturno življenje, ki je za nekatere že zastarelo in ki ga je baje treba poživiti,
samo da nihče prav ne ve, kako.
Predstave, proslave in pevski nastopi, ki so jih pripravili amaterji na vasi, še vedno privabljajo v dvorano kmete, delavce in spodbujajo dijake, da tudi sami sodeluje-
Preveč visokih šol
Samo sedem let je minilo od korenite šolske reforme, in vendar smo spet pred ponovno preureditvijo sistema izobraževanja. So dežele, v katerih se sistem izobraževanja ne spremeni desetletja, celo stoletja. Morda je to res druga skrajnost, pa vendar ...
Danes je gotovo že vsem jasno: šolska reforma 1960/61 je bila vpeljana s preveliko neučakanostjo in slabo pripravljena.
Bilo bi nesmiselno uprizarjati »lov na čarovnice«. Neprimerno bolje je, da vse razpoložljive moči porabimo za to, da bodo nove preureditve v sistemu izobraževanja dale čim- bolj ustrezne uspehe,
Jubilej beograjskega narodnega gledališča
V	drugi polovici letošnjega leta bo beograjsko narodno gledališče slovesno počastilo stoletnico svojega obstoja. Na spored drame, opere in baleta so uvrstili najboljša dela jugoslovanskih in tujih avtorjev, v Beogradu pa bodo letos gostovali tudi najznamenitejši domači in tuji umetniki. Beograjski umetniki bodo imeli tudi več gostovanj v tujini. Kulturno in zabavno življenje v jugoslovanski prestolnici je letos sila živahno in na visoki stopnji.
Mali kulturni barometer
RAZPRAVA O TRDINOVIH NAGRADAH. Na 10. seji sveta za prosveto in kulturo pri občinski KkupšAini Novo mesto so 16. aprila razpravljali o analizi dela organov upravljanja v osnovnih in srednjih Šolah ter v drugih vzgojnih zavodih občine Novo mesto, člani sveta so se seznanili z delom arhivske službe, govorili pa 50 tudi o razširitvi podeljevanja Trdinovih nagrad. O sklepih seje bomo poročali v prihodnji številki Dolenjskega lista.
RAZGOVOR O KULTURI. Občinski odbor sindikata družbenih dejavnosti in občinski sindikalni svet v Novem mestu sta v torek, 16. aprila, sklicala sestanek, na katerem so razpravljali o kongresni resoluciji Razvoj kulture kot integralne sestavine družbenega dela. V dnevnem časopisju smo zasledili, da so podoben sestanek sklicali tudi v Mariboru ter da Je ze’o uspel. Vse večjo skrb za kulturno-prosvetno delo icaM v zad-
njem času tudi občinski svet Zveze sindikatov.
POSVETOVANJA O KULTURNO PROSVETNEM DELU. Člani občinskega sveta Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije v Novem mestu obiskujejo posamezne kraje, kjer se na sedežih krajevnih skupnosti seznanjajo s pro-^ blemi kultumo-prosvetnega dela v posameznih krajih. Zbrano gradivo bo osnova za referate ter diskusijo na skupščini ZKPO v Novem mestu. Kongres Zveze kulturno- prosvetnih organizacij Slovenije bo v jeseni.
PRIPRAVE ZA ZAČETEK DOLENJSKEGA KULTURNEGA FESTIVALA. V Kostanjevici na Krki se živo pripravljajo na otvoritev razstave del naivnih slikarjev Jugoslavije. Razstava v Kostanjevici na Krki bo izjemen kulturni dogodek, saj bo s svojimi deli sodelovalo veliko število znanih naivcev.
zlasti v visokem šolstvu. Toda nekaj naukov iz preteklosti si je le treba zapomniti.
Nihče ne bo trdil, da pred zadnjo šolsko reformo osnova visokega šolstva ni bila preozka. Treba jo je bilo razširiti, očitno pa je bilo premalo pretehtano, kako je treba to narediti. Fakultete so rasle ko gobe po dežju, ne da bi se pri tem upoštevali pogoji, ki jih mora visoka šola izpolnjevati.
Danes bi lahko samo v Srbiji našteli pet, šest fakultet ali višjih šol, ki bi težko upravičile svoj obstoj. To je docela normalna posledica precej preproste logike, ki misli, da so potrebe po kadrih osnovna pobuda razvoju visokega šolstva. Ta logika je sedaj pripeljala do čudnega stanja, ko si skoraj želimo, da bi nekatere visokošolske ustanove zaprli.
PREMALO DOBRIH ŠOL
še bolj čudna posledica takega razvoja visokega šolstva je govorjenje, da izšolamo preveč strokovnjakov. Toda s svinčnikom v roki lahko vsak dokaže, da nobenih strokovnjakov nimamo preveč, celo arhitektov ne, čeprav množično odhajajo na delo v druge dežele.
Zatorej sploh ni čudno, če nova preureditev šolstva, zlasti višjega, zahteva temeljitejšo gospodarnost in preraču-nanost, pri čemer je osnovno — prizadevanje za kakovost. Ljudje z univerz zlasti poudarjajo, da je potrebno dolgoročno načrtovanje in da je treba sprejeti stroga merila za pogoje, ki jih morata izpolnjevati visokošolska ustanova in njen učni kader, kar pomeni še to, da bo treba nekatere višje šole zapreti.
Prezgodaj je še, da bi delali kakršne koli sklepe, vendar se obetajo koristne spremembe. Velika pozornost se posveča naporom, da bi uskladili reorganizacijo šolstva med vsemi republikami. Ljudje z univerz poudarjajo, da mora biti pri tem vodilna misel, da bomo do leta 1985 potrebovali milijon strokovnjakov določenih profilov in kvalitet.	M.	BABIC
jo in pomagajo pri pripravah. Predstave so dobro obiskane, pa čeprav so v gasilskih, zadružnih, prosvetnih ali drugih domovih. Sezona, ki se začne šele oktobra, se ponavadi konča v marcu, ko spomladansko delo zaposli še tako navdušene organizatorje in igralce.
Artiče niso zgoščeno naselje. Združuje jih le tista posebna vnema prebivalcev, ki dan za dnem prihajajo tudi po 4 ali 5 km daleč k varjam. Nekateri prihajajo večkrat tedensko, s posebnim navdušenjem, ob vsakem vremenu in se nikoli ne prestrašijo slabo ogrevanega prostora, v katerem vadijo..'V Artičah žive tudi taki, ki prihajajo k vajam vsak dan: v ponedeljek k vajam za igro, v torek na pevske vaje, v sredo na vaje folklorne skupine, v četrtek spet na vajo za igro, v petek na pevsko vajo, v soboto pa na mladinski sestanek. Nič ne zahtevajo za svoj trud. Največja nagrada jim je topel aplavz ali dober obisk občinstva.
Za popolnejše obveščanje občanov
Prejšnji teden je izvršni odbor republiške konference SZDL v Ljubljani razpravljal med drugim tudi o pripravah na bližnjo sejo republiške konference, ki bo posvečena vprašanjem založništva, tiska in RTV v Sloveniji. Na seji so poudarili, da občani niso vselej obveščeni tako, kot bi si želeli, zlasti še, če obveščenost povežemo s polemiko in borbo mnenj v tisku. Politični in družbeni činitelji bi se morali zavedati, da je polemično sodelovanje v tisku in drugih sredstvih obveščanja ne samo zaželeno, temveč za nadaljnji razvoj družbe in odnosov med ljudmi celo obvezno. Na seji, ki jo pripravljajo v republiški konferenca SZDL, bodo vsestransko osvetlili odprta vprašanja v naših množičnih sredstvih obveščanja.
' Poceni šola v naravi
Dobrepoljska osemletka je to zimo organizirala šok) v naravi kar doma. Smučanja se je učilo 51 učencev od 5. do 7. razreda, šolo so organizirali tako, da je bila čim cenejša, se pravi: na domačem terenu, z domačimi smučarskimi učitelji, pa tudi tečajniki so bili na hrani kar doma. Za podružnični šoli v Kompolju in Ponikvah pa so organizirali tečaj kar v obeh krajih.
jev in delavcev, zdaj pa jih je v zboru le še nekaj.
Pevovodja Tone Markelj je s svojim zborom v vseh letih naštudiral nad 300 pesmi. Ker prihajajo vedno novi pevci in starejši odhajajo, morajo nekatere izmed njih vedno znova ponavljati.
Lani je zbor pel v Črnomlju in Metliki ter dvakrat v Dolenjskih Toplicah. V jeseni so obiskali tudi bolnike na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice in jih razveselili z domačimi pesmimi. Letos bo zbor priredil kon-
»Revizor« je navdušil
Igralska družina prosvetnega društva »Miran .Jarc« iz Črnomlja se je po daljšem premoru predstavila domačemu občinstvu z Gogoljevim Revizorjem. Generalko so 5. aprila popoldne zaigrali pred šolsko mladino, kd pa ni bila dorasla duhovitostim besedne igre. Zato pa je bila mnogo hvaležnejša publika na premieri 6. aprila. Lepi obisk in pohvala obiskovalcev sta bila nastopajočim naj lepša spodbuda za nadaljnje delo. »Revizorja« bodo ponovili doma za vse, ki k prvi predstavi niso utegnili priti, razen tega pa imajo črnomaljski igralci v načrtu še več gostovanj.
K. W.
Še vedno najbolj prevajajo Lenina
UNESCO izdaja poseben Index traaslationum o prevajanju v svetu. Po podatkih tega indeksa za 1966 vodi med avtorji Vladimir Iljič Lenin z 201 prevodom; na drugem mestu je biblija, ki je doživela 197 prevodov, sledijo pa
G.	Simenon (137 prevodov), Lev Tolstoj (122), Karl May (114) in drugi.
cert v Dolenjskih in šmarjeških Toplicah v okviru programa za Dolenjsko poletje 68, spet bo obiskal bolnike in sodeloval tudi na proslavi za dan vajencev.
Pevci vadijo v prostorih vajenske šole. Prav zato so se odločili za vsakoletno sodelovanje na vajenski proslavi.
Pevovodja Markelj se zelo rad spominja dni, ko je s svojim zborom gostoval na Gorenjskem, Koprskem in v Beli krajini, ko je bil njegov zbor še tako številen in ko je lepa pesem močno donela iz grl. Za vsakega pevca, ki odhaja drugam, mu je žal, prav tako, da se mladi ne morejo odločiti za sodelovanje v zboru in da se mnogo bolj navdušujejo nad zabavno glasbo.
Igralci iz Artič so poželi topel aplavz
Letošnja gledališka sezona je v Artičah še posebno živahna. Ker bodo v tem kraju praznovali občinski praznik, so se letos v Artičah še posebno potrudili. Tudi šolarji so hoteli prispevati svoje. V soboto, 2., in v nedeljo, 3. marca, so se številnim obiskovalcem predstavili s pravljično igro »Kraljična z mrtvim srcem«. Predstava je lepo uspela, saj so se šolarji pod vodstvom Anke Zorko zares potrudili. Praljičnost so številnim obiskovalcem pričarali tudi sceno, ki jo je zasnoval Miroslav Kugler, bogati kostumi, glasba in doživeta igra. Prebivalci Artič so. mlade igralce nagradili z dolgim, prisrčnim aplavzom in jih spodbudili, da so se odločili tudi za gostovanje. Doslej so obiskali Globoko in Bizeljsko, če pa bo občinstvo nad predstavo še vedno tako navdušeno, bodo ponovno zaigrali v mesecu maju.
Čas sili vse bolj ceniti staro umetniško tvornost
Spomeniško varstvo v trebanjski občini
Razen tistih najdb, ki jih hranijo muzeji in zbirke, ima trebanjska občina še nekatere zelo lepe kulturne in zgodovinske spomenike: mirensko cerkev s freskami iz 15. in 16. stoletja; eno najlepših slovenskih gotskih cerkva v Šentrupertu; dvostolpno baročno cerkev na Veseli gori, znotraj poslikano s Tuškovi-mi podobami; cerkev na Vihru nad šentrupeftom, kjer stare freske krasijo stranske oltarje; cerkev v Dobrniču. Pomembni so gradovi v Mokronogu, Trebnjem, Na Mirni, Veseli gori, grad škrljevo idr. ter mnoge izkopanine iz različnih zgodovinskih dob.
»Te kulturne spomenike je potrebno obvarovati propadanja ter jim dati pravo mesto v slovenski kulturni zakladnici,« so menili zastopniki Zavoda za spomeniško varstvo, ko so pred kratkim obiskali trebanjsko občino. Občina bo letos porabila v te namene
1,3 milijona starih dinarjev, kar naj bi zadostovalo vsaj za najnujnejša dela.
Freske v mirenski cerkvi je potrebno odkrivati še naprej. Pod apnenim beležem se verjetno skriva naslikana še velika skupina angelov, ki imajo v rokah starinska glasbila. Tudi šentruperška cerkev je potrebna popravila, za trebanjski grad pa je že zagotovljenega nekaj denarja za obnovo strehe.
Pomembno delo bo urejanje posebnega spomeniškega albuma, ki bo združeval tu-
di novejše kulturne in zgodovinske spomenike in predstavljal zaokrožen prikaz umetniške tvornosti na območju trebanjske občine.
Ob zadnjem obisku so si zastopniki zavoda ogledali tudi Kozlevčarjevo zbirko starin v Slovenski vasi. Pri tem so menili, da bi bilo opravljeno veliko delo, če bi bila ta bogata zbirka urejena v obliki stalne razstave in tako dostopna vsem ljubiteljem starin in umetnosti.
Celovec nujno potrebuje novo slovensko gimnazijo
Pred kratkim je deželni glavar Koroške Hans Sima opozoril na potrebo, da bi kar najhitreje zgradili novo slovensko gimnazijo v Celovcu.
V	sedanji gimnaziji je za 400 dijakov in predavateljev že vrsto let mnogo premalo prostora, zaradi česar nastajajo tiidi druge težave pri izobraževanju slovenske mladine.
H.	Sima je delegaciji združenja staršev pri sovenski gimnaziji v Celovcu med drugim dejal, da je končna odločitev o gradnji izključno v pristojnosti avstrijskega prosvetnega ministrstva na Dunaju.
Vrsto let pa že tečejo zelo razgibane, a tudi žolčne razprave med predstavniki slovenske gimnazije in političnih organizacij ter pokrajinsko vlado Koroške in celovške občine.
Kje, kdaj in kdo?
V celjski podzvezni nogometni ligi bo Rudar s Senovega imel v gosteh Radeče, Brežice bodo gostovale na Polzeli, Celu-lozar pa bo imel obračun z Ljubnim v Krškem. V mladinski okrajni ligi bo Novo mesto gostovalo pri ljubljanski Olimpiji, Rog pa v Hrastniku. V ljubljanski podzvezni nogometni ligi bo moštvo Sev* niče gostovalo v Ihanu. Mirna bo prosta.
V republiški rokometni ligi bodo Brežice gostovale v Piranu, Ribničani pa pojdejo k vodilni ekipi — Celju. Dekleta iz Brežic bodo potovale to nedeljo v Mursko Soboto. V ljubljanski podzvezni rokometni ligi bodo Grosupeljčani gostovali pri ljubljanskem Slovanu, Novo mesto pojde v Križe, Krčani bodo šli v Hrastnik, Krmeljčani pa bodo imeli srečanje z vodilnimi Medvodami.
Zagorčeva in Bratkovičeva zmagali
Letošnjo atletsko sezono v Sloveniji so preteklo nedeljo uradnno odprli v Novi Gorici z republiškim mitingom, na katerem sta med 150 udeleženci dokaj uspešno sode. lovali tudi manjši zastopstvi AK Novo mesto in TVD Partizan Kočevje.
Od dolenjskih atletov sta bili najboljši Novomeščanki Meta Zagorc in Marija Bratkovič, ki sta bili prvi. Od ostalih je treba pohvaliti zastopstvo Partizana Kočevje. ki se je dobro uveljavilo.
Reeultati dolenjskih atletov: moški — 100 m: 4.-5. Hočevar (PK) 11,6; 18.—20. Hribernik (N. m.) 12,1; 21,—23. Divjak (PK) 12,2; — 1000 m: 5. Lampe (PK) 2:47,0; 8. žužek (PK) 2:48,2; — višina: 10. Halas (PK) 175; — daljina: 5.-6. Klarič (PK) 6.24;	10. Hribernik
(Nm) 5.87; — kopje: 6. Smodej (Nm) 52.00; 7. Suhy (Nm) 50.60.
Ženske:	600	m:	1.	Bratkovič
(Nm) 1:46,6; — kopje: 1. Meta Zagorc (Nm) 33.40.
Od ostalih je bil Marjan špilar prvi v metu kopja (64,28), šlajko-vec in Slak pa sta nastopila izven konkurence brez vidnejših uspehov.	F. MIKEC
PIONIRSKI ATLETSKI MITING
Mladi veliko obetajo
Pionir j i-atleti iz osnovne šole »Katje Rupena« so se preteklo soboto srečali na atletski stezi. Mladi atleti se marljivo pripravljajo na svoj »veliki met«, ko bodo gostitelji zveznega pionirskega atletskega tekmovanja za pokal »Malih novin«. Generalka je pokazala, da na tej šoli raste vrsta bodočih atletov, ki bodo z marljivim delom še veliko dosegli. Z veseljem smo opazovali talentirane atlete Pograjčevo, Gazvodovo, Puckovo, Sajetovo, Gačnikovo, Pu-rebra, Papiča, Rešetiča in Možino. Ob tej priliki moramo pohvaliti tudi prizadevanja vaditeljev-teles-novzgojnih delavcev iz osnovne šole.
Rezultati tekmovanja: pionirke:
— 60 m: 1. Pograjc 8.7 — 2. Gazvoda 8.7 — 3. Frfolja 8,9; 300 m: Gazvoda 47,5 — 2. Šinkovec 50.1
— 3. Serajnik 52,0; višina:	1.
Pučko 1.30,	2.	Mrvar 1.25,	3.
Okroglic 1.15; daljina: 1. Saje 4.30, 2. Pučko 4.02, 3. Sotler 3,92; krogla: 1. Gačnik 9.30, 2. Bukovec 9.10, 3. Luštek 8.77. — Pionirji: 60 m: 1. Pureber 7.7, 2. Rešetič 7.8, 3. Dragaš 8.2; 400 m: 1. Pureber 59.0, 2. Pungerčar 60.9, 3. Švenar 62,8; višina: 1. Papič 1.50, 2. Pečavar 1.40; daljina: 1. Rešetič
Od tu in tam
BRE2ICE — V predtekmi glavnega nedeljskega rokometnega srečanja so se srečale pionirke osnovne šole bratov Ribarjev z mladinsko vrsto Ljubljanskega Slovana. Gostje so zmagale 10:9. Najboljša pri Brežičankah je bila Brataničeva, ki je sama dosegla 8 zadetkov.	(V.	P.)
BRESTANICA — Pionirke in pionirji iz Brežic so s 40 točkami naskoka zmagali na prvenstvu Spodnjega Posavja v orodni telovadbi. Tudi med posamezniki so se najbolje odrezali Brežičani. Pri pionirjih je bil najboljši Srečko Zore, pri pionirkah pa Duška Iskra.	(V.	P.)
BRESTANICA — Na zasavskem košarkarskem prvenstvu ekip osnovnih šol je bil vrstni red naslednji: 1. Brežice, 2. Brestanica, 3. Sevnica. Takšen je bil vrstni red pri fantih; pri dekletih so bile najboljše Senovčanke, za njimi pa Brežičanke.	(V.	P.)
RIBNICA — Na občinskem namiznoteniškem prvenstvu je sodelovalo šest ekip: INLES, Sodražica I. in II., Ribnica I. in II. ter ekipa JLA. V ekipni konkurenci so brez večjih naprezanj zmagali igralci iz Sodražice. Med Šestnajstimi posamezniki je zmagal Mrgole (Sodražica) I.). Končni vrstni red: člani ekipno — 1. Sodražica I., 2. Sodražica II., 3. Partizan (Ribnica) itd. Člani posamezno — 1. Mrgole (Sodr. I.), 2. Lovrenčič (Sodr. I.), 3. Fajdiga (Sodr. II.), 4. Joras (Ribn.) itd. Pionirji posamezno: 1. Kers-nič (Ribn.), 2. Žuk (Ribn.), 3. Mihelič (Sodr.). 4. Klun (Ribn.).
(M. B.)
SODRAŽICA — V počastitev 60-letnice telesnovzgojne dejavnosti v ribniški občini je bil preteklo nedeljo namiznoteniški turnir za pokal občinske zveze za telesno kulturo Ribnica. Sodelovali sta dve ekipi iz Kočevja, Sodražice, in Suhe iz škofje Loke. Rezultati tekmovanja: člani posamezno — 1. Mrgole, 2. Lovrenčič, (oba Sodražica), 3. Urbič (Kočevje) itd. člani ekipno: 1. Sodražica, 2. Kočevje, 3. Suha, 4. Kočevje II.
(M. B.)
SEVNICA — Na seji strelskega društva so sklenili, da bo občinsko tekmovanje za zlato puščico v nedeljo, 21. aprila. Tekmovanje se bo pričelo ob 8. uri pred domom TVD Partizan. Predvidevajo, da se bo tekmovanja udeležilo šest ekip. Na seji so govorili, da navdušenje za strelski šport upada, razen v Mizarski zadrugi in Kopitarni.	(S.	S.)
BREŽICE — Na športnem dnevu osnovne šole bratov Ribarjev so se učenci pomerili na orodjih. Organizacija tekmovanja in uspehi ter razpoloženje tekmovalcev so bili na zavidljivi višini. Med osmimi razredi je pri fantih zmagal 8. d, pr dekletih pa 8. a. Med posamezniki so bili najboljši Srečko Zore, Ivan Šetinc, Majda Bali in Marjana Batanič. Najboljši posamezniki:	Ernest Antolič,
Srečko štangelj, Marjan Adamič, Milena Hervol, Branka Ogorevc in Zdenka Verlič. Med nižjimi razredi so bili zmagovalci: 6. a (moški), 6. b (ženske) in 5. b (moški). Najboljši posamezniki so bili: Milan štimec, Božo Ban, Siniša Dikič, Andrej Fettich,_ Andrej Oberč, Tonček Gerjevič, Stanko Rožman, Miki Rainer, Duška Iskra, Borjana Starčič, Alenka Hladnik in Zorica Germovšek.
(P. R.)
NOVO MESTO — Pričele so se letne športne igre zaposlenih. Udeležba je letos rekordna: prijavilo se je kar 257 ekip z blizu 1000 nastopajočimi. Tekmovali bodo v enajstih športnih panogah.
(K. K.)
MILICI — Tu sta bili odigrani dve prijateljski nogometni tekmi. V prvi je Preloka premagala Žu-niče z 1:0, v drugi pa so Prelo-čani premagali Adle.šičc s 6:2. Nedeljo prej so Adlcšičani odigrali dve tekmi: v prvi so igrali 2:2 z Žuničani, izgubili pa so srečanje s Priliščani iz sosednje Hrvatske z rezultatom 2:1.	(R.	V.).
Brežiška rokometna nedelja
VRATAR MARS
Vratar Brežic Mars je s svojo obrambo v vratih spravljal v obup sicer odlične napadalce Slovana. V prvem delu tekme je bil dejansko nepremagljiv. Njegove obrambne poteze so številni gledalci pozdravljali z burnim aplavzom.
VLADKA BU2ANCIČ
Zakaj je Vladka slabe volje? V nedeljo ji ni šlo, ni imela srečne roke. Res pa je, da so se rokometašice Slovana tokrat pokazale v zelo dobri luči. Bile so bolj gibčne, iznajdljive in včasih celo borbenejše.
STANKA MOLAN
Nepogrešljivi mojster — izvajalec kazni z bele točke Stanka Molanova je tudi v obrambi krepko »držala« fizično močnejše gostje. Skratka, igrala je dobro. 2al, da ena lastovica ne prinese pomladi! Drugič bo bolje, kajneda dekleta?
Tokrat smo se ustavili pri brežiških rokometaših, ki so v nedeljskih tekmah prikazali pravi rokomet. Žal so naleteli na odlične in razpoložene slovanovce, ki so pobrali ves prvenstveni izkupiček.	S.	DOKL
NOGOMET
Bela krajina - Tabor 1:0
Črnomaljci so v nedeljo dosegli važno zmago: premagali so vodilno ekipo v tej ligi Tabor iz Sežane. Črnomaljci so po boljši igri v pr. vem polčasu, ko so imeli več prilik, da potresejo mrežo, dosegli samo en zadetek. Strelec je bil v 23. minuti desno krilo Rallč. Gostje so dvakrat rešili svojo mrežo, s tem da so žogo zbili z golove črte. Domače pa je enkrat rešila hudega vratnica.
Za Črnomelj so nastopili: S. 2u-nič, P. Žunič, Ferfolja, Filipčič, Weiss, Karin, Rajič, Vipovec. I. 2unič, Švajger in Kaljevič.
A. L.
Brežice : Vojnik 2:1
To je bila menda doslej najslabša igra domačega moštva, ki ima pred igralci Vojnika že nekak kom-pleks, tako da ne more razviti zaželene igre. Vse vrste so delovale nepovezano, odpovedali pa so celo najboljši igralci. Nekoliko boljši od ostalih so bili Kovačič, Kočič in Lapuh. Zadetke za doma-mače sta dosegla I<apuh in Sav-čič.	V.	P.
Štore : Rudar (Senovo) 2:1
Igra je bila povprečna, včasih zelo groba In slaba. Senovo je prvo prišlo v vodstvo. Po zadetku domačih se je prvi del tekme kon-
5.33, 2. Marolt 5.20, 3. Belovič 5.01; krogla: 1. Možina 10.82, 2. Šuln 9,62, 3. Golob 9.52.
—sd
ROKOMET
Brežice : Slovan 9:17
V prvem kolu spomladanskega dela republiške ženske rokometne lige so Brežice doma doživele pravo katastrofo. Delovale so utrujeno in neborbeno. Zmaga gostinj je zaslužena.
Za Brežice so igrale: Božičnik, Bužančič 1, Molan 3, Mišič I. 1, Kolar 2, Les 2, Zorko I.. Mišič II., Slak, Zorko II. in Bobnar.
Pri Brežičankah je nekoliko izstopala Molanova, pri Slovanu pa sta bili najboljši Kristanova in veteranka Kastelčeva.	V.	P.
Novo mesto : Krmelj 23:14
V pravi prvenstveni tekmi sta se srečala dva dolenjska predstavnika: Novo mesto in Krmelj. Novo. meščani so izkoristili prednost domačega igrišča in premagali goste s 23:14. Igra je bila v prvem delu enakovredna, v nadaljevanju pa so gostje močno popustile. Pri gostih je bil najboljši Zaman, ki je dosegel 7 zadetkov, pri Novo-meščanih pa Joklič (9) in Lozar (5).	—t
Grosuplje : Partizan Krško 27:23
Tretje kolo v spomladanskem delu rokometnega prvenstva je krški Partizan izgubil po nesrečnem naključju. Ker se je pokvaril avto-mobil, so Krčani zamudili na tekmo. Igralci so bili zelo nervozni, k slabem počutju pa je prispevalo tudi neurejeno igrišče.
Za Krško so igrali: Škobme, R. Iskra 7, Šulc 4, Arh 5. Rohič 2, Koman 3, Božič in Kovačič po enega.	S.	ISKRA
Ribnica : Slov. Gradec 18:26
Domači rokometaši so izgubili lepo priložnost, da bi spravili v zadrego favorizirane goste, čeprav so v začetku tekme Ribničani celo vodili.
Za Ribnico so igrali: J. Kersnik, Matelič 2, S. Kersnič 7, A. Kersnič, Ponikvar 3, Tanko, Joras 2. Češarek 2 in Blakšič 2.	—p
Brežice : Slovan 14:16
V pravi prvenstveni tekmi enakovrednih nasprotnikov so gostje iz Ljubljane premagali domače rokometaše s 16:14. Pri domačih je najbolj ugajal rezervni vratar Mars, pa tudi mladi štangelj se je dobro vključil v moštvo. Nekaj minut pred koncem srečanja si je Darko Šetinc zlomil palec in dalj časa ne bo mogel igrati. Obstaja možnost, da bojo Brežičani tekmo odločili v svojo korist, ker je pri Slovanu igral Majerle, ki igra za neko francosko moštvo.
Za Brežice so igrali: Berglez, Mars, Rovan 2, Štangelj 4, Avsec 1, Žlvič; Šetinc 2, Novak. Svažič 1, Pavlič 4, Kukavica.
V. P.
čal 1:1. V drugem delu so domači dosegli zadetek In s tem prišli do zmage. Sodnik se m preveč odlikoval. ZadiA ek za Rudarja je dosegel Gaser.
J. KODELJA
Mirna : Dob 4:2
V 15. kolu ljubljanske nogometne podzveze so mirenski nogometaši doma premagali NK Dob iz Doba pri Domžalah z rezultatom 4:2 (1:2). Za Mimo sta gole dosegla šmuc 3 in Kramar 1, za goste pa Cerar 1 in Pirnat 1. Zanimivo srečanje je sodnik iz Ljubljane vodil zelo dobro. Gledalcev je bilo čez 100.
Ilirija : Novo mesto 11:1
Ilirija lz Ljubljane, ki se je po-vzpela na prvo mesto v ligi je brez večjega napora dobesedno pregazila zadnjeuvrščeno ekipo iz Novega mesta, ki se je že sprijaznila z najhujšim. Kljub temu, da je bilo doseženih 12 zadetkov, tekma ni zadovoljila maloštevilnih gledalcev.	—o
Mirna : Sevnica 4:3
Nogometaši NK Mirna so v prijateljski tekmi premagali moštvo Sevnice, ki tekmuje v ljubljanski nogometni podzvezi, z rezultatom 4:3.
NAŠ RAZGOVOR
Koristna kooperacija
Med odbojkarji Trebnjega, ki uspešno tekmujejo v II. republiški odbojkarski ligi igra tudi žužemberčan Peter Štor. Ker se nam je to sodelovanje zdelo zanimivo, smo se s Petrom o tem pogovorili.
Kako gledaš na integracijo odbojke med Žužemberkom in Trebnjem?
Vstop štirih igralcev v ekipo Trebnjega je bil pozitiven, saj smo začeli resneje delati, pa tudi uspehi so bili precejšnji. Vsekakor koristno!
Bodo v Žužemberku kmalu pogoji za sestavo lastne ekipe?
Možnosti so. Igralcev Imamo dovolj. Lahko bi igrali v II. ligi. Nimamo pa denarja niti igrišča. Kljub temu mislim, da ne smemo cepiti sil, posebno letos, ko pričakujemo najboljše.
Kakšno je tvoje počutje med trebanjskimi odbojkarji?
V Trebnjem smo že stari znanci in prijatelji. Počutim se dobro. Med nami ni razlik, razen da nas na treningih v šali trener loči na »suhokranj-sko« in »trebanjsko« linijo.
Kako si bil zadovoljen z jesenskim uspehom svoje ekipe?
S tretjim mestom sem zadovoljen. Z malo več športne sreče bi bili lahko celo prvi.
Kako bo letos?
Zaradi ugodnega žreba pričakujem eno prvih mest.
Kaj misliš o nadaljnjem razvoju odbojke v Trebnjem?
Zanimanje je veliko, manj ka nam pa mladih igralcev, še je čas, da jih dobimo!
Imaš kakšno posebno željo?
2ellm igrišče v Žužemberku, v Trebnjem pa vsaj tolikšno
finančno pomoč, da bomo po treh letih igranja imeli popolno športno opremo.
S. DOKL
Novomeščani v 2. slovenski ligi
13. in 14. aprila so bile v Novi Gorici kvalifikacije za vstop v dru-go slovensko košarkarsko ligo. Sodelovale so tri ekipe: KK Sežana, KK Meblo in KK Novo mesto.
Novomeščanj so se najprej pomerili s Sežano in zmagali s tesnim rezultatom 67:65. Moštvo Se. Žane je Igralo zelo grobo in nefair. Drugo srečanje z moštvom Mebla so Novomeščani izgubili z rezultatom 77:82. Za Novo mesto so nastopili: Šetina 5, Kovačič 6. Počr. vina 12, Pirc 12, Šobar 15, Kopač 29, Splihal 65, Uhan Somrak in Prezelj.
Ker je v odločilnem srečanju Sežana premagala Meblo, sta se zaradi boljšega količnika uvrstili v drugo slovensko ligo ekipi Novega mesta in Sežane. Prvo tekmo bomo lahko gledali že 28. aprila.
M. G.
Športni dan na novomeški gimnaziji
15. aprila je imela novomeška gimnazija na stadionu in na Loki
tekmovanja v krasu in športnih igrah. Najprej so dijakinje tekle na 800 metrov; zmagala je Martinčičeva z rezultatom 2,51, pred Janežičevo 2,55 in Bajčevo 3,04.
V moškem krosu je bil prvi Mam; 1200 metrov dolgo progo je pretekel v času 3,21; drugi je bil Bučar — 3,24, tretji pa Košir — 3,32. Po končanem krosu so se dijaki pomerili v nogometu. Prvi je bil združeni 4. ac, pred 3. bo in 3. ad.
Na Loki so se nato dekleta pomerila v rokometu, košarki in odbojki. V rokometu si je prvo mesto priborila 1. c, druga je bila 1. d, tretja pa 1. e. V košarki je zmagala 3. a, pred 2. d In 2. b. Na igrišču za odbojko je bila prva 4. c, druga je bila 3. b, tretja 5. b.
Moški so tekmovali v rokometu, košarki In odbojki. V rokometu je zmagala l.a, druga Je bila l.b, tretja 1. c. Na košarkarskem igrišču je bilo stanje naslednje: 1. 3. bc, 2. 3. a, 3. 4. abc.
V odbojki je zmagala 2. a, nato pa sta se zvrstili ekipi 2. b in 2. od.
Vsa srečanja so vodili profesorji telesne kulture: J. Hude, I. Penko In M. Smerdu.
M. G.
Prvi spet Trobentar
Na hitropoteznem prvenstvu za mesec april je prehodni pokal ponovno osvojil Ljubo Trobentar. V finalni del vekmovanja so se uvrstili kar štirje brezkategomiki.
Ljubo Trobentar je že v drugem kolu premagal svojega največjega konkurenta Staneta Podkoritnika Kasneje je Podkoritnik izgubil še z Vizjakom In se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Zelo dobro sta igrala še Jože Zupančič in Janez Trobentar.	.
Vrstni red: 1. Ljubo Trobentar 11, 2. Stane Podkoritnik 9. 3.—4. Jože Zupančič In Janez Trobentar po 8, 5. Dušan Obranovlč 7,5, 6. Marko Vizjak 4,5 itd.
STANIČ
Občinsko pionirsko tekmovanje
V nedeljo je bilo v Brežicah ob-činsko šahovsko prvenstvo za pionirje in pionirke. Končni vrstni red je bil naslednji: starejši pionirji — 1. Globoko, 2. do 3. Brežice, Cerklje, 4. Artiče, 5 Dobova; mlajši pionirji: 1. Brežice, 2. Artiče, 3. Čatež, 4. Cerklje, 5. Mrzlava vas. Pri starejših pionirkah so bile zmagovalke Brežičanke, sledijo: Cerklje, Artiče, in Globoko. Pri mlajših pionirkah pa je zmagala ekipa Brežic.
V. P.
Pionirsko prvenstvo v Brestanici
Na občinskem ekipnem šahovskem prvenstvu pionirjev, ki je bilo v Brestanici, je nastopilo 19 ekip. Skupno se je udeležilo prvenstva 72 pionirjev in pionirk iz Brestanice, Senovega, Podbočja, Leskovca, Koprivnice, Krškega in Vidma.
Pri starejših pionirjih Je zmagal PO »Ivo Lola-Rbar« iz Brestanice, pri mlajših pionirjih PO »K. D. Kajuh« z Vidma, pri starejših pionirkah PO »Črni rudarji« s Senovega, pri mlajših pionirkah pa PO »Stanc Rozman« iz Krškega.
— ic
Srečanje veslačev iz številnih jugoslovanskih brodarskih društev je bilo v nedeljo zjutraj v Brežicah ob Krki. Od tu je odšla dolga kolona tekmovalnih kanujev in kajakov na 36 kilometrov dolgo pot po Savi do Zagreba. Sam start je bil zelo zanimiv, saj je nastopilo več kot 60 čolnov, žal pa je ta prireditev minila brez prisotnosti Brežičanov. (Foto: S. Dokl)
Žarnice komajda tlijo!
Prebivalci Velikega in Malega Orehka, Verduna in Hriba, vasi nad Stopičami, se pritožujejo, da imajo v zadnjem času zelo slab tok. Povedali so, da jim žarnice komaj tlijo. Ko so izmerili napetost med 19. in 20. uro, so namesto 220 voltov namerili le 75 voltov. Pravijo, da je tok slab tudd zato, ker imajo nekateri v večernih mah vključene električne stroje. Zaradi slabega toka ljudje ne morejo poslušati radia in gledati televizije in nekateri so že dali zapečatiti svoje sprejemnike. Električno omrežje v teh vaseh je bilo postavljeno pred 20 leti in je potrebno temeljite obnove.
OBVESTILO
Obveščamo vse uporabnike steze-bližnjice ki pelje od Kristanove ulice čez Znančeve njive h Kovačičevemu mlinu, da scmo jo morali zaradi arheološkega raziskovanja zapreti za ves promet. Ta steza je speljana točno čez ilirsko gomilo, ki jo sedaj raziskujemo. Izkopavanja te velike halštatske gomile bo dalo dragocene podatke o zgodovini Novega mesta, zato prosimo vse prizadete, da z razumevanjem sprejmejo naš ukrep.
Dolenjski muzej Novo mesto
10 let Društva knjigovodij
Društvo knjigovodij v Novem mestu bo imelo 20. aprila 9. redni občni zbor, hkrati pa bo proslavljalo 10-letni-oo delovanja. Dopoldanski, delovni del zbora se bo začel ob 9. uri v Domu ljudske prosvete v Novem mestu. V okviru krajšega slavnostnega dela bodo na njem podelili najboljšim članom društva priznanja. Popoldan pa si bodo ogledali kulturne znamenitosti Novega mesta, priredili izlet na Gorjance in Rog in končali z družabnim večerom v restavraciji na Otočcu.
Gradbena pomlad v zdravilišču
Zdravilišče v Dolenjskih Toplicah gradi vrsto novih objektov za potrebe turizma in gostinstva. Velikemu zunanjemu bazenu se bo pridružil še manjši bazen za otroke, poleg pa bodo postavili posebno stavbo s čistilnimi napravami. Na hribu urejajo večji rezervoar za termalno vodo. Zgradili bodo tudi skladišče pijač in bife. Dela bodo veljala 1,200.000 dan (120 milijonov S din). Nove objekte nameravajo odpreti za 1. maj.
Zdravilišč« je povsem preuredilo tudi kuhinjo. Preureditev prostorov in nova oprema sta veljali 200.000 din (20 milijonov S din).
mmm
iMm
ovorice!
Komentira Adolf Šuštar, predsednik ObSS
Po Novem mestu se že kakšen teden širijo govorice o tem, da bodo ukinjeni upravni odbori, da bodo delavskim svetom zmanjšane pristojnosti in da bodo direktorjem vrnjene nekdanje upravne pristojnosti. Govorice je najbrž spodbudilo gradivo za simpozij o strokovnih vodstvih in delavcih v gospodarstvu, katerega pobudnica je višja kadrovska šola v Kranju. V tem gradivu so tudi malo prej omenjene teze, ki pa jih ni možno sprejeti. Delavskega samoupravljanja, ki je v dveh desetletjih postal oblast delovnih ljudi, namreč ni mogoče odvzeta z dekretom. To je nekaj takega, kot če bi kdo hotel vzeti ljudem, ki so dopolnili 18. leto, vse pra-
Udarniško delo v Novem mestu le še ni zamrlo. Stanovalci štirih stolpičev na Mestnih njivah so pretekli teden sami uredili zelenico pred bloki. Vsekakor primer, ki je vreden posnemanja! — (Foto: Ria Bačer)
Majhne dajatve s hrupom, velike z molkom?
Družbeni dogovor ni nadomestilo za neurejen sistem - Doklej bodo šole
vzgajale na »pamet«?
V Novem mestu so do zdaj ‘pozorno obdelali dve resoluciji, predlagani za sprejem na letošnjem VI. kongresu zveze sindikatov Jugoslavije. Prva govori o delitvi dohodka, druga o izobraževanju. Za torek, 16. apriila, je občinski sindikalni svet priredil razpravo o resoluciji, ki govori o kulturi kot sestavini družbenega dela.
Predlagano resolucijo o delitvi dohodka so obravnavali 2. aprila. S pozornostjo so spregovorili zlasti o sistemu delitve dohodka med družbo in delovno organizacijo. Poudarili so, da je v tem sistemu precej pomanjkljivosti in nasprotij. Menili so, da so ta nasprotja razvidna že iz načina, kako delovne organizacije sprejemajo obremenitve. »Zanimivo je,« je bilo slišati, »da dajejo delovne organizacije prispevke, ki pomenijo zanje veliko obremenitev (obresti od skladov, carine, prometni davki, prispevek za Skopje i>td.), molče in brez pripomb, hrup in hudo kri pa povzročajo znatno manjše dajatve, kot je proračunski prispevek.« Kakršnokoli novo povečanje dajatev bi še bolj oželo delovne organizacije, ki v zadnjem času že načenjajo sklade (standard), da lahko izplačajo osebne dohodke. Poudarili so, da prav zaradi tega tudi ni najboljši tista del predlagane resolucije, ki omenja družbeni dogovor. »Družbeni dogovor, kot ga želimo uveljaviti za financiranje posameznih področij, namreč ni v skladu s pridobivanjem oziroma zagotavljanjem dohodkov v ta namen. Če hoče biti družbeni dogovor nadomestilo za neurejen sistem, se s predlagano obliko družbenega dogovarjanja ne moremo strinjati,« so dodali.
3. aprila so obravnavali predlagano resolucijo, ki govori o razvoju izobraževanja. Razen splošnih in že zna-
nih ugotovitev in pripomb, da naše šole še niso sposobne vzgajati ljudi za ta-
ke in take poklice, da je nekaterih šol preveč in drugih premalo, da gredo razprave o tem često mimo delovnih organizacij itd., so natresli še vrsto takih, ki se nanašajo na vprašanja obstoja šol zaradi pomanjkanja denarja. Med drugim so tudi poudarili, da sistema izobraževanja ne bi smeli obravna-
vati ločeno od sistema financiranja. Zdaj pa je, žal, tako, da je učni načrt, predpisan od »zgoraj«, enak za vse, možnosti za delo po njem so pa v vsaki občini drugačne. šole tudi ne vedo, kakšni kadri so za današnje potrebe najbolj primerni, zato jih vzgajajo bolj ali manj ali pa predvsem na »pamet«. V razpravi so povedali, da bo tako vse dotlej, dokler delovne organizacije ne bodo imele perspektivnega načrta za kadre.
vice, ki jih dobe kot polno-letniki, češ da jim gredo take pravice šele z 28. letom. Rešitev pa ni v zmanjševanju samoupravnih pravic, marveč v razmejitvi odgovornosti. Potrebno je priti do dna temu, kaj je odgovornost samoupravnih organov in kaj neposredna odgovornost upravnih in strokovnih služb v delovnih organizacijah. To vprašanje — vprašanje odgovornosti — bodo obravnavali tudi na blejskem simpoziju.
Novo mesto: še en domicil
Predsednik občinskega odbora ZZB NOV Novo mesto Miloš Jančič je sklical občinsko skupščino Zveze združenj borcev za 27. april. Delegati bodo dobili domov poročilo o delu občinskega odbora, glavni referat na skupščini pa bo obdelal problematiko organizacije in dal napotke za nadaljnje delo. Pričakujejo, da bodo na skupščini govorili predvsem o prenašanju partizanskih navad na mlajše rodove, o obrambni vzgoji in rezervnem oficirskem kadru, nadaljnjem reševanju problemov nekdanjih borcev, zgodovinskem delu in podobnem. Na skupščini bodo tudi odločali o domicilu brigadi VDV v novomeški občini.
KDO BO REŠIL ZAPLETENO UGANKO?
Ne za plače, ampak za kredo!
 —— ------------------------m----—  ----------------— ---— 5 : 
Prosvetni delavci v novomeški občini že mislijo na učinkovit protest proti nerešenemu financiranju osnovne dejavnosti šolstva
Aktiv osnovnošolskih ravnateljev v novomeški občini zadnje čase zelo pogosto razprav-
fi. aprila je praznoval 50-letnico življenja šentjer-nejski prvoborec Lojze Škrbec-Milan. V Gubčevi brigadi je bil borec, komandir čete in komandant bataljona, čeprav je upokojen, je še vedno aktiven v družbeno - pblitič-nih organizacijah, zlasti v Združenju borcev NOV in krajevni skupnosti.
(Foto: Polde Miklič)
lja o stanju, v katerem se je znašlo šolstvo po sprejemu občinskega proračuna.
Temeljna izobraževalna skupnost letos ni dobila toliko denarja, kot ga je zahtevala, da bi krila vse potrebe osnovnih in drugih šol. Za osnovno dejavnost šol manjkajo milijoni...
»Ne zahtevamo večjih plač, zahtevamo pa denar za kredo, učila, popravila, skratka za materialne izdatke. Na vsoto, ki jo imamo za osebne dohodke, bi morali dobiti vsaj še 20 oziroma 30 odstotkov za materialne stroške. Poleg vsega so denarni viri za šole precej negotovi, da smo že prisiljeni izrabljati sklade, ki jim ‘imamo,« je povedal Ljubo Miloševič, ravnatelj osnovne šole »Janez Trdina« v Stopičah.
»Za tako stanje ne dolžimo občinske skupščine niti temeljne izobraževalna skupnosti,« je nadaljeval Miloševič. »Sporni zajec je v drugem grmu. Prosvetni delavci menimo, da bi moral manjkajoči denar za osnovno dejavnost šol dati ali zagotoviti tisti, ki predpisuje učni načrt. V no-
benem primeru ne bomo dovolili, da bi zaradi pomanjkanja denarja iz predmetnikov kaj črtali, saj imamo kljub napredku v zadnjih letih še vedno vsega premalo, da bi lahko delali in poučevali tako, kot je zahtevano delati v reformirani šoli. Povsem naravno bi bilo, da bi zato šole dobile vsako leto več, ne pa manj denarja.«
»če ne bo zadoščeno potrebam in zahtevam šol, smo prosvetni delavci pripravljeni učinkovito protestirati,« je poudaril stopiški ravnatelj.
Sin bo lončar kot oče
V Šentjerneju in okolici je bilo včasih lončarstvo zelo raavito, vendar pa pred nekaj leti skoraj ni bilo več lončarja. Nedavno je lončarstvo spet oživelo. Lončarji najraje izdelujejo okrašene posode, predvsem majolike, ki jih popišejo z narodnimi zdravicami. Ker je petelin simbol Šentjerneja, izdelujejo lončarji majolike v obliki petelina. Izdelava take majolike je precej težja, saj je potrebno več znanja in spretnosti kot za na.va.dne posode.
Z lončarstvom se je v zadnjem času lepo uveljavil tudi Stanko Pungerčar iz Gruče. Močno želi, da bi se tudi sin naučil tega, kar on zna. Sin Stanko, ki mu je 16 let, že kar spretno suče lončarski kolovrat, če bodo vsi lončarja skrbeli za naraščaj, lončarstvo v Šentjerneju ne bo izumrlo. P. M.
>OBRTNIK< NOVO MESTO
Za pomlad in prvomajske praznike boste lepo in po znižanih cenah oblekli svoje malčke, če se boste oglasili v otroškem oddelku nove ORTNIKOVE poslovalnice NOVA MODA!
NOVOMEŠKA KOMUNA*
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Jože Sinerke, član kolektiva INIS Novo mesto; Kudi Zupan, Joža Slak in Marija Zoran, člani kolektiva Noj/oteks, Novo mesto; Dđago Bučar, Rafael Pajk in Franc Jeglič, člani kolektiva Iskra, Novo mesto; Martin Konda, kmet iz Gomje Lokvice; Ivan Kotar in Tone Potokar, avtoprevoznika iz Novega mesta; Slavka Kralj, Bariča Katanica, Dragica Reba, Majda Lovše, Jožica Špilek, Janez Mikec, Vladimir Kobe, Mira Novak, Djuro Kopašič, I)ora Matulin, Majda Šeško, Andrej Cvelbar, Ivan Ban in Avgust Ogorevc, učenci gostinske srednje šole Novo mesto; Jožica Gradišar, Viktor Tomazin, Rafael Švigelj, Joža Košmrlj, Mladen Vukotič, Bogdan Breznik, Jožica Lukan, Tone Zaletelj, Stane L'rt-k, Jožica Bizjak, Nataša Kovačič, Jožica Janežič, Alojz Vidic in Janez Križman, učenci kmetijske srednje šole Grm; Niko Rihar, član kolektiva kmetijska srednja šola Grm; Alojz fckrfoec, upokojenec iz Šentjerneja, Tatjana Sajevic, učenka srednje kmetijske šole Grm.
m \
.....
16-letni Pungerčarjev Stanko že kar spretno suče lončarski kolovrat. — (Foto: Polde Miklič)
Bore* 7a severno mejo!
Občinski odbor ZPB za severno mejo 1918-1919 v Novem mestu vabi svoje člane, nekdanje prostovoljce-borce za slovensko severno mejo, na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 5. maja, ob 8.30 v sejni dvorani občinske skupščine v Novem mesbu. Na zboru bodo poročali funkcionarji zveze, po razpravi pa bodo volili nov upravni in nadzorni odbor. Pravico glasovanja bodo imeli člani, ki bodo do zbora poravnali članarino za 1968. PRIDITE!
Tudi servis za izdelke El!
Slavko Petre, ki ima servisno delavnico za popravilo radijskih in televizijskih sprejemnikov ob Partizanski cesti v Novem mestu, je 15. aprila odprl tudi servis za garancijska popravila radijskih sprejemnikov in televizorjev niške tovarne El. Petre ima na zalogi tudi ploščice za vgraditev dvanajstega kanala v televizorje Major, ki jih izdeluje El. Vsa servisna popravila opravi Petre takoj.
Občni zbor upokojencev
Novomeška podružnica Društva upokojencev bo imela 21. aprila ob 9. uri občni zbor v dvorani Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu. Društvo vabi člane k čim večji udeležbi.
PORODNišNiCEiiil
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Tončka Vrli-nič z Vinice — Bojana, Bernarda Glazer iz Loke — Renato, Jožefa Perpar iz Svetinj — Romana, Fani Simončič iz Cerovega loga — Jožeta, Karolina Cizerle iz Veniš — Drago, Anica Vrščaj iz Črnomlja — Matejko, Anica Cvetko iz Orehovice — Karmen, Alojzija Mavrič iz Brezovice — Borisa, Anica Peskar iz šmavra — Anico, Marija Ogulin iz Semiča — Rafka, Marija Knez s Suhorja — Roberta, Terezija Fostner iz Črnomlja — Barbaro, Cvetka Maruša iz Krškega — Igorja, Anica Jesih z Belčjega vrha — Dušana, Anica Dragovan iz Gornje Lokvice — Stanka, Doroteja Vovk iz Hrastovice — dečka, Tončka Bele iz Stranske vasi — dečka, Jožefa Hrastar z Jezera — dečka, Olga Starič iz Radne vasi — deklico, Frančiška Hudina s Senovega — deklico, Rozalija Čampelj s Prevol — deklico, Marija Bartelj z Gornjega Karteljevega — deklico in Majda Žam iz Velikega Mraše-vega — deklico
6. nadaljevanje
Delavci kopljejo nov bazen v Dolenjskih Toplicah. — (Foto: Mirko Vesel)
RK poslej s podpornim članstvom
Ob mednarodnem dnevu RK javna priznanja zaslužnim članom RK
»Vabimo vas, da postanete podporni član JRK in tako pomagate Rdečemu križu, da bo s prostovoljnimi sodelavca lahko opravil številne naloge v korist ljudem,« je med drugim povedano v vljudnostnem pismu, s katerim bo občinski odbor RK v Novem mestu povabil občane in delovna organizacije, naj denarno pomagajo eni najbolj človečanskih in množičnih organizacij pri nas. Razmnoženo pismo z drugim propagandnim gradivom bodo razposlali med prebivalstvo za 8. maj — mednarodni dan RK.
Zakaj se je RK odločil za podporno članstvo f je bilo pojasnjeno 10. aprila v Novem mestu na posvetu, ki ga je sklical GO RKS. Zastopnica tega odbora Ivica Žnidaršič je povedala, da bi si RK, ki za svoje delo ne dobiva zadostne družbene pomoči, rad denarno opomogel s prispevki, ki naj bi jih dali podporni člani.
Pismo, s katerim bodo povabili podporne člane, bo tudi ena od oblik javnega dela, ki ga hoče RK uveljaviti zlasti letos, še posebej ob mednarodnem dnevu RK an tednu RK. Z javnim delom namerava stopiti v korak z drugimi množičnimi organizacijami, ki so se uveljavile že davno prej.
Na posvetu so se pogovorili tudi o manifestacijah za oba praznika RK. Okvirni program je pripravil že GO, občinski odbori, tako tudi novomeški, pa ga bodo izpopolnili. Tako predvidevajo, da bodo priredili informa-
tivno konferenco o RK, na katero bodo povabili predstavnike družbeno-političnih organizacij, samoupravljanja in druge širše javnosti. V Novem mestu bo za mednarodni dan RK slavnostna akademija, na kateri bodo podelili priznanja zaslužnim aktivistom RK.
Pred tednom RK bo občin-
Novomeška kronika
■MERCATORJEVA BLAGOVNICA na Glavnem trgu bo, kot kaže, kmalu povsem končana. Te dni so opravili tudi zunanje omete. Napreduje tudi obnova ELEK-TROTEHNINE prodajalne, ki bo imela arkadni vhod.
■ JAMARJI SO PRED DNEVI Bpet uredili in s slikami napolnili pano pri ASTRI.
■AVTOBUSNO POSTAJ ALI SOK bo nedavno uredili v Bršlinu ob cesti, ki pelje v NOVOTEKS.
■ PRED DNEVI SO Z BELO barvo označili parkirišča na Glavnem trgu, prometni in drugi organi ter prebivalci pa želijo, da bi spet označili tudi prehode za pešce na cestah in ulicah.
■ GOSTINSKI PLES v soboto, 13. aprila, Je bil od vseh maturantskih plesov, ki so jih priredili dijaki novomeških Sol, najbolj obiskan. Dijaki so pripravili zanimiv program. Prostora Je bilo komajda za vse, ki so se hoteli plesa udeležiti. Letošnji maturantski ples je bil drugi zaključni ples, ki so ga pripravili dijaki gostinske šole.
■ TURISTIČNA SEZONA se uradno Se ni pričela, številni obiski gostov v zadnjem času pa dajo slutiti, da Je tik pred vrati. Zadnje dni je v mestu tudi čedalje več tujih avtomobilov. Minulo nedeljo Je bilo v Novem mestu še celo živahno. Vsi gostinski lokali so bili skoraj ves dan polni gostov.
■ LONČENA KORITCA za cvetje prodaja po onernih cenah Turistično društvo Novo mesto v svoji pisarni ob Cesti komandanta Staneta. Koritca so različnih veli-
kosti. Prav je, da okrasimo naša okna pred turistično sezono, saj nas bodo gostje sodili tudi po tem, kako urejena imamo stanovanja, lokale in druge prostore.
■ PONEDELJKOVA TR2NICA ni bila preveč dobro obiskana. Zasedenih je bilo le nekaj stojnic, kjer so prodajali rože, semena in sadike, razen tega pa jajca po 0,45 din, berivko po 1 din merico, motovilec in radič prav tako po 1 din merico. Kramarjev tokrat na trgu sploh ni bilo.
■ GIBANJE PREBIVALSTVA — Rodila je Jožica Kastrin iz Cvelbarjeve 10 — Tomaža.
Otočec: poučna predavanja
Na Otočcu pri Novem mestu so imeli pred dnevi zadnje od štirih poljudnih predavanj, ki jih je organizirala krajevna konferenca SZDL. Prof. Ivo Zobec je predaval o šoli in domo. Tit Doberšek o sadjarstvu in vinogradništvu, dr. Božo Oblak o prehladu in posledici, inž. Fani Lekše pa o gnojenju s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili. Prvo predavanje je poslušalo 67, drugo 15, tretje 30 in četrto 18 ljudi. Krajevna konferenca je imela v načrtu, da bo priredila še dve predavanji, vendar tega ni napravila, ker je presodila, da ne bi bili dovolj obiskani.
Predavanja so bila zanimiva in poučna. Podobna predavanja nameravajo organizirati tudi naslednjo zimo, če bodo ljudje za to. Predavateljeve ure in prevoz morajo plačati, zato se predavanje izplača le, če ga obišče dovolj ljudi.
JOŽE PROSINECKI
Novi prispevki za šolo
Za gradnjo nove osnovne šole v Novem mestu se je do 15. aprila nabralo 1 milijon 426.144 din in 28 para (142,614.428 Sdin). Razen rednih nakazil so dale tudi delovne organizacije: kavarna Centrala 1263,20 din, komunalno podjetje 2000 din in Dolenjski list 2700 din.
siki odbor RK priredil sestanek s komunalnimi, inšpekcijskimi in drugimi službami ter organizacijami, na katerem se bodo pogovorili o skupni skrbi za čistočo Novega mesta in drugih naselij v občini. Sredi maja bo pričel eno najpomembnejših letošnjih akcij: zbiranje oblačil, obutve in drugih prispevkov od občanov. Prispevke bodo zbirali razen v Novem mestu še v štirih večjih krajih v občini.
Medtem bo RK zbiral tudi prispevke za počitniško okrevanje otrok. Do prejšnjega tedna se je v ta namen nabralo 12.000 dinarjev.
Grajski stolp v plamenih
V nedeljo, 14. aprila, je zgorel grajski stolp v Soteski. Ko sta se vnela slama in seno na podstrešju, je bil stolp velika bakla, ki je grozila, da bo uničila tudi okolico. Gasilci industrijske čete iz NOVOLESOVEGA obrata so takoj prišli gasit. Posrečilo se je, da so rešili vse imetje stanovalcev — petčlanske družine in sezonskih delavcev. Pri reševanju so pomagali tudi sosedje, škodo so ocenili na 30.000 din. Pogoreli objekt je bil v varstvu republiškega Zavoda za varstvo spomenikov.	V.	A.
Preureditev doma med počitnicami
Razpisani natečaj za preureditev in obnovitev bo zaključen 20. aprila. Tedaj bodo izbrali izvajalca del, seveda tistega, ki bo nudil najugodnejše pogoje. Upoštevati bodo morali tudi to, da je dijaški dom povsem zaseden skoraj do konca junija in da začno prvi gojenci spet prihajati v dom že avgusta.
Uprava doma se bo morala pogovoriti tudi z republiškim odborom DPM, ki ima svojo vsakoletno počitniško kolonijo tabora »Sutjeska« v Šmihelu, če jih bodo letos lahko sprejeli ali ne.
V uvodu smo dejali, da so ljudje, ki so bili pokopani na grobišču v Bršlinu, šele na začetku mogočnega razvoja ilirske halštatske kulture in civilizacije. V njih je bila nakopičena življenjska sila biološko še neizrabljenega rodu, ki je s svojo sposobnostjo napravil v naslednjih stoletjih izreden gospodarski in kulturni vzpon. Vse kaže, da so se Iliri v tistem času, ko so pokopavali svoje mrtve na Mestnih njivah, že naselili na prirodno oblikovani in s strmimi pobočji zavarovani terasi na Marofu, to je na vzpetini nad današnjim Kettejevim drevoredom in nad poslopjem občinske skupščine. Pri natančnejšem opazovanju tega predela bo vešče oko še danes zaznalo ostanke nekdanjega utrjenega pasu ob robu grobišča. Posebno lepo je to vidno, če gremo skozi drevored iz mestne strani in se ozremo na levo stran tam, kjer je cesta najbolj strma. Posamezne odseke tega gradišča, ki §o bili laže dostopni, so še dodatno utrdili in zavarovali z nasipi, kamnitim ozidjem ali pa s palisadami. Kako velikopotezno in umno so bili zgrajeni ta obrambni zidovi, smo lahko videli poleti 1967 na gradišču nad Stično, v prestolnici stiškega halštatskega kneza .Tam so na več mestih odkrili in raziskovali obzidje, da bi dognali kaj več o življenju halštatskih Ilirov v njihovih naselbinah in domovanjih. S prazgodovinsko naselbino na Marofu so nastali
železo, ta tako vsestransko uporabna kovina, ki je še danes v nekaterih primerih nenadomestljiva, začne v halštatskem obdobju svojo zmagovito pot. V Sloveniji, posebej še na Dolenjskem in v Beli krajini, so se Iliri z veliko vnemo lotili pridobivanja s površinskimi kopi in nabiranjem železne rude — bobovca ter predelave te železne rude. Znano je, da je na področju gornjega toka Krke in v Beli krajini precej železne rude, ki jo še danes lahko v obliki bobovca najdemo na površini. Ni naključje, da so prav na tem območju nastala velika utrjena gradišča — ilirske naselbine in celo trdnjave: Valična yas, Vinkov vrh nad Dvorom, Cvin-ger pri Dolenjskih Toplicah, Straža pri Novem mestu. Dobrava pri Dobrniču, Novo mesto, Vinji vrh nad Belo cerkvijo in druge. Značilno je, da se je klasična ilirska kultura starejše železne dobe pri nas razvijala skoraj izključno v hribovitih predelih, na utrjenih gradiščih. Rezultati različnih raziskovanj v minulih desetletjih, predvsem študija profesorja Alfonza Miillner-ja, so pokazali, da so se Iliri na Dolenjskem prav intenzivno ukvarjali z rudarstvom in železarstvom. Ta važna kovina jim je omogočila, da so se opremili s pripravnim orodjem in odličnim orožjem, ki kna velike prednosti pred bronastim, hkrati pa jih je nenehno bogatila, saj so tako dragoceno in iskano kovino zlahka zamenjali za proizvode tujih dežel, kakršnih doma niso imeli. Tisti rodovi, ki so od-
ITALIJANSKI VOJAKI KOPLJEJO in odvažajo zemljo s športnega stadiona v Kandiji poleti 1941. Pri tem so zakopali v halštatsko gomilo in našli precej arheoloških predmetov, med njimi tudi lep trinožni kotliček
V treh dneh očisti oblačila neprekinjeno odprta kemična čistilnica nasproti prodajalne BOROVO.
>G AL E B<
ANTON OBERČ
»Ena gospa mi Je rekla, da bi tudi ona imela na Mestnih njivah eno zidano garažo zase in eno leseno garažo za oddajanj« v najem. če bi Ji občina tako skoz prste gledala kot nekaterim. ..«
IHKi^HIlililUMiMtlBBIiHilHiiUHilltttliMIHIIIIIlUlialHIinMlIHUMHCIIIIIIHillillllililDinillllllliBUIIIfllllllllUniBBIiiniliiilliiUlIlUilillllUlHniHUIlUUiiil
LOVEC«,,lovska zadruga
NOVO MESTO, Cesta herojev 8
Prodajalna je dobro založena z vsemi vrstami lovskih in športnih pušk, vsem lovskim priborom, ribiško opremo in opremo za iz-ietništvo. Obiščite nas!
prvi zametki organiziranega »mestnega« življenja na tleh Novega mesta že na začetku halštatske dobe. Lahko trdimo, da so ljudje, ki so postavili svoje koče na Marofu, prvi »Novomeščani«, ki so se trdno naselili ob Krkinem meandru pred tri tisoč leti. Arheoloških raziskovanj na prazgodovinski naselbini na Marofu še ni bilo, zato nam oblike in razporeditev stanovanjskih koč znotraj selišča še niso znane.
Halštatska umetnost - praznik situl
Tradicionalnim gospodarskim panogam Ilirov: živinoreji in poljedelstvu, se je sedaj pridružilo še rudarstvo, fužinarstvo in kovinarstvo. Vse življenje na področju Vzhodnih Alp in severnega Balkana v prvem tisočletju pred našim štetjem stoji v znamenju kovinarstva in soli. V halštatski dobi so se Iliri v jugovzhodnih Alpah in na osrednjem Balkanu intenzivno lotili rudarstva.
krili ta dragocena rudišča in ki so najprej osvojili tehnološki postopek pridobivanja železa in nadaljne predelave, so imeli odločno strateško prednost pred onimi, ki so se borili še z začetnimi težavami železarske tehnologije. Mirne duše lahko trdimo, da sega danes tako aktualna tekma v oboroževanju že štiritisoč let daleč nazaj v začetke bronaste dobe.
Sledove prazgodovinskega fužinarstva so odkrili tudi v Novem mestu pri gradnji dolenjske železnice 1898. Blizu železniške postaje v Brš-ljinu so našli talilne peči za železo, poleg peči pa še ostanke kovačnice iz halštat-skega časa.
Novi način življenja, ki sloni na novih gospodarskih temeljih, vpliva in spreminja tudi družbeni red ilirskih plemen. V starejši železni dobi pri Ilirih ni več socialne enakosti, ki jo še Izpričujejo grobovi iz časa kulture žarnih grobišč vBrS-ljinu in na Mestnih njivah.
Na cesti volk, pred zakonom ovca!
Podatki povedo, da je na naših cestah čedalje več strahopetnih avtomobilistov - Nekaterih voznikov niti dokazi ne »prepričajo«
■ Ljubljanska televizija je prikazala pred dnevi film o napornem, a hitrem in uspešnem lovu na avtomobilista, ki je pahnil v smrt kolesarja in pobegnil.
■ Dogodek, ki so ga pripravili za mali ekran, je le eden od mnogih, ki se pripetijo na naših cestah.
■ Na novomeškem prometnem območju je leta 1965 zakrivilo prometno nesrečo in pobegnilo 12 voznikov, leta 1966 je bežalo pred odgovornostjo za prometno nesrečo 40 strahopetnih ljudi izza krmila, lani pa se je število ubežnikov povečalo na 61.
■ Ubežnikov je, kot razberemo iz te male primerjave, vsako leto več.
■ Opisali bomo tri letošnje primere pobegov.
II 27. marca okoli 22. ure
je bi'la prometna nesreča na avtomobilski cesti pri Otočcu. Tovornjak s prikolico je prehiteval prav tako vozilo na kraju, ki za prehitevanje ni bil primeren. Nasproti pa je pripeljal avtomobilist, zato so se nenadoma vsa tri vozila znašla vštric. Ker za vse ni bilo prostora, je prišlo do trčenja, prehitevam tovornjak pa je zdrsnil s ceste na njivo, škode je bilo za 30.000 din.
H 29. marca ob 7.35 je osebni avto Peugeot Vž— 35—06 na avtomobilski cesti pri Medvedjeku prehiteval kolono osebnih vozil, kjer cesta ni dovolj pregledna in kjer je prehitevanje (vzdolžna neprekinjena črta) celo prepovedano. Posledica nepravilnega prehitevanja: dva osebi ranjeni in štirje avtomobili poškodovani.
| 2. aprila ob 19.30 se je pripetila nesreča na prvorazredni cesti Novo mesto—Me-
tlika pri Velikem Cerovcu. Tovomak LJ 564—95 je na ovinku na levi strani ceste zadel vprežni voz, ki mu je prihajal naproti, in povzročil za 5000 din škode.
Vozniki, ki so zakrivili te nesreče, so jo takoj po dejanju odkurili dalje, ne da bi se zmenili za posledice in ne da bi spoštovali temeljni zakon o varnosti prometa na javnih, cestah, ki pravi, da mora voznik o nesreči akoj obvestiti organ za notranje zadeve ali zdravstveni zavod, dati oškodovancu svoje ime in naslov in ostati na kraju nesreče dotlej, da pridejo organi, ki opravijo pregled.
JUNAKI SO SE UŠTELI!
V nesreči so ti brezvestni vozniki videli le sebe in svojo korist, kd naj bi jo imeli od uspešnega pobega. Taki računi pa radi varajo. Tudi tokrat so prevarali ubežnike.
■ Ko je voznik in lastnik tovornjaka U 654-95 ugotovil,
da so mu miličniki za petami, se je sam javil na postaji milice. Beg je skesano obžaloval, ni pa znal pojasniti, kaj ga je pognalo na to pot. Morda korajža? Pred nesrečo se,/je skoraj tri ure zadrževal s prijateljem v dveh novomeških gostiščih...
■ Voznika osebnega avtomobila VŽ 35—06 so ustavili pred Ljubljano komaj pol ure po nesreči. Nič ni hotel vedeti o nesreči in posledicah. Miličniki pa so zbrali toliko dokazov o njegovi krivdi, da mu namerna ali nenamerna nevednost nista nič pomagali.
■ Kdo je vozil tovornjak, ki je povzročil nesrečo pri Otočcu, trenutno še ni znano. Do zdaj zbrani podatki pa so že nakazali pot, na kateri je treba iskati krivca. Dokazno gradivo za ta primer še zbirajo.
Srnica v Žirovnici
Pred letom dni so Jurglovi iz Žirovnice,, naselja pod Velikim Kozjim, ki slovi po lapern planinskem rastju, našli srnico, staro nekaj dni. Vzeli so jo domov, jo navadili piti kravje mleko, zdaj pa že prihaja v kuhinjo po kruh in ga sama vzame z mize. Žival se lepo razvija v veselje domačih hčera Marjance in Poldke.
Valvasor o naših trgih in gradovih
CEMIT^CH
'fo tC'S fntćflaiH,
-v
1
SEMIČ
Kam Semič spada. Od kod izvira njegovo ime. Lega gradu Semiča. Kakšen je stari grad. Rodovitnost tal. Često tu sem vdrejo Turki. Prejšnji lastniki gradu. Čigava last je danes. Kje leži pristava, Pristava imenovana. Ima lepo zemljo naokoli, čigav je dvorec d.anes.
Grad Siemitsch, v deželnem jeziku Semeč (Sem>č), spada k Slovenski marki, torej k Srednji Kranjski ter računamo od tu do Ljubljane enajst, do Metlike pa samo eno miljo. Negotovo je, si je li stari grad Semič nadel svoje ime po gospodih Semenič ali oni po gradu, gotovo pa je, da so bili njega lastniki. Grad leži precej pod Uskoškiim pogorjem (Gorjanci) na majhni vzpetini.
Stari grad je popolnoma razpadel in je uničen, tako da je od njega samo še malo videti. Takoj pod njim pa je sezidana majhna stanovanjska hiša, v kateri danes ljudje prebivajo. Tla okoli gradu so odlična in sila rodovitna, tako da naletimo tu na polja, na katerih rastejo v neverjetnih množinah najrazličnejše vrste žit, tu dobimo dobra vina in najrazličnejše vrste sadja.
Turkd so te kraje pogosto z ognjem in mečem pustošili in uničili,
posebno hudo pa je zadelo kraje okoli Semiča leta 1547, tako da se zaradi prizadejane škode dolgo niso mogli opomoči.
Ta grad so imeli tudi že prej gospodje Semiiči, kakor smo že poročali. Tako je imel leta 1585 gospod 2iga Semenič tu evangeličanskega duhovnika, ki je pridigal v neki leseni kapeli pri gradu. Graščina je danes last gospoda 2ige Semeniča.
Blizu gradu Semiča je pristava, obče Pristava imenovana. Tako ime je dobila zaradi tega, ker so bila gospodarska poslopja, ki so spadala h gradu Semiču, od njega ločena, zdaj pa pristava po delitvi premoženja med brate ne spada več h gradu.
Tudi ta dvorec ima naokoli lepo zemljo. Posestvo leži ob pristavi, na rodovitnih tleh, saj so povsod naokoli travniki, njive, sadno drevje, a le malo hribov. Pristava je danes last gospoda Ivana Vajkarda Semeniča.
mmmmm
Dekle je iz gorečega kozolca rešilo avto
Požar, ki ga je povzročil 7-letni otrok, so gasilci omejili s pomočjo ročne brizgalne
Ognjeni plameni so v petek popoldne, 12. aprila, v Hrastovici pri Mokronogu že lizali ostrešje kozolca Staneta Gričarja, ko je 17-letna Zdenka Lamovšek prva . opazila ogenj. Toda ljudje so pritekli prepozno: gorela je že slamnata streha, strašna vročina pa je grozila, da se bo požar razširil še na bližnjo okolico.
Pod kozolcem je stal lastnikov avtomobil,- - toda ko so ga vaščani hoteli v hudi vročini poriniti izpod kazalca, so ugotovili, da je zavrt in v presravi. Ko je njegova pla-
gumna Zdenka vdrla v avtomobil in ga s pomočjo drugih tudi rešila.
Mokronoška brizgalna je bila prav tisti čas razdrta (!), odpovedala pa je tudi domača motorna brizgalna, čeprav so jo, kot je zatrjeval gasilski strokovnjak, vsak teden vžgali. Mnogi požrtvovalni gasilci, ki so pritekli na kraj požara, so si pomagali z ročno brizgalno, ki so jo hranili za vsak primer.
Kozolec je pogorel do tal, toda posrečilo se je omejiti požar, pri tem pa so pomaga-
tovila milica iz Mokronoga, je na avtomobilu za pol milijona starih dinarjev škode, zgorel pa je tudi moped. Ogenj je povzročil 7-letnli domači
li tudi gasilci iz Šentruperta, tnena streha že gorela in se je V bližini kozolca so gozd in sin, ki se je pod kozolcem ogenj nevarno bližal odprtini druga gospodarska in stano- igral »kuhinjo«., za nalivanje bencina, je po- vanjska poslopja. Kot je ugo-	•	M.	L.
Polnočni „junaki" razgrajali
Poškodovali so 11 koškov za smeti, nekaj so jih vrgli celo v Rinžo — Občani predlagajo, naj bodo za nočno delo tudi primerno »nagrajeni«
Janez Poklac iz Brega pri Kočevju, Božidar Kolobota iz Kolodvorske ulice v Kočevju in Rado Maršič iz Bračičeve ulice v Kočevju, vsi stari okoli 20 let, so šli 14. aprila okoli 2. ure pijani iz bifeja »Gaj« skozi Kočevje. Bili so jezni, ker v bifeju niso dobili pijače — napili so se menda v gostilni »Lovec« — zato so napravili lep kraval.
Najprej so pri trgovini »Sadje zelenjava« prevrnili na pločnik smetnjak in raztresli smeti. Nato so pri trgovini »Prehrana« odtrgali dva koša za smeti in ju skupaj z lesenima stojaloma vrgli v Rinžo. Tudi pri Kreditni banki
DELAVSKA ENOTNOST je tudi nasedla
Komaj smo 4. aprila v našem listu objavili, da je bila vest, »da bo zagrebška Nama zgradila v Kočevju veliko trgovsko hišo, v kateri bodo potrošniki lahko kupili vse, od šivanke do avtomobila«, prvoaprilska potegavščina, že smo brali v Delavski enotnosti, 6. aprila, da bo zagrebška Nama gradila v Kočevju to veliko blagovno hišo. Zdaj se občani sprašujejo, kaj je res in kaj ne. Res je seveda, da je bila vest. prvoaprilska šala, ki so j.i nasedli ne samo nekateri kočevski občani, ampak tudi tako resen tednik, kot je Delavska enotnost. Vsaj okoli 1. aprila morajo biti »posnemovalci« oziroma »prepisovalci« pri Delavski enotnosti malo bolj previdni!
so odtrgali dva koška za smeti in igrali po cesti z njimi nogomet. Miličnik jih je zalotil pri prvi hiši v Cankarjevi ulici, kjer so razmetavali zložena metrska polena. Nameravali so sicer pobegniti, a so bili preveč pijani. Končno je enemu (Maršiču) le uspelo pobegniti.
Površen pregled naslednji dan je pokazal, da so polnočni »junaki« poškodovali 11 koškov za smeti in jih nekaj skupaj z stojali zmetali v Rinžo. Krajevni skupnosti so prizadejali za okoli 800 din škode. Razen tega so poškodovali prometni znak »Stop« na križišču šeškove in Ljubljanske ceste.
Občani, ki žele v mestu mir ' in ki imajo radi lepo mesto, upajo, da bo sodnik prizadevne razgrajače in uničevalce naprav, za katere morajo prispevati občani, primerilo (ne
Po letu 2000 bodo vladale ženske
V prihodnjem stoletju bodo prevzele ženske oblast na našem planetu. To je izjavil ameriški filozof Buckminster Fuller, ki je dejal, da bodo v 21. stoletju postale ženske managerji, medtem ko se bo dejavnost moških omejila na znanost in literaturo. Rezultat njihovih znanstvenih raziskovanj bodo industrijsko izkoriščale ženske.
73-letni profesor trdi, da v prihodnjem stoletju ženske tudi ne bodo več imele skrbi z oblačenjem:	pri	opravlja-
nju poklica bodo nosile uniformi podobne obleke.
premilo) kaznoval. Upošteval naj bi sistem »nagrajevanja po delu« m jim dal še dodatek za »izredno prizadevanje pri tem delu« ter seveda še dodatek za »nadurno in nočno delo«.
Počasna, toda zanesljiva je stara ročna brizgalna izpred prve svetovne vojne, ki so jo morali v petek znova privleči na dan, ker je slaba motorka odpovedala, — Je k sliki sploh potreben še kakšen komentar o prizadevnih gasilcih in premajhni materialni družbeni pomoči? — (Foto: Legan)
ČE NIMAŠ NIKOGAR. SE NAVEŽEŠ TUDI NA ?IVAL
Za druščino si je izbrala mačke
Pajkova Ana ima v svoji hišici v Podklancu veliko mačjo družino zaprto, ke se boji, da ji ne bi vaščani njenih ljubljenk pobili — Zaradi njih je v vasi pred kratkim pustošila kokošja kuga
V majhni leseni kajžici, ze- da ali so že kdaj pomislili, kdaj pa kdaj zanje prinašali lo P°dobni Krjavljevi koči, da tega ni storila nalašč in od doma ostanke, Ani ne bi živi v podklancu pri Vinici da je zelo hudo biti vse živ- bilo treba tavati naokrog za 60-letaa Pasekova Ana. Že od ljenje sam? če nimaš niko- hrano in pninašavi v vas bo-mladih let se je vdinjala pri gar, se navežeš tudi na žival! lezni. Tako pa se podobna ne-hišah kot kmečka delavka. Morda pa bi se dalo pri Ani sreča lahko še kdaj zgodi, Opravljala je tudi najtežja kaj doseči zlepa? če bi ji pu- saj muce morajo jesti in Ana dela, kosila pa je celo bolje stili vsaj nekaj njenih ljub- jim bo še zmeraj na skrivaj od D^rsikaterega možaka. Od ljenk in če bi vaški otroci prinašala hrano.	P.	B.
nekdaj je Sama, brez svojcev.
Med zadnjo vojno je postala tudi žrtev nemških letal. Pri bombardiranju je bila hudo poškodovana, zato težjega dela Hi več zmožna.
Dekla ni več, pač pa dobiva že nekaj let od občine skromno podporo, vaščani pa so J1 iz usmiljenja postavili bajtJ'*o, v kateri prebiva sama. Pravzaprav ne čisto sama, kajti za druščino si je izbrala mačke.
že Več kot 10 let ima pri sebi feliko mačjo družino, ki šteje včasih celo 16 članov.
Žival so nanjo zej0 navezane. se do nedavnega so jo sprenljaie okoli hiše, ponoči pa i]najo s svojo dobrotnico skup to ležišče. Pasekovi Ani poiB' tlijo mačke vse na svetu. K er pa jma denarja še zase l’remalo, ji prav pride vse, s čimer lahko nahrani svoj* ljubljence.
T^o se je zgodilo, da je pred dobrim mesecem na Vinici dobila meso poginulih koK0>i. Vsa srečna je priboljšek Prinesla domov, kmalu nato Pa so tudi v Podklancu začel> poginjati kokoši. Ugotovil1 so kugo in obdolžili Ano, da j( je zanesla v vas.
j bes vaščanov se je nato nanjo, zato se odtlej sose-*»v boji in jih sovraži.
Kef so ji zagrozili, da bodo vse hlačke potolkli, jih ima odtJe'J stalno zaprte v hiši, pa tudi ona se ogiba ljudi, koli-kor]e. more.
j J(W-KXSOU< h«.H| tl:
v Muca je skočila ’	-
NA OKNO	Športne	igre v Kočevju
vnVMr,i-	■	j	.	•	V	Kočevju	so	se	pričele	spomla-
^ SO mi, da Ane m- danske delavske športne igre. V ko*®11, več ne odpre, a sem teku so tekmovanja v šahu, odboj, vse#'0 potrkala. Nihče se ni streljanju, atletskem mnogo-oglja, le čmo-bela muca je g? ^7*	$ flS
sliOC ia k zaprtemu oknu in list'Prosveta. v šahu nastopa osem žalosno gledala pomlad na	T,rf™tArilTXTrstrniJcd:
_.««hi Vn««v	j II,, 2 MELAMIN LIK in ITAS I.,
41-B	Sem SOS ’	3. TRGOPROMET itd. V strelja-
a e nihče ni videl. »Bogve nju je nastopilo osem ekip. Končni kje f« Potika,« je dejala.	vrstni red	je naslednji: 1. ITAS,
J J	2 INKOP,	3. OBČINA, 4. MELA-
je zadirčna in hudobna! 2 ljubeznijo do mačk ___________________<__________________
pretirava, a si ne da nič dopovedati,« pravijo v vasi.
R^^urnljivo, da so sovaščani 11 ^ Pasekovo jezni zaradi kO#j*ie kuge in velike škode, jo je vas utrpela. To-
z h Hi
VttfV
Ribničan na sodišču
Trije Ribničani so sH izmislili povsem, svojo govorico. Tako so rekli denarju »solata«, zabavi »miting«, Šilcu žganja »kapsel« itd. Nekoč je bil eden izmed njih, ki mu je zmanjkala denarnica, poklican na kočevsko sodišče. Za korajžo je še prej spil v gostilni dva žganja. Sodnik ga je nato na razpravi pozval, naj pove, kako se je kraja zgodila.
— Dosti se ne spomnim, je začel onegaviti. Imeli smo miting pa mi je solata izginila.
— Pa ste danes kaj pili? ga je vprašal sodnik, id ni nič razumel.
— Samo dva kapselna, je odkrito povedal vprašani —-nakar mu je sodnik pokazal vrata.
blo
Hišica Pasekove Ane, iz katere se oglaša žalostno mijavkanje mačk, ki ne smejo na prosto.
(Foto: Ria Bačer)
* M	»'tl	o*	■•••	'••V -i c" ■ v.-io	■■■>	96
^\TRIKON
TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • KOČEVJE«
MIN itd. Med posamezniki so bili najboljši Jože Kovač, Franc Novak in Alojz Koruzar.	A.	A.
Republiško ekipno prvenstvo
V organizaciji kegljaškega kluba Kočevje je bilo v Kočevju žensko republiško ekipno prvenstvo v kegljanju. Borbe so bile precej izenačene in razburljive. Organizacija tekmovanja je bila zelo dcbra. V prvem nastopu je bila najboljša Ljubljana — Center V drugem pa ravenski Fužinar. Domače keglj^vke so bile v prvem nastopu pete, v drugem pa šeste.
Končni vrstni red:	1. Fužinar
(Ravne), 2. Ljubljana (Center), 3. Hranik (Maribor), 4, Triglav (Kranj), 5. Kovinar (Štore). 6. Gradis (Ljubljana), 7. Slovenj Gradec in 8. Kočevje.
A. A.
ZAtVOLNO
Po najnižjih tovarniških cenah!
Eno izmed trgovskih pod-j jetij na našem širšem območju je pred kratkim s ci-klostilirano okrožnico obvestilo svoje poslovne prijatelje in kupce o razširitvi svoje dejavnosti. V jpismu so zajnsali takole:	»Poslovalnice bodo
imele vedno na zalogi vse vrste konfekcije za moške, ženske in otroke od naših najboljših proizvajalcev po najnižjih tovarniških cenah ...« Hudobni jeziki pravijo, da je »zaloga otrok od najboljših proizvajalcev« malce dvoumna oz. prebahava ...
m
MED ZDP /A/ SSSR SE E>L IŽR	(JAJ-
CU ORE VELESU-/ STR OPPPTV/L/ VSE POTR’E&RE POSKUSE /A/ OPPCZOVPRJP. SVET RESTRPRO PRfOPKUJE VE L/M/ -PODV/G.	_
KDO 5-0 PfPVZ r.
zdp so rpv/cr USPELE EPE H/TETI SV07EGP TELĆ-MEOPJ. PP/PP’P/V'-L7EUE SO Z P POLET N P PDEO/ PLPK/E T M/7& ?
AL KJHOlOV
znrHJ' seu/ d/ -
KEkTO^/7/7 PP/i°STVUUE TUD/ PR£DSEDR/A' ZDPT
Riše in piš« Božo Debeljak
izsrzE-
UTE »nMERICO- f
sz
GIOVANNI BOCCACCIO:
&PER/CO /Z&RPK/P PSTRO/JP/V TP MIKE FJ&7SE&
A da ne lažem, mi je porok Maso del Saggio, ki je bil tam kot veliki trgovec: tri je orehe in lupine na drobmo prodajal. A ker nisem mogel najti tega, kar sem iskal, kajti še dalje se gre po vodi, sem se vrnil in prišel v one svete dežele, kjer stane poleti mrzel kruh štiri denarje, vroč pa je zastonj. Tu sem našel prečastitega očeta in gospoda Nonmiblasmente Sevoipiaca. (Ne psujte me — če vam je všeč), velezaslužnega jeruzalemskega patriarha. Ta je hotel iz spoštovanja do obleke gospoda barona svetega Antona, ki sem jo vedno nosil, da moram videti vso njegovo veliko zbirko svetih ostankov; bilo jih je toliko, da bi mi bilo treba nekaj milj, če bi vam jih hotel vse našteti, pa bi še ne končal.
A da vsa ne pustim čisto brez tolažbe, vam jih vendar vsaj nekoliko navedem. Najprej mi je pokazal prst svetega Duha, ki je bil tako cel in trden kakor le kdaj kateri prst, nato šopek las tistega serafina, ki se je prikazal svetemu Frančišku, en noht kerubinov, poleg okna eno rebro tiste Besede, ki je meso postala, oblačilo svete Katoliške Vere, nekaj žarkov zvezde, ki se je na vzhodu prikazala svetim trem kraljem, stekleničico potu svetega Mihaela, ki ga je prelil v boju s hudičem, čeljust smrti svetega Lazarja in še mnogo drugih. In ker sem mu rade volje dal prepis obale Monte Morello v ljudskem jeziku in nekaj Ceprezijevih poglavij, ki jih je že dolgo iskal, me je obdaril z nekaterimi svetimi ostanki ter mi dal en žebelj svetega križa, v drobni stekleničici nekaj zvokov zvonov Salamonovega templja, pero angela Gabrijela, o katerem sem vam že povedal, in eno coklo svetega Gherarda da Villa magna, katero sem nedavno v Florenci podaril Gherardu di Bonči, ki svojega patrona zelo vneto časti, naposled mi je dal tudi oglje, na katerem so pekli pre-blaženega mučenca svetega Lavrencija. Vse te stvari sem pobožno prinesel s seboj v naše kraje in jih še vse imam. Res je, da mi ni moj opat nikoli dovolil, da bi jih kazal, dokler ni bilo dognano, so li prave ali ne. Zdaj pa, ko je to po raznih čudežih, ki so se po njih zgodili, in s patriarhovimi pismi nesporno dokazano, mi je dal dovoljenje, da jih lahko kažem, in ker se jih bojim zaupati komu drugemu, jih nosim vedno s seboj. Res je tudi, da nosim pero angela Gabrijela, da se ne pokvari, v posebnem zabojčku in v posebnem zabojčku oglje, na katerem so pekli svetega Lavrencija; ta dva zabojčka pa sta si tako podobna, da često vzamem enega mesto drugega, kar se mi je tudi zdaj primerilo, kajti mislil sem, da sem prinesel s seboj zabojček s peresom, zdaj pa vidim, da sem prinesel zabojček z ogljem. Toda tega ne smatram za pomoto, temveč zdi se mi, da sem prepričan, da se je to zgodilo po božji volji in mi je bog sam položil skrinjico z ogljem v roke, kajti pravkar sem se spomnil, da se čez dva dni praznuje god svetega Lavrencija. Ker je torej bog hotel, da podžgem v vaših dušah pobožnost, ki jo morate svetniku izkazovati, s tem, da vam pokažem oglje, na katerem so ga pekli, mi ni dal vzeti peresa, temveč mi je potisnil v roke blagoslovljeno oglje, pomešano s plemenitim sokom onega presvetlega telesa. Zato, blagoslovljeni otroci moji, snemite svoje oglavnice in se pobožno približajte, da boste to sveto oglje videli, še prej pa vam hočem razodeti njegovo posebno moč: kogar koli se s ka-terim teh oglov dotaknem v znamenju križa, ta lahko živi vse leto v. gotovosti, da	se ga	noben	ogenj ne	dotakne, ne da bi ga on čutil.	•
Rekši, je zapel pesem na čast svetemu Lavrenciju, odprl zabojček in pokazal oglje. Ko je ta neumna množica nekaj časa s pobožnim občudovanjem strmela v skrinjico, so se začeli vsi v velikanski gneči riniti k bratu Ci-polli, ponujajoč mu mnogo obilnejše darove nego navadno in proseč ga, naj se jih z	ogljem dotakne. Zato	je vzel
brat Cipolla oglje v roke in	začel	delati	z njim po belih
kamižolah, po telovnikih in ženskih plaščih velikanske križe po vsem prostoru, zatrjujoč, da oglje, kakor se je že večkrat prepričal, pozneje v zabojčku samo zopet toliko zraste, kolikor se pri takem križanju obrabi. Tako je na svojo veliko korist vse Certaldčane pokrižal in se z naglim domislekom ponorčeval z onima, ki sta mislila, ko sta mu vzela pero, da ga osmešita.
Oba mladeniča, ki sta poslušala njegovo pridigo in čula, kakšen nov izhod si je izmislil, po kakšnih ovinkih jo je urezal in s kakšnimi besedami, sta se toliko smejala, da bi si bila skoro čeljust izpahnila. Ko se je ljudstvo razšlo, sta stopila k njemu ter mu z velikanskim veseljem razkrila, kaj sta naredila; nato sta mu vrnila pero, ki mu ni prineslo naslednje leto nič manj dobička nego tisto leto oglje.
KONEC
‘rv-J-
/ / '
LJUBITELJ NARAVE
Zbor knjigovodij
Društvo knjigovodij iz Brežic bo imelo jutri, 19. aprila, redni letni občni zbor. Člani in gostje se bodo zbrali v Cateških Toplicah. Pregledali bodo dosedanje delo in izvolili nove organe društva. Poslušali bodo strokovni referat, sklepali o višini članarine, zvečer pa je na sporedu družbeno srečanje.
V soboto v Brežicah
Občinska skupščina in dru-žbeno-politične organizacije sklicujejo za soboto, 20. aprila, srečanje prosvetnih delavcev. V dopoldanskem delu se bodo zvrstila tri predavanja, združena z razpravo. Zvezni poslanec kultumo-prosvetnega zbora in član IK CK ZKS Stane Kranjc bo obrazložil teze federacije v sistemu vzgoje in izobraževanja, namestnik sekretarja za kulturo in prosveto SRS Boris Lipužič pa bo govoril o aktualnih vprašanjih šolstva in o njegovem financiranju v Sloveniji.
Profesor Zdenko Rotar bo vodil razpravo o temi Religija, cerkev in šola. Popoldne bo v narodnem domu tovariško srečanje udeležencev.
Knjižna razstava v Brežicah
Maja bo v mali dvorani prosvetnega doma knjižna razstava, ki jo pripravlja občinski svet ZKPOS.
Na dan otvoritve bo literarni večer, na katerega bodo povabili slovenske pisatelje Edvarda Kocbeka, Miro Miheličevo, Antona Ingoliča, Toneta Svetino in druge. Bra-
li	naj bi odlomke iz svojih del in odgovarjali na vprašanja poslušalcev.
Na knjižni razstavi bo imela knjigama svoj prodajni oddelek, kjer bodo obiskovalci lahko kupala knjige z desetodstotnim popustom.
POPRAVEK
V sestavku »Naredili so križ čez velike načrte« je bilo omenjeno, da bi AGROTEHNIKA lahko odprla v Brežicah veliko bolje založeno trgovino z rezervnimi de-
li	in da bi bilo blago v njej za 18 odst. cenejše kot v trgovini Ljudske potrošnje. AGROSERVIS je s tem v zvezi zaprosil za popravek.
V razgovoru z novinarko je bilo mišljeno, da bi v primeru, če bi bila v Brežicah dobro oskrbovana trgovina v sklopu servisa, prihranili pri stroških približno 18 odst.; pa tudi za druge kupce bi bil material nekoliko cenejši, kot je v obstoječih trgovinah. Trgovina uvozno-dzvoznega podjetja bi lahko imela nižje cene zaradi znatno manjše marže, kot jo imajo podeželske trgovine.
OBČINSKA SKUPŠČINA JE 11. APRILA SPREJELA PRORAČUN
Še za najnujnejše bo zmanjkalo
Temeljna izobraževalna skupnost bo morala iskati dodatne vire — Brez pomoči delovnih organizacij bi se znašli v še hujši stiski — Iz lanskega leta je za 1,159.000 din obveznosti neporavnanih
Letos se povečujejo proračunski dohodki brežiške občine le za 1,6 odstotka. Iz denarne zadrege bodo občinski skupščini pomagale delovne organizacije s povečanim prispevkom iz delovnega razmerja. To bo olajšalo odplačevanje kreditov za stanovanjsko in komunalno dejavnost. Skupaj z dodatnim prispevkom delovnih organizacij se povečuje proračunska vsota za 3,6 odst.
Simbol upora in moči na Silovcu, kjer je bil 27. aprila 1944 ustanovljen Kozjanski odred. Spomenik so pred leti postavili tja po zamisli inž. arh. Karla Filipčiča. — (Foto: Jožica Teppey)
V	občinsko blagajno se bo— nateklo predvidoma
11,812.000	dinarjev. S to vsoto bodo morali proračunska porabniki zelo skrbno gospodariti. Da je denarja premalo za vse potrebe v občini, je bilo ob sprejemanju proračuna jasno vsem odbornikom, prav tako tudi občanom, ki so na zborih volivcev sodelovali v proračunski razpravi.
Brežiška občina ima po spremembi predpisov o fi-naciranju družbenopolitičnih skupnosti manj aohodkov, kot jih je imela dcslej. Republika sicer daje možnost za uvedbo prispevka na sklade skupne porabe, vendar ta dohodek ne odtehta izpada zaradi znižanega prispevka iz delovnega razmerja.
Tudi zvišane stopnje
na
Kurirčkova pošta že na poti
V brežiško občino bo prispela KURIRČKOVA POŠTA 24. aprila. Na javki v Vrhovski vasi jo bodo prevzeli od pionirjev iz krške občine pionirji osnovne šole v Bušeči vasi. Pošta bo potovala do vseh pionirskih odredov v občini. Ob njenem sprejemu bodo povsod organizirali partizanske mitinge.
Pionirji pričakujejo, da se bodo njihovi starši, borci NOV, predstavniki družbenih organizacij in drugi občani polnoštevilno udeležili sprejemov KURIRČKOVE POSTE.
dohodek iz kmetijske dejavnosti in uvedba taks na motoma vozila ne pomenita izhoda iz zagate. Zasebniki, zlasti avto prevozniki, bd se gotovo raje umaknili na Hrvatsko, kjer so davčno politiko precej omilili. Zaradi te neenotnosti pri obdavčevanju bi občina več izgubila, kot pridobila.
Temeljna izobraževalna skupnost bo dobila 4,624.000 dinarjev, torej enak znesek kot lani. 2e zdaj računajo, da ji bo zmanjkalo 500.000 dinarjev.
Prosvetni delavci so predlagali, naj bi skupščina ne spreminjala stopenj, po katerih je izobraževalna skupnost prejemala denar iz posameznih virov. Želeli so, da bi ostal večji odstotek iz prispevkov na osebne dohodke iz delovnega razmerja, ker je dotok iz tega vira naj-enakomemejši in najtrdnejši. Odborniki tega predloga niso upoštevali. Menili so, naj vsak, kdor je odvisen od proračuna, p ra vzame del rizika na svoja ramena.
Lanskoletna realizacija je tudi osnova za delež drugih porabnikov občinskega proračuna. Marsikomu bo
zmanjkalo celo za najnujnejše potrebe, a se ne da nič pomagati.
jt
Koncert na Dolini
V	program občinske kulturne revije je vključen koncert mladinskih in pionirskih pevskih zborov. Mladi pevci bodo nastopali na Veliki Đonili. Peli bodo na prostem, če bo vreme ugodno. Spored bo popestril folklorni ansambel iz Dobove z belokranjskimi in gorenjskimi plesi. Datum za koncert na Dolini še ni določen.
»Razvalina življenja« v Brežicah
Majhna, a nadvse marljiva igralska skupina DPD Svobode bratov Milavcev v Brežicah je 4. aprila pokazala sad svojega letošnjega dramatske-ga prizadevanja, Finžgarjevo ljudsko igro »Razvalina življenja«. Probler-atika te sicer dobre drame e /.£ nekoliko Lastarela v dobi. ko mladi tako zlahka zap'is'dj kmečko grudo in hite v mesta. Najbrž si ne morejo prav predstavljati pohlepa po zemlji-
Kljub temu je bila predstava številnemu občinstvu všeč, saj je bila skrbno pri pravljena in dobro naučena. Tudi nova scena je gledalcem ugajala. »Razvalino življenja* je režiral Ivan Kramarič, sceno pa je zasnoval inž. arh. Franc Filipčič.
V Brežicah bo sprejem KURIRČKOVE POŠTE 27. aprila ob 17. uri v prosvetnem
Preteklih 14 dni so rodile y brežiški bolnišnici: Ana Vogrinc iz Podvinja — deklico, Jožica Vol-čanjšek iz Volčja — dečka, Stoja Frigl iz Gaja — dečka, Ruža Lozar iz Laduča — Darinko, Ljudmila 2ibert z Bučke — dečka, Frančiška Tomažin Iz Orehovega
— Alenko, Jožefa Štraus iz črnca
— dečka, Stanislava Pavčnik Iz Tomaševca — deklico, Marija Mavsar iz Dečih sel — dečka, Antonija Suban iz Orežja — Nado, Darinka Cizel iz Gor. Lenarta
— deklico, Angela Jurman iz Dobove — dečka, Magdalena Bogovič Iz Sremiča — dečka, Nada Verstovšek iz Bojsnega — Draga, Frančiška Pertnač iz Podgorja — Marka, Štefanija Glogovič iz Vel. Obreža — deklico, Marija Dornik z Blance — deklico, Martina Dreu iz Starega grada — dečka; Marija Kovač iz Gor. Impolja — Bojana, Marija Roštohar iz Bregov — Tatjano, Antonija Černelič iz Pavlove vasi — deklico. Štefka Gregorina iz Prosinca — Vesno, Anica Mijo-kovič iz Lenarta — dečka, Marija Sinkovič iz Starega grada — Vido, Terezija Zorko iz Kalc — deklico, Neža Koren iz Stolovnika
— dečka, Karolina Kežman iz Malega Obreža — deklico.
NOVO V BREŽICAH
■ N<XX>J VABIJO OBČINSTVO
v prosvetni dom dijaki brežiške gimnazije. Uprizorili bodo sodobno dramsko delo Mira Stefanca »Včeraj popoldne«, ki ga je režirala prof. Marija Zorkova. Za gimnazijce je bila predstava že 15. aprila.
Dijki na tihem upajo, da Jih občinstvo ne bo pustilo na cedilu. Minuli četrtek tega sicer ne obeta, saj je bila dvorana zasedena komaj do polovice, ko je gostovalo Mestno gledališče ljubljansko. Upanje pa kljub temu lahko ostane.
■ V EC ZA ZABAVO IN RA-ZVEDRILO. Upravni odbor Avto-ponovno izvolil Jožeta Filipčiča, moto društva Je za predsednika Podpredsednik je Anton Avsec, tajnik pa Vlado Godler. Na seji so danes teden izvolili tudi predsednike komisij za propagando, za šolstvo, ta. šport, za ceste ln promet. Avto-moto društvo bo bolj kot doslej skrbelo za zabavo in razvedrilo članstva. V pro-
gramu Imajo tudi več praktičnih navodil za pomoč voznikom in široko akcijo za vključevanje novih članov.
■ TE DNI SE MUDI V DO MACI OBČINI veliko delavcev, ki so zaposleni v tujini. Kratek praznični dopust jim hitro mineva, občinski sindikalni svet pa jih je za minuli torek kljub temu povabil na pogovor, da bi povedali kaj več o problemih dela ln bivanja v tujini.
■ V NEDELJO, 21. APRILA, BO NA STADIONU taborniški mnogoboj za CEBELICE in MEDVEDKE. Tekmovali bodo naj-mlajši taborniki iz vse Dolenjske. Pridite jih pogledat, da se boste prepričali, koliko znanja so si nabrali!
■ PRI BELEM KONJIČKU SO
se 14. aprila zbrali Številni gledalci in člani celjskega raketnega kluba iz Brežic. Nasproti gostilne na travniku v Slatnah so člani raketne sekcije izstrelili manjšo raketo, ki so jo napravili sami.
BREŽIŠKE VESTI
SO’
domu. Med prvomajskimi prazniki bo pošta počivala v PO Brežiške čete. 3. maja jo bodo zopet prevzeli pionirji iz Krške občine na javki v Dolenji vasi.
Sprejemi KURIRČKOVE POSTE bodo na osnovnih šolah po temle vrstnem redu:
24. aprila oto 11.30 uri v Bučeči vasi, ob 12.30 uri v Cerkljah, ob 14. uri v Skopicah in ob 16. uri v Mrzlavi vasi.
25. parila ob 8.30 uri na Čatežu, ob 13. uri na Velika Dolini in ob 17. uri v Dobovi.
26. aprila ob 11.00 v Kapelah, ob 13.20 v Stari vasi, ob
15.00	na Bizeljskem in ob 17.
uri v Pišecah.
27. aprila ob 10. uri v Globokem, ob 12.30 v Sromljah, ob 15. v Artičah in ob 17. uri v prosvetnem domu v Brežicah.
Brežiška kronika nesreč
Preteklih 14 dni so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Viktor Lipar, delavec iz Brezine, je padel s kolesom in si poškodoval desno nogo; Viktor Rihter, varnostni tehnik iz Dovškega, Je padel z mopedom In sl poškodoval ■ desno roko ln glavo; Marija Stimec, gospodinja iz Zagaja, le padla na poti in si poškodovala levo nogo; Amalija Zupan, upokojenka iz Leskovca, Je padla s kolosom ln sl poškodovala desno koleno; Rajko Zvonar, delavec iz Dobove, Jo skočil iz vlaka ln sl zlomil desno nogo; Janko Valita-rič iz Risvice je padel z lestve ln sl zlomil levo nogo; Marjan Žnidaršič, sin delavca iz Sevnice, je padel pri igri ln sl poškodoval desno kolono; Fani /agmajster, žena upokojenca Iz Blatnega, Je padla na poti in si zlomila desno nogo; Milan Dobravc, sin kmeta iz Trebč, se le usekal z vinlekom v desno koleno; Josip Stefan, upokojenec lz Klanjca, Je padei na dvorišču in sl poškodoval levo nogo; Mladen Galič, sin delavca iz Draš, Je padel skoz okno ln sl poškodoval glavo; Miha (Hterbenk, bolničar Iz Brežic, sl Je pri prometni nesreči poškodoval glavo; Josip Skrbeta, delavec lz Kačkov-oa, sl Je pri izstopu las vlaka zlomil levo nogo; Zvonko SlonJfck, avtoklepar iz Javorja, sl Je pri prometni nesreči zlomil levo ključnico; Jože TomSe, mesar 1* Globočic, je padel z mopedom In sl poškodoval levo nogo.
GOSTINSKI KOLEKTIV SE JE PRIDRUŽIL TRGOVCEM
Narodni dom kupuje Ljudska potrošnja
V restavraciji nameravajo urediti trgovino s pohištvom, večji del prostorov pa bo tudi vnaprej namenjen gostinstvu
Kaj bo z Narodnim domom, kdo ga bo kupil, so se zadnje tedne zanimali občani, ko so zvedeli, da se pogajajo zanj. Občinska skupščina je namreč že lani pooblastila predsednika Vinka Jurkasa, da v njenem imenu sklene pogodbo s kupcem, ki ponuja največje ugodnosti.
Na seji je sledilo pojasnilo, da AGRARIA kot ponudnik ni vztrajala in da ponudbe ni vložila. Za nakup se je zavzela LJUDSKA POTROŠNJA skupaj z gostinskim podjetjem, kjer se je kolektiv odločil za združitev s trgovino. Oba kupca sta zdaj pripravljena plačati za dom 1,000.000 dinarjev in zemljišče za novi dom JLA ter njegovo ureditev.
Skupščina je s tem predlogom soglašala, čeravno so bi-
»Vse do letaš je bil naj rej-nejši kupec SAP iz Ljubljane, ta pa se je premislil,« je na seji skupščine, 11. aprila pojasnil odbornikom tovariš Jurkas.
Domača interesenta sta bila ARGARIA in LJUDSKA POTROŠNJA. AGRARIA je ponudila 600.000 v gotovini, hkrati pa bi odstopila gostišču v Mokricah hleve, kjer ima zdaj farmo piščancev, skladišča in trgovino. Ta poslopja ceni ARGARIA na
700.000	dinarjev. Gostišče grad Mokrice sl jih že dolgo želi zase. Preuredili bi jih v depandanso. Razen tega bi se gostinci radi znebili piščancev v neposredni bližini gradu. Iz hlevov se širi poleti neprijeten vonj, to pa goste odbija.
RADIO BREŽICE
PKTEK, 19. APRILA:	18.00—
18.20	— Nove ploftče RTB, obvestila 18.20—19.30 — Glasbena oddaja — Izbrali ste sami.
NEDELJA, 21. APRILA:	11.00
Domače zanimivosti — Majda Breoer: Kakšen bo razvoj občine Brežice v letu 1968 — S sročanja z delavci, zaposlenimi v tujini (reportaža) — Za nafie kmetovalce: Anton Pinterič: Oskrba govedi ob paši — Igra vam ansiupbel bratov Avsenikov — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila, reklame ln spored kinematografov — 12.50 Občani čestitajo ln pozdravljajo.
TOREK. 23. APRILA:	18.00—
19.00	— Svetujemo vam — Jugo-ton vam predstavlja — Literarni utrinki: William Shakespeare — Iz naše glasbene Sole — Obvestila in filmski pregled — Tedenski športni komentar. 19.00—19.30 — Mladinska oddaja — pred mikrofonom so člani aktiva gimnazije *oo;?aja
Vesti iz Poljske in Češke
Komisija za mednarodna gospodarska in politična vprašanja pri občinski konferenci ZK je 15. aprila organizirala predavanje o najnovejših svetovnih dogodkih in aktualnih vprašanjih v mednarodnem delavskem gibanju.
V	Brežice je komisija povabila zunanjepolitičnega komentatorja RTV Ljubljana Draga Košmrlja, ki je zadnje dogodke neposredno spremljal.
Za prvi maj koncert
Osrednja prvomajska proslava bo 27. aprila v slavnostni dvorani brežiškega gradu. Nastopil bo pevski zbor SVOBODE iz Stražišča pri Kranju.
Praznični pozdrav bosta v prvomajskem Jutru zaigrali v vseh večjih krajevnih središčih godbi na pihala iz Kapel in its Brežic. Organizator proslav in izletov za praznik dela je občinski sindikalni svet s podružnicami.
la postavljena tudi vprašanja, zakaj ne bi doma dali na javno licitacijo in tako dobili morda še ugodnejše ponudnike.
J. T.
Letos manjši porast
Lanski narodni dohodek na prebivalca je porasel za 8,2 odst., medtem ho letos pričakujejo komaj 3-odst. povečanje. Število zaposlenih se je lani zmanjšalo za 3,2 odst. Pričakovati je nadaljnje zmanjšanje za 0,7 odst. v tem letu.
Srečanje internirancev
Interniranci koncentracijskega taborišča Buchenwalda se vsako leto spomnijo dneva, ko so zapustili to nacistično taborišče. Le še nekaj nad 150 jih živi v Sloveniji in na Hrvaškem. Letos so si za srečanje izbrali Brežice. Spomine na težka vojna 16* ta so obudili 14. aprila v Narodnem domu.
Povezava z izseljenci
Odbor Izseljenske matice pri občinski konferenci SZDL v Brežicah se je sestal 9. aprila. Dnevni red Je obsegal evidenco izseljencev iz domače občine in povezavo * njimi širjenje publikacij za izseljence in povezavo Podružnic Slovenske izseljenske matice na Dolenjskem.
Priprave za asfaltiranje
Odsek ceste od Zupelevca proti Dobravi je zaprt. Na cestišče navažajo gramoz in ga utrjujejo, da bodo polo-žili nanj asfalt. Modernizacija tega dela ceste bo končana morda že do prvomajskih praznikov, če bo di*i<> napredovalo po načrtu in 8^ ne bo prekinilo deževje.
*f*E OBČm
DOBIČEK ZA TISTE, KI SE ZNAJDEJO O PRAVEM ČASU
Pomanjkanje surovin in dvojne cene
Kakavovca primanjkuje, zato ga prodajajo tudi na črno
2e lani smo ob obisiku v tovarni čofloolade v Krškem Zapisali, da imajo težave z nabajvo kakavovca. Letos je pesem spet ista: surovine primanjkuje in iz zagate si vsakdo pomaga kakor ve in zrna.
Tovarna je na začetku leta za teden dni ustavila delo. Zdaj je spet vse v redu in za sproti je zalog dovolj.
Kakavovec nakupujejo po
normalni ceni, deloma pa tudi po zvišanih cenah. Pri izdelkih se to ne sme poznati, čeravno je razlika med ceno »na orno« in običajno ceno zelo velika. Namesto po devet dinarjev plačujejo kaka<-vovec 14,70 din. Vse to gre seveda na škodo tovarne.
To je še vedno boljše, kot da bi stroji stali. Nekateri pa si na ta način kupujejo lepe
dobičke. Uvozna podjetja so tudi iznadjiva.
IMPERIAL še ne bo smel popustiti misli na integracijo. Veliki laže premagajo take težave in si laže utro pot do surovin. Sicer pa pravijo, da bodo iskali možnosti za poslovno sodelovanje zunaj Slovenije in da jim partnerja ne bo težko dobiti, dokler so rentabilni.
MAZUTNI REZERVOARJI — NOV SERIJSKI IZDELEK
KOVINARSKA se prebija v tujino
Kakovost izdelkov in točnost pri izpolnjevanju rokov narekujeta ceno — Prvi meseci v letu so se za kolektiv dobro začeli
Žerjav naklada težko kovinsko konstrukcijo za novo haio železarne v Štorah. — (Foto: Jožica Teppey)
KOVINARSKA je sprejela naročila iz tujine. Za papirno industrijo v Zahodni Nemčiji bo izdelovala transportno opremo, cevovode in drugo opremo za proizvodnjo papirja. Pri sedanji zasičenosti domačega tržišča je iskanje tujih odjemalcev za kovinarsko industrijo nujen izhod. Led je prebit. Začetni poskusi obetajo trajnejšo navezavo na trg zunaj naših meja.
SKRB ZA OBRAMBNO VZGOJO - NEODLOŽLJIVA NALOGA
Mladina naj spozna NOB v pravi luči
Borčevska organizacija premalo vpliva na dogajanja v občini
Kdor pozna problematiko ZZB in spremlja njeno delo, bi pričakoval, da bodo obravnavali predvsem gmotni Položaj članov. O teh problemih pa je bilo slišati zelo malo, čeprav jih organizacija ima. Večji del konferenčne razprave so posvetili vprašanju, kako prikazati in ohraniti tradicije NOB v čimbolj izvirni luči.
pvr; tem . delu	or-
ganizacija največ pomoči od šol in prosvetnih delavcev, ki so že zdaj v različnih oblikah izpolnjevali to nalogo: na priložnostnih proslavah, s sodelovanjem pri kurirčkovi pošti in pri pouku. Občinska ZZB pogreša pri ure. sničevanju teh ciljev pomoč republiške Zveze ZBNOV. To vrzel v sodelovanju ji nadoknadi predvsem glasilo TV-15.
Na skupščini so menili, da Je treba s prenašanjem tradicij in zgodovine NOB nadaljevati v vseh možnih oblikah. Na člane organizacije so naslovili priporočilo, naj Pri tem aktivno sodelujejo.
V razpravi so opozorili na t°. da borčevska organizacija premalo spremlja in vpliva na dogajanja v občini. ^er je p>o številu takoj za Socialistično zvezo, mora s svojimi izkušnjami pomagati usmerjati razvoj v občini odstranjevati vse, kar je Negativno in kar ovira tež-po uveljavljanju reformah ukrepov.
Na osnovi poročila in razprave je skupščina sprejela delovni program. Ta vsebuje v prvi vrsti skrb za vseljudsko obrambno vzgojo, kajti prav naloga borčevske 0rganiy,acije je nenehno be-
deti nad nevarnostjo in izobraževati člane za obrambo pred njo.
V sklepih so nadalje poudarili, da morajo pridobitve NOB in ljudske revolucije
postati vsebina družbenih odnosov in da mora organizacija še bolj skrbeti za pomoč članom in borcem NOV.
PAVK
Proizvodnja trenutno zadovoljivo teče. Tovarna ima veliko naročil zlasti za podnice, za rezervoarje, zato jih izdelujejo v treh izmenah.
Na novo je KOVINARSKA letos vpel j sila serijsko proizvodnjo mamutnih rezervoarjev za zasebnike. Po njih je vedno več povpraševanja, ker se mnogi graditelji družinskih stanovanjskih hiš odločajo za ogrevanje .z mazutom.
Zanimivo je, da so letos narasla naročila opreme za papirno in kemično industrijo ter naročila za bakrene
»irton
ZLATE ZNAČKE IN PRIZNANJA ZPM SLOVENIJE
Prijatelji mladine v Brestanici
Bogat seminarski program, združen z razdelitvijo priznanj za delo
Osnovna šola v Brestanici je 4. aprila gostoljubno sprejela prosvetne delavce in prijatelje mladine iz domače občine, predstavnike ZPM Slovenije ter goste iz Brežic in Sevnice.
Občinska zveza prijateljev mladine v Krškem je v sodelovanju z Zavodom za prosvetno-pedagoško službo priredila v novi brestaniški šoli seminar za delo s pionirji. Vse udeležence je predsednik občinske skupščine Stane Nunčič zvečer povabil na sprejem.
Prosvetni delavci iz domače šole so za uvod prikazali praktično delo s pionirskimi krožki. Demonstraciji neKate-rih krožkov je sfledilo predavanje o upoštevanju vzgojnih načel pri delu s pionirji. Predaval je prof. Milojko Vidmar, sekretar komisije za delo s pionirji pri ZPM1 Slove-
nije.
Urednik Pionirskega lista Miran Zirkelbach je zbranim prijateljem mladine govoril o idejnosti vzgoje.
Po razipravi, ki sta jo spodbudili obe predavanji, sta bila na dnevnem redu še prometna vzgoja v občini in program praznovanja 17- junija,
dneva otroka v prometu. Prisotne so nato seznanili še z načrtom prireditev ob zaključku šolskega leta.
Predstavniki ZPM iz Ljubljane so po končanem seminarskem delu podelili zlate značke Zveze prijateljev mladine Slovenije občinski ZPM v Krškem in 12 najprizadev-nejšim tovarišicam in tovarišem. Razdelili so še 21 pismenih priznanj in nagrade varnost.
Občinska ZPM je podelila priznanja 27 zaslužnim dolgoletnim delavcem DPM in odboru za počastitev 25-letnice Zveze pionirjev Jugoslavije.
Jt
Ažurnost pa taka!
Strokovnjak P. je leta 196G vlož*l prošnjo za za-ix>slitev pri neki krški u-stanovi. »Vsakdanja stvar!« si bo nekdo 7nislil. Pa vcndar nt čisto vsakdanja, tojti prosilec po dveh letih na svojo prošnjo še ni dobil odgovora.
Ce se je podoben primer zgodil na TSS, je to *e naključje.
valje za tekstilno industrijo. Začetni meseci v letu niso kolektivu povzročali skrbi in težav.
V KOVINARSKI izdelujejo tudi konstrukcijo za novo pekarno v Kopru. Zanjo pravijo, da bo najsodobnejša pekama v Jugoslaviji.
Veliko naročil je imelo podjetje za jeseniško železarno, ki je obsegalo okoli 650 ton izdelkov. Delo je že dokončano. Tudi za železarno v Štorah imajo precejšnje naročilo. Izdelujejo konstrukcijo za nove objekte, težko 350 ton.
Izdelovanje opreme za naftno industrijo teče enakomerno in je že ustanovljeno. Izdelki KOVINARSKE so razstavljeni tudi na zagrebškem velesejmu v okviru podjetja INA iz Zagreba.
Jt
Z razpravo v kolektive
Predsedstvo sindikalnega sveta je te dni na razširjeni seji obravnavalo predkongresno dejavnost sindikatov v občini. Sprejet je bil sklep, da bi v vseh večjih delovnih kolektivih pripravili razprave, za osnovo pa bi uporabili gradivo centralnega sveta sindikatov Jugoslavije.
Razprave so dolžni voditi člani predsedstva. V predkongresno dejavnost bodo vključili sindikalne podružnice CELULOZE, PAPIRKON-FEKCIJE, AGROKOMBINATA, KOVINARSKE, LISCE, Splošnega obrtnega podjetja in obrata ELEKTRO — Celje.
Stališča in predloge članstva bo povzelo in jih dokončno oblikovalo predsedstvo ObSS, nakar jih bo posredovalo republiškemu svetu sindikatov. Ta seja predsedstva je predvidena med 20. in 27. aprilom.
Na zborih hočejo odgovore
Prebivalci Dolenje vasi želijo, da bi občinska skupščina kategorizirala cesto Dolenja vas—Pasje alti pa vsaj postavila nanjo ustrezen prometni znak. V svetu krajevne skupnosti Krško bi vaščani radi imeli svojega predstavnika, saj bi tako dosegli boljšo povezavo z njo in se seznanili z njenimi načrti. Kadar bodo imeli zbore volivcev, želijo, da bd vsakokrat zvedeli, katera sklepi so bili uresničeni in kateri ne, seveda z obrazložitvijo.
Volilna konferenca
V Krškem pripravljajo po 20. aprilu sindikalno volilno konferenco. Izvolili bodo delegata za šesti kongres sindikatov Jugoslavije, ki bo 26., 27. in 28. junija v Beogradu. Na tej konferenci bodo sindikalni delavci obravnavali tudi osnutek resolucije VI. kongresa Zveze sindikatov SFRJ.
Avtomobil na 40 občanov
V Krškem so lani registrirali 2470 motornih vozil, od tega 1172 mopedov, 202 osebna avtomobila, 250 motornih koles, 70 traktorjev, drugo pa so bili tovornjaki in prikolice.
Iz teh podatkov povzemamo, da ima vsak štirideseti občan osebni avtomobil, vsak osemnajsti prebivalec pa moped ali motorno kolo.
Harmonikarji bodo gostovali
Občane Krškega in bližnje okolice vabi občinski sindikalni svet v sredo, 24. aprila, na slovesno a-kademijo v počastitev praznika dela. V drugem delu programa je na sporedu koncert harmonikarskega orkestra iz Šentvida pri Ljubljani.
V domovini in zunaj njenih meja priznani orkester se bo predstavil krškemu občinstvu z bogatim programom. Kjerkoli je do sedaj gostoval, je doživel burno odobravanje poslušalcev, zato bo koncert tudi za Krčane lepo doživetje.
Vodnjak je porušen
Vaščani iz šutne bi radi dobili za izgradnjo vodovoda cevi, ki so zdaj v Dobravi, še vedno je sporna javna pot čez dvorišče Kodričeve hiše, zato želijo, da bi občinska skupščina uredila vse potrebno, da bodo ljudje lahko hodili po njej. Vodnjak, ki ga je porušil tov. Kodrič, je tudi potreben obnove. Razen tega želijo prebivalci, da bi bila čimprej asfaltirana cesta od Križaja do Podbočja.
KRŠKE NOVICE
■ USPESNE VOLITVE. Na volitvah samoupravnih organov v tovarni papirja so 12. aprila dosegli zelo dobro udeležbo. Kljub precejšnji odsotnosti zaradi bolezni in dopustov Je v vseh sedmih delovnih enotah volilo 90 odst. zaposlenih. Za dve leti so izvolili 21 članov delavskega sveta in 44 članov v delavskega svete ekonomskih enot.
■ 20.000 DINARJEV ZA TELESNO KULTURO. Občinska skupščina je letos predvidela iz proračuna le 20.000 dinarjev za financiranje telesne kulture.
Ta vsota bo pokrila komaj četrtino potreb športnih kolektivov in društva PARTIZAN. Tako minimalna sredstva za šport kažejo, da bo letošnji program športne dejavnosti zelo siromašen. Tudi delovne organizacije so precej zmanjšale dotacije, zato so športni delavci v skrbeh za delo ob tako pičlih sredstvih.
■ ZA VARSTVO PRED HUDIMI NESREČAMI so vse večje delovne organizacije dolžne ustanoviti varstvene ekipe s potrebno tehnično opremo. Izobražuje jih delavska univerza, pa tudi podjetja sama. Usposobiti jih morajo v CELULOZI, v KOVINARSKI, v AGROKOMBINATU, v trgovskem podjetju, Zdravstvenem domu, pri Cestnem podjetju, v gasliskih centrih po vsej občini, v SREMIČU, RUDNIKU na Senovem, brestaniški TERMOELEKTRARNI in drugih delovnih organizacijah. Občino lahko prizadene potres, izbruh klora, deževno ali snežno neurje, železniška, rudniška ali prometna nesreča, požar ipd.
■ V KRAJEVNI SKUPNOSTI KRŠKO je 22 gospodarskih organizacij, od tega jih ima 13 poslovne sedeže zunaj občine. Vse te delovne organizacije zaposlujejo 3071 ljudi.
Delavci vodne skupnosti utrjujejo levo obrežje Save med starim mostom in Celulozo. Betonska obrambna steza bo kmalu zabetonirana. — (Foto: Jožica Teppey)
16 (943) *
dolenjski LIST 15
Odprt bo servis za popravilo gasilskih naprav
Sevniško gasilsko društvo urejuje prostor, v katerem bo popravljalo različne gasilske naprave. Te storitve bodo na voljo gasilskim društvom iz širšega območja, ki presega občinske meje. Ko je vodstvo društva prejšnji teden razpravljalo o nadrobnostih in letošnjih nalogah je bilo razen tega sklenjeno, da je v prihodnje potrebno okrepiti sodelovanje s sevni-škimi podjetji in organizirati skupne vaje s tovarniškimi gasilskimi enotami.
Društvo je sklenilo predlagati občinski skupščini, naj bi iz prostorov v gasilskem domu izselila zdravstveno postajo. Ta ustanova pa je zaščitena z občinskim odlokom m bi bilo potrebno prej dobiti primernejše prostore zanjo.
V nedeljo zbor planincev na Lisci!
V nedeljo, 21. aprila, se bodo na Lisci zbrali člani Planinskega društva Lisca na rednem občnem zboru. Ob tej priložnosti bodo verjetno odločili o prihodnosti planinske postojanke, za katero so žrtvovali mnogo delovnih ur; zahtevana odškodnina po njihovem mnenju ni previsoka. Tončkov dom namreč namerava prevzeti konfekcija Lisca.
Te dni so imeli planinci še eno nevšečnost: v zajetju, kjer dobiva njihova postojanka na Lisci vodo, je nenadoma zmanjkalo vode. Planinci so sklenili narediti še eno zajetje, tako da bo v sezoni dom redno oskrbovan z vodo.
Blanca: še letos varen prevoz čez Savo
Kadar Sava močno naraste, otroci tudi po več dni ne morejo z desnega brega reke v šolo na Blanco, ker je brcd tako dotrajan, da bi se lahko ngotfila nesreča. L^tos je v proračunu občine zagotov-l.enih 3000 din (novih) in bo varen prevoz vendarle zago-tc/iljen. To so ljudje iz teh kia.iev zahtevali že na več sestankih.
Loka: odobreno posojilo za vodovod
Krajevni skupnosti Loka je bilo na zadnji seji sveta za družbeni plan in finance, ki je trajala kar dva dni, odobreno posojilo 90.000 din (novih) aa gradnjo vodovoda. To je prejšnji teden potrdila tudi občinska skupščina. Kar za gradnjo še manjka, bodo prispevali občani sami, najeti denar pa bodo vračali z vodarino. Kreditni pogoji so zelo ostri.
■V.V v; •••;•
" ;S '4
]
- ^
, - .
Že pet transverzalcev
Planinci iz sevniške občine so včlanjeni v dve planinski društvi: PD Lisci in PD Ra-
A* ■-Z'.'',	-
V Sevnici so začeli graditi drugi trakt velike nove trgovske hiše. — (Foto: Legan)
Dogovori še tečejo
Kmetij 9ki kombinat »Zasavje« se dogovarja z mariborskim podjetjem Tehno-gradnje, da bi le-to odkupilo živinske hleve in v njih odprlo obrat za izdelovanje gradbenih elementov, za katere bi surovine dobivali iz bližnjih peskokopov. Tak obrat bi bil za sevniško občino, ki ima veliko mineralnega bogastva, pomembna pridobitev. Za ceno se še niso pogodili; predsedstvo občinske X a ' t- skupščine, ki tudi sodeluje ^	Pri razgovorih, pa meni, naj
>bi se v predlagano zamisel vključilo tudi komunalno 7obrtno podjetje,
saj bd to zanj pomenilo hitrejši napredek.
Varovanec vlomil, plača pa zavarovalnica
»Droban, kakršen je, je 25. marca zlezel skozi železno rešetko in vlomil v trgovino na Bregu isti varovanec doma v Radečah na isti način, kot je to naredil lani. Mladoletnik V. S. je tokrat naredil škode za 1200 novih dinarjev, prijeli so ga pred nekaj dnevfi v Ptuju ...«
Podobnih poročil je na okolišnjih postajah milice zadnja leta že kar precej. Varovanci radeškega vzgojnega doma pobegnejo in vlomijo, škodo pa za njimi največkrat poravna zavarovalnica. Na sevniški postaji milice menijo, da bi bilo vendarle potrebno ukreniti kaj več, kot pa samo dejstva ugotavljati.
SANACIJSKI NAČRT KMETIJSKEGA KOMBINATA »ZASAVJE«
Urediti razmere „doma v hiši,, in dograditi donosne obrate
Za trajnejšo odpravo poslovne izgube so potrebna dodatna vlaganja
Novi direktor kombinata Niko Pečnik poudarja, da je treba najprej ukreniti vse, da bo v prihodnje čim manj tako imenovanih subjektivnih slabosti. Odpraviti je treba nedonosne dejavnosti ter izpopolniti donosne obrate, širjenje hmeljišč bo slonelo na ekonomskih odnosih in sodelovanju med kmetovalci, od katerih se mnogi že zavedajo, da daje hmelj večji dohodek kot druge poljščine.
Lansko poslovno leto je sevniški kmetijski kombinat končal s 152.000 dinarji izgube, ki Jo je plačal iz svojega rezervnega sklada. V o-bratih lastne proizvodnje so imeli izgubo: sadjarski obrat v Sevnici 7.360 din, drevesnica 162.565 din, živinorejski obrat v Boštanju 328.528 din,
obrat v Loki 109.093 din in vrtnarija 12.145 din. Več dohodkov kot stroškov je imel kombinat na obratih v Kom-polju, v Šentjanžu ter v drugih dejavnostih, ki ne štejejo v lastno proizvodnjo.
Zakaj je nastala izguba v živinorejskem obratu, je znano: obrat brez lastne zemlje
DOKLER NI JASNO, KAKO UGODITI ZAHTEVKU TIS
Poraba zaenkrat po lanskih zneskih
Kako bodo v letošnjem proračunu razdeljeni občinski denarji
Letošnja izhodišča za občinski proračun: za 8 odst. večji osebni dohodki zaposlenih (od skupnega zneska bo občinski proračun dobil 4,74 odst.), za 5 odst. večja osebna poraba, od katere je treba plačati prometni davek, stopnje obdavčitve občanov in delovnih organizacij pa bodo v glavnem ostale iste kot lani.
Skupno se bo po teh merilih nabralo 6,26 milijona
SEVNIŠKI PABERKI
■ PROSLAVA 27. APRILA IN 1. MAJA. Občinska konferenca SZDL in obClnskl sindikalni svet bosta letos skupaj priredila proslavo v počastitev ustanovitve Osvobodilne fronte in praznika dela. Program prireditve pripravljajo te dni.
■ 2K VEČJI KUPI TANIN-SKECiA LESA. Kaže, da bo obrat Jugotanin v kratkem znova začel redno obratovati. Zadnje dni rastejo v skladiščih vse večji kupi kostanjevega in hrastovega lesa, katerega pomanjkanje Je povzročilo zastoj, ki so ga porabili za popravilo delovnih naprav in redni letni dopust.
■ NOVO VODSTVO KRAJEVNE SKUPNOSTI. Te dni bo sev-nlSka krajevna skupnost dobila nov svet, ki ga bo, kot predvidevajo, vodil Janko Rebernik. Za dosedanje delo Je značilno, da so okoliSki kraji s pomočjo krajevne skupnosti veliko naredili, za samo Sevnico pa tega ne bi mogli trditi.
■ V MOSKVO 4 no 5 BOR CEV. Na občinskem odboru ZZB predvidevalo, da se bo lz sevniSke
občine udeležilo letoSnjega srečanja slovenskih ln sovjetskih borcev v Moskvi tudi skupina 4 do 5 borcev. Stroški za enega udeleženca znašajo okoli 1500 dinarjev, od tega bodo nekaj prispevala tudi podjetja, kjer so zaposleni.
■ DANES O JUTRANJKI. Za
danes Je v Sevnici sklicano posvetovanje o načrtih in možnostih razširitve konfekcije Jutranjke na Radni. Več bomo o tem poročali prihodnjič.
■ SEVNIBCICA — SMETISCE. V Šmarju ležijo v strugi potoka Sevniščice vse mogoči odpadki, med njimi je bil celo kovček. Zaradi nizke Sevniščice Je struga bolj podobna smetišču kot potoku, zato bi bilo potrebno, da bi kdo skrbel za čistočo tudi tam. Smeti in odpadke, ki povzročajo razen tega smrad, bi bilo treba zbirati in odvažati.
■ LUCI ZA POT NA GRAD. Ker sevniški grad obišče vse več ljudi tudi ob večerih, bi bilo prav, da bi dohodne poti osvetlili.
SliVNISKIVESTNIK
Ji—
dohodkov ali 4,11 odst. več kot leta 1967. Poročali smo že, da bo zaenkrat temeljna izobraževalna skupnost dobila 1,30 milijona, njen upravičeni zahtevek pa bo upoštevan ob popravku proračuna, ko bo znana republiška pomoč.
Za izobraževanje in vzgojo je namenjenih 270.000 dinarjev, od tega 250.000 za šolstvo druge stopnje, za kul-turno-prosvetno dejavnost 227.000, od tega za delo kul-turno-prosvetnih organizacij 47.000 dinarjev.
Potrebe so tolikšne, da bo treba letos za socialno varstvo nameniti 647.636 dinarjev, kar je 13 odst. več kot lani. Za komunalno dejavnost je predvideno 364.000 din ali 49 odst, več kot leta 1967.
Občinska uprava bo dobila 1,46 milijona ali 7,9 odst. več kot lani. Za krajevne skupnosti Je v proračunu določeno 49.656 dinarjev ali 4 odst. več kot lani. Prav za toliko se bo povečala pomoč druž-beno-političnim organizacijam, z izjemo Združenja borcev, ki bo dobilo 36,7 odst. več občinske pomoči. Za negospodarske naložbe je načrtovano 638.740 dinarjev, za gospodarske posege pa 26.384 dinarjev ali 61 odst. manj kot leta 1967.
Na zadnji skupščinski seji je bilo sklenjeno, naj zaenkrat vsi porabniki občinskega proračuna dobivajo denar v višini lanskega zneska. Dodano je bilo tudi, da bo u-poštevana zahteva občinskega sindikalnega sveta, naj se
materialni položaj v družbenih službah približa stanju v gospodarstvu, upoštevaje kvalifikacijo zaposlenih.
Šentjanž: 1. maja srečanje jurišnega bataljona
Borci jurišnega bataljona XIV. divizije se bodo 1. maja sestali v Šentjanžu na borčevskem srečanju. Pri organiziranju slavja sodeluje občinski odbor ZZB, nekaj denarne pomoči pa je za to namenila tudi občinska skupščina.
Ni jim bilo mogoče natančneje odgovoriti
Tričlanska delegacija iz območja osnovne šole Kal, ki jo je vodil učitelj Jože Bregar, je prejšnji teden sevni-ski občinski skupščini razložila mnpnje staršev prizadetih otrok, ki jim ni zagotovljeno normalno šolanje. Odborniki so bili že prej seznanjeni s težavami pri prešo-lanju otrok iz te podružnične osnovne šole, vendar občina sama ne more prispevati vsega denarja za gradnjo še nezgrajenega odseka ceste. Zastopniki občinske skupščine se bodo o tem pogovorili še z vodstvom gozdnega gospodarstva lz Brežic, ki bo tudi uporabljalo omenjeno cesto.
je bil zgrešen in ga je med prvimi prizadela ostrejša konkurenca na tržišču. Po mnenju vodstva kombinata bi najbolje naredili, če bi ga ukinili že dve leti prej.
Izgube v drevesnici je v veliki meri krivo vodstvo podjetja. Pridelovanje sadik ni bilo prilagojeno povpraševanju in je veliko ostalo neprodanih, ker predvidenih velikih obnov sadovnjakov zaradi pomanjkanja denarja ni bilo. Na hmeljiščih v Loki je glavni del izgube povzročila škoda zaradi škropljenja z duterjem v veliki suši.
Kaj narediti, da se izguba ne bo več ponovila? Sanacijski program predvideva u-kinitev nedonosnih dejavnosti, usmeritev v nekaj kmetijskih panog, boljšo organizacijo dela, prodajo odvečnih osnovnih sredstev.
V te namene je potrebnih še precej dodatnih vlaganj. Banka je pripravljena podaljšati rok za odplačilo kreditov, ki so bili dani pod težkimi pogoji, saj je nevzdržno, da morajo hmeljišča in sadovnjaki poplačati stroške, še preden so v polni rodnosti. Ker je za nova posojila zalUevana velika lastna udeležba, je kombinat zaprosil za pomoč tudi republiški rezervni sklad, katerega upravni odbor bo zasedal te dni.
M. LEGAN
Šentjanž: letos dom pod streho
Dogovorjeno je, da bo letos zagotovljeno za gradnjo gasilskega doma v Šentjanžu 7500 dinarjev: občinski proračun bo prispeval 6.000 din, občinska gasilska zveza pa 1.500 din. Te dni poteka v kraju in okolici živahna nabiralna akcija, ki obeta, da bo gasilski dom še letos pod streho.
deče. V radeško dništvo je včlanjenih čez 60 ljubiteljev planin iz Loke, Račiče in Brega. Veliko planinsko transverzalo, ki obsega čez 80 planinskih postojank, sta iz PD Lisca opravila doslej Vojko Dvojmoč, uslužbenec konfekcija Lisce in Anton Zgonc, študent v Ljubljani. Iz radeškega društva je to pot prvi zmogel Lojze Mlinar, blagajnik na železniški postaji v Zidanem mostu, lani pa tudi zakonca Marija in Tone Koritnik, skladiščnik iz istega kraja. Po poteh slovenske planinske transverzale hodi v Loki še 6 mladincev, nekaj pa po zasavski transverzali, ki pelje od Kumrovca do Kuma. Ob 75-letnid slovenskega planinstva vabijo društva v vrste ljubiteljev planin še več mladine.
S. Sk.
Volitve in imenovanja
Na zadnji seji sevniške obeliske skupščine je bU. v svet brežiške bolnišnice izvoljen Frenk Valant, v svet zdravstvenega doma v Celju pa Oton Šket. Ker dva do«i ja čiana skupščine temeljne izobraževalne skupnosti :ista prihajala na seje, je občinska skupščina namestu njiju izbrala za nova člana Doro Božič ln Viktorja Šonca. Imenovana je bila tudi komisija za prehod na 5-dnevni delovni teden, za njenega predsednika pa izbran Viktor Auer, predsednik občinskega sindikalnega sveta. V komisijo za narodno obrambo pri občir-sid konferenci SZDL je občinska skupščina imenovala Franca Molana in Karla Kolmana.
Zahtevati le zmerne odškodnine
Z največjo težavo se je vendarle posrečilo zagotoviti denar za modernizacijo ceste od Kompoija do Radeč, kot smo že poročali. Ta odsek b<3 veljal 3,6 milijona dinarjev (novih). Prebivaloe, ki imajo zemljo ob tej cesti, sevni-ška občinska skupščina že sedaj opozarja ,naj no bi Izsiljevali pretiranih odškodnin, saj bodo imeli prav ti ljudje od modernejše ceste veliko korist.
Koliko za potna dovoljenja?
Sevniška občinska skupščina je prejšnji teden sprejela odlok, po katerem bo potrebno plačati sa izdajo ali podaljšanje veljavnosti potnih listin za potovanje v tujino 50 din, sa izdajo vizuma 25 din, sa izdajo skupinskega vi-aurna pa 30 din. Te takse so približno usklajene s taksami v drugih občinah. V sevniški občini bodo začele veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Kako dobiti predane vodnike?
Prejšnji teden so zastopniki družbenopolitičnih organizacij in društev v Sevnici skupaj s predstavniki mladine spet razpravljali, kako bi pritegnili mlade ljudi k sodelovanju. Znova je bilo potrjeno, da je pomanjkanje zavzetih starejših ljudi, ki bi znali pritegniti in voditi mladino pri različnih dejavnostih, pomemben vzrok za sedanje mrtvilo. Toda kje dobiti take vodnike in kakšno družbeno priznanje jim je potrebno dati, da se bo na tem področju vendarle kaj premaknilo?
Premalo časa za priprave
Prejšnjo nedeljo je bilo v Brežicah tekmovanje mladinskih in pionirskih gasilskih ekip. Iz sevniške občine sta se udeležili dve moštvi. V igri med štirimi ognji so zmagali pionirji iz Brežic, drugi so bili pionirji iz 2užemborka, tretji iz Tržišča in četrti Iz Loke. Omeniti jo potrebno, da Je bilo mad mladino Loke za to tekmovanje veliko zanimanja, saj Je prihajalo na vaje Če« 40 pionirjev. To nedeljo so v Brežicah tekmovali tudi mladinci. Po mnenju več udeležencev pa jo bilo premalo časa za temeljitejše priprave. Najboljše eldpe bodo tekmoval« Se v Celju.	8.	Sk.
w
V N '
Pol nezaposlenih je iz vrst mlade generacije
Sklican bo posvet s predstavniki delovnih organizacij in obrtniki o možnostih zaposlitve
Prejšnji teden sta o nezaposlenosti mladine na skupni seji razpravljala občinski komite ZK in občinski komite ZMS. Ugotovljeno je, da je na trebanjski izpostavi zavoda za zaposlovanje prijavljenih okoli 70 mladih ljudi, med njimi veliko takih, ki so lani končali obvezno šolanje.
Na sestanku so sklenili v bližnji prihodnosti sklicati
Elektrika za loško stran
predstavnike delovnih organizacij in zasebne obrtnike, da bi se z njimi nadrobneje pogovorili, kje so še možnosti zaposlitve. Občinski komite ZMS bo razen tega zbral tudi podatke o tistih šolarjih, ki bodo letos končali šolanje, in skušal posredovati, da se bodo najboljši lahko šolali tudi naprej.
V	razpravi o poživitvi dela v mladinskih aktivih so sklenili, naj vse športne organizacije, šole in društva dajo na voljo športne in druge rekvizite in da je treba sestaviti delovni program. V kratkem bo z vodstvi društev in drugih organizacij o
Zaselek na območju krajevne skupnosti Velika Loka, ki
ga po domače imenujejo Lo-	_	.	.	.	,	a.
ška stran, bo letos po vsej tem razpravljal tudi izvršni 12. aprila popoldne je v Hrastovici pn Mokronogu požar uničil kozolec ^Staneta verjetnosti dobil električno odbor občinske konference Gričarja, ki ga je zažgal njegov otrok. — Več o tem preberite na srednji strani
napeljavo. Predračun stroškov SZDL.	našega lista. — (Foto: Legan)
znaša okoli 10.000 dinarjev (novih), pri tem pa bo pomagala tudi krajevna skupnost. Omenjeni zaselek je eden zadnjih v trebanjski občini, kjer še ne sveti električna Luč.
Nov delovni čas - upravičena zahteva
Naredili so dobre poti do sosedov
V vas Podboršt, ki leži na območju krajevne skupnosti Velika Loka, do letos ni bilo mogoče priti z avtomobi lom. 2e lani pa so vaščani dokazali, da so zelo prizadevni, saj so na svojo roko sairfi zgradili vodovod. Pri letošnjem delu na cesti Podboršt —škovec, ki so jo dogradili te dni, je prispevala tudi krajevna skupnost, glavni delež pa so nosili ljudje sami. Letošnjo spomlad je bila zgrajena tudi zelo dobra cesta Mrzla Luža—škovec, za katero imajo največjo zaslugo vaščani teh dveh naselij.
Dobrnič: letos v tem kraju pohod
V spomin 25-letnice prvega kongresa AF2 bo občinski odbor ZZB Trebnje letošnji patrolnoorientalski tek priredil v Dobrniču. To bo že Četrti pohod; udeležilo pa naj bi se ga kar največ članov raaličnih organizacij. V prvih treh je bilo namreč ugotovljeno, da tekmujejo povečini vedno isti.
POPRAVEK
V zadnji številki Dolenjskega lista je na tej strani nastala napaka v sestavku: 6e je to prav, presodite sami, kjer je bilo napisano, da je občina kot investitor gradnje mirenske šole, ponudila lastnikom zemlje le 3 do 4 S din odškodnine za kvadratni meter. Zapisano bi moralo biti 3 do 4 din, kar je 300 do 400 starih dinarjev. Bralcem, ki so ta spodrsljaj verjetno sami opazili, se vljudno opravičujemo.
V bližnji prihodnosti se bodo razmere v otroškem varstvu občine vendarle izboljšale
Odkar so ponekod že premaknili delovni čas, so se težave zaradi varstva otrok še povečale. Razmere vse bolj silijo, da se bo vendarle premaknilo tudi na tem, verjetno najbolj zapostavljenem področju.
V	trebanjski občini sta var-
stveni ustanovi le v Trebnjem in Mokronogu, kjer je
v	varstvu vzgojiteljic skupno 47 otrok; na Mimi, kjer je največ zaposlenih, pa organiziranega otroškega varstva sploh nimajo. Cisto pri začetku pa so vsi kraji glede varstva šolskih otrok.
Davek neugodnih kreditov
KZ Trebnje bo morala letos plačati za pol večje anuitete, kot bo zbrala amortizacije
Od vseh delovnih organiza- namreč odplačati tudi del cij v občini je samo kmetij; posojila republiškega rezer-ska zadruga Trebnje ’ lansko vnega sklada, ki ga je dobi-
poslovno leto končala z izgubo, ki je znašala okoli 140.000 dinarjev. Poravnala jo je iz starega dolga DANE iz Mirne, ki je od zadruge prevzela skladišče in stavbo, kjer dela zdaj brezalkoholne pijače. Izguba zadruge je manjša, kot je bilo pričakovati.
Iz podatkov zaključnega računa je mogoče ugotoviti, da so se dosežki na enega zaposlenega lani izboljšali, vendar tudi to nj dosti pomagalo. Negativna razlika med povprečno lastno ceno kilograma prirasta goveda se je povečala od predlanskih 0,63 na lanskih 0.85 dinarja. Lani je bila izguba tudi pri krom pirju, saj je kilogram pri delka stal 0,63 dinarja, pro dan pa je bil po povprečni ceni 0,51 din.
Ker ni mogoče pričakovati ugodnejših prodajnih cen, bo letošnje leto verjetno še težje, kljub temu da so preusmerili pitanje v pitališču v Martin ji vasi.
Letos bo morala zadruga
la leta 1965. Skupaj bo potrebno iz dohodka za odplačilo letnih dolgov izločiti 545.000 dinarjev, kar je za polovico več, kot se bo nabralo vse amortizacije. To pomeni, da ne bo zadostovala niti za odplačevanje že kupljene opreme, kaj šele, da bi kupili kaj novega.
M. L.
Beli grič: društvo ne bo zamrlo
Lani je v tem kraju pri Mokronogu že kazalo, da bo gasilsko društvo razpadlo, njegov gasilski dom pa ostal nedograjen. Zadnji čas pa se je vendarle premaknilo. Društvo je dobilo novo vodstvo, ki je sklenilo dejavnost oživeti, s pomočjo vaščanov pa dokončati gradnjo doma Morda bi si Beli grič lahko vzel za zgled prav tako majhen kraj — Sahovec pri Dobrniču, kjer so ljudje s po irvtovalnim delom naredili lasten gasilski dom.
Ko bo na Mimi zgrajena nova šola, bo staro poslopje namenjeno varstvu, v Trebnjem pa bo nov vrtec zgrajen s pomočjo angleške mladinske organizacije The Jouth Club of Warwickshire. To pomeni, da se bodo v bližnji prihodnosti razmere vendarle bistveno izboljšale.
Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela odlok o prispevku za dnevno varstvo otrok, ki ga plačujejo kmetovalci in obrtniki, vsi drugi pa plačujejo prispevek po republiškem zakonu. Skupaj se bo letos zbralo zja varstvo otrok 6,2 milijona starih dinarjev, del pa bodo prispevali še starši. Investicije v otroško varstvo pri tem niso vštete.
Tudi v Trebnjem so menili, da za otroško varstvo ni potrebno posebej ustanavljati samostojne skupnosti, temveč lahko s tem upravlja temeljna izobraževalna skupnost, ki bo v ta namen izvolila še posebno komisijo.
Tretjina jih še ni spregovorila
Iz zapisnikov zadnjih dvajsetih sej trebanjske občinske skupščine je mogoče ugotoviti, da je bilo le 6 izmed 56 odbornikov prisotnih na vseh sejah, 8 jih je manjkalo celo več kot petkrat, da o onem, ki je manjkal osemkrat, niti ne govorimo. 18 odbornikov ni ruti enkrat razpravljalo, 36 pa ni postavilo še nobenega odbomi-škega vprašanja.
Res je, da je glavna odbornikova naloga pravzaprav delo z volivci v svoji volilni enoti in da govorjenje še ni znak delovne zavzetosti, vendar zgornji podatki vseeno presenečajo. če smo malo zlobni, potrjujejo celo tisto trditev, da niso samo ribe neme ...
(Resnejšo analizo o odbornikovi aktivnosti, bo pripravila skupščinska komisija v sodelovanju s Socialistično zvezo.)
Lepi uspehi^ mizarstvu
Predlanskim najboljše Krojaško podjetje je lani doseglo občutno slabše rezultate
Del opreme za tovarno v Vitezu (Bosna), ki je delo KEMOOPREME, na trebanjski železniški postaji. — (Foto: Juvane)
V	trebanjski občini delujejo zdaj še štiri samostojne obrtne delovne organizacije, odkar se je trebanjska Pekarija pridružila ljubljanskemu 2itu, Pečar je prenehal obstajati, Gradbeno opekarsko podjetje Mirna pa je bilo uvrščeno v gradbeništvo.
Medtem ko je v letu 1966 imelo Krojaško podjetje iz Trebnjega najboljši poslovni uspeh, se je stanje lani bistveno spremenilo. V tem podjetju so lani znova začeli več delati po naročilih in manj konfekcije, celotni dohodek pa se je zmanjšal za tretjino.
Lepo sta napredovala oba mizarska obrtna obrata, ki sta vrednost proizvodnje povečala skoraj za polovico, čeprav sta se preusmerila v individualna naročila. Trebanjska mizarska delavnica je ustvarila celo 108.000 novih dinarjev skladov, »Hrast« iz Sentlovrenca pa skoraj 45.000
Velika Loka: kaj je s sejmiščem?
Medtem ko je na Veseli gori v marcu že bil prvi sejem na enem izmed dveh novih sejmišč v trebanjski občini, sojma v Veliki Loki še vedno ni bilo. Vaščani sprašujejo, kaj je z obljubo zadruge, saj je bilo na zadnjem zboru volivcev rečeno, da bo pr-
vi	sejem že v marcu.
Danes o razlastitvi zemlje na
dinarjev.
Malo se je stanje izboljšalo tudi v mokronoškem čevljarskem podjetju. Tam so za sklade namenili nekaj čez
10.000	dinarjev, delno pa so se povečali tudi zaslužki, ki pa so s povprečjem 449 dinarjev še vedno najmanjši v občini.
Na današnji seji obeh zborov občinske skupščine bodo odborniki med drugim odločali tudi o razlastitvenem postopku za zemljišče, na katerem bodo začeli graditi novo šolo na Mimi. Kot je znano, se zaradi prevelikih zahtevkov lastnikov zemlje prenos lastništva ni dal urediti sporazumno s pogodbo. Skupščina bo danes razen tega obravnavala poročila o delu inšpekcij, občinskega javnega tožilstva iz Novega mesta, organa za kaznovanje prekrškov ter nekatere druge zadeve.
Zelo malo potovanj v tujino
Odkar so bile uvedene tako velike takse za potne liste in vizume, se je število ljudi, ki so potovali v zamejstvo, občutno zmanjšalo. V lanskem letu je bilo v trebanjski občini izdanih ali podaljšanih čez 1500 potnih dovoljenj, letos pa v prvem četrtletju samo 50 potnih listin in 33 vizumov. Zaradi tega je predlagano, da bi zmanjšali takse za izdajo ali podaljšanje veljavnosti potne listine na 65 dinarjev, za vizume pa na 20 dinarjev. Danes bo o tem rekla zadnjo besedo občinska skupščina, vendar je pričakovati, da bo ostalo pri istih številkah. Nove takse bodo začele veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Priprave za kmetijsko šolo
Ker izkušnje iz drugih krajev nazorno kažejo, da je potrebno odpiranje večernih kmetijskih šol temeljito pripraviti, če hočemo zagotoviti obisk, je trebanjska delavska univerza že zdaj začela pripravljati šolo za prihodnjo zimo. Na bližnjih sestankih krajevnih organizacij SZDL bodo govorili tudi o tem pomembnem vprašanju.
Anketa med prosvetnimi delavci
Občinski komite ZK v Trebnjem je te dni razposlal vsem šolam v občini vprašanja za javno anketo o družbeni aktivnosti prosvetnih delavcev ter o njihovem idejnem delu v šolah. Vprašanja je pripravila komisija za ideološka vprašanja in se o tem posvetovala tudi z ravnatelji šol.
TREBANJSKE IVERI
■ GRADNJA VRTCA ODLOŽENA? V zadnjem pismu angleški organizaciji The Jouth club of Warwickshire občinska uprava v Trebnjem vztraja, naj bi iz urbanističnih razlogov stavba otroškega vrtca imela obliko črke L, predlagano pa je tudi, naj bi z gradnjo počakali 5e eno leto, da vrtca ne bi bilo potrebno graditi po etapah. Danes bo o tem razpravljala tudi občinska skupščina.
■ V KRATKEM TEHNIČNI PREGLEDI. Baza službe Pomoč in Informacije AMD v Trebnjem ima pripravljene Že vse tehnične naprave za tehnične preglede avtomobilov in za testiranje njihovih lastnosti in zmogljivosti. Te dni bodo začeli opravljati tehnične preglede, ki bodo za člane Avto-moto društev zastonj.
■ V NEDELJO PRVA TEKMA. Odbojkarska ekipa TVD Partizan Trebnje se bo v prvem kolu republiške lige v nedeljo, 21. aprila, pomerila z močnim nasprotnikom, moštvom Bovca. V spo-
mladanskem delu bodo domači odbojkarji sprejeli v goste vse najmočnejše nasprotnike, zato se ljubiteljem tega športa obetajo lepa in zanimiva srečanja.
■ POSLOVANJE »GRMADE«. Družbeno gostišče »Grmada« je lansko poslovno leto končala s 678 dinarji prebitka, čeprav je med letom kazalo, da bo imela izgubo. Odkar se je pridružilo podjetje Hmeljnik iz Novega mesta, se razmere še izboljšujejo. Gostišče računa, da bo s povečanjem nočitvenih zmogljivosti, s prodajo vina čez ulico in boljšo izbiro jedi poslovni uspeh močno povečalo.
■ PEKARNA NE USTREZA. Po mnenju sanitarne inšpekcije, pa tudi delovni kolektiv se tega zaveda, trebanjska pekarna ne ustreza zaradi sanitarnih in delovnih razmer, ki niso v skladu s predpisi. Lani je sicer bila narejena nova prodajalna kruha, vendar z drugimi deli niso nadaljevali, ker je bilo premalo denarja.
Izbrana dva direktorja
Pisali smo že, da zajame letos v kočevski občini reelekcija skupno 19 direktorjev različnih delovnih organizacij. Doslej je bila izvršena v dveh delovnih organizacijah. V Kemični tovarni »Melamin« je bil za direktorja ponovno imenovan Jože Košir, v Kočevskem tisku pa je bil za novega direktorja imenovan Janko Novak.
Zapletena
nesreča
Na tekmovanju šolarjev kočevske osemletke v praktični ocenjevalni vož-rji s kolesi po mestu se-jeda ni šlo brez nesreč. Najbolj zapletena se je •godila pred postajo mili '.e. Mladi tekmovalec, ki <e bil tako majhen, da na colesu ni mogel sedeti, se te ozrl in — padel po cesti. Na pomoč so mu hitro priskočili gledalci, miličnik in učiteljica, toda nesrečnika niso in niso mogli pobrali. Nekateri gledalci so se že prestrašiti, da si je polomil vse kosti. Končno so le ugotovili, da ga ne morejo pobrati zalo — ker mu je hlače prijela veriga kolesa- Potem so mladega kolesarja hitro rešili iz neprijetnega položaja, da je lahko nadaljeval tekmovanje.
Kurirčkova pošta na Kočevskem
13. aprila so pionirji kočevske občine sprejeli ob 10. uri dopoldne na Jasnici kurirčkovo pošto, ki so jo prinesli ribniški pionirji, že ob 13. uri in 30 minut so kočevski pionirji m pionirji iz po-družniške šole Stara cerkev skozi zasede in javke prinesli pošto do spomenika NOB v Kočevju. Prav tedaj so pionirji iz kočevkse občine prinesli k spomeniku tudi 'torbice s pošto iz vseh lokalnih prog v občini.
Pionirji so ob spomeniku NOB skupaj s člani ZZB priredili svečan sprejem kurirčkove pošte. Dolgoletni politični in kulturni delavec Nace Kamičnik je zbranim pionirjem govoril o pomenu priljubljene in tradicionalne pionirske akcije. Pester program je privabil tudi odrasle poslušalce.
V ponedeljek, 15. aprila, so kočevski pionirji ponesli kurirčkovo pošto po najbolj skritih partizanskih stezah skozi zasede in javke v Stari trg ob Kolpi, kjer so jo v torek sprejeli črnomaljski pionirji.
Cveto Križ
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v
trgovinah s	sadjem in zelenjavo v	
Kočevju in	Ribnici naslednje ma.	
loprodajne	cene:	
	Kočevje	Ribnica
	(cena v din za kg)	
krompir	8.89	0,90
sveže zelje	3,65	3,80
kislo zelje	1,96	3
kisla repa	1,98	2
fižol v		
zrnju	4.72 do 5,43	4
čebula	2,68	2,60
česen	14	14
solata	7,10	6,50 in 8
paradižnik	—	8,80
korenje	2,10	1,40
peteršilj	5,10	—
ohrovt	3,65	5
cvetača	5	5,20
špinača	5,30	5,60
jabolka	3,73 in 4,40	4,70
hruške	5,10	5
pomaranče	4,90	5
limone	4,85	4,80
banane	5,80	5,50
ribo	8,55	—,
jajca (cena		
za kos)	0,35 do 0,38	0,49 do 0,55
Tudi letos obnova vodovoda
Za obe šoli bodo prispevali tudi nekaj denarja
Krajevna skupnost Mozelj namerava letos nadaljevati z obnovo vodovoda. Lani so
jih bosta lahko uporabili za materialne izdatke, se pravi za nakup raznih učil in po-
520 m litoželeznih vodovodnih dobnega. Občani iz območja
cevi zamenjali s plastičnimi. Stare cevi so bile razpokane
krajevne skupnosti Mozelj so z delom učiteljic na obeh šo-
in zamašane, zato je vaša pri- lah zelo zadovoljni, zato je
185 UČENCEV KOČEVSKE OSEMLETKE je 12. aprila tekmovalo v znanju cestnoprometnih predpisov in praktični vožnji s kolesi po mestu. V tekmovanju, ki so ga organizirali šola, komisija za varnost prometa in Avto-moto društvo, je sodelovalo po 5 učencev iz vsakega oddelka od 4. do 8. razreda. Najboljši trije posamezniki in najboljše tri razredne ekipe bodo nagrajeni. Nagrade bodo podelili na šolski proslavi 27. apr. (Foto: Peter Šobar ml. — druga nagrada za fotografijo tedna)
MLADINCI IZ KOČEVJA TRDIMO:
Večina govoric o nas ni resnična
Verjetno nas hoče nekdo očrniti — Ne zanikamo pa, da tudi med nami ni črnih ovc — Stari komite ni izpolnjeval sklepov konference — Novo vodstvo na čelu s predsednikom Slobodanom Ivičem bo bolje delalo
manjkovalo vode. Ze ta izboljšava je pripomogla, da je rezervoar vedno poln vode.
Letos bodo z deli nadaljevali in zamenjali še 250 do 300 m litoželeznih cevi s plastičnimi. Približno enako delo kot letos bodo opravili tudi prihodnje leto. Vse pa kaže, da bodo morali v naslednjih letih zgraditi še večji rezervoar, ker je sedanji premajhen.
Denar za material in ostalo dobi kraijevna skupnost s prodajo peska iz svojega peskokopa. Seveda pa vaščani opravijo tudi precej prostovoljnega dela. Tako so vso traso vodovoda razdelili na odseke, kjer mora posamezna
svet krajevne skupnosti sklenil šolam pomagati.
SZDL o krajevnih skupnostih
16. aprila je bila razširjena seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Kočevje. Na njej so obravnavali progTam dela za april in maj ter kadrovska vprašanja. Razpravljali so tudi, naj bi na prihodnji seji občinske konference, ki bo predvidoma v začetku maja, obravnavali predvsem delo krajevnih skupnosbi.
Alarm ob 8.15
V sredo, 7. aprila okoli 8.15
družina opraviti zemeljska de- je zatulila najprej sirena na la. Dolžina odseka je odvis- Rudniku, potem pa še v več na od števila družinskih čla- ostalih podjetjih po Kočevju.
nov in glav živine.
Gasilci so tekali sem in tja,
V zadnjem času je bilo v miteja težko govoriti. Vod-Kočevju veliko govora o mla- stvo in člani komiteja niso dini. Zlasti o mladinskih ple- izpolnjevali sklepov mladin-sih in tako imenovanem »Met- ske konference.
ka baru«, kjer se zbira večina mladine.
Veliko je bilo napisanega o obnašanju mladine, njeni nedelavnosti in njenih odnosih
Zdaj smo kočevski mladinci končno dobili sposobno vodstvo, ki je pripravljeno tudi delati. Za predsednika občinskega komiteja je bil izvoljen Slobodan Ivič, za se-
Svet krajevne skupnosti bo telefoni so zvonili, ljudje so lvjtos predvidoma namenil os- spraševali, kje je nesreča ali novnima šolama v Mozlju in požair. Pa ni bilo nič. Le na Knežji Hipi po 1000 din. šoli Rudniku so ob obisku nekega republiškega inšpetatorja vadili reševanje in so zato vključili tudi sireno.
Kasneje smo zvedeli, da lah-15. aprila je bila seja sve- ko ukaže tak alarm, kot so
ga izvedli tisto sredo, le predsednik občinske skupščine, ki
Seja o urbanizmu
Vendar pa ne moremo reči, da je bila taka vsa mladina v Kočevju. Brez kakršnekoli, kretarja pa Tine Križ. pomoči je nekaj aktivnih mladincev ustanovilo klub, ki je
ta za urbanizem občinske skupščine Kočevje. Obravnavali so osnutek odloka o ure- je hkrati vodja štaba za var-janju in oddajanju stavbne- stvo pred elementarnimi nega zemljišča na območju ob- srečami, ali njegov namest-čine, prioritetni vrstni red nik, v njuni odsotnosti pa bi upravičenih prosilcev za sta- ga lahko sprožil še vodja rud-novanja, predlog o plovni po- niškega štaba, vendar le, če
DRAGA BENCINA
ti Kolpa-Jadran in druge zadeve.
bi se res zgodila nesreča v rudniški jami.
do družbene lastnine. Večina organiziral plese, kitariade in člankov in govoric je bila brez prireditev v okviru radijske resnične osnove, verjetno je bil njih namen očrniti mladino.
Ne zanikamo, da se tudi pri nas najdejo izjeme, vendar zaradi neresnih posameznikov še ne moremo govoriti o mladini kot celoti. Člani novega komiteja smo o tem veliko razpravljali že pred konferenco in tudi na njej.
Novi komite se bo potrudil, da bo dobil prostore za mladinski klub, kjer naj bi se mladina zbirala, učila in zabavala, kot se že v tolikih podobnih klubih v Sloveniji. Predstavniki družbeno-po-litičnih organizacij so nam pri tem pripravljeni pomagati.
Delo novega komiteja bo težavno in bo nedvomno terjalo od vseh članov mnogo požrtvovalnosti, saj mora začeti tako rekoč iz nič. Lani bi bilo o delu mladinskega ko-
Delovna praksa učencev posebne šole
Vodstvo Posebne osnovne šole v Kočevju se zahvaljuje delovnim organizacijam za pomoč pri šolanju njihovih učencev
Slobodan Ivič, predsednik občinskega komiteja ZMS Kočevje
oddaje Spoznavajmo svet in domovino. Seveda je klub pogrešal lastne prostore in ni mogel napredovati, dokler ni bilo pravega mladinskega vodstva.
Po dolgih pripravah in ko so že vsi občinski mladinski komiteji v Sloveniji imeli letne konference, smo jo končno imeli tudi v Kočevju. Prva konferenca 9. marca zaradi premajhne udeležbe ni bila sklepčna. Tako smo bili prisiljeni temeljito preučiti vzroke za ta neuspeh in pripraviti novo. Konferenca je bila 22. marca, udeležilo se je je 43 mladincev, predstavnika dveh družbeno-političnih organizacij, predstavniki Vojne pošte in predstavnik CK ZMS Borut Miklavčič.
DROBNE IZ KOČEVJA
Učni program kočevske Posebne osnovne šole vsebuje razen ostalega tudi 14-dnev-no prakso učencev 8. razreda v delovnih organizacijah domačega okoliša, da bi učenci pobliže spoznali njihovo delo in življenje. Pedagogi šole pa hkrati proučujejo učence na delovnih mestih, natančneje spoznavajo njihove sposobnosti in nagnjenost k določenemu delu, kar jim pomaga pri usmer-
janju in iskanju delovnih mest za posamezne učence.
Vodstvo šole je zato zaprosilo nekatere delovne organizacije in zasebnike v Kočevju, naj sprejmejo učence na delovno prakso. Vsi zaprošeni, Trikon, INKOP, Klavnica, Mehanična delavnica Randelj — Hvala, hotel »Pugled« in vzgojno varstveni zavod »Čebelica«, so prošnji ustregli. Tako so bili vsi učenci 8. razreda od 11. do
vključno 23. marca na delovni praksi. V šolo so se vrnili polni novih spoznanj in navdušeni za delo.
Kot izjavljajo predstavniki podjetij, so bili učenci na delovni praksi uspešni, kar daje vero, da se bodo po končanem šolanju uspešno vključili v življenje, če jim bo seveda družba nudila potrebno pomoč, se pravi — zaposlitev.
Vodstvo šole izreka v svojem imenu, v imenu učencev in njihovih staršev navedenim delovnim organizacijam javno zahvalo in priznanje! S svojim odnosom do poklicnega usposabljanja naših učencev so dokazali človekoljubnost in visoko družbeno zavest.
Vodstvo Posebne osnovne šole v Kočevju
■ ■ ■ VPISOVANJE OTROK LETNIKA 1961 v osnovno šolo je bilo minuli teden. Jeseni bo pouk že tudi v tretjem traktu nove osnovne šole in upamo, da bo s tem vsaj delno ublažena stiska s prostori.
■ ■ ■ PRVOMAJSKI PRAZNIKI SE BLIŽAJO. Marsikdo že premišlja, kako bo izkoristil ta prosti čas. Precej se Jih bo odpeljalo izven Kočevja in tudi v inozemstvo. Za tiste, ki bodo ostali doma in bi radi na krajši izlet, pripravlja občinski sindikalni svet izlet k planinski koči pri Jelenovem studencu. Organiziralo ga bo Planinsko društvo, ki bo kočo tudi oskrbovalo, člani planinskega društva že udarniško urejajo kočo, da bo za praznike vase nared: obnavljajo pode in popravljajo še marsikaj, da bo počitek prijetnejši. O izletu bodo sindikalne podružnice prejele še okrožnico z navodili.
B ■ ■ »TAKE RUOBE NEJ ne ljatč ne drgej!« je klical pod kočevsko tržnico starejši očanec. Ljudi Je zanimilo, kaj suhorobar prodaja. Iznenađeni so bili, ker ni
prodajal ne suhe robe ne lončarskih izdelkov, ampak '— fižol! Svojo propagando pa je opravičil, da je »fžou ribnčan«. Na ostalih stojnicah prodajajo razen neizogibnega kiča še suhe češplje, copate, trikotažo in nabožne podobice. Tako različne robe res ne dobiš skupaj v nobeni trgovini, zato je imel Ribničan s svojo propagando kar prav. .
■ ■ ■ Z OKUSNIMI IN NE-no bolj obložene stene gostinskih OKUSNIMI REKLAMAMI SO ved-lokalov. Celo reklamnih steklenih skrinj je nekaj, ki pa žal redko kdaj gore, zato so bolj v napoto strežnemu osebju kot v korist, saj so vse prepredene z električnimi žicami.
■ ■ ■ MEDVEDA SMO VIDELI PRED HOTELOM. Oni dan sta ga v gozdovih okoli Predgrađa ustrelila dva nemška turista in ga pripeljala v Kočevje. Okoli njega se je hitro nabralo precej zijal, ki so med drugim ugotovila, da tehta kosmatinec 150 kg in da sta lovca plačala za odstrel milijon (starih) dinarjev. Ne vemo, ali ta ugibanja drže, res pa je, da sta imela lovca srečo in da sta morala verjetno globoko seči v žep.
■ ■ ■ SLANA NAM NI PRIZANESLA. Naša bojazen se Je uresničila. Škode Je naredila precej. Sreča Je le, da sadno drevje še ni cvetelo. Škodo je utrpelo predvsem okrajno grmičevje in mladike cvetlic, ki so bile prehitro presajene na prosto.
i
m
mmm
Tovarii Nace Kamičnik sprejema torbice s kurirčkovo pošto pri spomeniku NOV v Kočevja. — (Foto: Cveto Križ)
Otroci borcev se težko zaposlijo
Tudi borci težko dobe službo - Nekateri upokojeni borci opuste družbeno delo - Bojevniške organizacije so lani uspešno delale na mnogih področjih
Delegati bojevniških organizacij iz ribniške občine so imeli na občinski praznik, 26. marca, skupščino. Razen številnih delegatov se je je udeležil tudi predstavnik republiškega odbora ZBB NOV Slovenije tovariš Beltram. Po poročilih predsednika in tajnika občinskega odbora ZZB NOV, v katerih sta bila prikazana celotno delo bojevniških organizacij in njihova vloga v družbenem dogajanju, se je razvila živahna razprava.
Organizacija ZZB NOV občine Ribnica združuje 1250 članov, kar predstavlja 10 odstotkov vsega prebivalstva. Slišali smo pohvalo, da so krajevne organizacije Združenja borcev, ZWI in ZROP
Gradili bodo cesto
Vaščani Otavic, Lipovca in Makoš bodo začeli graditi cesto od Lipovca do Otavic, ki bo pomembna za spravilo lesa in odkup kmetij sikih pridelkov. Seveda pri tem delu pričakujejo pomoč občinske skupščine Ribnica in kmetijskega gozdarskega posestva Kočevje.
DL — 15
Koncert pevskega zbora ni bil obiskan
Moški pevski zbor DPD Svoboda iz Ribnice je preteklo nedeljo imel koncert v Loškem potoku in Sodražici. Pevci so bili razočarani nad obiskom, zlasti zato, ker so se na koncert skrbno pripravili.
Kje je vzrok slabe udeležbe? Morda je v teh krajih premalo pevskih prireditev in jih ljudje ne cenijo tako, ko bi morali.
Pevski zbor je tistega dne zelo razveselil znano partizansko mamico Marijo Ivančič iz Petrincev na Gori. Pevci so se oglašali pri njej, se z njo pogovarjali in ji zapeli nekaj pesmi.
uspešno delale, zato je dosegel lepe uspehe tudi občinski odbor ZZB NOV s svojimi komisijami. Samo komisija za priznavanje posebne dobe je v svoji mandatni dobi obravnavala 216 zadev.
Na skupščini so kritizirali borce, ki so se upokojili in potem pustili vnemar delo v družbenih in političnih organizacijah. To ni prav. Res takih primerov ni veliko, vendar je škoda vsakega bivšega borca.
Beseda je tekla tudi o kadrovski in gospodarski politiki v občini. Zaradi slabe kadrovske politike je bilo lani eno podjetje likvidirano, nekateri člani likvidiranega podjetja nosijo zdaj posledice. Povzročitelji likvidacije pa doslej niso nikomur odgovarjali.
Na skupščini je bilo poudarjeno, da je širša družbena skupnost dolžna upoštevati predloge organizacije ZB NOV, predvsem pri zaposlovanju borcev NOV in njihovih otrok. Prav ti otroci v zadnjem času zelo težko dobe zaposlitev, predvsem tisti, ki so končali srednje šole.
U<i
Nova cesta pelje v Gregorijo
Vsak, kdor gre skoz Ortnek, je presenečen, ker so v Gregorijo naredili še eno pot. škoda je, da je tudi ta pot, ki je zelo lepa, speljana čez železniško progo. Kljub temu so prebivalci veseli nove poti, saj je bila tista iz časov Franca Jožefa zares hudo dotrajala.	V.	P.
Na bregu je vsak dan lepše
Breg pod potjo na Velike Poljane je vsak dan lepši in zanimivejši. Sedanji lastnik je s svojim delom dokazal, da ima nemalo smisla in dobre volje 2sa lepoto. Na bregu je posadil sadno drevje, uredil in razširil cesto, namesto starih dreves pa posadil mlado drevje in postavil klopi z mizicami. V. P.
Mladoletni vlomilec
11.	aprila je ribniškim miličnikom uspelo odkriti vlomilca v jamarski dom pri Francetovi jami. Vlom je bil storjen 6. aprila. Vlomilec, 17-letni P. M., je odnesel poljski telefon. Hkrati so miličniki ugotovili, da je isti mladoletnik od 1. marca letos naprej zakrivil še vrsto kaznivih dejano. Sposodil, pokvaril in odvrgel je mopeda, last Štefana Starca iz Hrovače ln Janeza Kromarja iz Dolenje vasi. V Otavicah je v neki hiši ukradel hranilnik. Pri njem pa so našli še kolo Frančišče Škulj iz Goriče vasi, ki ga je tudi izmaknil.
Mladoletnik je brez staršev. Pravijo tudi, da je trmast in neredno hodi v službo. Seveda ni dovolj, da le ugotovimo, kaj je zagrešil, ampak bo treba mladega človeka spraviti tudi na pravo pot.
Le suša jih navduši
Lam, ko so bili v velikih Poljanah zaradi suše nekaj dnd brez vode, so zagnali prebivalci vik in krik, da potrebujejo vodo-Vbđ?- Obljubili ^(Ptudi, dfi: bodo za gradnjo vodovoda prispevali 750	kubičnih
metrov lesa. Suša je minila in z njo tudi zavzetost Poljancev za vodovod, saj so do zdaj posekali le okoli 100 kubičnih metrov obljubljenega lesa. Vse kaže, da jim bo šla sečnja hitreje od rok,	ko bodo
spet zaradi suše kakšnih 14 dni brez vode. Vodovod so nameravali	dograditi
do 1. maja letos, vendar ga, kakor kaže, do takrat pravgotovo ne bodo imeli.
Rezervoar za požar
V	Brezah nameravajo zgraditi vodni rezervoar, v katerem bi bila stalno voda. Uporabljali bi jo le v primeru požara. Rezervoar bi bil pokrit, v njem pa bi bilo 95.000 litrov vode. Stroški gradnje bodo znašali predvidoma 29 tisoč 195 Ndin. Za denarno pomoč pri gradnji so zaprosili občinsko gasilsko zvezo, vendar ta nima denarja, zato je Brežanom namenila 2000 Ndin občinska skupščina.
Otroci borcev tudi zelo težko dobe štipendijo.
V	zadnjem času je bilo veliko storjenega pri urejevanju in reševanju socialnih problemov borcev. Zaradi pomanjkanja denarja pa ni bilo mogoče ugoditi vsem potrebam.
Pomemben je bil tudi prispevek Zveze združenj borcev pri reševanju stanovanjskih zadev. Iz sredstev Združenja borcev in Stanovanjsko komunalnega podjetja je prejelo kredite precej borcev-kmetov.
Obširno so razpravljali še o pomenu strokovnega izobraževanja rezervnih oficirjev in podoficirjev in obrambni sposobnosti nasploh, zgodovinski dejavnosti, težavnem položaju vojnih invalidov ter drugih vprašanjih. Zavzeli so se tudi za povečanje pomoči vietnamskem ljudstvu in obsodili zločine ameriškega okupatorja. Na zaključku so izvolili novo vodstvo, osem komisij in sprejeli program dela.
Kredit za kmete borce
Kako bo letos s krediti za obnovo stanovanj, se sprašujejo kmetje borci, ki sami' nimajo dovolj denarja. Nekateri so na občinski odbor ZZB NOV Ribnica že naslovili prošnje za posojilo. Na zadnji občinski skupščini ZZB NOV v Ribnici je predstavnik glavnega odbora ZZB NOV dejal, da bo za kmete-borce tudi letos na razpolago enako denarja za obnovo stanovanj kot lani. Lansko leto je dodelil glavni odbor ZZB NOV ribniški občini 50.000 ND posojila, ostalih 50.000 ND pa je primaknilo Stanovanjsko . komunalno podjetje Ribnica.	-r
fj:,	’ • yt
Poravnalni svet si je že pridobil ugled
Poravnalni svet v Ribnici je letos začel uspešno delati. Doslej je imel sedem obravnav, na katerih je v šestih primerih prišlo do poravnave, samo v enem primeru pa se stranke niso sporazumele. Tudi letos je vzrok za spore največkrat razžaljenje časti.
Ribniški poravnalni svet si je med ljudmi pridobil ugled. Ljudje prav radi iščejo pri njem rešitve za nekatere spore. Sporne zadeve se včasih rešijo tako, da ni potrebna obravnava pred sodiščem.
Stare ribniške viže
Ribničani bodo v prihodnjem letu že lahko zapeli v starih vižah. Doktorica Zinka Kumer bo namreč že letos izdala knjigo »Ljudska glasba med rešetarji in lončarji v Ribniški dolini«, ki bo opremljena tudi z notami. Knjigo bodo založila mariborska »Obzorja«.
„  -
	
Most pri Goriči vasi je »Zidar« iz Kočevja zgradil že decembra lani. Zdaj Cestno podjetje Novo mesto dokončuje cestna priključka z obeh strani mostu. Predvidevajo, da bodo dela končana in most predan prometu do 1. maja. (Foto: Primc)
Zahteve volivcev brez odmeva
Volivci z območja KS Su-šje so že večkrat zahtevali rešitev nekaterih vprašanj, na katere pa še niso dobili odgovora. Kmetje so pripravljeni sadita semenski krompir, če bi imeli zagotovilo, da bodo krompir v jeseni lahko tu-
Težave naj ne skalijo dobrih odnosov
Področje Loškega potoka štejemo med pasivne predele ribniške občine, žitarice tu slabo uspevajo, krompir pa vsako jesen lepo obrodi. Kmetje prav zato sadijo največ krompirja. Lani je krompir posebno dobro obrodil, toda kmetje ga niso mogli prodati. Zadruga Loški potok ni našla kupcev in tako je obležal y.„ kleteh. Kmetje so 'bili prau nezadovoljni. k
Zadruga v Loškem potoku se trudi, da bi bila dober posrednik med kmetovalci in kupci. Ima tudi svojo mesnico, ki preskrbuje Loški potok in okolico. Kmetom nudi tudi umetna gnojila in ves potrebni material.
Lani je zadruga dobro gospodarila. Pričakujejo, da bodo tudi letos dosegli lepe uspehe.
Na izlet v Ribnico
Lepi spomladanski dnevi privabljajo v Ribnico precej izletnikov iz Ljubljane, Kočevja in drugih krajev. Ribnica je že tako priljubljena izletniška točka, da je v njej ob nedeljah in praznikih težko dobiti prostor za parkiranje. Izletnike privablja Ribnica predvsem zaradi solidne postrežbe in nizkih cen v gostiščih. Kolektiv ribniškega obrata Daj-dam se tudi že zaveda, da bo imel večji promet le, če bodo cene zmerne, postrežba dobra, lokali pa lepo urejeni. Prav zato so v restavraciji pred kratkim zamenjali stare stole z novimi.
■
' •
di prodali. Predlagali so občinskim organom, naj stanovalcu, ki stanuje v garderobi zadružnega doma, priskrbijo stanovanje, saj zadružni dom ne more služiti svojemu namenu, če so v njem stanovalci.
Volivci so tudi predlagali, naj bi v ribniških mesnicah prodajali meso po kategorijah. Zahteve občanov so marsikje utemeljene. To dokazuje, da se je krajevna skupnost v zadnjih letih močno uveljavila.
Pritožbe obrtnikov
V ribniški občini se obrtniki, ki imajo redno obrt, pritožujejo, da imajo tisti, ki se ukvarjajo z dopolnilno obrtjo, prenizke davke in jim tako lahko konkurirajo. Pritožb je vedno več, največ pa od mizarjev in šivilj. Redni obrtni ki zahtevajo, naj občinska skupščina kaj ukrene, da bodo oboji v enakopravnem položaju.
V razgovoru s predsednikom občinske skupščine Bogom Abrahamsbergjom pa smo zvedeli, da bo občinska skupščina do konca prvega polletja proučila vso davčno .politiko in bo šele nato na podlagi analiz in sklepov lahko ukrepala oziroma spremenila odlok o prispevkih in davkih občanov.
Vaščani za novo takso
Vaščani Kota se pritožujejo, da jim tovorni avtomobili, ki vozijo pesek iz peskokopov, močno poškodujejo cesto. Zaradi težko naloženih tovornjakov se je podrla tudi stranica mostu pri vasi Sajevec. Zato občani predlagajo, naj bi občinska skupščina uvedla takso za vsak odpeljani kubik peska- S tako zbranim denarjem bi potem vaščani prizadetih vasi ali krajevne skupnosti vzdrževali ceste in mostove.
Zagori h;tro, poaa-siti pa je težko!
Letos je bilo ob železniških prog.;h že več gozdnih požarov. Tudi ob kočevski progi je pred kratkim prišlo do požara, ki so ga pamagali gasiti gasilci iz Velikih poljan, Sušij, Gregorije in vojaki iz Ortneka. Gozdni čuvaj Hočevar je dovolj zgodaj opazil požar in opozoril gasilce na nevarnost.
Ker prihaja v suhih pomladnih dneh pogosto do požarov, ki nemalokrat povzročijo veliko gospodarsko škodo, bodo morali na lokomotivah poskrbeti za posebne mreže, ki bodo zaustavljale iskre. Delavci na železnici pa ob takih dneh ne smejo metati na tla prepojenih cunj, ki so nemalokrat vzrok za pcžar.
Prvoaprilski motorni vlaki
2e teden dni pred 1. aprilom si je šaljivec, ki je bil najbrž iz Ribniške doline, privoščil prav vse, ki si na tihem že dolgo želijo, da bi na tej progi vozili motorni vlaki. Ljudje so brali, da bodo vlaki začeli voziti 1. aprila in so se na tihem tudi veselili. V soboto, 30. marca, je v Kočevje in nazaj vozil lep motorni vlak, in vsi tisti, ki so bili lahkoverni, so bili prepričani, da je to poskusna vožnja. Prišel je 1. april in prinesel s seboj tudi razočaranje. SAP se je smejal, prebivalci pa so se jezili.
Letos je bilo za 1. april še več takih neslanih šal. Nekateri smo prepričani, da morajo imeti tudi šale svoje meje.
V. P.
Kurirčkova pošta v Loškem potoku
12.	aprila ob 9. uri so odnesli loški pionirji kurirčkovo pošto po skrivnih poteh proti Gori pri Sodražici. Šli so čez Mali log do Kržetov, kjer so položili cvetje pred spominsko ploščo narodnega heroja Majde Šilc in si ogledali njeno rojstno hišo. V Petrincih so obiskali partizansko mamo Marijo Ivačič. Prijazno jih je sprejela in jim pripovedovala o življenju in delu pionirjev kurirčkov med NOB. Loški pionirji so po pogovoru z Marijo Ivačič pred njeno hišo predali kurirčkovo pošto pionirjem z osnovne šole Gora, ki so jo ponesli naprej proti Sodražici.	J. BATISTIČ
Odlikovali bodo deset občanov
Komisija za odlikovanja pri KS Ribnica je na prvi seji izbrala deset zaslužnih mož iz Ribnice, Gorenje vasi in Hrovače, ki naj bi bili odlikovani. Komisija bo predloge posredovala občinski komisiji za odlikovanja. Občinska komisija je z delom že začela in je imela te dni prvo sejo.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
ZELEZNA OGRAJA, ki je bila poškodovana na mostu pri Zebiču v prometni nesreči že pred časom, je še vedno taka, kot je bila. Del ograje še vedno manjka in najbrž bo potrebna še ena nesreča na tistem kraju, potem bodo ograjo šele popravili.
RIBNIŠKA RESTAVRACIJA je obogatila jedilnik. Delavci in uslužbenci, ki se tu hranijo, imajo odslej več jedi na izbiro. Jedi so okusne, cena pa Je ostala še vedno ista. Restavracija je z bogato izbiro ugodila številnim obiskovalcem, ki radi zahajajo v ta lokal.
V LEP PLANINSKI DOM preurejajo nekdanje gostišče »Ka-prol« v Sodražici. Zidovi bodo obloženi tudi z lesom v stilu planin-
skih domov. Planinifcl dom bo prav gotovo velika pridobitev za Sodražico, čeprav so mnenja o njem še vedno dokaj različna.
POSEBNA KOMISIJA za sprejem delavcev in uslužbencev likvidiranega podjetja Gradbenik pri stanovanjskem komunalnem podjetju Ribnica je imela pred kratkim težko nalogo: za službo se je potegovalo deset uslužbencev, sprejeli pa so le eno delovno moč. Ostali si bodo morali poiskati kruh drugje.
RIBNIŠKI VRTIČKARJI so tudi letos zgodaj prijeli za lopato. Vsak košček zemlje, ki je primeren za obdelavo, je že obdelan. Med vrtičkarji je največ upoko-jenoev.
Pionirji iz Loškega potoka nesejo kurirčkovo pošto na Goro pri Sodražici
REŠETO
Trgovina že, pijače pa ne
Nova vaška trgovina v 2u-ničih je lepo urejena in dobro založena. Kmetje lahko kupijo doma poleg prehrambenega blaga tudi reprodukcijski in gradbeni material ter drobnarije, ka jih v tej odročni vasici potrebujejo vsak dan. Trgovina ima na zalogi tudi nealkoholne in alkoholne pijače. Ker se nekateri možje včasih dalj časa ustavijo v trgovini, ki je odprta neprekinjeno, ženske niso posebno navdušene nad bifejem.
V preteklih mesecih je znašal mesečni izkupiček nad 22.000 ND, čeprav je zdaj že mrtva sezona in je most čez Kolpo že več kot mesec dni aa ves promet zaprt.
Ženske so bile hude . . .
Na Vinici so bile prejšnji četrtek gospodinje strašansko hude, ko so ugotovile, da iz vodnjaka v bivši štrkovi hiši ni mogoče več dobiti vode. Po njihovem mnenju so temu krivi gasilci, ker so iz skupnega vodnjaka odpeljali vodo h gostilničarju školniku in k Jaketiču, kjer so imeli že prazne vodnjake. Namesto da bi gasilci vodo pripeljali iz Kolpe, pa so šli ponjo tja, kjer je bilo bliže.
Zaradi spomladanske suše imajo v hribovskih vaseh še dosti večje težave. Viničani imajo vsaj Kolpo blizu, medtem ko morajo ljudje iz oddaljenih vasi vodo dovažati v sodih po več kilometrov daleč-
ZA PRODANO MLEKO SO DOBIL! KMETJE LANI 114 MILIJONOV
Lahko bi zaslužili več, pa nočejo!
Marec je na črnomaljskem področju minil v znamenju izobraževanja kmetijskih proizvajalcev — Predavanja so ponekod uspela, drugje pa ne zaradi preslabe udeležbe — Štirje strokovnjaki in 1 poslušalec!
Vaška trgovina v Žuničih je taka, da bi lahko stala sredi mesta. Velika izbira, sodobna oprema in dobra postrežba so njene odlike, ki jih priznavajo vsi vaščani. — (Foto: Ria Bačer)
Marca se je na področju črnomaljske občine zvrstila serija predavanj za kmetijske proizvajalce, ki jih je organizirala kmetijska zadruga Črnomelj v sodelovanju z Zavodom za kulturno-pro-svetno dejavnost, Kmetijskim zavodom iz Ljubljane, Ljubljanskimi mlekarnami in domačo veterinarsko postajo.
Inž. Pepca Perovšek je o sodobni proizvodnji koruze in oskrbi ozimnih žit predavala na Vinici, v Gribljah, Dragatušu in Dobličah. Domači veterinarji in agronomi ter strokovnjaki Ljubljanskih mlekarn pa so imeli s kmetovalci razgovore o reji in negi krav, o proizvodnji krme in mleka. Ti razgovori so bili sklicani v Dobličah,
Semiču, na Štrekljevcu, na Vinici, v Črnomlju. Dragatu. šu, Gribljah, v Črešnjevcu, na Sinjem vrhu, v Adlešičih, Starem trgu, na Preloki, v Žuničih, Butoraju in Tribučah.
Organizatorji so razposlali po vaseh okoli 1.500 letakov oziroma vabil, k izobraževanju so bili kmetovalci vabljeni še posebej, vendar je bila udeležba zares dobra le malokje, zadovoljiva v večini krajev, zelo slaba pa v Semiču in Črnomlju. Na predavanje so prišli štiTje strokovnjaki, medtem ko sta bila v Črnomlju poslušalca samo dva, v Semiču pa celo en sam. Seveda ob taki udeležbi v teh dveh krajih predavanj ni bilo.
S SINDIKALNEGA SESTANKA PROSVETNIH DELAVCEV
Odgovor - kaj je z lanskimi obljubami?
Naveličani čakanja in praznih obljub so izdali resolucijo in jo izročili nekaterim občinskim in republiškim organom
Ko so pred letom dni črnomaljski prosvetni delavci odločno protestirali proti nizkim osebnim dohodkom, so jih potolažili z obljubo, da bo po 1. juliju bolje, vendar je njihov materialni položaj ostal neizpremenjen. Ker vedo, da občina denarja nima, so mnenja, da bi morala pomagati republiška izobraževalna skupnost.
Kulturna revija od 20. do 25. maja
Sklenjeno je, da bo občinska kulturna reviija oib zaključku za Župančičevo nagrado od 20. do 25. maja v Črnomlju. Nad prireditvijo je prevzel pokroviteljstvo občinski sindikalni svet. Abonmajske vstopnice bodo pravočasno naprodaj.
Prav taiko se že 5 komisij pripravl ja na naj večjo kulturno prireditev — jurjeva-nje. Pravočasno bodo pripravile vse potrebno, zlasti pa skušale doseči še boljši program.	K.	W.
Dne 8. aprila je sindikalna podružnica prosvetnih delavcev iz osnovne šole in gimnazije Črnomelj v prisotnosti vabljenih predstavnikov občinskega sindikalnega sveta in šolnikov iz sindikalnih podružnic Vinice ter Semiča razpravljala predvsem o materialnem stanju šolstva.
Dnevni red sestanka je sicer obsegal še razpravo o praznovanju dneva prosvetnih delavcev in študijske ekskurzije ob koncu šolskega leta, vendar so se najdlje zadržali pri prvi točki. O čem je predvsem tekla beseda, nam je povedal ravnatelj osnovne šole Andrej Petek.
— Ugotovili smo, da je minilo leto dni od burnega sestanka, na katerem smo
bodo višji, da pa se odtlej ni dosti spremenilo. Na enem izmed sestankov (bil je 18. marca 1967) so nas navzoči predstavniki republiškega sekretariata za šolstvo, republiškega sindikata prosvetnih delavcev, kakor tudi predstavniki glavnega odbo-
ra SZDL in občinske skupščine potolažili z obljubo, da bomo dobili začasno 120 din (novih!) več, po 1. julju 1967 pa se bo stanje še izboljšalo. Računali smo, da se bodo tedaj naši osebni dohodki vsaj približali zaslužkom enako izobraženih in odgovornih ljudi v gospodarstvu ter drugih družbenih službah, vendar so bile to le prazne obljube kajti razen tistih 120 din nismo kasneje dobili nič več.
Ker vemo, da občina oziroma domača temeljna izo-
braževalna skupnost nimata nobenih možnosti za uresničitev obljub, smo napisali resolucijo, ki jo je delegacija osebno izročila nekaterim občinskim organom ter republiškemu vodstvu sindikatov in republiški izobraževalni skupnosti, črnomaljski prosvetni delavci menijo, da bi morala prav republiška izobraževalna skupnost z dopolnilnimi sredstvi vsaj približno izenačiti osebne dohodke prosvetnih delavcev v Sloveniji ter nasploh stanje šol in da osebni dohodki tudi ne bi smeli biti manjši od zaslužkov ljudi z enako kvalifikacijo v gospodarstvu domače občine.
PREBIVALCE IZ KOTA BI LAHKO POSNEMALI
Delajo, kot bi garali na svojem!
Cesto od Semiča do Tajčbirta popravljajo občani sami - Krajevna skupnost in odbornik Franc Kapš veliko pomagajo
Velika izbira novih vzorcev za pomladne in letne obleke, konfekcije, pletenin, posteljnine, perila in preprog pri
Oeletekstil« ČRNOMELJ
ČRNOMALJSKI DROBIR
Ljudje iz Kota in okolice ral plačati za zamujen de-
  _	_	železniške postaje v Semiču lovni dan 50din (novih!).
zagrozili celo s skrčenim po- so 1. aprila pripeljali v svoj Medtem ko nekateri obča. likom če osebni dohodki ne kraj drobilec krajevne skup- ni prihajajo na delo, kljub
nosti in začeli pripravljati temu da ne dobijo poziva, pa kamenje za popravilo ceste je tudi nekaj godrnjačev, ki od Semiča do Tajčbirta. odvračajo ljudi od dela in Kdor opazuje strojnika Sta- se norčujejo, da popravlja-neta Malnarja in vaščane, mo pota samo za lastnike kako hitijo z delom 10 do 12 avtomobilov. Pa so tudi oni ur na dan, mora občudovati že marsikdaj nujno potre-zalet, s katerim so se lotili bovali prevoz! skupne akcije.	Občinski odbornik Franc
čeljusti drobilca pohrusta- Kapš in hkrati predsednik jo na dan okoli 25 kubičnih gradbenega odbora je zbral metrov gramoza, namleti pa kubikov. S
okoli sebe nekaj zelo dela voljnih organizatorjev. Ti skrbijo za nemoten potek dela. Ne glede na pripombe posameznikov, ki so zmeraj proti skupnim akcijam, pa si odbor prizadeva načrt v celoti uresničiti. Ker je pri delu že nekaj posebnih primerov požrtvovalnosti, razmišljajo tudi o tem, kako te ljudi po končanem delu javno pohvaliti in jih nagraditi.
JOŽE HUTAR
Razgovori in predavanja so bili sklicani z namenom, da bi kmetovalce zainteresirali za večjo proizvodnjo mleka, ki bi lahko pri sedanjem številu krav dosegla na leto vsaj 1,800.000 litrov odkupa, lani pa je bilo na črnomaljskem področju odkupljenega samo 1,300.000 litrov mleka. Ob povečani odkupni količini bi lahko občutno zmanjšali stroške (zlasti prevoza!) in povečali ceno mleku, vendar kot je videti, kmetovalcem v nekaterih krajih ne gre tako slabo, da bi si prizadevali zaslužiti več.
»Divjega lovca« so lepo sprejeli
Dragatuška dvorana v zadružnem domu že dolgo ni bila tako polna kot v nedeljo, 14. aprila, ko je domača igralska družina pod vodstvom Evgena Cestnika naštudirala Finžgarjevega »Divjega lovca«. Igralci so se dobro odrezali in v študij vložili veliko truga, škoda pa, da niso imeli času in kraju primernih kostumov. »Divji lovec« bo doživel v Dragatušu še več ponovitev, z njim pa bodo gostovali tudi po sosednjih odrih.	R.	K.
Seminar je bil dober
4. aprila je bil v Črnomlju seminar za člane sekretariatov krajevnih organizacij Zveze komunistov in aktivov iz vse občine. Obravnavali so vsebino dela v ZK, vlogo sekretariatov v ideološkem izobraževanju članstva, informiranost in pomlajevanje organizacije. Člani sekretariatov so se zavzeli za povečano dejavnost zlasti na področtfu ideološkega izobraževanja.
Odprite nam vrata v življenje!
V nedeljo, 7. aprila, je bilo v Črnomlju posvetovanje predsednikov mladinskih aktivov. Mladinci so govorili o delu in vlogi mladinske organizacije. Ugotovili so, da delo in uspehi mladinske organizacije niso taki, kot bi morali biti. Prav zato je nujno, da se bodo mladinci v pri-nodnje vključevali tudi v druge družbeno-politične organizacije.
Na posvetovanju so izbirali tudi kandidate za republiški kongres ZMS. Sporazumeli so se, da bosta črnomaljsko mladino na kongresu zastopala Vanda Milek in Janez Stariha.
■ DRAMSKI KROŽEK osnovna šola Črnomelj bo v soboto uprizorila Kristine Brenkove »Mačeho in pastorko«, igro za otroke. Mladi igralci se pod vodstvom Ivanke In Ivana Zuniča že dlje časa pripravljajo za nastop.
■ DANES POPOLDNE ob 17. uri bodo v Črnomlju lepo sprejeli kurirčkovo pošto. Na igrišču pri šoli bo ob tej priložnosti šolska mladina skupno z glasbeno šolo pripravila krajši kulturni spored. K sprejemu kurirčkovo pošte so vabljeni tudi drugi občani.
■ V SOBOTO, 13. APRILA je bil končan plesni tečaj pod vodstvom Vinka Bana, obiskovalo pa ga je 95 mladincev in mladink. Na zaključni prireditvi, ki je bila v avli Prosvetnega doma, so imeli tekmovanje. Za najboljši plesni par sta bila proglašena Peter Vipavec in Anica Žvab. Udeleženci tečaja, njihovi starši, kakor tudi prosvetni delavci so bili s tečajem zelo zadovoljni.
■ INSTRUMENTALNI KVARTET »Fantje treh krajev« se je kot prvi instrumentalni ansambel prijavil za tekmovanje za Zupan-
čičevo nagrado. 13. aprila zvečer so s celovečernim programom nastopili v Starem trgu. Po programu so v veliko veselje občanov igrali še za ples in razvedrilo.
■ SLAB USPEH NA GIMNAZIJI — Po končani tretji konfe-
ga morajo 500 tem kamenjem bodo najprej posuli pot iz Semiča do železniške postaje in Kota, ki je povsem dotrajana, drugi del akcije pa je namenjen popravilu poti iz Gorenjcev do Nestopnje vasi, ker je krajevno pokopališče.
Gradbeni odbor je naredil seznam 160 ljudi, ki pridejo
NOVICE
čmormJjsks. komam
renči na črnomaljski gimnaziji so
ugotovil, da je učni uspeh zelo	________
slab. Samo v enem razredu je	rjoštev	za	dela	pri	drobilcu
bila več kot polovica dijakov brez	“	^	K	,rcevi_
slabih ocen. Najslabši so bili	m popravilu	poti,	vsak	pa
bo prispeval dva delovna dneva. Kdor se skupnega dela ne bo udeležil, bo mo-
Lovska komisija za vso Belo krajino
Lovska zveza Bele krajine je predlagala imenovanje strokovne lovske komisije, v kateri so člani obeh občin, da bi sodelovali pri pregledu letnih in dolgoročnih načrtov za gospodarjenje v loviščih. V komisijo so imenovani: Janez Žunič in inž. Jože Vider-val iz Črnomlja, Ferdinand
maturantje, najboljši pa učenci prvega letnika.
■ POSEBNA KOMISIJA pri občinskem sindikalnem svetu je 12. aprila razpravljala o kulturni dejavnosti v občini. Ugotovila je, da je natečaj za Zupančičevo nagrado zelo razgibal kulturno življenje. Razpravljali so tudi o ljudski knjižnici in menili, da bi lahko število bralcev precej upadlo, če bi se preselila v prostore, ki so jih predlagali. Menili so, da bi bilo treba poiskati drugo rešitev. Razveseljiva pa je bila ugotovitev, da je zelo poraslo število naročnikov na časopise in revije ter na radio in televizijo.
Že več kot mesec dni je most v žuničih zaprt. Za ta ukrep so se morali odločiti
______	____ iz varnostnih razlogov, kajti lesena polovica mostu ni bila več varna. Občani imajo
Kapš iz Semiča	ter Leopold	zaradi zapore nemalo težav, saj imajo mnogi zemljo na drugi strani Kolpe. Pred
Klemenčič	in	Manek Fux	iz	dnevi pa je črnomaljsko komunalno podjetje most le začelo popravljati. Ljudje
Metlike.	komaj čakajo, da bodo spet mogli čezenj. — (Foto: Ria Bačer)
Je to šola ali vaška podrtija?
Razmere na nepopolni osnovni šoli v Drašičih niso več vzdržne! — Stavba je nujno potrebna takojšnjih popravil
To je osnovna šola v Drašičih, prav taka, kot je bila pred sto leti.
V	več kot 100 let stari stavbi v Drašičih še zdaj deluje osnovna šola. Poslopje, v katerem je ena sama temna učilnica z majhno vežo in sanitarijami, za katere je bolje, da jih nihče ne bi videl, je tako dotrajano, da s popravili ni mogoče več odlašati. Več zasebnikov je v vasi že zgradilo sodobne hiše, prav tako se kot najlepša stavba v vasi bohoti novi gasilski dom, v nasprotju s tem pa šola predstavlja že pravo vaško sramoto.
Letos imajo v vseh štirih razredih 38 učencev. Učiteljica Ivanka Matjašič poučuje dopoldne 3. in 4. razred
PRI PREDSEDNIKU OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA
Temeljito delo zahteva celega človeka
Andrej Smuk govori o sedanji dejavnosti sindikata, ki pa ni tako živahna, kot bi si jo želeli - Organizacija nima profesionalca
Pred dvema mesecema je bil za predsednika novega občinskega sindikalnega sveta v Metliki izvoljen Andrej Smuk, obratovodja predilni-oe v Novoteksu, ki svoj posel opravlja prostovoljno. Ker v organizaciji ni nobenega poklicnega delavca — tudi tajnik je prostovoljec — ni mogoče po sindikalnih podružnicah organizirati tako živahne dejavnosti, kot jo imajo v nekaterih drugih občinah. Sedanje delo sindikalnega vodstva je tovariš Smuk opisal:
—	Ustanovili smo tri komisije, po katerih uresniču-
Lep uspeh šole za zdraVje
V	okviru »šole za zdravje«, ki jo na področju metliške občine organizira občinski odbor Rdečega križa, je bilo že sedem predavanj po vaseh. Predavatelja dr. Jožef Benka in dr. Tomislav Gora-nič sta imela tako na Jugor-ju, Suhorju, v Draščdčih, na Radoviči in v Gradcu veliko poslušalcev. Povsod so udeleženci šole za zdravje poudarjali, da si tako dobrih zdravstvenih predavanj še želijo.
jemo svoj delovni načrt. Komisija za rekreacijo se ukvarja z analizo v zvezi z novim delavnikom, komisija za izobraževanje ima na skrbi predavanja in seminarje, komisija za kadrovska vprašanja pa rešuje zadeve njenega delokroga.
Predsedstvo se je doslej v glavnem ukvarjalo z reelekcijo in volitvami v delavske svete, medtem ko s predkongresno dejavnostjo še nismo začeli, bomo pa. Zadnje čase je precej posvetovanj, sklicanih v republiškem, medobčinskem ali občinskem merilu, kar nam povzroča precej težav. Imam odgovorno službo, ki je ne morem kar tako zapuščati, po drugi strani pa vem, da so taki posveti potrebni. S tajnikom ilaksom Koležnikom si delo deliva: včasih gre na posvete on, včasih jaz. Vedno bolj pa čutimo, da bi morali imeti tudi za sindikalno delo plačanega človeka, žal zanj nimamo denarja. '
— Katero izmed nalog boste uresničili v bližnji prihodnosti?
— Menim, da bi bilo najprej potrebno organizirati seminar za novoizvoljene samoupravljavce. Seminar bi bil lahko skupen za več podjetij,
da bi lahko pritegnili tudi sindikalna vodstva iz manjših kolektivov, kjer je samoupravljanje najbolj potrebno pomoči.
skupaj popoldne pa učence
1.	in 2. razreda. Tekoče vode ni, niti šolskega vodnjaka, učila imajo v razredu.
Podpirajmo kulturo!
Vse delovne organizacije v metliški občini so pred dne-
vi	dobile prošnjo, naj po svojih možnostih podprejo program za oživitev kultur-no-prosvetne dejavnosti. De. lovne organizacije bodo lahko kulturna prizadevanja podprle na ta način, da bodo ob večjih kulturnih prireditvah na lepakih, natisnjene tudi reklame za podjetja. S tako pridobljenimi sredstvi nameravajo v Metliki zbrati denar za osnovno kultumo-prosvetno dejavnost, za ureditev dvorane v kulturne namene ter za pripravljalna dela za ureditev grajskega dvorišča, kjer bodo prireditve na prostem. Občinska zveza kultumo-prosvetnih organizacij ter prosvetni delavci upajo, da bodo v kolektivih podprli akcijo, ki pomeni za Metliko velik napredek.
Jasno, da tudi telovadnice ni in še vsega drugega, kar bi šola morala imeti.
Otroci dobivajo šolsko malico, pripravlja pa jo kuharica doma na svojem štedilniku in jo prinaša v šolo. Ker je učilnica dopoldne in popoldne zasedena, tudi ni mogoče organizirati svobodnih dejavnosti.
Take razmere so na šoli že več let, in čeprav so priznano najslabše v vsej metliški občini, doslej ni bilo mogoče misliti na izboljšave, ker so vsa investicijska sredstva porabili za gradnjo metliške osemletke. Letos pa je stvar tako daleč, da bodo s popravili le začeli. Matična šola v Metliki je za popravilo podružnične šole v Drašičih predvidela 20.000 din (novih).
Morali bi popraviti vsaj streho, postaviti sanitarije, urediti stopnišče ter stavbo zunaj in znotraj prebeliti. Vprašanje je, če bodo s tem denarjem vse to lahko naredili, vendar pa bo do nekaterih popravil vsekakor pris-šlo. Vsa vas pa tudi učiteljica, ki že pet let vztraja v teh razmerah, se tega veselijo.
Razumljivo, da je v zelo slabih delovnih pogojili težko doseči dobre uspehe. V dra-šiški šoli pa imajo v edini učilnici pouk, malico, telovadbo in shrambo za učila. (Foto: Ria Bačer)
IVAN NADU JE BIL BOREC XV. BRIGADE
Življenje se je izteklo v Mahičnem
Ivan Nadu iz Gotne vasi pri Novem mestu je bil borec in pogumen partizan, ki ni klonil niti takrat, ko je gledal smrti v obraz - Rdeča peterokraka zvezda je bila usodna zanj in njegove tovariše
Ivan Nadu ni bil dolgo v partizanih. V stari Jugoslavija je bil orožnik, ko so prišli okupatorji, pa se je zrinil h karabinjerjem. Ko je kasneje hotel oditi v partizan«, ga je OF iz posebnih razlogov zadržala pri karabinjerjih.
Tik pred kapitulacijo Italije je ušel iz Dobravic pri Metliki in prišel na Suhor. Tisti dan, ko je Italija kapitulirala, je bil v Dragomlji vasi na mitingu. Z njim sta bila tudi dva Rusa, ki jima je uspelo pobegniti iz ujet-niškega transporta.
Ko se je zmračilo, je prišel v Dragomljo vas z novico o kapitulaciji Italije Lojze Beha iz Drag. Novica je odklenila vse zidanice na škin-cu in zavrla zatajevano previdnost. Vsi so peli, se objemali, nazdravljali — pokalo pa je še huje kot v hajkah.
Svetleči se izstrelki so kot zvezdni utrinek križali jasnino neba.
S TOVARIŠI NOVIM NALOGAM NAPROTI
Nadu je bil doma iz Gotne vasi pod Gorjanci blizu Novega mesta. Vključil se je v XV. brigado, ki je bila po kapitulaciji Italije ustanovljena pri Vranešičih pred Metliko, kjer se odcepi semi-ška cesta in kjer kraju še vedno pravijo »Pri starem pildu«. Borci XV. brigade so se tolkli po Hrvaškem z domobrani in ustaši, ki so silili
v	Belo krajino. Ivan je kanalu napredoval v pomočnika četnega komisarja.
Novembra 1943 je šel I. bataljon čez Kolpo z nalogo, da bi pomagal hrvaškim partizanom, ki so oblegali Vrbovsko.
II.	in III. bataljon bi mu prišla na pomoč pozneje, ko se
vrneta iz Pokolpja, kamor sta šla po tobak in sol.
Naselili so se na Jadrču, zasede so obdale Vrbovško in ga imele pred seboj kakor na dlani. Zaseda na hribu Lovnik je že nekaj dni po prihodu zaslišala v mraku štorkljanje nenapovedane enote, ki je prihajala iz smeri Jadrča. Borci niso vedeli, ali se premika njihova XV. brigada ali hrvaška III. Bili pa so prepričani, da bi jih o premiku obvestili. Vodnik Martin Radoš, mlad fant, toda star partizan iz Cankarjeve brigade, doma s Hrasta, se je vznemiril, z njim pa tudi njegova desetina. Prisluškovali so štorkljanju, podrsavanju neštetih nog po golem kamenju in pridušenemu preklinjanju in niso vedeli, kaj bi. Tretja hrvaška partizanska brigada ne bi klela partizanov in slovenska tudi ne.
RDEČA ZVEZDA JE BILA NJIHOV SIMBOL IN USODA
V	temi je strah še večji. Kaj, če so to ustaši? Spomnili so se opozoril hrvaških obveščevalcev tretje brigade. Pripovedovali so jim, da so prestregli štiri dekleta s pismi za ogulinsko ustaško komando. Vrbovci so ustaše prosili za strelivo. Štiri dekleta so prestregli, dve pa sta ušli...
Tudi tega so se spomnili borci v zasedi. Sklenili so, da je treba sporočiti, kar so slišali, komandirju in komisarju v Jadrču.
Vodnik Radoš in njegov borec sta prišla z novico v Jadrče. Komanda jima ni verjela, ker je menila, da bi izvidnica prišla sporočit, če bi buo kaj nevarnega. Izvidnica (Franci Kočevar, Polde Kosec iz Bereče vasi in še en borec) je slišala direndaj v razdalji kakih petdeset metrov, na pa vedela, kaj je. Proti Vrbovškemu je odšla nova izvidnica, ki je imela nalogo, da ugotovi kakšni premiki so bili, in da vzpostavi zvezo s Hrvati. V izvidnici so bili Ivan Nadu, Martin Radoš, Jože Vrtačič in Polde Jelenič * Krakar iz Gornje Lokvice.
(Konec prihodnjič)
Na Radoviči želijo osemenjevalno postajo
Občani iz Bojanje vasi in Radoviče so prosili svojega odbornika Jožeta Rajka, da je na seji občinske skupščine povedal njihovo željo: radi bi imeli na Radoviči svojo osemenjevalno postajo. Skupščina je odločila, da bo svet za kmetijstvo željo proučil in na prihodnji seji o tem poročal.
Na Božakovem so sklenili
Pred kratkim je bil na Božakovem sestanek krajevne skupnosti, ki ga je vodil tajnik Jože Kozjan. Sestanek, ki je bil v vaški kleti, je bil zelo dobro obiskan. Občani so se pogovorili o popravljanju vaških poti, ker predstavljajo za prebivalce več vasi najbolj pereč problem. Sklenili so, da bodo takoj začeli z delom.	R.	V.
sam vrtec?
V tovarni »Beti« so se odločili, da ne bodo posebej reševali otroškega varstva. Menijo namreč, da bi bila za varstvo metliških otrok ena sama vzgojnovarstvena ustanova dovolj in da bi morala temeljna izobraževalna skupnost izdelati enoten program za reševanje tega vprašanja. Doslej še ni bilo dokončnih razgovorov o tem programu, v »Beti« pa kljub temu verjamejo, da bodo vprašanje otroškega varstva v Metliki najbolje rešili vsi skupaj.
Strokovni izlet za vinogradnike
Na pobudo enega najboljših belokranjskih vinogradnikov Martina Pluta iz Drašič bo podjetje KOMPAS iz Ljubljane organiziralo dvodnevno ekskurzijo za belokranjske vinogradnike. Izlet bo 9. in 10. junija, ogledali pa si bodo nekatere vinograde v okolici Maribora in znane Mozerjeve vinograde pri avstrijskem Gradcu. Na osebo bodo stroški za izlet znašali 170 din. Lahko pa se ga udeležijo vinogradniki iz Metlike, Semiča, Črnomlja in drugih krajev. Izlet bosta vodila inž. Honzakova in inž. Boris Beloglavec iz Lju. bljane. Prijave za izlet zbirajo v metliški zadrugi oz. Martin Plut v Drašičih, v Semiču pa Franci Derganc.
Akcija za ureditev hišnih pročelij
V Metliki so s« pred kratkim lotili akcije za nadaljnjo olepšavo mesta, ki jo je začela občinska skupščina, osebno pa se je zanjo zavzel predsednik Peter Vujčič. Lastnike hiš na trgu, kakor tudi ob Cesti bratstva in enotnosti skušajo navdušiti »a ureditev in obnovo pročelij hiš, s čimer bi mesto veliko pridobilo. Akcija sodi v sklop prizadevanj za hitrejši napredek v turizmu. V kolikor pa prepričevanje ne bo imelo učinka, se bo skupščina verjetno poslužila zakonskih ukrepov s pomočjo odloka o zunanji ureditvi in videzu naselja.
Razgovori o usodi hotela
Znano je, da se po vsej Sloveniji vodijo razgovori med večjimi turističnimi in hotelskimi podjetji, da bi prišlo med njimi do tesnejšega sodelovanja in morebitne združitve. Tako so pred kratkim tudi v Metliki našli partnerje, ugledne prevozne tvrdke, ki se zanimajo za sodelovanje z domačini hotelom. Ker je občinska skupščina porok za posojila, ki bremenijo hotel, so na zadnji seji imenovali občinsko komisijo, ki bo sodelovala pri sklepanju dogovorov glede nadaljnje usode hotela.
DROBNE S SUHORJA
• V vasi je bilo pred kratkim dvoje zdravstvenih predavanj: o higieni ter o nezaželeni nosečnosti. Predavanje dr. Jožefa Benke iz Metlike je bilo spremljano s filmom. Imeli so tudi občni zbor krajevne skupnosti Rdečega križa, na katerem je bil izvoljen novi odbor. Ljudje pričakujejo, da bo znal uresničiti . široko zastavljene načrte.
• Na Suhorju vse bolj pogrešajo organiziranega delovanja mladih. zato razmišljajo o ponovni ustanovitvi mladinskega aktiva. Težave so v tem, ker je večina mladine zaposlena v Metliki.
• Jutri, v petek popoldne, bodo pred osnovno šolo na Suhorju lepo sprejeli kurirčkovo pošto, ki jo bodo suhorskim pionirjem predali Metličani. Ob tej priložnosti pripravlja šolska mladina krajši kulturni spored, h kateremu vabijo tudi občan«.
VSA VAS NAPREDUJE, ŠOLA PA NE
Bi bil dovoli en
In v ženski se maternica mesec za mesecem pripravlja na sprejem novega jajčeca, čeprav se v vsem življenju posamezne ženske oplodi samo po nekaj jajčec ali pa celo samo dvoje ali eno ali morda celo nobeno. Maternica pa se pripravlja vsak mesec, ko da se bo vsako jajčece začelo razvijati v otroka.
V	čem je ta priprava? Sluznica maternice odebeli in v njej se zbira kri. Ce bi pri-
ali s tujim izrazom menstruacijo. V tem času mora nekoliko bolj paziti nase. Bolje je, da se ne koplje, ampak le umiva, bolje je, da v tem času ne kolesari, planinari ipd. To ti povem zato, ker ste fantje včasih prav neotesani in delate neslane pripombe ali pa se jezite na dekle, ki si je nenadoma »premislila«. Prej se je dogovorila za skupno kopanje, izlet, zdaj pa naenkrat »noče« itd. Take nenadne odpovedi so pri dekletih običajno povezane z menstruacijo in jih mora olikan fant tako tudi razumeti. Ni lepo, če spravlja dekle z neslanimi pripombami v zadrego, in krivično je, če jo zaradi
t
Slo do oploditve, se jajčece vseli v sluznico maternice in leži v njej kot v gnezdecu. Tu se lahko razvija dalje, če do oploditve ne pride — kar je najpogostneje — je vse pripravljanje maternice odveč:	Neoplojeno jajčece
hlitro odmre in tedaj se vsa odebeljena sluznica odlušči in skupaj z odmrlim jajčecem jo maternica izloči. Pri tem luščenju sluznice nastane manjša krvavitev. Prav ta kri pa odplavi ostanke odmrle sluznice in jajčece. Takoj potem se začne razvijati nova sluznica in tako krvavenje po nekaj dneh samo po sebi preneha.
Kadar se začne krvavitev, pravimo, da ima dekle oziroma ženska mesečno perilo
»ranče Slana: Ilustracija
tega obtožuje, da ne drži dane besede, da je muhasta in podobno. Sploh moraš vedeti, da so dekleta po navadi v stvareh, ki zadevajo spolnost, bolj plaha in sramežljva. Zato je treba vpričo njih izraze glede na razliko med spoloma in delovanja spolnih organov in različnosti vlog obeh spolov pri razmnoževanju še bolj izbirati, kot pa če ste skupaj le fantje, človek je v teh pogovorih zmeraj bolj sramežljiv, če govori o njih s človekom drugega spola in je tako tudi prav.
Nasploh pa preveč sproščeno govorjenje o spolnih zadevah nikoli ni spodobno, še posebno pa ne v mešani družbi. Da so dekleta v tem pogledu bolj občutljiva, si je treba po mojem mnenju razlagati s tem, ker so tudi njihove dolžnosti v zvezi z ohranjanjem človeške vrste dosti večje od dolžnosti moškega. Moški prispeva zelo majhen delež — neznatno se-
menčico —, zraste in razvije pa se novi potomec v ženski. To nam moškim narekuje posebno spoštovanje do ženske sploh, še posebno pa v času nosečnosti in obče v njihovih težavah z otroki. Moram ti reči, da me včasih popade jeza, ko vidim, kako kak gizdalin — bodisi v tramvaju, vlaku ali kjerkoli — mirno sedi, ženska zraven njega pa stoji.
Enakopravnost ni to, kar je enakost!
— Pa saj zdaj smo enakopravni, — je nekako ušlo Matjažu.
— Dragi moj, to nima z enakopravnostjo nič opraviti Enakopravnost ni enakost, enakosti pa v naravi ni. To si lahko spoznal že iz najinih dosedanjih pogovorov. Ne pride mi na misel, da bi rekel kaj proti ženski enakopravnosti. Kar zadeva bremena za ohranitev rodu, lahko samo rečem, da so ženske v tem pogledu celo visoko nad moškimi. Toda za to navsezadnje sploh ne gre, ker tudi ženska nima nobenih zaslug za to, da se je rodila kot ženska, kakor moški ni kriv, da se je rodil kot moški. Gre kratko malo za to, da se olikan človek tovrstne večje obremenitve ženske zaveda. Prav zaradi tega veljajo v vsaki razviti družbi za varstvo žena in mater posebni zakoni in uredbe, ki za moške ne veljajo. V naši družbi na to zelo pazimo in bi morda morali še bolj.
Ke bi to škodilo ženinemu zdravju, posebno pa njeni sposobnosti za materinstvo, ženž ni dovoljeno zaposlovati na nekaterih napornejših delih, zato imajo pravico do posebnega dopusta pred porodom in po njem, niso dolžne služiti obveznega vojaškega roka itd. Tudi kot posamezniki se moramo zavedati, da je ženska že po naravi v pogledu ohranjanja človeškega rodu bolj obremenjena. Prav to narekuje do vsake ženske neko posebno spoštljivost, večjo pozornost kot pa do moškega.
»Matjaž, v vsaki ženski moraš videti mater!«
človek bi v vsaki ženski moral videti mater, pa bodi da je to že ali pa še bo. človek pa je materinstvo zmeraj spoštoval in ga mora spoštovati. Mislim, da je tudi v tem smislu treba pre-
sojati razna »kavalirstva« ter drobne pozornosti in prednosti, ki jih moški ženskam od nekdaj izkazujejo. Po mojem mnenju se prav nič ne postavi fant, ki pri vstopanju ali izstopanju ne da ženski prednosti, ji ne zna odstopiti svojega sedeža v gneči, se ne domisli, da bi ji pomagal, če je preobložena itd. S takim vedenjem kaže fant kvečjemu svojo neotesanost, ne pa naprednosti, kot včasih nekateri fantje — pa tudi odrasli moški — zmotno mislijo.
Matjaž ga je gledal nekam v zadregi. Da bi mu ne bilo še bolj nerodno, je oče gledal raje malo mimo njega.
—	Ponavljam, da se mi zdi posebno važno, da vidimo mater v vsaki ženski, denimo tudi v svoji sestri. Včasih vidim, da si vpričo Alenke kar nekam preveč sproščen. še zmeraj se boksaš z njo, se prepiraš kot s kakšno smrkljo, nikdar in v ničimer ji ne daš prednosti, tiščiš v kopalnico, ko se ravno ona muidi v njej, da se potem jezi, da se še v miru preobleči nima kje ipd. Vidiš, Alenka je res mlajša od tebe, toda dekleta začno približno dve leti prej zoreti kot fantje. Tako se zdaj počuti že kar kot dekle in ne več kot otrok. Ti moraš to upoštevati in tudi v njej videti žensko, pa čeprav ti je sestra...
Mama, ki je pravkar vstopila, je preprečila, da ni oče zašel že kar v pravo moraliziranje.
KAJ JE ALENKA PRED ZORENJEM IZVEDELA O ŽENSKI IN MOŠKEM
Mati je sklenila stanovanje temeljiteje pospraviti. Z otrokoma se je domenila, da ji bosta pomagala. Vsak je prevzel določene dolžnosti. Medtem ko je Matjaž stepal posteljnino na dvorišču, sta mati in Alenka brisali prah s sten in pohištva. Alenka je naletela tudi na knjigo, ki sta jo predtem ogledovala že oče in Matjaž. Zbudila je njeno pozornost. To je mati izkoristila.
—	Ta knjiga obravnava posebnosti moškega in ženske. Govori tudi o spremembah, ki začno nastajati tako pri dekletih kot fantih tam enkrat po desetem letu. če želiš, si jo bova ob prvi priložnosti ogledali.
1. Nožnica
2. Danka
3. Križnica
4. Jajcevod
5. Jajčnik
6. Maternica
7. Sečni mehur
8. Sramna kost
9. Sečna cev
Pogo vor z z d ra v ni kom
Pravilna in potrebna prehrana
Jasno je, da potrebuje doječa mati ali nosečnica mnogo več beljakovin, kakor tudi otrok v puberteti. ko se hitro razvija. Beljakovine so namreč gradbeni material našega telesa, ki je pretežno iz mesa. Vsaka celica rabi beljakovine. Pa še nekaj: beljakovine so nosilci protiteles, torej obrambne moči organizma. Ker se telo pri svojem delu obrablja, se zamenjujejo posamezni delčki, kot npr. krvničke, povrhnica kože, lasje, nohta, različne druge celice. Zato je potreba po obnovitvi teh celic nenehna in gradbeni material zanje so le beljakovine. Poudarjam, da so beljakovine le gradbeni material, čeprav jih telo lahko predela tudi v sladkorje ali maščobe, zaradi česar jih prištevamo k energetskim snovem. Gotovo pa je poraba beljakovin za energijo predragocena in nesmotrna. Rastlinske beljakovine vsebujejo stročnice (fižol, grah, bob), dobimo jih pa še v črnem kruhu in v majhnih količinah še kje drugje. Beljakovine imajo posebno lastnost, da skrknejo v vročini, kislinah, lugih, alkoholu in v prisotnosti soli nekaterih težkih kovin: Taka skrknjena beljakovina ne more več preiti v prejšnje stanje. To pomeni, da celica, v kateri skrkne beljakovina, odmre. Ker se to zgodi že pri razmeroma nizkih temperaturah — na 42» C, je jasno, zakaj človek ne more dalj časa zdržati take, zanj visoke vročine. Beljakovine imajo tudi lastnost nabrekanja, lahko močno vežejo vodo. Pri razkroju beljakovin nastajajo strupi, pa še smrdeči plini, kar je izven telesa delo raznih klic. V telesu opravijo razkroj posebni fermenti, včasih pa tudi klice. Prekomerno uživanje beljakovin ne pomeni kopičenja beljakovin v telesu, ker se odvečen del prebavi in zgori v energijo, če pa je beljakovin premalo, potem telo načne svoje lastne beljakovine, zato pade odpornost proti boleznim, človek hujša, postane bolehen in bolan, zmanjša se mu tudi moč.
3. SLADKO.RJI Sladkorji so kemično ogljikovi vodani. Za naše telo je pogonska snov glukoza, sladkor, ki ga naredi telo s pomočjo fermentov iz drugih sladkorjev, ki jih dobi s hrano.
V	sili napravi telo glukozo tudi iz beljakovin in maščob. V hrani živalskega izvora je sladkor v obliki glikogena v celicah, v hrani rastlinskega izvora pa so sladkorji v medu, kot škrob v kruhu, krompirju, rižu, makaronih itd., pa tudi v sadju so raztopljeni in v drugih snoveh, človek potrebuje pri srednje težkem delu dnevno na 1 kg teže približno 6 g sladkorjev, kar je pri 70 kg težskemu človeku 420 g dnevno.
MALA ŠOLA V ŠENTJERNEJU. Zdaj je čas, ko so otroci spet več na cestah, da se tudi najmlajši seznanijo s prometnimi znaki (Foto: Polde Miklič — tretja nagrada za fotografijo tedna)
Bio ipsa - velik Zlatorogov uspeh
Po dolgoletnem sodelovanju z mnogimi svetovno znanimi instituti v zahodni Evropi je tovarna Zlatorog iz Maribora pred nedavnim poslala na tržišče svoj novi encimatski prašek Bio ipsa, ki je namenjen za pranje finega perila iz sintetičnih volnenih in svilenih tkanin.
Posebnost novega praška je v tem, da ima poleg vseh drugih sestavin še encime al-kalaze, ki predstavljajo na svetovnem tržišču pralnih praškov najvišji dosežek. Tako se je sedaj tudi na tem področju Zlatorogov inštitut vključil v mednarodno tržišče, saj sodeluje pri kontroli in razvoju kvalitete encimov, poleg laboratorijev v Londonu, Amsterdamu, Kopenhagnu.
Encimi alkalaze, ki so jih dodali Bio ipsi, so uvoženi iz Nizozemske in Danske; ti
deželi sta znani kot domovini encimatskih praškov. Mariborska tovarna namreč že vrsto let sodeluje s proizvajalci encimov v obeh deželah.
V	razvitih zahodno evropskih deželah poznajo enci-matske detergente že od leta 1914. In prav ob dolgoletnih izkušnjah svetovno znanih strokovnjakov iz Danske, Švice, Nizozemske, Anglije in drugih dežel, pa tudi Jugoslavije, je tovarna Zlatorog začela izdelovati Bio ipso. To je detergent za ročno pranje finega perila iz sintetičnih, volnenih in svilenih tkanin ter za namakanje (po svetu je znova postalo moderno) vsakršnega drugega perila. Perilo dobi po pranju diskreten vonj in izredno belino, ki jo zagotavljajo uvi-texi, plod intenzivnih dolgoletnih raziskovanj svetov-
no znane švicarske firme Ci-ba na področju absolutne optične beline. Že v fazi namakanja pa Bio ipsa odstrani s perila celo stare madeže beljakovinskega izvora, npr.: kakaa, jajc, telesnih izločkov, krvi itd.
Odkar je tovarna Zlatorog poslala na tržišče prve količine svojega novega izdelka, je seveda že moč slišati prva mnenja potrošnikov. Zato lahko že sedaj govorimo o velikem uspehu Bio ipse, ki vsebuje originalne nizozemske in danske visokoaktivne encime. Visoka aktivnost encimov je najnovejši svetovni dosežek pri učinkovitem delovanju encimov, ki prekaša vse dosedanje poizkuse kombiniranja različnih encimov na tujem in doma.
Z Bio ipso je tovarna Zlatorog spet obogatila izbiro svojih izdelkov.	V. V.
...;*+■	—	-••' •. •„'• ' •.” •.•• - •>• J
:.	,, -,,
i ■' ■.žit'' " f > ■
A .............*'»>*
<
ELva#-''«’*
•Igr***
ART BUCHWALD:
Večni študent
ENA IZMED TISOČERIH NEDOLŽNIH ŽRTEV povampirjenega ameriškega super-kapitalizma: deček iz severnega Vietnama, ki so ga vse do pred kratkim zasipale bombe osovraženih »svetovnih žandarjev«, kakor pošteni Američani doma sami imenujejo uradno politiko svoje države. Ali smemo upati, da bo pogumno in neustrašeno vietnamsko ljudstvo vendarle spet dobilo mir in priložnost, da živi
tako kot samo želi?
Zgodba o prepolovljenem svinčniku
Resnične zgodbe o tovarištvu, samoodpovedi in požrtvovanju ne poznajo meja. živijo leta in desetletja, se venomer olepša-vajo in postanejo slednjič legenda. Ena takih zgodb je prešla zelo dolgo pot, in nazadnje, po dveh desetletjih prišla iz bosenskih gozdov na osvobojeno področje Južnega Vietnama. To je zgodba o prepolovljenem svinčniku.
To zgodbo, ta človekoljuben in pretresljiv dogodek, je povzel tudi neki jugoslovanski film, posvečen narodnoosvobodilnemu boju.
Pred fašisti, ki so požigali domove in vasi po Bosni, so ljudje bežali v gozdove in iskala zaščito borcev narodnoosvobodilne vojske. V taikih pribežališčih je bilo največ otrok, še premajhnih, da bi se borili s puško v roki. Tudi za te naj mlaj še je ljudska oblast odpirala šole, največkrat pod vedrim nebom. V teh šolah ni bilo ne klopi ne tabel. Učenci in učitelja so se zbrali na kaki jasi ali v senci stoletnega hrasta. Niso imeli zvezkov, ne krede, ne svinčnikov. Vendar so ti prvošolčki pogumno izgovarjali prve črke abecede. Kako so bili vesela, kadar jim je kak starejši partizan dal svinč-
nik, ki mu je bog ve kako ostal v žepu. Enega teh svinčnikov sta si dva dečka bratovsko razdelila — vsakemu polovico. Glavno, da sta lahko pisala. In to je vsa zgodba o dveh dečkih iz majhne bosenske vasi.
Borci Fronte nacionalne osvoboditve Južnega Vietnama so doslej osvobodili že dve tretjini svoje dežele od ameriških uzurpator jev in njihovih domačih pomagačev. Tudi tam, na osvobojenih področjih, se v neprehodne džungle umikajo žene in otroci, ki jim sovražnik požiga hiše in vasi. Tudi tam se najmlajši Vietnamci učijo prvih črk in abecede. In oni tudi nimajo table in klopi; Marsikdaj tudi -ne zvezkov in svičnikov. In tako je nekega dne prišla v Južni Vietnam zgodba o dveh dečkih iz daljne Jugoslavije, iz dežele, ki je doživljala skoraj enako usodo, kot jo sedaj Južni Vietnam.
Vietnamski otroci na osvobojenem ozemlju radi poslušajo zgodbo o prepolovljenem svinčniku. Saj tudi oni dobivajo od svojih partizanov zvezke in svinčnike. In s hvaležnim nasmehom si bratovsko delijo dragocene darove, kakor nekoč učenci iz bosenskih vasi.
če danes od vietnamskih dečkov slišimo to zgodbo, ji dodajo še svoj konec. Morda poreko, da so tista dečki iz daljne Jugoslavije, ki so si bratovsko delili zvezke, radirke ali svinčnike, danes že zdravniki, inženirji, učitelji ali oficirji v svoji svobodni, socialistični domovini. In to je prav tisto, kar si želijo tudi dečki Južnega Vietnama, in zato je v zakloniščih južnoviet-namskih džungel tako živa zgodba o prepolovljenem svinčniku v daljnjem bosenskem gozdu.
S. M.
Bržkone je nepošteno govoriti o tem, toda dejstvo je, da študentje zavlačujejo študij le zato, ker bi se radi izognili mobilizacji. Tega, seve, javno nihče ne mara priznati, toda takšni študentje soglašajo z mnenjem, da so pripravljeni študirati karkoli že, da se le izognejo vojski.
O tem sem se prepričal tistega dne, ko sem obiskal eno od naših največjih univerz, kjer sem se pogovarjal z nekim študentom.
Rekel mi je:
»Mislim, da je za Ameriko pomembno, da imajo temeljito izobražene študente. Tudi sam sem, kot vsi moški, željan izpolniti svojo vojaško obveznost, toda prepričan sem, da bo mnogo bolje, če si predtem pridobim čim vršo splošno izborazbo.«
»Koliko ste stari?«
»Enainpetdeset let.«
»In kdaj ste prišli na univerzo?«
»Tisoč devetsto dvainštiridesetega, ravno po napadu na Pearl Harbour. Slišal sem, da bomo morali sodelovati v neskončni vojni z Japonci in da bodo vpoklicali vse dijake z opravljeno maturo, razen tistih seveda, ki so se odločili za nadaljnji študij. Takrat sem sklenil za nekaj let odložiti vojaško obveznost in vpisal sem se na medicino. Toda čez štiri leta sem se prepisal na agronomijo, ker sem bil uverjen, da bo Amerika silno potrebovala kmetovalzgv. Tri leta sem študiral agronomijo, potem pa sem se vpisal na pravo, ker mi. je prišlo na uho, da v vojski primanjkuje pravnikov. A bil sem napačno obveščen, zato sem kasne-
je sklenil študirati industrijsko kemijo.«
»In ves ta čas ste odlagali vojaško obveznost?«
»Da. Vsak hip bi stopil v vojsko, toda na vojnem odseku so bili silno ljubeznivi, posebno ko sem jim pojasnil, da bom postal učitelj, če me pustijo na jakulteti. Razumljivo je, da sem bil potem, ko je izbruhnila vojna s Korejo, pris-iljen vprašati za svet samo fakulteto-Povedali so mi, da v vojski potrebujejo veterinarje in da mi le pod tem pogojem lahko odložijo poziv v vojsko. In tako sem študiral veterino malone do konca vojne, takrat pa je armada objavila, da ima veterinarjev preveč, in moral sem presedlati na arhitekturo.«
»Potem ste si res pridobili temeljito izobrazbo,« sem rekel.
»Res, na univerzi sem se veliko naučil. Toda medtem mi je od žalosti zbolel oče, saj^ga je vse to malce drago stalo: 67.405 dolarjev v zadnjih 26 letih. Mama pa je to'dila, da moram študirati naprej, samo da me ne bi poklicali v vojsko.«
»To je točno,« sem rekel. »In kaj študirate zdaj?«
»No, kako naj vam povem, ker sem se že ukvarjal s tolikimi rečmi, sem se nazadnje spet vrnil na medicino.«
»Pa ste katerega od teh študijev tudi končali?«
»Ah, ne. Mnogokrat sem mislil na to, toda če: bi karkoli končal, bi me veselje in zanimanje minilo. Razen tega pa bi mi. odbor za mobilizacijo ne dovolil, da bi še' ostal na univerzi.«
»Vas je kdaj obšlo, da bi pustili študij in se oprijeli kakšnega dela?«
»Tudi na to sem kdaj kdaj pomislil, vendar nisem maral, da bi ljudje o meni govorili, kot o dezerterju.«
»Imate prav. Koliko let nameravate še študirati?«
»Ne vem. Pred nekaj leti sem že mislil, da bi le končal, takrat pa je izbruhnila vojna v Vietnamu in mama je vztrajala, naj kar nadaljujem, dokler ne končam šolanja.«
IJS V.
Ljudska modrost
Dež za soncem mora biti, žalost za veseljem priti.
Nesreča nikdar ne spi.
Ne hvali dneva pred večerom.
Desetkrat obrni besedo na jeziku, preden jo izrečeš.
Po izgubi poštenja gre radost življenja.
Kdor z denarjem kam ne ve, naj hiše zida in se pravdati začne.
Nesreča ne orje in ne seje, a zmeraj žanje.
Kdor zna strune ubrati, more lahko igrati.
Devet sršenov za eno kačo.
Kjer bogastvo hira, prijateljstvo umira.
Delavec je vreden plačila.
Delo hvali mojstra.
Po kateri poti zelo vozijo, nikoli trava na raste.
Delo je revnega last, bogatemu v čast.
PERA SREĆKOVIĆ:
GOSTJE IZ VSEMIRJA
Našo malo vas, v kateri ob navadnih dneh ljudje od dolgega časa spijo kar med hojo, je pretresla nepričakovana novica:
»NA OBČINSKEM TRAVNIKI) BO PRISTALA KOZMIČNA LADJA S PREBIVALCI NEKEGA ODDALJENEGA PLANETA!«
Precej so se zbrali vsi odgovorni, da pripravijo načrt za akcijo. Začele so se velike, do tedaj ne-slutene priprave ...
... ustanovili so odbor za sprejem, v katerega so se, pod pritiskom nekaj vaških atmosfer, vrinili vsi tisti, ki o sebi mislijo, da nekaj pomenijo. Isti odbor je ustanovil tudi nekaj pododborov: pododbor za kulturne odnose in izmenjavo strokovnjakov med svetovi, pododbor za vsemirsko prijateljstvo, pododbor za mednarodno integracijo in še nekatere druge.
Predsednik odbora za sprejem si je zadal težko nalogo, da ob podpori nekaj izvedenih sodelavcev sestavi dobrodošlico. Osemletki so ukazali, naj pod »nujno« ustanovi pionirski pevski zbor (ideja, ki je stara že najmanj deset let), gasilci pa so pričeli vaditi zborovske pesmi. Direktor je ukazal, naj pobelijo centralni center in podceijtr-ske »gase«. Pod vodstvom strokovnjaka iz kmečke zadruge so presadili cvetje za častno tribuno. Lokalni dopisnik »Jutra«, človek s pisateljskimi ambicijami ter strokovnjak za vaške intrige, je že vnaprej pripravil tri do štiri poročila z najavljenega sprejema.
In tako se je v naši vasi čez noč naredilo več kot v zadnjih desetih letih.
Ko je napočil težko pričakovani dan, (o da bi ga nikoli ni bilo!) sta iz vesoljske ladje veselo pritekli dve opici... Prevedla Alenka Bolč-Vrabčeva
»Pregovoril si me, premagal, Matija; storiti hočem, kar sem prej mislil, da nikdar ne storim, ko bi tudi moral v sramoti, v ječi končati svoje stare dni. Ali je prav ali ne, ti poglej!«
Nato mu poda roko. Matija ga zapusti z olajšanim srcem. Malo časa potem sta Seljan in Matija stala pred okrajnim sodnikom. Seljan je povedal na zapisnik, kar je bilo potrebno, da se stvar pojasni. Njegova izjava je bila tako verjetna, tako naravna, da ga je okrajni sodnik, ki je bil že sam začel slutiti resnico, izpustil brez pomisleka.
Ko je bilo to končano, se obrne Matija k uradniku, rekoč:
»Gospod! še nekaj me teži; jaz nisem učen človek, zato ne vem, kako naj storim, da bo prav; ali vest mi veleva, da moram nekaj storiti. Gospod, naš nesrečni oče so se pregrešili; stopili so pred višjega sodnika — da bi jim bil milostljiv. Jaz sem dolžan storiti, kolikor morem, da bo laže njihovi duši. Nate, gospod, vzemite, kar imam pri sebi, in naredite s tem, kakor se vam zdi, naj bo ubogim na korist, ali kakor se vam vidi.«
Ganjen mu odgovori gospod, da po postavi tega ni dolžan; prigovarja mu, da naj spravi denar z mirno vestjo; ali mladi Sodnik ne odjenja. Slednjič shrani denar in mu da potrdilo, da ga je prejel; potem poda obema prijazno roko.
Reči pač ne moremo, da sta Matija in Seljan takoj potem, zapustivši neprijazni kraj, vesela stopala po trgu; veselje to ni bilo. Vendar nekoliko olajšana sta bila oba. Matija si je bil v svesti, da je prav storil, in stari Seljan se je vsaj v tem trenutku, ko je zopet dihal prosti zrak, čutil, kakor da se je zbudil iz težkih sanj.
Bilo je dve leti potem. V trgu se je bilo mnogo-kaj izpremenilo. Sddnikovi so bili prodali svoj dom ter se preselili, nihče ni prav vedel, kam. Nekaj časa
so Tržami govorili o Sddniku in Zaplotniku; nekateri so slutili resnico, gotovega ni vedel nihče nič. Sčasoma je potihnila govorica: čas že skrbi, da pride vedno kaj novega na vrsto, da ne praznujejo stare in pač tudi ne mlade čeljusti.
Gospa davkarica je lovila tako dolgo, da je vjela najprej Olgi nekega mladega uradnika za moža, potem Ireni novega učitelja. Srečo želimo obema in upajmo, da bodeta znala vsak v strah prijeti svojo ženo. Za zajca na mizo ob godovih in praznikih jima bo skrbel tast in gospa davkarica za dobre svete, kadar jih bo treba in ne. Da bi le smela oba s svojim tastom zahajati v veselo družbo, ki se shaja kakor nekdaj vsak teden pri Korenu!
Na Brezarjevem domu ni bilo zdaj več tako tiho in mimo kakor nekdaj. Stara Brezarica je pestovala malega kričača, gospodinjstvo je bila prepustila mladi snahi — Ani Sddnikovi. Za Brezarja se nam ni bati; dobro bo gospodaril in srečno živel s svojo družino, ako ne bo kake posebne nesreče, katere ga Bog varuj!
Take sreče ni bilo na Seljanovem domu. Starček je drvaril ko prej, in v njegovi koči je sedela pri malem okencu Jerica ter pridno šivala. Malo obledela je bila res in tudi bolj tiha je bila, ali tožila
ni nikoli ne očetu ne nikomur drugemu, da se čuti nesrečno. Zdaj pa zdaj je pač tudi z rosnim očesom pogledala preko cvetic, ki so ji cvele na okencu v pisanih posodah, ven na stezo, na cesto, ki je držala v trg, odtod v mesto in iz mesta bogve še kam!
In ko so ji neko popoldne zopet tako nehotoma uhajali pogledi iz tihe sobice, glej, kar ti pridrdra voz po cesti. Deklici začne utripati srce, sama ni vedela zakaj, voz zavije proti hišici in malo trenutkov potem sta bila dva srečna mlada človeka v stari drvarjevi koči.
Ko se je Seljan vrnil na večer ter zagledal voz pred svojo hišo, je takoj uganil, kaj pomeni ta nenavadna prikazen. Jerica mu priskače naproti ter se mu oklene vratu, »pol smeha, pol joka«. Matija ni skakal, to se vendar moškemu ne spodobi, četudi je srečen snubač; a malo je vendar pospešil korake, da bi brž podal roko svojemu tastu.
»Torej si vendar prišel!« mu reče Seljan vesel, saj sem dejal, da ne boš tak!«
Drugi dan se odpeljejo vsi trije v svoje novo bivališče. Nato veselo ženitovanje in srečen zakon! T.ira se je pomladila sredi svojih srečnih otrok. An-drejče in Zalka sta veselo kakor nekdaj razgrajala po hiši; stari Seljan je imel ž njima mnogo posla. Matija je umno kmetoval in tržil; od dne do dne mu je raslo premoženje; saj mu ga je bilo pa tudi treba za toliko družino, kakršna je že bila, in bogve, kaj še pride! Svojega brata Valentina je vzel k sebi na dom, da mu bo pomagal pri kupčiji. Lahkoživega mladeniča je bila spametovala nesreča.
In Ndsan? Govorilo se je, da je pobegnil v Ameriko. To je mož pametno storil. Pustimo ga tam, kjer je našlo pribežališče toliko potepuhov, morebiti zdaj tudi on tam živi pošteno.
(KONEC)
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
21
mercator
od 10. IV. do 30. IV.
REKLAMNA PRODAJA IZJEMNE CENE
•	MESNI DORUČAK Sljeme		
	200 gr	2,40 Ndin	
•	JETRNA PAŠTETA Sljeme		
	100 gr	1,20 Ndin	
•	KONJAK Belsad liter	9,30 Ndin	
•	MALINOVEC Budimka		
	liter	6	Ndin
•	VINO rdeče in belo Slovin		
	liter	4	Ndin
•	KOLI VAFLI KTH 200 gr	1,48 Ndin	
•	KRAŠKA BUDJOLA (TMI)		
	kg	32	Ndin
• KRAŠKI SALAMINI (TMI)			
	kg	25	Ndin
širom po Sloveniji
v 350 prodajalnah
VELETRGOVINE
mercator
POIZKUSITE NAŠE MESNE PROIZVODE
in ostanite tudi njihov potrošnik!
POSEBNO VAM PRIPOROČAMO:
% kranjske klobase % lovsko salamo % šunkarico
% vse ostale vrste klobas in salam Za hrenovke, pečenice in safalade sprejemamo posebna naročila.
KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE
UB
^	*	BREŽICE
OBRAT
KLAVNICA
tel. 72-231
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO
razglaša
naslednja prosta delovna mesta:
— več KV in PK mizarjev,
— več KV ključavničarjev,
— več KV kleparjev,
— 4 KV avtoličarje.
— več NK delavcev.
Pogoj:	odslužen kadrovski rok.
Nastop dela možen takoj.
Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite kadrovski službi podjetja INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL, NOVO MESTO.
Razpisna komisija
KOMUNALNEGA OBRTNEGA PODJETJA TREBNJE
razpisuj e prosto delovno mesto
direktorja
Kandidati za razpisano delovno mesto morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
a) da imajo visoko strokovno izobrazbo pravne, ekonomske ali gradbene stroke in najmanj tri leta delovne prakse ali
b) da imajo višjo strokovno izobrazbo in najmanj 6 let delovne prakse, od tega 2 leti na vodilnih mestih, ali
c) da imajo srednjo strokovno izobrazbo in 10 let delovne prakse, od tega 5 let na vodilnih mestih.
Rok za prijave na razpis je 15 dni od objave. Interesenti morajo pismenim prijavam priložiti dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in kolek za 0,50 Ndin.
Vlagajte pri
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI
v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem!
Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko. A Če pa pije,	J
piie Hermeliko <
bio
lAV S V I L 0
OBJAVA KZ ŽUŽEMBERK Kmetijska zadruga Žužemberk
prepoveduje vsakršno vožnjo in hojo po sadovnjaku pri Budganji vasi.
Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali. Prav tako prepovedujemo pašo na vseh parcelah, ki so pod upravo kmetijske zadruge, posebno pa na »konjski« Loki pri mostu.
POPRAVEK OGLASA TEKSTILNE TOVARNE NOVOTEKS
NOVO MESTO
Popravljamo tiskarsko napako v oglasu tekstilne tovarne NOVOTEKS, Novo mesto, ki je pretekli teden razpisala 3 prosta
delovna mesta:
delovni pogoji za mesto ANALITIKA so naslednji: »Delovno področje obsega organizacijo in analizo poslovanja, pripravo in zbiranje podatkov za visoko mehanografijo.«
UREDNIŠTVO LISTA
	m	
m	m	■
\
dr
mercator
rr
Živilski kombinat „ŽITO LJUBLJANA, Šmartinska 154
Pekarija Metlika
obveščata
vse poslovne stranke, da se je Pekarija Metlika s 1. aprilom 1968 pripojila k živilskemu kombinatu »ŽITO«, Ljubljana, in bo poslovala odslej kot
»ŽITO«, Ljubljana, delovna enota Pekarna Metlika
Vse poslovne stranke naprošamo, da odslej nakazujejo svoje obveznosti do pripojene pekarne na žiro račun kombinata »ŽITO« pri SDK Ljubljana, podružnica 501-1-161/1.
'Cenjenim strankam se priporočamo za nadaljnje uspešno poslovno sodelovanje!
»ŽITO«, Ljubljana
tc veliko zeleniki in ninogotej1® rož po zenw
Hcrmcli^
tjimcnitn<jsl
/je na
MARMOR
GRADAC
tel. 76-177, lok. 8
Po konkurenčnih cenah izdelujemo vse vrste nagrobnikov, spomenikov, spominskih obeležij in vsa teracerska dela hitro in kvalitetno.
RAZPIS
REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE V LJUBLJANI
za sprejem 150 učencev v strokovno šolo za notranje zadeve v Ljubljani, v oddelek za miličnike — kadete.
Pogoji za sprejem:
Razpisa se lahko udeležijo moški, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da so uspešno končali 8-letno osnovno šolo,
— da niso starejši kot 17 let,
— da so telesno in duševno zdravi,
— da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep,
— da niso v kazenskem postopku,
— da obvladajo slovenski jezik in
— da imajo pismeno privoljenje staršev.
Začetek in trajanje šolanja
Pouk na šoli se začne v septembru 1968 (datum bo objavljen) in traja tri leta.
Pravice in dolžnosti učencev
Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli pravico do brezplačnega stanovanja in hrane v šolskem internatu, do obleke, obutve, perila, učnih pripomočkov, zdravstvenega in invalidskega zavarovanja ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe.
Absolvent šole mora po šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj 6 let.
O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba.
Po končanem šolanju se prizna absolventu srednja strokovna izobrazba. V delovno razmerje bodo sprejeti po končanem šolanju.
Kako naj se kandidati udeležijo razpisa? Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo najbližji postaji milice najkasneje do 10. junija naslednje dokumente:
1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kol-kovano z 0,50 Ndin, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati dokaz o privoljenju staršev;
2. spričevalo o končani osemletni šoli. Tisti, ki 8. razred še obiskujejo, naj prilože spričevalo 7. razreda in overjen prepis ocen prvega polletja 8. razreda, ob prihodu na izpit pa morajo prinesti originalno spričevalo o končani 8-letni šoli;
3. potrdilo, da zoper kandidata ni bil izrečen vzgojni ukrep;
4. potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku;
5. pismeno priporočilo in mnenje šole. Kandidati, ki bodo imeli izpolnjene vse pogoje
po razpisu, bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega: preizkus znanja iz slovenščine, psihološko testiranje in preizkus telesne zmogljivosti. Sprejemni izpiti' bodo v strokovni šoli za notranje zadeve v Ljubljani — Tacen 48, v času od 15. junija dalje. O točnem datumu bodo kandidati pismeno obveščeni.
Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim šolskim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnem izpitu dosegli boljši uspeh.
Vsa pojasnila daje strokovna šola za notranje zadeve Ljubljana, tel. št. 51-737 ali 312-227 in postaje milice.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE LJUBLJANA
Svet delovne skupnosti upravnih organov OBČINSKE SKUPŠČINE KRŠKO
razpisuje prosto delovno mesto
POSTREŽNICE V BIFEJU
Poleg splošnih pogojev mora kandidatka izpolnjevati tudi tele pogoje:
1. kvalificirana kuharica z enoletnimi delovnimi Izkušnjami;
2. polkvalificirana kuharica s triletnimi delovnimi izkušnjami v svoji stroki.
Stanovanja ni. — Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidatke pošljejo na naslov: Svet delovne skupnosti pri občinski skupščini Krško.
Prošnje naj bodo kolkovane z 0,50 din državne takse in morajo biti vložene najkasneje v 15 dneh po objavi.
Podjetje INKOP, industrija kovinske opreme, Kočevje
razpisuje po sklepu delavskega sveta javno dražbeno prodajo naslednjih osnovnih in drugih sredstev:
1. 1 osebni avto FIAT 1100, v voznem stanju;
2. 1 motor za osebni avto FIAT 1100, v rabnem stanju;
3. 3 moška kolesa - rabljena;
4. 2 rezervoarja za vodo (1 X 200 in 1 X 250 I)
Razen naštetih osnovnih sredstev bodo v razprodaji tudi predmeti kovinskega pohištva.
Dražba bo v prostorih podjetja na Reški cesti št. 15, in sicer 26. aprila 1968: za družbeni sektor ob 10. uri, za zasebni pa ob 11. uri.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5,15,
6.00 , 7.00, 8.00, 10.00 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 19. APRILA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Vokalni kvintet »Gorenjci« pojo pesmi in priredbe Danila Bučarja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milena Jazbec: Od česa je odvisen razvoj cvetnih brstov pri sadnem drevju. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . . .	14.35	Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glasbeni intermezzo. 15.45 Kulturni globus. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 človek in zdravje. 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s pevko Majdo Sepe. 20.00 Glasbeni cocktail. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 20. APRILA:	8.08
Glasbena matineja. 9.25 Dvajset minut z našimi ansambli. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
11.20	Kar po domače. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Vilko Masten: Varnostni ukrepi pri delu s pesticidi. 12.4o Popevke iz studia 14.
13.30	Priporočajo vam . .. 14.05 Od melodije do melodije. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš podlistek — K. T. Mohamed: Oči.
16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat!
18.15	Pravkar prispelo. 18.15 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Ivanko Kraševec. 20.00 Tekmovanje ansamblov. 22.10 Oddaja za naše
{vcpl ipnoa
NEDELJA, *1. APRILA: 6.00-
8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Friderich Feld: »O mucku, ki je izgubil senco«.
9.05	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Vinko Kopecki: Zastava na zvoniku. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 14.30—14.45 Humoreska tega tedna — F. Sullivan: Tisočkrat ne!
16.00 Radijska igra — Roger Leigh: »Izbira je težka«. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer.
22.15 Serenadni večer.
PONEDELJEK, 22. APRILA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz jugo-slovanskih studiov. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasvetj — Vinko Strgar: Kako si zgradimo in obsadimo skalnjak? 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . .
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.2o Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas.
18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler. 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV — Ljubljana 22.10 Radi ste jih poslušali.
TOREK, 23. APRILA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Slovenska glasbena folklora. 10.15 Pri vas doma.
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jaka Ferjan: Mes. nati prašiči za kmečko rejo. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov.
13.30	Priporočajo vam . ..	14.05 Pet minut za novo pesmico. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za
vas. 17.05 Igra simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.45 Svet tehnike — Janko Pleteršek: Montaža opreme v luki Bakar. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Majdo Sepetovo. 20.00 Od premiere do premiere. 21.15 Deset pevcev — deset melodij. 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana.
SREDA, 24. APRILA: 8.08 Glasbena matineja. 9.1o Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe.
10.15	Pri vas doma. 11.00 Poročila
—	Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž Aleksander Hržič: Zalubniki in za vrtači v sadovnjakih. 12.40 Operetni zvoki. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš podlistek — M. Kramberger:	Konec
zgodbe — I. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam.
18.40	Naš razgovor. 20.15 Jan Cikker:	»Vstajenje«.
ČETRTEK, 25. APRILA:	8.08
Operna matineja. 9.25 Nekaj pesni; s slovenskega juga. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Šilc: Novopotrjeni hibridni koruzi v Jugoslaviji. 12.40 Igrajo pihalni arkestri. 13.3o Priporočajo vam . ..
14.05	Izbrali smo vam. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja.
18.45	Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno.
22.10	Komorni glasbeni večer.
to
tm
rte
STE SE ŽE ODLOČILI ZA IZLET NA GARDSKO JEZERO?
POHITITE, ČAS PRIJAV JE DO 25. APRILA!
KOMPAS
Gradbinci, investitorji,
graditelji!
Uporabljajte kvalitetne gradbene materiale:
□ TERAKOLOR plastični premaz za slikanje notranjih zidov
□ BETONSKE STREŠNIKE v sivi ali rdeči barvi
□ BETONSKE BLOKE za zidanje v raznih dimenzijah
□ STROPNE MONTAŽNE NOSILCE IN POLNILA
□ DIMNA VRATCA
□ KORITA ZA NAPAJANJE ŽIVINE
□ BETONSKA OKNA
□ TERACO PLOŠČICE raznih dimenzij in vzorcev
□ DOLOMITNI BELI IN SIVI PESEK za zidanje in omet.
□ MARMORNA ZRNCA v raznih barvah za teraco pode
□ ZRNATI PESEK za posipanje stez in alej
□ TERAPLAST plastični fasadni omet
□ TERABONA in HIROFA klasične omete za fasade
Po ugodnih cenah vam vse to dobavi
»SAMOBORKA«
INDUSTRIJA GRADJEVNOG MATERIALA, SAMOBOR
tel. 88-204 in 88-372
RIBNICA
CENJENI KUPCI!
Obveščamo vas, da smo v Ribnici odprli na novo preurejeno poslovalnico »OBLAČILA«. V njej vam nudimo moško, žensko in otroško konfekcijo: obleke, plašče, klobuke, srajce, kravate in drugo.
Da bi vam prodajo čimbolj približali in omogočili čimvečji nakup, smo se odločili, da bomo v poslovalnici »OBLAČILA« v Ribnici, v poslovalnici »TRAVNA GORA« v Sodražici in v poslovalnici »HRIB« v Loškem potoku prodajali vso konfekcijo na 5 mesečni kredit brez obresti in brez porokov. Poslovalnice imajo vedno na zalogi vse vrste moške, ženske in otroške konfekcije naših najboljših proizvajalcev in po najnižjih cenah. Vabimo vas, da si ogledate naše zaloge, se prepričate o veliki izbiri in konkurenčnih cenah. Vljudno vas vabimo k nakupu raznega industrijskega in prehrambenega blaga v ostalih naših poslovalnicah. Poskrbeli bomo, da boste zadovoljni z izbiro in nizkimi cenami.
Pričakujemo, da se boste našemu vabilu odzvali in nas počastili z obiskom in nakupom v naših poslovalnicah. — V naših poslovalnicah prodajamo tudi za devize.
Lepo vas pozdravljamo!
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
»JELKA« - RIBNICA
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA 21 APRILA
9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (Pohorje, Plešivec) — (Beograd)
9.25 Poročila (Ljubljana)
9.30	Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Lesjak in Veselimi Šentvidčani (Ljubljana)
10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb)
10.45 Mokedajeva matineja: Tajno društvo PGC (Ljubljana)
11.45 Film za otroke (Ljubljana)
12.00 Nedeljska TV konferenca — TZagreb)
Nedeljsko popoldne
17.30 TV kažipot — ponovitev — (Ljubljana)
17.45 Slovenski ansambli tekmujejo (Ljubljana)
18.50 Vija vaja (Ljubljana)
19.10 Požar — film Iz serije Gora skrivnosti (Ljubljana)
19.40	Filmska burleska (Ljubljana)
19.45 Propagandna medigra — (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.45 Cik cak (Ljubljana)
20.50 TV magazin — zabavno-glas. bena oddaja (Zagreb)
21.50 Športni pregled (JRT)
22.20 TV dnevnik (Beograd)
PONEDELJEK 22 APRILA
9.40	TV v šoli (Zagreb)
10.35 Ruščina (Zagreb)
11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd)
14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb)
15.45 Ruščina — ponovitev (Za greb)
16.10 Angleščina (Beograd)
16.45 Kulturna panorama v ma. džarščini (Pohorje, Plešivec) (Beograd)
17.05 Poročila (Zagreb)
17.15	Mali svet — oddaja za otroke (do 17.30) (Zagreb)
18.20 Poročila (Ljubljana)
18.25 Slovenščina (Ljubljana)
18.50 Portret (Zagreb)
19.10 Simfonija vodometov — glasbeni film (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Cik cak (Ljubljana)
20.35 Svet na zaslonu (Ljubljana)
21.35 Sodobna glasba ne pozna meja — Pota sodobne glasbe (Ljubljana)
22.05 TV dnevnik (Beograd)
TOREK 23 APRILA
9.40 TV v šoli (Zagreb)
10.30 Angleščina (Zagreb)
14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb)
15.40 Angleščina — ponovitev — (Zagreb)
16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd)
17.55 Poročila (Ljubljana)
18.00 Obrežje — oddaja za italijansko narodnostno skupino — (Ljubljana)
18.25	Risanka (Ljubljana)
18.50 Torkov večer: Poje vam Ju-liette Greco (Ljubljana)
19.15 Svet na zaslonu — Mongolija
—	Iran (Ljubljana)
19.55 Vija vaja (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Cik cak (Ljubljana)
20.35 Strogo nadzorovanj vlaki — češki film nagrajen z letošnjim Os carjem (Ljubljana)
22.05 Njihov vzgled je spodbuda — kulturni film (Ljubljana)
22.35 Zadnja poročila (Ljubljana)
SREDA 24 APRILA
16.55 Madžarski TV pregled (Po-horje, Plešivec) (Beograd)
17.10 Poročila (samo za ostale TV centre) (Ljubljana)
17.15 Kljukec	kot pestunja	—
lutkovna zgodba iz serije Kljukčeve	dogodivščine	—
(Ljubljana)
17.45 Kje je, kaj je (Beograd)
18.00 Napoved sporeda (Ljubljana)
18.05 Poročila (Ljubljana)
18.15 Vija vaja (Ljubljana)
18.20	Združenje	radovednežev	—
oddaja za otroke (Zagreb)
19.05 Zgodba o jazzu (Beograd)
19.40 Nogomet Manchester United : Real (Evrovizija)
20.30 TV dnevnik (Ljubljana)
20.45 Drugi polčas tekme Manchester : Real (EVR)
21.30 TV prospekt (Zagreb)
21.45 Cik cak (Ljubljana)
21.50 Belfegor — serijski film — (Ljubljana)
22.40 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu — finale posameznikov (Ljubljana) Zadnja poročila (Ljubljana)
ČETRTEK 25 APRILA
9.40	TV v šoli (Zagreb)
10.35 Nemščina (Zagreb)
11.00 Angleščina (Beograd)
14.50	TV v šoli — ponovitev — (Zagreb)
15.45 Nemščina — ponovitev — (Zagreb)
16.10 Osnove splošne izobrazbe —
(Beograd )
17.10 Tik tak:	Medvedov Godr-njavček II. del (Ljubljana)
17.30 Pionirski TV studio — (Ljub- • ljana)
18.00 Napoved sporeda (Ljubljana)
18.05 Poročila (Ljubljana)
18.10 Turistične informacije — (Ljubljana)
18.15 Propagandna medigra — (Ljubljana)
18.45 Po sledeh napredka (Ljubljana)
19.05 G. Mihič: Samci — humoreska (Beograd)
19.45 Vija vaja (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Cik cak (Ljubljana)
20.35	Na poti od Ptuja do Ptuja — (Ljubljana)
21.15 Baletna oddaja (Ljubljana)
22.00 Zadnja poročila (Ljubljana)
PETEK 26 APRILA
9.40 TV v šoli (Zagreb)
14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb)
16.10	Filmi iz produkcije zastava filma (Ljubljana)
17.45 Poročila (Ljubljana)
17.50 Deček iz džungle — serijski film (Ljubljana)
18.20	Reportaža s AGRTF — odda. ja iz cikla Mi mladi (Ljubljana)
19.05 Leto 1944 v Evropi (Ljub*
ljana)
19.55 Vija vaja (LjubljanaO
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Cik cak (Ljubljana)
20.35 Sen — jugoslovanski celovečerni film (Ljubljana)
22.05 Ustanovni zbor OF (Ljubljana)
22.35 Zadnja poročila (Ljubljana)
SOBOTA 27 APRILA
9.40 TV v šoli (Zagreb)
14.35 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb)
15.55 Nogomet CSSR : Jugoslavija (Intervizija)
17.50 Poročila (Ljubljana)
18.00 TV kažipot (Ljubljana)
18.25	Pustolovščine kapitana Coo-
cka — serijski film (Ljubljana)
19.15	Partizanske tiskarne — I. del
—	oddaja iz cikla Sprehod skozi čas (Ljubljana)
19.45 Vija vaja (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Cik cak (Ljubljana)
20.35 Mimo spite — humoristična oddaja (Beograd)
21.50 Bonanza — serijski film — (Ljubljana)
22.40 Zadnja poročila (Ljubljana)
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: VSak četrtek 60.000 izvodov!
23
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Gostilna v Beli cerkvi vabi na veselo zabavo v nedeljo, 21. aprila. Pričetek ob 16. uri. Igrajo »Fantje treh vasi«. Vabljeni!
Petek, 19. aprila — Ema Sobota, 20. aprila — Neža Nedelja, 21. aprila — Simeon Ponedeljek, 22. aprila — Leon Torek, 23. aprila — Vojko Sreda, 24. aprila — Jurij Četrtek, 25. aprila — Marko
foVESTILA I
Oblačila očisti takoj Pralnica in kemična čistilnica. Novo mesto, Germova 5.
Gostilna Romana Zorka v Družinski vasi vabi na ples v nedeljo, 21. aprila. Za zabavo poskrbljeno!
Ivan Košak, Jelše 10 pri Otočcu, prepovedujem vsakršno vožnjo in hojo po moji parceli v češnjicah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Kotle za žganjekuho vseh vrst izdeluje kvaliteti^ V. Kapelj, ba-krokotlarstvo, Ljubljana. Aljaževa cesta 4 — šiška.
Kondrič — dediči prepovedujemo parkiranje in obračanje vseh motornih vozil na dvorišču Germove ulice 3 v Novem mestu.
Ščetke za loščilce in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana. Tržaška 52.
Janez Rajh, Gabrje 89, Brusnice, prepovedujem pašo živine po vsem mojem posestvu in vožnjo po travniku v Ruti. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Tudi pri nakitu se spreminja moda — iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
Ali ne delujejo želodec, jetra, žolč, črevesje? Uredite jih z rogaško DONAT vodo! V zalogi jo imata trgovsko podjetje STANDARD (MERCATOR) in trgovsko podjetje HMELJNIK v Novem mestu.
Jožefa šiška, Mirna peč 42, prepovedujem vsako hojo otrok in kokoši po moji njivi in vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Koča na DEBENCU pri Mimi
spet vsak dan odprta. Vabimo cenjene goste za 1. maj. Postregli vas bomo s toplimi in mrzlimi jedili ter prvovrstnimi vini! Zabaval vas bo priljubljeni trio Drčar.
Moderno kuhinjsko pohištvo izdela in tudi vsa druga mizarska dela vam opravi hitro in kvalitetno Mizarstvo Sitar, Šmihel 69, Novo mesto!
Alojz Frančič, Čadraže, Bela cerkev, prepovedujem pašo živine in kokoši po mojih njivah in hojo po travniku na gmajni Janezu Kirarju, Stanetu Pavlinu, Francu Fabjanu. Antonu Zevniku in Mariji Bobič, vsi iz Čedraž. če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjal.
Marija Slavec iz Ovsenovega 26, Šentjanž na Dolenjskem, se lepo zahvaljujem vsem gasilcem iz Velikega Cimika, Urbančevim. Kmče-
SLUŽBO DOBI
IŠČEM kmečko dekle za pomoč v gospodinjstvu, predvsem za pospravljanje turističnih sob. štel. ka žerovc, želeče 9, Bled.
GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini iščem. Cesta herojev 33 (pri Labodu), Novo mesto.
HIŠNA POMOČNICA dobi službo takoj. Gostilna Lakner. Kranj —
-Kokrica 108.
SPREJMEMO pošteno žensko za varstvo 1 leto stare punčke in za pomoč v gospodinjstvu. Intere-sentke naj se zglase 22., 23. ali 25. aprila od 15. do 17.ure. Dr. Baraga, Majde Šilc 8/II, Novo mesto.
STANOVANJA
ZARADI SELITVE poceni prodam hišo proti takojšnjemu plačilu. Naslov v upravi lista (643/68).
PRODAM IIIŠO v dobrem stanju. Vesljiva takoj. Vprašajte pri Klenovšku v Šmarju pri Sevnici.
PRODAM HIŠO na Suhorju pri Metliki z nekaj vrta in vinograda, primerno za vikend ali upokojenca. Ogled je možen vsak dan. Vprašajte pri željkovih, Gor. Suhor 5 pri Metliki.
PRODAM podkleteno hišo s 36 ari zemlje. Ivan Vidmar, Podgorska štev. 36, Kočevje.
PRODAM takoj vseljivo trisobno stanovanje, primemo za obrt (krojaštvo) ali drugo poslovno dejavnost v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (658/68).
V DOLENJSKIH TOPLICAH prodam skupaj ali po delih vseljivo hišo. 28 arov sadovnjaka, 4 ha gozda in delavnico — garažo. Rudi Zupanc, Mestne njive, blok II, Novo mesto.
ZAKONSKI PAR išče sobo v Novem mestu. Plača vnaprej. Naslov v upravi lista (661/68).
PRODAM
TRISTANOVANJSKO hišo z vrtom v Ljubljanj prodam. Eno stanovanje vseljivo. Ponudbe: Mikuž, Ljubljana, Tobačna 2.
UGODNO PRODAM smrekove letve 50 x 80 mm za salonit opeko in dvokrilno okno 155 x 118.cm. Stanislav Kukovec. Gotna vas 38, Novo mesto.
UGODNO PRODAM novo nemško sadno motorno škropilnico. Je nahrbtna, 10-litrska. Makovec, Novo mesto, Kristanova 5.
POCENI PRORtAM novo električno
vim in drugim sosedom za požrtvovalnost in trud pri gašenju požara na mojem posestvu.
Ob bridki izgubi mojem a moža
VENCLJA PAUŠIČA
iz Gotne vasi se zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni vsem bližnjim sosedom, dr. Polenšku, gospodu župniku za spremstvo ter kolektivoma tovarne zdravil KRKA in OBRTNIK iz Novega mesta. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste karkoli storili za mojega nepozabnega moža!
Žalujoči:	žena	in drugo so-
rodstvo
Ob težki izgubi naše drage mame in stare mame
JAMNIKOVE
iz Malenške vasi
se zahvaljujemo vsem. ki so ji lajšali trpljenje v bolezni in jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini, gospodu župniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, družini Dolenc, sindikatu ZD in reševalni postaji Novo mesto za podarjene vence, še -enkrat lepa hvala vaščanom in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti! Žalujoči:	sinovi in hčere z
družinami.
Mirna peč, Bršlin, Trebnje Ljubljana, Škofja Loka, Trst, Toronto
BREŽICE: 19. in 20. 4. ameriški barvni film »Vse o Daisy Clover«. 21. in 22. 4. italijanski barvni film »Adios Gringo«. 23. in 24. 4. francoski film »Cilj 500 bilijonov«.
ČRNOMELJ: 19. do 21. 4. ameriški film »Kleopatra«. 23. in 24. 4. španski barvni film »Izgubljena žena«. 24. in 25. 4. italijansko-jugoslovanski film »Sulejman veličastni« .
»JADRAN« — KOČEVJE: 19. do
21. 4. ameriški barvni film »Jugozahodno od Lonore«. 22. in 23. 4. ameriški barvni film »Morilec«.
24. 4. ameriški film »Proboj«. 25. 4. madžarski »Svetloba izza zave-
KOSTANJEVICA: 21. 4. japonski film »Olimpiada v Tokiu«. 24. 4. francoski film »Nevarne zveze«.
METLIKA: 20. in 21. 4. ameriški film »Stanlio in Olio«. 24. in
25. 4. zahodnonemški film »črni opat«.
»KRKA« — NOVO MESTO:	19
do 22. 4. angleški barvni film »Zlomljena krila«. 23. do 25. 4. nemški film »Živo blago«.
RIBNICA: 20. in 21. 4. italijan-sko-španski film »Cezar Borgia«.
SEVNICA: 20. in 21. 4. italijanski film »Zlata strela«. 24. 4. jugoslovanski film »Do zmage in dalje«.
SODRAŽICA: 20. in 21. 4. ameriški barvni film »Vzemi jo, moja je«.
ŠENTJERNEJ:	20.	in 21.	4.
»Luknjasti dolar«.
TREBNJE: 20. in 21. 4. ameriški barvni avanturistični film »Komančerosi«.
Veliko izbiro spomladanskega blaga za ženske in moške obleke si lahko ogledate in kupite v poslovalnici
»IZBIRA«
Trgovsko podjetje K R K A BREŽICE
spajkalo-pištolo. Naslov v upravi lista.
DOBRO POSESTVO, veliko 2 ha, na Trebežu prodam. Informacije pri Andreju Ostreliču, Trebež 35, Artiče pri Brežicah.
PRODAM staro pohištvo in več rabljenih gospodinjskih predmetov. Ogled mogoč v sredo, 24. aprila, od 10. do 16. ure v Novem mestu, Šmihelska cesta 8.
PRODAM dve tovarniško novi in eno malo rabljeno motorno kosilnico »Alpina«. Jože Ivanetič, Omota 8, Semič.
PRODAM 25 arov vinograda z zidanico, 6 km od Novega mesta proti Straži na lepi legi z ragle-dom na dolino Krke. Prodam tudi deljeno. Informacije: Stane Pirc, Dol. Straža, p. Straža pri Novem mestu.
PRODAM 1 ha obsegajoče posestvo, sadovnjak in njive v Zabu-kovju pri Sevnici. Dostop z avtomobilom do hiše. Poizvedbe pri:	Alojzu	Lužarju. Lončarjev
dol. Sevnica.
PRODAM motorno kosilnico v odličnem stanju znamke »gutbrot« po ugodni ceni. Stane Zorko, Za-loke 3, Raka pri Krškem.
PRODAM motorno kolo JAWA 250 ali zamenjam za moped; vodno črpalko s 3-faznim motorjem za hišni vodovod, jermen, dolg 12 metrov in širok 16 cm; strešne letve 150—200 kosov, tehtnico — decimalko 250, elektromotor (enofazni) 1 KS in nov mlin za grozdnje. Jože Plut, Rožni dol 7, Semič.
PRODAM 100 salonitnih plošč 102 x 125 cm. Franc Bartolj, Šentrupert 55.
PRODAM gradbeno parcelo v Trebnjem (v novem naselju). Henigman, Dol. Toplice 66.
PRODAM nov italijanski kombiniran otroški voziček. Naslov v upravi lista (662-68).
MOTORNA VOZILA
UGODNO PRODAM karamboli ran osebni avto DKW. Podržaj. Nad mlini 25, Novo mesto.
AVTO DKW 1000-S, odlično ohranjen, svetal, ugodno prodam. Naslov v upravi lista (653/68).
V DOL. TOPLICAH prodam motorno kolo JAVA 175 m}, prešo za grozdnje z železnim vijakom, os za cirkular, kompletno. Naslov v upravi lista.
Prikolico je zaneslo
8. aprila zjutraj je Mačas Horvat iz Bečeja vozil novosadski tovornjak s prikolico iz Mačkovca v Novo mesto. V Ločni je srečal tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Jože Markovič iz Gor. Polja pri Straži. Markovič je začel pred srečanjem zavirati, pri tem pa je prikolico njegovega vozila zaneslo v Horvatov tovornjak. Škodo so ocenili na 1000 din.
Neprevidno je šla čez cesto
Janez Gregoršanec iz Ljubljane se je 8. aprila pripeljal v Trebnje z osebnim avtom. Naproti je prišel avtobus, ki je dal Gregor-šancu prednost. Tedaj je s parkirišča stopila čez cesto Dragica Zupančič, ne da bi se prepričala, če je pot prosta. Gregoršanec je zavrl, kljub temu pa je vozilo zadelo Zupančičevo, da je omahnila na avto in razbila vetrobran--sko steklo. Nesreča se je iztekla brez hujših poškodb.
Na klancu se je prevrnil
Rasim Sehinovid iz Ljubljane se je 7. aprila dopoldne peljal z mopedom iz Trebnjega na Mimo. Na klancu pri Rodinah pa se je prevrnil. Sopotnik Alaga Masinovič si je poškodoval nogo in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, škodo so ocenili na 3000 din.
Avtobus jo je zbil
Jakob Puš je 4. aprila vozil delavski avtobus mokronoške ISKRE. Na Gomili je hotela vstopiti tudi Justina Jakopin iz Gorenje vasi pri Mirni, ker pa je prečkala cesto pred avtobusom, jo je le-ta zadel in jo odbil 5 m po cesti.
Hudo poškodovano Justino so odpeljali v novomeško bolnišnico.
Z avtom v grmovje
Jože Janc iz Lešnice se je 3. aprila popoldne peljal z osebnim avtom inž. Jožeta Finka z Otočca proti Mačkovcu Na ostrem ovinku v Mačkovcu ga je zanašalo, dokler ni zdrknil s ceste in se ustavil v grmovju. Škodo so ocenili na 800 din.
V Bršlinu zbil mopedista
Peter Pintarič z Rake se je 3. aprila dopoldne pripeljal z osebnim avtom fiat-campagnola od PIONIRJEVE stavbe v Bršlinu na Ljubljansko cesto. Ker se ni prepričal, če je cesta prosta, je zbil mopedista Jožeta Turka iz Pra-provč, ki se je pripeljal mimo. Mopedist si je dvakrat zlomil desno nogo, škodo pa so ocenili na 1000 din.
Tesno srečanje v Srebrničah
Jože Golobič iz Jurke vasi je vozil 3. aprila tovornjak proti Novemu mestu. V Srebrničah mu je po sredini ceste pripeljal naproti karlovški poltovornjak, ki ga je vozil Stjepan Dolanjski. Vozili sta se oplazili, škodo so ocenili na 1000 din.
Kolesarja so odpeljali v bolnišnico
Anton Ribič iz Brežic je 31. marca popoldne vozil osebni avto iz Brežic proti Pišecam. V Dednji vasi je naproti privozil kolesar Viktor 'Lipar iz Brežine, ki je vozil sem in tja po cesti in se zaletel v blatnik avtomobila. Pri trčenju se je kolesar poškodoval in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Materialna škoda je neznatna.
RAZNO
ZAMENJM štiricevni radio s priključkom za gramofon, za drva ali bukove deske. Slavko Armič, Ljubljana, Tržaška 52.
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
obvešča, da bo
t. maja 1968 spremenila delovni čas
in bo poslovala za stranke v centrali v Novem mestu, podružnici v Krškem in ekspoziturah v Trebnjem in Metliki
v ponedeljek od 6.30 do 12. ure in od 14. do 16.30; v torek, sredo, četrtek in petek od 6.30 do 12. ure; v soboto pa je banka zaprta.
Vlagatelji lahko vlagajo in dvigajo hranilne vloge pri vseh poštah na področju banke tudi ob sobotah.
Prav tako poslujejo ob sobotah tudi vse menjalnice valut.
Tovornjak se je prevrnil
12. aprila proti večeru se je pripetila prometna nesreča na lesnem skladišču v bližini žel. postaje v Brežicah. Alojz Ban iz Globokega je peljal polno naložen tovornjak na lesni prostor. Vozil je tik ob železniški progi, ki je za 1,25 m nižja od rampe. Ker ni našel .primernega prostora za razkladanje, je zapeljal 20 m nazaj, pri tem pa je z zadnjimi kolesi zapeljal preveč v desno, da se je avtomobil prevrnil na železniško progo. Voznik se ni poškodoval, materialne škode pa je za okrog 3.000 din.
Nesreča na mostu
11. aprila ponoči se je pripetila prometna nesreča na mostu čez Krko in Savo v Brežicah. Od Čateža proti Brežicam je peljal osebni avtomobil Mihael Oštrbenk iz Brežic. Iz neznanega vzroka je na ravnem delu vozišča zapeljal na levo stran ceste, podrl 8 m železne ograje ter se z vozilom prevrnil v globino 3,40 m. Voznik je sam odšel v bolnišnico. Na vozilu in ograji je za okrog 9.450 din škode.
Neprimerna hitrost
11. aprila zgodaj zjutraj je iz Dobove proti Brežicam vozil brez vozniškega dovoljeja osebni avto Zvonko Slanjšek iz Prigorja. Ker je pripeljal v Trnju v levi ovinek z neprimerno hitrostjo, ga ni mogel speljati. Zapeljal je v obcestni jarek, po katerem ga je premetavalo 50 m in nato vrglo na travnik ob cesti. Voznika so odpeljali v brežiško bolnišnico, na avtomobilu pa je za okrog 5.000 din škode.
Ni pogledal, ali je cesta prosta
Stanko Češnovar se je 10. aprila dopoldne peljal s kolesom po Cesti prvih borcev v Brežicah proti domu. V bližini svojega stanovanja je zavijal na levo stran ceste, ne da bi se prepričal, ali je pro> sta. Tedaj je pripeljal voznik osebnega avtomobila Božo Barbič iz Brežic in ga zbil po cesti. Pri padcu se je kolesar poškodoval, da so ga morali odpeljati v brežiško bolnišnico. Na avtomobilu in kolesu je za 270 din škode.
Na ovinku sta trčila
9. aprila dopoldne se je na nepreglednem ovinku na Savski cesti v Sevnici pripeljal po levi strani ceste mopedist Jože Kozmos iz Arta in se zaletel v Antona Vrtovška iz Gor. Brezovega, ki se je pripeljal naproti z mopedom brez vozniškega dovoljenja. Pri trčenju se je Jože Kozmos lažje poškodoval in so mu zdravniško pomoč nudili v zdravstvenem domu v Sevnici. Na mopedih je za okrog 400 din škode.
Tovornjak v jarku
Mihael Černelič iz Globokega je 9. aprila opoldne vozil tovorni avto, naložen z glino, iz Brežic proti Dobovi. Pred Dobovo so se na prednjem levem kolesu tovornjaka odtrgale vzmeti, zato je zapeljal na levo stran ceste in se prevrnil v jarek pod cestnim nasipom. Na tovornjaku je za okrog 800 din škode.
Nesreča s traktorjem
9. aprila popoldne se je pripetila prometna nesreča na Raki. Voznik traktorja Albin Tomažin iz Smednika je pripeljal Rudiju Metelku z Rake les s traktorjem, na katerem je imel priključen gumi voz. Ko je Metelko kazal na dvorišču, kje bodo les razložili, je Tomažin traktor zapeljal na določeno mesto. Ker pa je teren strm, je traktor potegnilo navzdol, da se je s pripetim vozom dvakrat prevrnil in obstal 16 m globoko na kolesih. Med prevračanjem se je Tomažin huje poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, na vozilu pa je za okrog 5.000 din škode.
Neprimerna hitrost na ovinku
14. aprila dopoldne se je iz Kostanjevice proti Orehovcu peljal z
osebnim avtom Mirko Gorinšek iz Ljubljane. Med naselji je pripeljal naproti z osebnim avtom Ivan Grubar iz Ljubljane, ki je zapeljal v desni ovinek z neprimerno hitrostjo. Ovinka ni mogel speljati, ampak ga je sekal in pri tem trčil v prvi avto. Na vozilih je za okrog 4.000 din škode. Voznik drugega avtomobila je dobil udarec v prsa, vendar ni iskal zdravniške pomoči.
Motorista je zaneslo na travnik
13. aprila dopoldne se je Andrej Špan iz Podgorja peljal z motornim kolesom iz Šmarja proti Planini. Na motorju je imel sopotnika Martina Špana iz Jurkloštra. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v Orešju zaneslo na travnik. Pii padcu se je motorist poškodoval, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnišnico. Škoda na motorju je neznatna.	-j
Pešec ni pogledal, ali je cesta prosta
13. aprila popoldne se je iz Brežic proti Dolenji vasi peljal motorist Jože Ban iz Sp. Pohance. V Dolenji vasi je piri hiši št. 21 nenadoma prečkal cesto, ne da bi pogledal, ali je prosta, Martin Novak iz Dolenje vasi. čeprav je motorist vozil počasi, ni mogel takoj ustaviti, ampak je zadel pešca. Oba sta padla in se lažje poškodovala.
Nesreča na parkirnem prostoru
13. aprila se je pripetila prometna nesreča pred restavracijo »Grič« na Čatežu. Voznik osebnega avtomobila Ivan Šinkovec iz Celja je privozil iz smeri Brežic na parkirni prostor, naproti pa je pripeljal z osebnim avtom Marjan Mlakar iz Za dovinka. Ker je na parkirnem prostoru stal tovornjak, je bila vidljivost slaba in je prišlo do trčenja. Na vozilih je za okrog 2.400 din škode.
Požarevčan zdrsnil s ceste
Branislav Kodč iz Požarevca so je 14. aprila popoldne peljal z osebnim avtom iz Zagreba v Ljubljano. Na avtomobilski cesti je pri Ribnici prehiteval osebni avto v trenutku, ko je prihajalo naproti neko vozilo. Kocić je zavrl in se hotel umakniti za osebni avto, pa ga je zaneslo, nakar ja z leve strani ceste zdrknil na nasip. Voznik in sopotnika so se poškodovali, škodo pa so ocenili na 2.000 din.
Prekucljaj pod Vahto
Alojz Petrovič iz Kidričevega se je 13. aprila zvečer peljal z osebnim avtom opel record z Jugorja v Novo mesto. Pod Vahto ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo. Podrl je nekaj cementnih stebričkov in se prevrnil. Sopotnica si je poškodovala desno stopalo, škodo so ocenili na 3.000 din.
Vlak odbil avto, sopotnik padel ven
Mato Mus z Veselice pri Ribniku se je 13. aprila- popoldne peljal z osebnim avtom, v katerem so bili še trije potniki, iz Črnomlja v Metliko. Ko se je pripeljal po klancu do železniškega prehoda pri Križevski vasi, so bile zapornice že spuščene. Zaviral je, zavore pa niso prijele, zato je šlo vozilo kar naprej. Tedaj je prispel potniški vlak, treščil v avto in ga odbil na pot. Potnik s sprednjega desnega sedeža je padel iz vozila in si ranil glavo. Škode je bilo za okoli 6.000 din.
Nesreča pred parkira* njem
Alojz Vidmar iz škrjanč je hotel 12. aprila dopoldne pri Srebrničah parkiral tovornjak na levi strani ceste. Ko je zavijal na levo, ga je hotel prehiteti z osebnim avtom Stanislav Punčur iz Šentruperta. Vozili sta trčili, škodo pa so ocenili na 2300 din.
DOLENJSKI UST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica. Sevnica In Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR:	Tone	Gošnik
(glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Ja-kopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA: vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) - Letna naročnina: 33 novih dinarjev (3200 Sdin), polletna naročnina: 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 1 amer dolarjev — Tekoči račun pri podr SDK v Novem mestu: S21-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni prodal: 33 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska: CP »Delo« v Ljubljani