Glasilo Občine Ormož
Številka 53, junij 2021
Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož
Ormoške novice
ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU DRŽAVNOSTI
25. junija praznujemo vsi državljani in državljanke Republike Slovenije naš praznik - dan državnosti. Iskreno vam čestitamo in želimo, da praznik preživite čim lepše! župan Občine Ormož z občinsko upravo!
Nesi veter pesem našo Nesi veter pesem našo, nesi jo na vse strani, s pesmijo še željo našo, jo raztrosi med ljudmi. Naj Slovenci složni bodo, naj konča se že prepir, vsak izprašaj dušo svojo, da bo v srcih vladal mir. Naj rodijo žitna polja, naj ljubezen bo vladar,
naj bo narodova volja, biti sebi gospodar. Slovenija dežela naša, čez Muro in prek Krasa, tvojih smo lepot užili, nikjer bolj srečni ne bi bili.
Vlado Korotaj, Pavlovci
V/
M
M
¿fi f -Jh. /
v/J
\

Ormoške novice
J A V N I R A Z P I S
za podelitev plaket in priznanj Krajevne skupnosti Ormož za leto 2021
Krajevna skupnost Ormož bo na svečanosti ob prazniku KS, ki bo v mesecu septembru 2021, podelila plakete in priznanja za večletno izjemno uspešno delo in dejanja, ki pomembno prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju ljudi, razvoju in ugledu KS Ormož, ne glede na področje delovanja.
Dobitniki so lahko posamezniki, društva in druge organizacije, ki ustrezajo kriterijem PRAVILNIKA O PODELITVI PLAKET IN PRIZNANJ Krajevne skupnosti Ormož, katerega je sprejel svet KS Ormož na svoji 4. redni seji dne 22. 4. 2015.
Predloge za plakete in priznanja lahko podajo fizične in pravne osebe, organizacije, skupine ali posamezniki. Nihče ne more predlagati samega sebe. Politične stranke ne morejo podajati predlogov.
Predlog za plaketo ali priznanje mora vsebovati:
-	podatke o predlagatelju (ime in priimek oz. naziv, naslov, ime odgovorne osebe ...),
-	podatke o predlaganem kandidatu (ime in priimek, naslov stalnega bivališča, osnovni podatki o dosedanjem delu),
-	jasno opredelitev: se predlaga za plaketo, priznanje ali oboje,
-	pisno utemeljitev predloga z dokazili,
-	pisno soglasje kandidata k prijavi.
Izbor kandidatov se opravi v roku 10 dni po zaključku razpisnega roka in je v izključni pristojnosti komisije. Vabimo vas, da podate pisne predloge za:
•	naziv častnega krajana Krajevne skupnosti Ormož,
•	plaketo Krajevne skupnosti Ormož
•	priznanje Krajevne skupnosti Ormož
•	priznanje Krajevne skupnosti Ormož s knjižno nagrado.
Predloge z obrazložitvijo podajte najkasneje do 16. 7. 2021 v zaprti kuverti na naslov: KS Ormož, Skolibrova 17, 2270 Ormož, s pripisom »PREDLOGI ZA PRIZNANJA KS«.
Predsednik KS Ormož: Vlado Hebar, l.r.
Predsednik komisije: Slavko Petek, l.r.
Kolofon
Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov.
Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož.
Odgovorna urednica: Alenka Lah.
Uredniški odbor: Tina Erhatič, Nino Miličic, Irma Murad,
Barbara Podgorelec.
Lektoriranje: Marinka Vnuk.
Naklada: 4250 izvodov.
Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o., Spodnje Jablane 19, 2326 Cirkovce, https://www.tiskarna-ekart.si/
Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož.
Obvestila uredniškega odbora
Naslednja številka bo izšla predvidoma septembra 2021. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki ali na e-mail: alenka.lah@ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož.
Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18.
Glede na predviden izid naslednje številke vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 3.9.2021. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani.
Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje.
2
Glasilo Občine Ormož, številka 51, december 2020
Ormoške novice
ga do
EU
Spoštovane občanke in občani občine Ormož,
z mesecem junijem počasi zaključujemo prvo polovico leta. To je bilo obdobje, ki je še vedno bilo zelo zaznamovano z epidemijo in sprejemanjem kompromisov, bodisi na poslovnem ali osebnem nivoju. Hvala bogu pa živimo v času, ko so se pričele dejavnosti ponovno zaganjati. Zadnje obdobje nam je pokazalo in nas naučilo mnogo stvari, med drugim tudi, koliko šteje povezanost družbe kot tudi pomoč drug drugemu. Pri našem vsakdanu so se izoblikovala različna mnenja, vendar smo vsi skupaj morali sprejemati odločitve, ki so se nam v tistem trenutku zdele najbolj smiselne in odgovorne.
Skrb za družbo, določanje prioritet in uresničevanje ciljev in izzivov, so bile stvari, s katerimi smo se vsak dan ukvarjali tudi zaposleni na Občini Ormož. Plod dobrega dela je dejstvo, da so se začele izvajati pomembne investicije, ki bodo vplivale na razvoj samega kraja. S pričetkom gradnje investicij je Občina Ormož uspešno zaključila tudi pridobivanje evropskih in državnih sredstev v finančni perspektivi 2014-2020. Pohvalimo se lahko, da imamo trenutno podpisanih pogodb za več kot 15 milijonov evrov.
V	občini Ormož smo znani po tem, da se skozi leto zvrsti ogromno dogodkov. Smo občina, ki na družbenem področju ponuja veliko stvari. Res je, da se je v zadnjem obdobju teh dogodkov zaradi upoštevanja ukrepov COVID - 19 zvrstilo manj in vsi skupaj komaj čakamo, da se ukrepi sprostijo in da lahko normalno zaživimo. Pripravljamo pestro poletje. Praznovanje 2. občinskega praznika, praznovanje 30 let obstoja samostojne Slovenije, pričetek Ormoškega poletja...
Praznovanje obletnic pomeni tudi praznovanje obstoja, praznovanje dosežkov, obujanje spominov, kot tudi postavljanje ciljev. Občina Ormož je skozi čas doživela vrsto pomembnih prelomnih trenutkov, ki so vplivali na njen razvoj. Doživljala je vzpone in padce, ki so seveda vplivali na vsakdan občank in občanov. Če povežemo leto 1991, leto osamosvojitve Slovenije, z občino Ormož, lahko rečemo, da je tudi takrat imel Ormož pomembno vlogo. Vojna za Slovenijo, boj na slovenski meji, upor na napad Jugoslavije.
V	tej naši prelepi občini bomo seveda živeli naprej. Se trudili, da nam bo življenje čim lepše. Izkoriščali bomo to, kar nam je v naših krajih dano in se skupaj trudili za dobro vseh nas, kot tudi tistih, ki bodo prišli za nami. To, da se tudi v naši občini da uspeti, dokazujejo številni vrhunski rezultati naših občank in občanov na športnem ali katerem drugem področju.
Želim vam prijetno preživljanje poletnih dni, seveda pa vam ob občinskem prazniku čestitam in vam želim polno prijetnih trenutkov, kot tudi, da se vam zgodi čim več lepih stvari v naši občini!
Ostanite zdravi ter pojdite s polno dobre volje novim izzivom naproti.
Danijel Vrbnjak
župan Občine Ormož
Vasvljudno vabi na proslavoob praznovanju
DRUGEGA OBČINSKEGA PRAZNIKAOBČINE ORMOŽ
kibovpetek/18.6.2021/obl8.uri pridGrajsko pristavo Ormož.
Danijel Vrbnjak,
POISOČNO VABLJENI!	župan občine Ormož
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
3
Ormoške novice
1. tiskovna konferenca ob začetku rekonstrukcije in nadgradnje čistilne naprave Ormož
Besedilo: Peter Kirič Foto: Peter Kirič in Nastja Alt
V torek, 20. aprila 2021, je potekala prva novinarska konferenca v okviru projekta Rekonstrukcije in nadgradnje čistilne naprave Ormož. Gradnja bo trajala 14 mesecev. Na delovišču čistilne naprave, ki se nahaja na območju nekdanje Tovarne sladkorja Ormož, so bili medijem predstavljeni naložba, vrednost in cilji projekta, ki bo dokončan do konca leta 2021, po preizkusnem delovanju, ki bo trajalo 9 mesecev, pa bo rekonstruirana čistilna naprava delovala ter zagotavljala čiščenje odpadnih voda in blata. Na novinarski konferenci so sodelovali župan Občine Ormož, Danijel Vrbnjak, višji svetovalec za razvojne projekte, gospodarske javne službe, prostor in varstvo okolja, mag. Roman Rozman, direktorica Komunalnega podjetja Ormož, Pavla Majcen, predstavnik podjetja GH Holding, Teo Vida, in nadzornik gradbenih del podjetja ProPlus, Pavel Brglez. Vrednost izgradnje znaša več kot 3.326.360,39 EUR z DDV, po zaključku del pa bo rekonstruirana in nadgrajena čistilna naprava imela zmožnost čiščenja za 8.000 populacijskih enot.
Na tiskovni konferenci so zainteresirano javnost seznanili s potrebnostjo rekonstrukcije in nadgradnje čistilne naprave, ki bo zadoščala za večje število uporabnikov, potekom gradnje, in z želenimi cilji, ki jih po zaključku gradbenih del želijo doseči. Naročnik projekta je Občina Ormož, ki je sklenila pogodbo za gradbena dela z najugodnejšim izvajalcem, Komunalnim podjetjem Ormož. Župan Občine Ormož, Danijel Vrbnjak, je povedal: »Čistilna naprava, ki je na območju nekdanje tovarne sladkorja, bo tako posodobljena in s svojim delovanje ustrezala zahtevam
okoljske sprejemljivosti. Veseli me, da bo naš kraj, naša občina, dobila novo, posodobljeno in okolju prijazno napravo, ki bo dobro služila tudi našim potomcem.«
Projekt bo izveden v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, prednostne naložbe »Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na področju okolja ter zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredelijo države članice in ki presegajo te zahteve« specifičnega cilja 1: »Zmanjšanje emisij v vode zaradi gradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda«. Za usklajevanje pogodbenih določil z naročnikom Občino Ormož je zadolžen višji svetovalec za razvojne projekte, gospodarske javne službe, prostor in varstvo okolja, mag. Roman Rozman, ki je izpostavil izzive, s katerimi so se soočali pri pridobitvi vse potrebne dokumentacije, ki se je pripravljala že leta 2015. Posebnost čistilne naprave v Ormožu je vgrajena tehnologija, kako zadeva deluje, pa je predstavil vodja projekta podjetja GH Holding, Teo Vida: »Princip delovanja čistilne naprave z vgrajeno tehnologijo MBBR, ki bo vgrajena v Ormožu, je ta, da se vse dogaja v enem bazenu, zato je potrebnih manj gradbenih del, čiščenje pa opravijo mikroorganizmi, ki jih potrebno nadzorovati in jih po potrebi dodajati«.
Uvedba v delo, ki je potekala 11. januarja letos, je določena z zakonom o gradnji. Izvajalec del je tako s tem dnem prejel kopijo gradbenega dovoljenja in izvedbeno dokumentacijo, omogočen pa mu je bil tudi dostop do gradbišča. Od tega dne tečejo tudi pogodbeni roki. Da dela potekajo v rokih in v skladu s cilji projekta pa skrbi nadzornik gradbenih del podjetja ProPlus d. o. o., Pavel Brglez. Izvajalec del je Komunalno podjetje Ormož. Direktorica Pavla Majcen je na novinarski konferenci orisala podroben načrt opravljanja del komunalnega podjetja, ki po njenem prepričanju potekajo v skladu z dogovorjenim, in meni, da bodo dokončana v predvidenem roku. Za vodenje po gradbišču je bila zadolžena vodja del KP Ormož, Lidija Zorjan, ki je zainteresirane novinarje vodila po gradbišču in jim podala želene informacije o samih gradbenih delih, ki trenutno potekajo.
Glasilo Občine Ormož, številka 52, marec 2021
Ormoške novice
Gradnja vodovoda na ormoškem območju
se je začela
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
S položitvijo prvih metrov duktilnih cevi na Seniku, na meji med občinama Ormož in Sveti Tomaž, na vodovodnem odseku Hajndl - Kostanj (Sveti Tomaž), je Komunalno podjetje Ormož 2. junija 2021 začelo z gradnjo vodovoda v okviru projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - 2014-2020 (ormoško območje). Izvajalec se trenutno pritožuje nad dolgimi dobavnimi roki za cevi in pripadajoče komade, sicer pa delo poteka brez zapletov. Gre za obsežen projekt treh občin (Občine Ormož, Občine Središče ob Dravi in Občine Sveti Tomaž), ki je bil zastavljen leta 2014. 2. junij 2021 pa tako, kar se tiče oskrbe s pitno vodo na ormoškem območju, lahko imenujemo zgodovinski.
Investicija zajema:
1	novi vodohran (Kostanj),
3 rekonstrukcije starih VH (Hum, Vičanci, Hajndl),
2	območji hidroforskih postaj (Hum in Vičanci), 1 rekonstrukcijo prečrpalnice (Pušenci),
25.955 m posodobitve cevovodov brez prevezav (Ormož-Hu-m-Vodranci; Godeninci Vodranci; VH Hajndl-Vičanci-VH Kostanj-Velika Nedelja- Podgorci, del Hajndl - Koračice, del Hajndl - Ormož).
Osnovni cilj investicije je izgradnja ustrezne infrastrukture za kakovostno oskrbo s pitno vodo, izboljšati zdravstveno stanje prebivalstva z zdravo, neoporečno pitno vodo na omenjenem območju, tako za obstoječe kakor tudi nove uporabnike na eni strani. Projekt bo omogočil tudi izboljšano hidravlično stanje sistema, kar bo pomenilo varnejšo in kvalitetnejšo oskrbo s pitno vodo.
Kvalitetnejše oskrbe z vodo bo deležnih krepko čez petnajst tisoč prebivalcev
Kot je povedal skrbnik projekta mag. Roman Rozman, višji svetovalec za razvojne projekte, gospodarske javne službe, prostor in varstvo okolja na Občini Ormož, je v vseh treh občinah 6.338 priključkov. Novih priključkov bo 14. Vseh prebivalcev, ki bodo deležni kvalitetnejše oskrbe, je pa 15.604. Vrednost investicije
znaša 8.428.040,34 evrov, od tega so si občine iz Kohezijskega sklada uspele pridobiti 48 %, kar pomeni 4.062.150,91 evrov in iz državnega proračuna 33 % ali 716.850,16 evrov. Razliko bodo prispevale Občine Ormož (33 % oz. 2.817.123,24 evrov); Občina Središče ob Dravi (4 % oz. 320.591,05 evrov) in Občina Sveti Tomaž (6 %, kar pomeni 511.324,97 evrov). Izvajalec gradbenih del Komunalno podjetje Ormož d. o. o. v skupnem nastopu s Cestnim podjetjem Ptuj d. d. bo gradnjo opravilo za 7.677.171,76 evrov z DDV.
Storitve inženirja po pogodbenih določilih FIDIC in nadzornika po Gradbenem zakonu pri izvajanju projekta »Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - 4. sklop - ormoško območje« bo podjetje PROPLUS opravilo za 82.228,00 evrov z DDV. Izvedba ukrepov obveščanja javnosti v okviru projekta »Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - 4. sklop - ormoško območje«, ki jih bo izvajala Kabelska televizija Ormož pa bo vredna 23.655,80 evrov z DDV. Gradnja bo predvidoma trajala do konca leta 2022, primopredaja del pa do konca aprila 2023. Operacija bo tako predvidoma zaključena maja 2023.
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
5
gja oq
Ormoške novice
Investicijsko naravnano leto
Občina Ormož je v letu 2021 začela s številnimi investicijami, med drugim tudi z dvema večjima. S strani župana Danijela Vrbnjaka sta bili podpisani gradbeni pogodbi za Nadgradnjo čistilne naprave v Ormožu v skupni vrednosti 3.326.360,39 EUR z DDV in projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - 4. sklop - ormoško 8.428.040,34 EUR z DDV.
Cilj projekta »Odvajanje in čiščenje v porečju Drave - Občina Ormož, rekonstrukcija in nadgradnja čistilne naprave Ormož 8000 PE« je ureditev čiščenja komunalnih odpadnih vod v aglomeracijah: 197 Ormož - Hardek, 186 Lenta in 222 Ormož - Dolga Lesa. Po zaključku projekta bo dosežena 99 odstotna priključenost na javno kanalizacijo. Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo operacije, znaša 3.326.360,39 EUR z DDV, od tega podpora Evropske unije 2.183.801,40 EUR, nacionalni javni prispevek iz državnega proračuna pa 385.376,71 EUR. Preostanek so lastna sredstva v višini 158.876,11 EUR, saj si lahko DDV Občina Ormož poračuna.
Projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - 4. sklop - ormoško je bil zastavljen v letu 2014 kot projekt treh občin (Občine Ormož, Občine Središče ob Dravi in Občine Sveti Tomaž). Osnovni cilj investicije je izgradnja ustrezne infrastrukture za kakovostno oskrbo s pitno vodo, izboljšati zdravstveno stanje prebivalstva z zdravo, neoporečno pitno vodo na omenjenem območju, tako za obstoječe kakor tudi nove uporabnike na eni strani. Projekt bo omogočil tudi izboljšano hidravlično stanje sistema, kar bo pomenilo varnejšo in kvalitetnejšo oskrbo s pitno vodo. Kvalitetnejše oskrbe z vodo bo deležno preko petnajst tisoč prebivalcev.
Občina Ormož v letu 2021 načrtuje pričetek izvedbe projekta »Razširitev ekonomsko - poslovne cone v Ormožu«, katere osnovni namen je dograditev in razširitev gospodarske javne infrastrukture v poslovni coni v Ormožu, z namenom spodbujanja podjetništva. Občina ima določene strateške cilje, med drugim tudi cilj doseganja gospodarskega razvoja občine in sicer tako, da ustvarja pogoje za razvoj gospodarstva. Urejena ekonomsko poslovna cona bo prispevala k hitrejšemu razvoju gospodarstva na regionalni ravni, povečala dodano vrednost podjetij in povečala zaposlovanje, kar pozitivno vpliva na povečanje števila mladih družin ter ugodno vpliva na BDP in gospodarski ter turistični razvoj Občine Ormož. Pridobljeno gradbeno dovoljenje predvideva ureditev cest ter hodnikov za kolesarje in pešce, ureditev fekalne in meteorne kanalizacije, vodovodnega omrežja, elektro priključkov, komunikacijskih priključkov (TK, CATV) in cestne razsvetljave in izbranega izvajalca. Občina namerava komunalno urediti 13,5 ha površin v ekonomsko poslovni coni. Vrednost projekta je 2,2 milijona evrov. Projekt razširitve poslovne cone je vključen v Dogovor za razvoj regij z namenom, pridobitve nepovratnih evropskih sredstev. Investicija se prične izvajati po pridobitvi pozitivnega sklepa o sofinanciranju s strani pristojnega ministrstva. Sočasno poteka prodaja občinskih zemljišč v ekonomsko poslovni coni za poslovno dejavnost, prodanih je 2,7 ha zemljišč, s sedmimi investitorji imamo podpisane pogodbe, za štiri zemljišča imamo objavljeno prodajo zemljišč, 2 zemljišči sta v postopku odmere. Občina je odkupila dve stanovanjski hiši v neposredni bližini podjetja Safilo, postopka nakupa sta zaključena. V zaključni fazi je tudi sprejem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu ekonomsko poslovne cone, tako da si bodo lahko investitorji pod ugodnejšimi pogoji pridobili gradbena dovoljenja.
V teku je tudi energetska sanacija stavb. Sanacija Košarkine hiše na Kogu je že zaključena. Izvedla se je nova izolacija fasade in cokla, na novo se je izvedla fasada, drenaže, delno so se rušile predelne stene, novo je stavbno pohištvo, ometi, slikopleskarska dela, ureditev stopnic in dvigala, zamenjala se je strešna kritina. Vrednost izvedenih del znaša 330.000 EUR z DDV. Pričela se je tudi energetska sanacija zgradbe Ljudske univerze v Ormožu, kjer se izvaja nova izolacija fasade in cokla, na novo se izvede fasada, drenaže, nova okna, slikopleskarska dela. Vrednost del po pogodbi znaša 210.624,44 EUR z DDV.
Prav tako se bodo pričela v tem letu dela na OŠ Podgorci. Izvedla se bo nova izolacija fasade in cokla, na novo se izvede fasada, dre-naže, slikopleskarska dela. Vrednost del po pogodbi je 367.101,70 EUR z DDV. Naslednje leto se bo energetsko sanirala tudi občinska stavba na Ptujski cesti 6 v Ormožu. Izvedli se bodo naslednji ukrepi: izoliranje stropa proti neogrevanem podstrešju, zamenjava stavbnega pohištva, izdelava toplotne izolacije fasade na dvoriščni strani objekta, izdelava toplotne izolacije tlaka na terenu v pritličju, izdelava toplotne izolacije tlakov vkopane kleti, sanacija sten proti terenu v kleti, optimiziranje kondenzacije pri zgorevanju zemeljskega plina, prezračevalni sistem in zamenjava svetilk v objektu. Občina Ormož je v letu 2021 prijavila tudi energetsko sanacijo Doma kulture v Ormožu, sanacija se predvideva v letu 2022. Že v letu 2021 se bo izvedla v tem objektu tudi zamenjava stolov in dela tlakov, saj je bila Občina Ormož uspešna na razpisu Ministrstva za kulturo in pridobila 40.000 EUR nepovratnih sredstev.
Občina Ormož je bila tudi uspešna na Javnem razpisu ministrstva za izobraževanje s prijavo rekonstrukcije in gradnje prizidka v vrtcu Podgorci. Investicija je že v teku. Izvedla se bo dograditev vrtca za dodatne 4 oddelke in rekonstrukcija obstoječega vrtca, skupaj z vsemi gradbenimi deli, strojnimi in elektro deli. Rok za dokončanje del po pogodbi je do oktobra. Vrednost celotne investicije po pogodbi znaša 1.440.824,11 EUR z DDV. Občina je pridobila s strani ministrstva cca 1.013.000 EUR nepovratnih sredstev.
6
Glasilo Občine Ormož, številka 52, marec 2021	I
Ormoške novice
ga do
EU
V	mesecu juniju se bodo začela pripravljalna dela na stezi za kolesarje Libanja-Pavlovci-Ormož. Gre za projekt, ki z novimi prometnimi površinami za kolesarje povezuje območja centralnih dejavnosti v občini Ormož s stanovanjskimi območji in naselji ob državni cesti. Projekt obravnava enostransko kolesarsko povezavo - stezo za dvosmerni promet kolesarjev iz smeri naselja Libanja skozi naselje Pavlovci do mesta Ormož v skupni dolžini 2.000 m in omenjena območja povezuje tudi s predvideno državno kolesarsko povezavo z železniško postajo Pavlovci. Predvidena kolesarska povezava bo dopolnila že obstoječe prometne površine in bo služila predvsem namenom vsakodnevnih migracij med okoliškimi naselji, območjem centralnih dejavnosti in občinskim središčem mesta Ormož. Dela se bodo zaključila v prvi polovici leta do konca marca 2022. Vrednost del znaša 496.168,96 EUR z DDV, projekt je sofinanciran s strani Ekosklada. Občina Ormož je pridobila tudi nepovratna sredstva v višini 22.700 EUR s strani Fundacije za šport, ki se bodo porabila za sanacijo atletskega stadiona in javne razsvetljave v Ormožu. Dela se bodo pričela v poletnih mesecih.
Zaključena je IV. faza gradnje namakalnega sistema, pridobili smo uporabno dovoljenje ter oddali zahtevek za pridobitev sredstev na MKGP, vrednost projekta je 456.423,62 EUR. Intenzivno se dela tudi na V. fazi namakalnega sistema, ki zajema izgradnjo namakalnega sistema na kmetijskih zemljiščih v skupnem obsegu cca 148 ha. Predračunska vrednost investicije znaša 1.092.291 EUR. 25 % sredstev je zagotovljenih državnih sredstev iz proračuna RS in 75 % sredstev EU ( iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja). Sredi tega leta se pričakuje objava javnega razpisa za sofinanciranje izgradnje velikih namakalnih sistemov, do takrat tudi načrtujemo pridobiti gradbeno dovoljenje in se prijaviti na omenjeni javni razpis. Pripravljamo projekte za novo finančno perspektivo 2021-2027 in sredstva sklada za okrevanje, pripravljamo projekte za prijavo na razpise (kot je npr. Interreg in drugi). Intenzivno se pripravlja projektna dokumentacija za Tematsko pot Svetinje - Jeruzalem.
Pri Vinski kleti komunalno opremljamo stavbna zemljišča, namenjena za stanovanjsko gradnjo. Gradi se javna razsvetljava, meteorna kanalizacija, izvajajo se pločniki/pasovi za pešce in cesta. Pogodbena vrednost del znaša 504.389,54 EUR z DDV, zaključek investicije je tik pred koncem.
Z ureditvijo komunalno opremljenih zemljišč je bil narejen velik korak naprej glede zagotavljanja ugodnih pogojev za gradnjo stanovanjskih hiš. Občina je sprejela še dodatne ugodnosti za mlade, in sicer možnost uveljavljanja delne oprostitve komunalnega prispevka in vračilo dela kupnine ene tretjine za nakup občinskih zemljišč.
V	teku je tudi Modernizacija občinskih cest v skupni vrednosti 566.577,53 EUR z DDV, kjer se bo moderniziralo 4.790 m cest. Modernizacija JP 803 591 Šalovci se izvaja skupaj z Občino Središče ob Dravi. Rok za izvedbo del je 31. 8. 2021. Dela izvaja izvajalec Asfalti Ptuj d. o. o., Znidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj.
Občina se je lotila tudi drugih investicij, in sicer se je v mestu Ormož končal projekt selitve avtobusne postaje in trafike v nove prostore v bloku na Kolodvorski c. 2, občina je tam uredila javne sanitarije, ki bodo predane svojemu namenu v mesecu juniju. V nadaljevanju leta se bo pričela ureditev parka pri avtobusni postaji, kjer se bo izvedla rušitev obstoječega objekta za prodajo kart, čakalnice, trafike in sanitarij, na novo se bo uredil park, igrišče za otroke in vodomet. Pričetek del predvidoma v drugi polovici leta, v mesecu avgustu, dela morajo biti zaključena do 30. 10. 2021. Vrednost projekta je 253.000,00 EUR z DDV. V mesecu maju se je pričela ureditev fasade na Kerenčičevem trgu 1, skupaj z lastnico poslovnega prostora v pritličju. Občina bo uredila fasado v prvem nadstropju, kjer ima stanovanja, v sklopu tega bo urejena tudi stara tržnica, v katero želimo umestiti dejavnost, ki bo popestritev Destinacije Jeruzalem Slovenija. V letošnjem letu občina načrtuje še ureditev stavbe s prenovitvijo fasade na Kerenčičevem trgu 12.
Na razvoju turizma in Destinacije Jeruzalem Slovenija intenzivno dela naš JZ TKŠ Ormož, ki bo prevzel v upravljanje bazen, letni in zimski, ter športne dvorane v Ormožu in Veliki Nedelji.
Občinska uprava z županom na čelu se s svojim delom trudi, da bi izvedla investicije v občini in da bi se na ta način lahko še izboljša kvaliteta življenja našim občanom.
Ob občinskem prazniku vam čestitamo in vam želimo vse dobro v naši občini Ormož! ' [T-TUT-T]
Občinska uprava Občine Ormož
Glasilo Občine Ormož, številka 53, junij 2021
7
Ormoške novice
V spomin slikarki Vidi Rajh -slikarka z navdihom
Besedilo: Nevenka Korpič Foto: Marija Klemenčič
V mesecu februarju 2021 je svojo življenjsko pot sklenila Vida Rajh, izjemna in vsestranska oseba, učiteljica, likov-nica in slikarka, ki se je dotaknila vseh, ki smo v različnih njenih življenjskih in ustvarjalnih obdobjih hodili ob njej. Vida Rajh je z risanjem in s slikanjem začela že v mladih letih. Začela je na Runču, njeno prvo službeno mesto učiteljice je bilo sredi romantične pokrajine na Osnovni šoli Runeč. Z nadaljevanjem službovanja v Ormožu je začela risati z ogljem. Na Dobravi se je srečala s kovačnico, ki je pri začetnih poskusih risanja z ogljem pritegnila tudi Vido; tako je govorila: »Vse moje slike, ki so nastajale v tistem obdobju, so bile črne kot Šoštaričeva kovačnica.« Slikarsko pot je od začetka 80. let prejšnjega stoletja nadgrajevala na slikarskih kolonijah pri Svetem Tomažu, bila je članica Likovne sekcije Ljutomer in Likovnega društva Likudo Ormož. Tukaj je imela možnost srečevati mnoge akademske slikarje in poznavalce, ki so s svojim strokovnim znanjem usmerjali tudi njeno slikarsko pot. Udeleževala se je likovne kolonije Malek, sodelovala je na številnih razstavah, tudi v organizaciji muzejske enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Vida Rajh je večino svojega likovnega opusa posvetila slikanju motivov tukajšnje pokrajine in detajlom narave. Zavedala se je, da je njeno poslanstvo v umetniško-dokumentiranem ohranjanju značilne podobe Slovenskih goric in Prlekije. Mir in spokojna narava, ki ju je Vidi ponujalo tukajšnje območje, sta jo navdihovalo za ustvarjanje pejsažnih upodobitev. Spomladanske, poletne in jesenske barve narave so ji bile odlična vzpodbuda za likovno ustvarjanje.
Dela Vide Rajh odsevajo ljubezen do narave in spoštovanje krajine. Pokrajina ji je ponujala nepozabne in vedno nove motive. Izbori romantičnih motivov, s poudarki svetlobe in sence, so značilnosti njenih slik. Med bogatimi motivi prevladujejo tudi detajli hiš, gospodarskih poslopij, »klečaj«, goric. Posvečala pa se je tudi
Marija Klemenčič in Vida Rajh, 16. 9. 2015, ob otvoritvi in ogledu razstave članov in članic LIKUDO v Beli dvorani
slikanju drugih motivov, npr. tihožitij in portretov. Njeno delo je bilo moč opaziti v ustvarjanju številnih ormoških ljubiteljskih likovnih umetnikov, saj je tudi mentorsko delo opravljala vneto, odkrito, znala je svetovati v dobro razvoja likovnega obzorja posameznikov. Vidin dom, atelje - galerija, je bil odprt in prijatelji so radi prihajali k njej. Bili so vedno dobrodošli, občudovali so njeno delo, sposobnost prepletanja različnih likovnih izrazov ter njeno razgledanost, ki je omogočala iskrive in vedno zanimive pogovore. Ko odide takšna oseba in umetnica, pomislimo, ko bi jo le večkrat obiskali in bi nam še enkrat pripovedovala o svojih poteh, o delu in ustvarjanju.
Vida Rajh je bila ena najbolj prepoznavnih Ormožank, umetnica, ki je bila s svojim delom vzor številnim likovnim umetnikom. Njena moč je bila navdihujoča, njeno delo in njene misli pa so pustile neizbrisne sledi.
Otroške igre nekoč -ali se jih igramo še danes?
Besedilo: Maja Botolin Vaupotič
Igra je sestavni del otroštva, žal pa mnogi otroci čedalje več prostega časa posvetijo tehničnim igračam in računalniškemu zaslonu. Otroške igre pa so tudi del naše dediščine. Kdo še pozna igro zemlje krast, avionček, trden most, barvice prodajat? Te in mnoge druge bodo poiskali mladi udeleženci 19. raziskovalnega tabora, ki bo potekal pod okriljem Medobčinske LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter RKS OZ Ormož, s pomočjo intervjujev in literature. Spisali bodo pravila, se jih naučili igrati ter poskušali podoživeti delček tega, kar je bilo v otroštvu
naših prednikov življenjski vsakdan, za nas pa presenečenje nad njihovo povezanostjo z naravo, družabnostjo in skromnostjo. Raziskovalni tabor, ki bo potekal med 5. in 9. julijem 2021 v Ormožu in okolici, je namenjen osnovnošolcem z območja občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter je za udeležence brezplačen. Število mest je omejeno na 10 udeležencev.
Prijave in informacije: RKS OZ Ormož, Ptujska 8f, 2270 Ormož (pisarna) vsak dan med 7. in 15. uro, telefon: (02) 741 70 50 ali preko elektronskega naslova: ormoz.ozrk@ozrks.si.
Prijave zbiramo do 20. 6. 2021 oziroma do zapolnitve prostih mest.
8
Glasilo Občine Ormož, številka 52, marec 2021	I
Ormoške novice
Z zbiranjem zamaškov pomagamo že več kot deset let
Besedilo: Albina Lukner Foto: Albina Lukner
Življenje je nepredvidljivo in pogosto se dogaja, da potrebujejo posamezniki za lažje preživetje pomoč dobrih ljudi. V Sloveniji obstaja veliko humanitarnih društev in klubov, lahko pa se aktivirajo tudi posamezniki in prevzamejo pobudo za izvedbo raznih dobrodelnih akcij.
V	Klubu tajnic in poslovnih sekretark Prlekije smo se člani v dvaindvajsetih letih aktivnega delovanja pridružili raznim humanitarnim akcijam, kjer smo pomagali na različne načine - z zbiranjem zamaškov, hrane, oblačil, igrač, denarja ...
V	naši utečeni akciji zbiranja zamaškov sem pred osmimi leti kot takratna predsednica kluba spoznala Ignaca Habjaniča s Ptuja, človeka z velikim srcem, ki pomaga že deset let zbirati plastične za-maške za otroke s posebnimi potrebami in tudi poskrbi za končno izvedbo zares velikega humanitarnega projekta. Na ta način pomaga staršem oziroma njihovim otrokom s posebnimi potrebami iz bližnje in daljne okolice, da lažje zberejo potrebni denar za nabavo invalidskega vozička, dvigala, operacije ali kakšne druge večje investicije, ki je sami ne zmorejo financirati. Zbiranju se vsako leto pridružijo člani Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije, ki k sodelovanju povabijo bližnje in okoliške osnovne šole in vrtce, večje ustanove ter posameznike.
Vsem skupaj se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje. Vabimo pa tudi ostale krajane, da se pridružijo naši akciji, saj šteje vsak zbrani zamašek. Čeprav se zdi dejanje še tako majhno, lahko s skupnimi močmi zberemo res veliko in tako ljudem v stiski povrnemo upanje v lepšo prihodnost. Zamaške zbiramo v avli Občine Ormož, v Osnovni šoli Ormož, Vrtcu Ormož, Osnovni šoli Stanka Vraza Ormož, Gimnaziji Or-
mož, Občini Središče ob Dravi, Osnovni šoli Središče ob Dravi, Vrtcu Navihanček, v Osnovni šoli in vrtcu Miklavž pri Ormožu s podružnico na Kogu, v Osnovni šoli in Vrtcu Ivanjkovci, v Občini Sveti Tomaž, v Osnovni šoli in Vrtcu pri Osnovni šoli Sveti Tomaž ter v Osnovni šoli in Vrtcu Velika Nedelja s podružnico Podgorci. Gospod Ignac je nato tisti, ki zbrane zamaške prevzame na zbirnih mestih in jih s svojim lastnim prevozom - ob večji količini mu pomagajo tudi vojaki Slovenske vojske in drugi prostovoljci, med njimi so velikokrat tudi znani slovenski pevci - naloži in odpelje v predelavo, kjer zanje dobi denar za ljudi, za katere poteka humanitarna akcija.
S tem prispevkom želimo predstaviti del naše humanitarne dejavnosti Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prleki-je, hkrati pa vas tudi prosimo, da še naprej zbirate plastične zamaške na navedenih mestih. S tem bo gospod Ignac s svojo ekipo še naprej osrečeval najranljivejšo skupino ljudi, vsi sodelujoči v dobrodelni akciji zbiranja zamaškov pa bomo vedeli, da smo s svojo pozornostjo nekomu polepšali dan ali celo omogočili drago zdravljenje, ki si ga brez pomoči vseh sodelujočih ne bi mogli privoščiti.
Vsem sodelujočim iskrena hvala.
50 skupnih let
Besedilo: Nevenka Pongrac Foto: Nevenka Pongrac
Skupna življenjska pot zakoncev Josipe in Antona Pongrac iz Loperšic se je uradno začela 15. maja 1971 s poroko v Mar-čanu v cerkvi sv. Marka. Poznala sta se slaba dva meseca, ampak njuna ljubezen je bila tako močna, da sta se odločila, da se poročita. Začela sta živeti pri Antonovih starših v Loperšicah. Josipa je delala kot medicinska sestra v Psihiatrični bolnišnici Ormož, Anton pa v takratni tovarni Jože Kerenčič kot strugar. Po rojstvu prvega sina Gorana leta 1973 sta si začela graditi svoj dom v Loperšicah in se leta 1978 vselila v hišo.
Na skupni poti ni manjkalo prijetnih trenutkov, kjer imajo posebno mesto njuni trije sinovi, Goran, Mladen in Toni, pa tudi žalostnih, kot je bila mnogo prezgodnja smrt sina Mladena. Ob žalostnih trenutkih sta se vedno znova pobrala in še naprej trdneje sklenila, greva naprej, greva skupaj.
Leta so hitro minevala, otroci so odraščali. Prihajali so vnuki Mladen, Lea in Lan, katerih sta še posebej vesela in jima prinašajo veliko veselja. Letos pa sta postala še ponosna prababica in pradedek pravnukinji Izabeli.
Na jesen življenja si želita predvsem zdravih ter lepih trenutkov s svojimi najdražjimi.
Glasilo Občine Ormož, številka 53, junij 2021
9
Ormoške novice
Čustveno opismenjevanje učencev in razvoj spodbudnega učnega okolja na Osnovni šoli Velika Nedelja
Besedilo: Tamara Čeh Foto: Tamara Čeh
Namen čustvenega opismenjevanja je, da učenci skozi čustvenčke lažje izrazijo svoje počutje s tem, da jih božajo, gnetejo, tipajo, stiskajo. Cilj naloge je ta, da učenci dojemajo počutje svojega sošolca in da razvijajo empatijo. Na ta način nam čustvenčki pomagajo pri ustvarjanju spodbudnega učnega okolja. Zato smo v 2. razredu izdelali čustvenčke, ki prikazujejo štiri najpogostejša čustva.
Spodaj vidimo obraze, ki prikazujejo štiri najpogostejša čustva: veselje, žalost, strah in jezo.
Uporaba pripomočka v razredu
Učencem ponudimo čustvenčke - obraze, ki prikazujejo štiri najpogostejša čustva. Ob vsakem čustvenčku se pogovorimo: « Kašno čustvo prikazuje, kaj misliš, kaj se je zgodilo, ali si se tudi ti že kdaj tako počutil?« Učenci izberejo obraz počutja ob trenutnem razpoloženju. Obraz lahko tipajo in ugotavljajo položaj ust, kar povezujejo z razpoloženjem oz. čustvom. Na hrbtni strani obrazov so različni materiali. Na obrazu veselja tipajo umetno krzno, kar otroke spomni na mehkobo, veselje in dobro počutje.
Na obrazu žalosti lahko tipajo volno v krogu, kjer jih lahko vlečenje prstka po volni pomirja, kadar so žalostni. Na obrazu jeze lahko na hrbtni strani tipajo žakljevino, ki jih rahlo zbode v prst in se lahko odzovejo z jezo ter povedo, kaj jih najbolj razjezi. Z učenci se pogovorimo, kako ravnajo, kadar so jezni. Kaj jih razjezi? Kaj naredijo, ko so jezni? Kako se umirijo? Učencem predstavimo nekaj strategij, ki jih lahko uporabijo, kadar so jezni (npr. globoko dihajo in štejejo do deset, prosijo za odmor, se umaknejo v kotiček za umirjanje, se o tem s kom pogovorijo ipd.). Kadar so jezni, ne smejo poškodovati (udariti, brcniti ...) drugih ali sebe ter ne smejo uničevati stvari. Čustvenčki so napolnjeni s kinetičnim peskom, zato jih lahko učenci gnetejo, stiskajo, oblikujejo in si lajšajo stres in jezo. Na obrazu strahu lahko na zadnji strani zatipajo šumečo vrečko, ki jih lahko spodbudi k razmišljanju in pripovedovanju o strahu in svojem počutju ob tem čustvu. Na spodnjih slikah učenci s tipom ugotavljajo počutje sošolca.
Učenci so čustvenčke dobro sprejeli in se jih večkrat posluževali. Tako so lažje prepoznavali čustva sebe in drugih ter posledično zaradi tega med učenci ni prihajalo do sporov. Kadar so bili jezni, so za sproščanje jeze uporabili naučene strategije, npr. šteli so do deset, globoko so dihali, se umaknili v kotiček za umirjanje ali gnetli, stiskali čustvenček in si s tem lajšali jezo. Zaradi raznovrstnih iger so v skupini sprejemali tudi otroke s posebnimi potrebami. Uporaba čustvenčkov v šoli je doprinesla k temu, da so učenci lažje izrazili in regulirali svoja čustva. Omogočeno jim je bilo, da so uporabljali različna čutila.
10
Glasilo Občine Ormož, številka 52, marec 2021	I
Ormoške novice
V šolo peš ali s kolesom
Besedilo: Irena Bezjak Foto: Irena Bezjak
Učenci in učitelji Osnovne šole Velika Nedelja in podružnice Podgorci že dve leti sodelujemo v projektu Trajno-stna mobilnost. S kokoško Rozi smo se učili in spoznavali, kako pomembno je, da razmišljamo celostno in trajnostno. V projektu smo začeli sodelovati že leta 2019. Projekt se nam je zdel zanimiv in predvsem uporaben. Njegov namen je spremeniti način prihajanja v šolo. Namesto da bi jih v šolo pripeljali starši, jih ta projekt vzpodbuja k temu, da bi v šolo prihajali peš, s kolesom, skirojem, se pripeljali s sosedom ali koristili šolski avtobus ali kombi. Čeprav taka oblika prihoda otrok v šolo terja nekoliko več časa, pa so koristi hoje, vožnje s kolesom ali skirojem, kjer je otrok fizično aktiven, neprecenljive. S tem, ko starši otroku zaupajo, da v šolo pride sam ali v spremstvu, postaja samostojnejši. Samostojen otrok je pa ponos vsakega starša. Dokazano je tudi, da so otroci, ki se veliko gibljejo, uspešnejši. Pot v šolo lahko na tak način postane zanimivejša in sproščujoča. S hojo in kolesarjenjem zmanjšujemo tudi prometni pritisk v okolici šole, izboljšujemo varnost otrok in manj onesnažujemo okolje. Izvedli smo dve ponovitvi. Delež prihoda otrok na trajnostni način se je v tednih beleženja zelo povečal. Učence smo v okviru projekta motivirali tudi z nagradnimi karticami, ki so jih prejeli za trajnosti prihod v šolo. Projekt jih je vzpodbujal tudi k športni aktivnosti v popoldanskem času. Za pohod ali daljše kolesarjenje so prejeli še dodatno kartico. Z njimi smo igrali različne igre, med drugim smo ob tem urili tudi matematično znanje. Učenci so v projektu radi sodelovali, prav tako so spoznali, da lahko tudi sami prispevajo k ohranjanju okolja. Seveda pa nam brez staršev ne bi uspelo. Upamo, da smo s projektom dolgoročno prispevali k spremenjenim potovalnim navadam naših otrok in njihovih družin.
Gremo peš, s kolesi!
Besedilo: Klavdija Petrovič Foto: Klavdija Petrovič
V OŠ Ivanjkovci beležimo osmo leto in prehojenih veliko km poti od doma do naše šole in nazaj. Kljub Covid situaciji dosegamo nove podvige in že drugič v tem šolskem letu prihajamo v šolo na trajnostni način. V projektu sodelujemo vsi zaposleni, saj nas ravnateljica Nada Pignar vzpodbuja in navdušuje nad novimi izzivi.
Za nami so še zadnji prehojeni kilometri. Uspelo nam je prehoditi 2.644,28 km in prekolesariti 727,6 km. S hojo in kolesarjenjem smo tako pristali na številki 3.371,88 km v 5 dneh. Če bi hodili po meji naše občine, bi jo v celoti prehodili in preko-lesarili 36-krat! Prehojeni kilometri so dokaz, da ni slabega vremena. Potrebno se je le primerno obuti in obleči.
Kaj so zapisali tretješolci po prvem dnevu:
17. 5. 2021 je bil za nami prvi dan hoje v šolo peš in s kolesi. Kljub močnemu dežju, zjutraj in popoldan, smo učenci z učitelji in nekaj starši ali starimi starši z vseh zbirnih mest naše krajevne skupnosti prehodili 421 km in prekolesarili 7,5 km. Pred nami so bili še štirje dnevi in verjeli smo, da se bo naša številka prehojenih in prevoženih kilometrov približala izmerjeni višini najvišjega slovenskega vrha Triglava.
Grega Ostrc: Moja pot se začne doma. Prvo hodim po ravni cesti - ulici. Vidim polno hiš in grmičkov. Ko zavijem levo, se spustim v dolino. Če je lepo vreme in veter, vidim na drugem bregu, kako po ječmenu piha veter in mi je zelo lepo. Pot nadaljujem po klancu in pred koncem zavijem desno. Nadaljujem naravnost. Že vidim vrtec. Zavijem levo, že vidim parkirišče. Potem zavijem desno. Že vidim en vhod za razrede od četrtega do devetega ra-
Glasilo Občine Ormož, številka 53, junij 2021
11
Ormoške novice
zreda. Ampak jaz grem po drugi poti. Potem zavijem desno in potem levo dol po stopnicah. Stopim na pločnik in nadaljujem pot do šole.
Lan Vidovič: Danes zjutraj, ko sem se zbudil, je deževalo. Poti v šolo sem se veselil. Obul sem si škornje, vzel sem si dežnik in ati me je peljal do začetka poti. Tam me je čakala učiteljica Karmen. Potem smo se odpravili na pot. Na poti je bilo veliko blata, vode in veliko polžev. Pot je zanimiva. Trava je bila kar visoka in vse je bilo mokro. Šli smo med vinogradi, a zaradi blata nismo šli mimo lisičkinega doma. Ko greš s prijatelji, čas hitreje mine. V šolo sem prišel moker in že rahlo utrujen. Pot nazaj je bila težja, ker je spet deževalo in šli smo v hrib. Komaj sem čakal, da pridem nazaj na ravnino. Prispel sem domov, kjer sem se takoj preoblekel in si malo odpočil. Upam, da bo v naslednjih dneh lepše vreme.
Rok Petek: Jaz sem se zbudil ob 6.30. Oblekel sem si jakno in obul škornje. Mama me je odpeljala do Svetinj. Dobili smo se s skupino. Nadaljevali smo pot naprej. Med potjo smo se pogovarjali. Hoditi mi je zelo všeč. Pridruži se še več prijateljev. Pot smo nadaljevali po gozdu. Ko smo prišli iz gozda, smo zavili na travnik. Včasih smo srečali druge skupine. Prečkali smo glavno cesto. Takrat že vidimo šolo. Ko pridemo do šole, se gremo uredit v garderobo in odidemo v svoje razrede. Umijem si roke. Če imam kaj mokro, se preoblečem in se pripravim za pouk.
Tiana Hanželič: Jaz sem doma na Plešivici 18a. Do svoje šole imam dve poti. Če grem po prvi poti, vodi cesta malo med vinogradi, ostalo pa med travniki in njivami. Druga pot se vije čez vinograde. Tu vidim na sosednje bregove. Od Svetinj vidim celo en del reke Drave. Ko pridem na glavno cesto, sem skoraj že v šoli. Z glavne ceste zavijem levo čez železniško progo. Pred šolo me vedno počaka muc Garfield.
Timotej Trkulja: Grem dol s hriba in počakam skupino. Hodimo ob njivi. Vidimo hiše in gozd. Od daleč opazim znak Ivanjkovci. Na drugi strani hodimo po pločniku. Kmalu smo pri šoli Ivanjkovci. Prečkamo še glavno cesto in železniški prehod.
Tian Magdič: Ko stopim iz svoje hiše, grem na desno po cesti. Nato zavijem na levo in grem ravno do glavne ceste. Pri glavni cesti zavijem levo. Hodim po tej cesti mimo Anice Zavec. Ob cesti je potok. Na levi strani ceste je pri domačiji Meško rumena kapelica. Grem mimo kapelice, samo ravno po glavni cesti. Ob poti so sadovnjaki, njive, travniki, hiše. Grem mimo znaka, da je konec Lahoncev. Še vedno grem naravnost, kjer je ob cesti gozd, ki ga imenujemo Lisičkec. V gozdu je veliko rastlin, dreves, gob. Po tej poti grem tudi mimo krav. Krave so na desni, konji pa na levi. Pridem do table Ivanjkovci in grem samo ravno. Nato pridem do velikega parkirišča. Preko ceste od parkirišča je avtobusna postaja. Na desni strani je naša šola Ivanjkovci.
Grega Poredoš: Danes sem šel peš v šolo. Hodili smo tri kilometre v eno stran. Imeli smo en klanec in močno je deževalo. Morali smo si vzeti dežnike. Pot nazaj se mi je zdela daljša. Pot v šolo pa krajša. Veliko smo se hecali in se imeli dobro.
Stella Novak: Doma sem pojedla zajtrk, se oblekla in se pripravila na pot v šolo. Poiskala sem si dežnik, ker je deževalo.
Obula sem si pisane škornje. S prijatelji smo se dobili pri učiteljici Marjetki. Po cesti smo hodili v koloni.
Med potjo je Grega izgubil etui za dežnik, Nejcu pa se je odlomil ročaj dežnika. Po poti smo srečali polže in močerada. Po poti smo se pogovarjali in jaz sem skakala po lužah. Po poti sem jezila svojo sestro. Ko smo se vračali domov, je zelo deževalo. Po poti smo videli polno rastlin. Učiteljica nam je razlagala zanimive stvari. Srečali smo polno avtov. Zelo mi je zabavno, ko gremo peš v šolo. Jutri, če ne bo deževalo, bom šla v šolo s kolesom. Spremljala me bo mama. Komaj čakam novi dan in nove dogodivščine.
Žan Majhenič: Jaz hodim iz Stanovna. Pot je zelo blatna in ima veliko kamnov. Lahko gremo tudi po cesti. Mi gremo po krajši poti med vinogradi. Pot je hitra. Paziti moramo na trnje. Hitro pridemo do šole. Zabavno je.
Gal Kustec: Jaz hodim iz Strezetine. Na točki počakam, da vsi pridejo. Tisti, ki ima rumeni jopič, gre naprej. Hodimo kar nekaj časa. Ampak pot je zabavna, pogovarjamo se. Vidimo velik nasad jabolk, njivo. Ko vidimo našo šolo, smo vsi veseli. V razredu si vzamem jabolko in popijem čaj.
Tim Štampar: Ati me pripelje do Taverne. Hodim v skupini. Najprej gremo naravnost, desno in še enkrat desno. Pot nazaj je težja, saj hodimo v hrib.
Tim Novak: Pri domu me poberejo drugi iz skupine. Potem hodimo dol. Pijemo čaj. Potem imamo pouk in gremo domov tudi peš.
Hvala vsem učencem, sodelavcem, staršem in krajanom.
12
Glasilo Občine Ormož, številka 52, marec 2021	I
Ormoške novice
Uspešni mladi raziskovalci in podjetniki na Osnovni šoli Ormož
Besedilo: Tina Zadravec Foto: OŠ Ormož
Na Osnovni šoli Ormož se že desetletja aktivno trudijo, da v svojih učencih razvijajo raziskovalni duh, ki mlade radovedneže skozi vse faze raziskovanja pripelje do novih spoznanj in odkritij, s katerimi lahko vplivajo tudi na razvoj različnih področij v lokalnem okolju. Že več kot dve desetletji raziskovalna dejavnost na ormoški šoli prinaša številne uspešne raziskovalne projekte, ki so jih učenci skupaj z učitelji mentorji razvili v vseh teh letih, in tudi iztekajoče se šolsko leto 2020/21 je bilo tako. 12 mladih raziskovalcev od 7. do 9. razreda je skupaj z mentorji pripravilo raziskovalne naloge, s katerimi so Osnovno šolo Ormož tudi letos okronali z zlatimi priznanji. Devetošolke Nika Bedrač, Gaja Otorepec Zlatnik in Lea Pongrac so pod mentorstvom učiteljic Tanje Babič in Stanke Hebar raziskovale sporočila knjig ter besedil in kako jih bralci razumejo. Z različnimi raziskovalnimi metodami so prišle do zaključka, da knjige posameznikom prinašajo raznolika in unikatna sporočila, ki so odvisna tudi od bralčeve starosti, rezultat raziskovanja sta pa tudi avtorski slikanici, ki so ju mlade raziskovalke opremile z ilustracijami učencev bralcev, njuno uporabno vrednost pa povečale z nalogami po branju.
Sedmošolec Rene Voršič ter devetošolca Taja Voršič in Alen Kra-bonja so s pomočjo mentorjev Simone Jurčec in Nejca Podplat-nika raziskovali motorične sposobnosti ormoških učencev v obdobju 14 let ter zanimanje Ormožanov za razvoj motoričnih spretnosti. Zaradi nižjih motoričnih sposobnosti otrok (glede na slovensko povprečje) in zaradi interesa krajanov so se odločili, da zasnujejo idejo o ormoškem motoričnem parku, ki bi povečal možnost kakovostnega zdravega življenja v lokalnem okolju. Pod mentorstvom učitelja Igorja Kaučiča in učiteljice Andreje Kolar so devetošolke Katarina Ivanuša, Maruša Leskovar in Veronika Viher raziskovale kolesarske površine v Ormožu z namenom, da bi učencem ob spodbujanju aktivnega in zdravega življenja omogočili varno pot v šolo s kolesom. Ker so ugotovile, da v Ormožu nimamo veliko urejenih kolesarskih poti in ker bi učenci
v večji meri prihajali v šolo s kolesi, če bi bile urejene kolesarske poti, so podale predlog za urejene kolesarske poti v šolskem okolišu in predlog za kolesarnico pred šolo ter ju že predstavile tudi predstavnikom Občine Ormož.
Da Ormož ponuja številne še neizkoriščene priložnosti za razvoj kraja, je bilo izhodišče, ki je devetošolkam Luni Izi Pučko, Žana-mari Kaloh ter Lani Meško predstavljalo izziv za zasnovo ideje o zunanjem medgeneracijskem prostoru za druženje in tako so pod mentorstvom učitelja Darka Špacapana in učiteljice Mirjane Me-ško zasnovale in pripravile natančen izris vinske vasi v središču Ormoža z vinsko fontano, obogateno s prleškimi prehrambnimi in obrtnimi izdelki. Preko aplikacije Zoom so idejo predstavile tudi domači ormoški javnosti, video animacija zasnove »Ormoške vinske pipe«, ki so jo, upoštevajoč predloge anketiranih domačinov, še dodelale, pa je objavljena tudi na šolski spletni in šolski Facebook strani. Svojo poslovno idejo so tudi finančno ovrednotile in jo predstavile Občini Ormož ter Javnemu zavodu za turizem, kulturo in šport, vse pa kaže, da je ideja zares vredna uresničitve in da se do leta 2023 obeta vsaj delna uresničitev.
Vse štiri raziskovalne naloge so učencem na Regijskem tekmovanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije, ki ga vsako leto organizira ZRC Bistra Ptuj, prinesle zlata priznanja, tri so se uvrstile tudi na državno srečanje, ki bo predvidoma junija, med njimi tudi raziskovalna naloga Lune Ize Pučko, Žanamari Kaloh in Veronike Viher, ki pa so se s svojo »Ormoško vinsko pipo« pomerile še na Podjetniškem izzivu za mlade, ki ga prav tako organizira ZRC Bistra Ptuj, in med 11 prijavljenimi ekipami osnovno-in srednješolcev navdušile s 1. mestom. Na omenjenem tekmovanju mladih podjetnikov pa so ormoški osnovnošolci pobrali še 2. mesto. Skupina podjetnih fantov »Smart Boys«, ki jo sestavljajo učenci 7. in 8. razreda - Filip Kirič, Tim Šoštarič, Jaka Vaupotič ter Lan in Anej Žalar - je
Glasilo Občine Ormož, številka 53, junij 2021
941
Ormoške novice
s svojo podjetniško idejo zasnove posebne pametne zaščitne maske »Smart Mask« (pod mentorstvom Maje Korban Črnjavič in Nataše Rizman Herga) navdušila že na šolski, regijski in celo na državni ravni tekmovanja POPRI, kjer se je med 34 ekipami mladih podjetnikov uvrstila med 12 najboljših ekip v državi. Poslovni model mladih nadobudnežev je oživel in pametna maska je zares izdelana, v video predstavitvi pa je na ogled tudi na njihovem In-stagram profilu (Smart Mask).
Podjetništvo je zadnji dve leti, odkar Osnovna šola Ormož sodeluje v projektu Spirit, poleg raziskovanja in ostalih tekmovanj, področje, ki radovednim in ambicioznim učencem ponuja nove
priložnosti za razvoj kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti, jih uri v javnem nastopanju, iskanju problemov z namenom iskanja rešitev ter jih spodbuja k timskemu delu. Podjetniški krožek, ki ga na šoli uspešno vodita učiteljici Maja Korban Črnjavič in Nataša Rizman Herga, je v tem šolskem letu dal priložnost za razvijanje pomembnih spretnosti in znanj 42 zainteresiranim učencem, ki so skozi sodelovalno delo razvili 8 uspešnih poslovnih modelov, s tem pa prebili led v nove dimenzije vseživljenjskega učenja. Mladim idej zagotovo ne bo zmanjkalo, sedaj je pomembno le še, da jim bo domače, lokalno okolje znalo prisluhniti in pomagati do uresničitve čim več njihovih odličnih zamisli.
Šola ambasadorka Evropskega parlamenta
Besedilo: Renata Bezjak Foto: Lenka Keček Vaupotič
V Gimnaziji Ormož smo se v letošnjem šolskem letu bolj poglobljeno ukvarjali s tematiko, povezano z Evropsko unijo, saj je naša šola letos prvič sodelovala v programu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (krajše EPAS).
Program je namenjen srednješolcem in mladim omogoča boljše spoznavanje delovanja Evropske unije, zlasti Evropskega parlamenta. Skozi številne aktivnosti, ki jih je podpirala Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Ljubljani, so se dijaki usposabljali za aktivno državljanstvo. Na zanimiv in zabaven način so spoznavali delovanje Evropske unije in prednosti evropske integracije v našem vsakdanjem življenju. Dijaki so aktivno sodelovali v razpravah z evropskimi poslanci in jim posredovali svoje predloge pri reševanju posameznih izzivov (podnebne spremembe, družbene neenakosti, spopadanje z epidemijo in podobno). Razvijali so kompetence kritičnega mišljenja in javnega nastopanja, sestavljali naloge za svoje vrstnike, preštudirali gradivo o Evropski uniji, izpeljali pogovor z našo bivšo dijakinjo Matejo Munda, ki je zdaj zaposlena v pisarni evropskega komisarja Janeza Lenarčiča, snemali filmčke, urejali Facebook profil, oblikovali spletne strani, pripravili dogodek ob dnevu Evrope ... Dejavnosti v projektu si lahko ogledate tudi na spletni info točki http://ambasadorkaep. splet.arnes.si/dan-evrope/ in FB profilu EPAS Gimnazija Ormož. Mentorice, profesorice Lenka Keček
JERUZALEM
SLOVENIJA
Vaupotič, Tanja Galun Založnik in Renata Bezjak, ki so se same udeležile seminarja za mentorje in dijake usmerjale pri njihovem delu, so z izpeljanim projektom zelo zadovoljne in ponosne na svoje dijake. Glede na to, da so večino aktivnosti pripravljali v času pouka na daljavo, se jim zdi to delo dijakov še toliko pomembnejše in vrednejše.
Zdaj nas čaka samo še sklepni del projekta - evalvacijska ekipa projekta EPAS bo odločila, ali je šola izpolnila pogoje za pridobitev naziva Šola ambasadorka Evropskega parlamenta. Za najuspešnejše šole je načrtovan tudi obisk in enodnevna simulacija Evropskega parlamenta v Strasbourgu, vendar je izvedba odvisna od epidemiološke situacije. Mi smo na opravljeno delo zelo ponosni in se že veselimo sodelovanja v naslednjem šolskem letu.
14
Glasilo Občine Ormož, številka 52, marec 2021	I
Ormoške novice
ga do
EU
Dosežki dijakov Gimnazije Ormož v šolskem letu 2020/2021
Besedilo: Učitelji Gimnazije Ormož
V Gimnazijo Ormož je v šolskem letu 2020/2021 vpisanih 171 dijakov, 72 v gimnazijski program in 99 v program predšolske vzgoje. Dijaki in mentorji so aktivni, udeležujejo se tekmovanj in natečajev in dosegajo izjemne rezultate.
Kljub majhnemu številu dijakov (v primerjavi z nekaterimi drugimi šolami) so dijaki sposobni, delovni in marljivi, kar dokazuje, da je Gimnazija Ormož uspešna šola.
Predstavljamo vam dosežke v šolskem letu 2020/2021, na katere smo zelo ponosni. Nekatera tekmovanja zaradi izrednih razmer žal niso bila izvedena, nekatera še niso zaključena.
Iskrene čestitke dijakom in njihovim mentorjem!
TEKMOVANJE	KRAJ	TERMIN	DIJAK	DOSEŽEK	MENTOR
Državno tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje	na daljavo	22. 5. 2021	Aurora Nedog, 1. a G Hanna Himelrajh, 2. a PV Neja Škrjanec, 3. a PV	rezultatov še ni (uradno 11. 6.)	mag. Blanka Erhartič in mag. Aleksandra Štih
Državno tekmovanje iz matematike	Gimnazija Ljutomer	15. 5. 2021	David Stanič, 2. a G Tajda Horvat, 1. a G	srebrno priznanje srebrno priznanje	Sonja Bezjak
Državno tekmovanje razvedrilna matematika	Gimnazija Ormož	17. 4. 2021	David Stanič, 2. a G	srebrno priznanje	Sonja Bezjak
Državno tekmovanje Logična pošast	Gimnazija Ormož	21. 5. 2021	Ana Štibler, 1. a G Ema Šoštarič, 1. a G Alja Jaušovec, 2. a G Gal Kumer, 3. a G Alja Barič, 4. a G	rezultatov še ni	Sonja Posavec Sonja Bezjak
Državno tekmovanje iz znanja biologije	II. gimnazija Maribor	20. 3. 2021	David Stanič, 2. a G	srebrno priznanje	Vesna Pintaric
Državno tekmovanje v znanju psihologije	Gimnazija Ormož	26. 3. 2021	Lea Samec, 4. a G	srebrno priznanje	Vesna Tomše
Državno tekmovanje v znanju Ekokviz	Gimnazija Ormož	2. 2. 2021	Sandra Kumer, 4. a G Lina Šnajder, 1. a G Jakob Šnajder, 3. a G Sara Berce, 2. a PV	zlato priznanje srebrno priznanje srebrno priznanje srebrno priznanje	Karmen Plavec
Regijsko srečanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije	na daljavo (Bistra Ptuj)	13. 5. 2021	Sandra Kumer, 4. a G	zlato priznanje in udeležba na drž. tekmovanju, ki bo 28. in 29. 6. v M. Soboti	Renata Bezjak
Samostojna pesniška zbirka Ona je poet	Gimnazija Ormož	Oktober 2020	Ana Zemljič, 4. a G	Projekt Rast, Nagr. pesniška zbirka na 34. Roševih dnevih	mag. Blanka Erhartič
Samostojna pesniška zbirka Rumeno, ki te hočem rumeno	Gimnazija Ormož	Oktober 2020	Sandra Kumer, 4. a G	Projekt Rast	mag. Blanka Erhartič, Janja Rudolf
Glasilo Občine Ormož, številka 53, junij 2021
15
Ormoške novice
■ # •• v •	a	v	i v • •	•	|«v«	•
Knjižnica Ormož med štirimi najboljšimi zelenimi knjižnicami na svetu
Besedilo: Marijana Korotaj Foto: Knjižnica Ormož
Vedno bolj se zavedamo pomena trajnostnega razvoja, ohranjanja narave, skrbi zase, za okolje in druge, zdravega življenjskega sloga, ki ga skušamo živeti zasebno in družbeno. Z majhnimi spremembami, kot so varčnost pri porabi virov, ločevanje odpadkov, izogibanje nepotrebni plastični embalaži, ki smo jih povečini že ponotranjili in so nam postale samoumevne, prispevamo k ohranjanju planeta. Tudi s spremembami na delovnih mestih lahko prispevamo veliko, še največ, če dajemo vzgled, informiramo, izobražujemo in ozaveščamo. Temu se pridružujemo v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož.
S preselitvijo v obnovljeno in energetsko varčno stavbo smo krenili na pot zelene knjižnice. Z urejanjem pripadajočih zelenih površin, zeliščnih in cvetličnih gredic, negovanjem brajd in postavitvijo čebelnjaka smo stopili še bliže ideji zelenega knjižničarskega gibanja. Navezali smo stike s hrvaškimi knjižničarskimi kolegi, se udeležili prvega festivala in pozneje tudi mednarodnega posveta na temo zelenih knjižnic v Nacionalni in univerzitetni knjižnici v Zagrebu ter se zavestno podali na pot, ki je v Sloveniji edinstvena. Z mislijo na trajnostni razvoj, zdrav način življenja, krepitev telesnega, čustvenega, duševnega in duhovnega zdravja, ekološko pridelavo in predelavo hrane ter na razvoj zelene pismenosti in vseživljenjskega učenja smo organizirali poletne najprej Četrtkove zeliščarske popoldneve, ki smo jih tekom naslednjih let preimenovali v Četrtkove zelene popoldneve, te pa nazadnje nadgradili še z vsebinami za mlade in otroke. Letno teraso vsako jutro obišče Šola zdravja in izvede jutranjo vadbo, nanjo smo pa postavili še mizo za namizni tenis, ki vabi k rekreaciji. Zelo nas veseli, da smo iz leta v leto odlično sodelovali z različnimi strokovnjaki iz lokalnega okolja in širše. Vedno so se vsi pozitivno odzvali na naše povabilo k sodelovanju ter z veseljem, odgovorno in predvsem nesebično z nami in našimi obiskovalci delili svoja izjemna znanja, bogate izkušnje in dobre prakse, za kar smo jim neizmerno hvaležni. Zavedamo se, da brez podpore domačih strokovnjakov in obiskovalcev ne bi razvili zelene knjižnice do te mere, da bi se jo odločili prijaviti za nagrado Mednarodne zveze bibliotekarskih društev in ustanov (IFLA) za najboljšo zeleno knjižnico (IFLA Green Library Award 2021), kjer so nas uvrstili v ožji izbor med štiri najboljše na svetu (poleg nas so to še knjižnica iz Altone v Avstraliji, Edmontona v Kanadi in Shenzhena na Kitajskem). Ta nominacija nam je v velik ponos in nestrpno že pričakujemo dan imenovanja najboljše zelene knjižnice na svetu v letu 2021, ki
bo razglašena na virtualnem Svetovnem knjižničarskem in informacijskem kongresu, ki bo potekal med 17. in 19. avgustom 2021. Na svoji poti razvoja zelene knjižnice smo tako spletli tesne vezi in dobre strokovne povezave s/z: Zavodom 100 % Naravno Botanik Ormož, Mojo Biodeželo, Društvom Prleški vrt, Naravnim rezervatom Ormoške lagune, Območnim združenjem Rdečega križa Ormož, Društvom za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, Vrtnarstvom Alt, Čebelarskim društvom Ormož, Psihiatrično bolnišnico Ormož, Lekarno Ormož, Centrom za krepitev zdravja, Zdravstvenim domom Ormož, Lončarijo Liza, Zavodom NA dobro hrano, Lutro - Inštitutom za ohranjanje naravne dediščine in drugimi. Nekateri so z nami sodelovali prav vsako leto in vedno bili vrelec navdiha in studenec znanj. V petih letih se je zvrstilo 43 srečanj, ki so bila zelo dobro obiskana. A tudi tekom leta nismo mirovali, organizirali smo predavanja, predstavitve knjig, delavnice, študijske krožke, vinske zgodbe in pravljične ure na zelene teme, povezali pa se tudi s šolami in jih vključili v našo zeleno zgodbo.
Več o zeleni knjižnici in naših zelenih vsebinah lahko preberete na spletni strani Knjižnice Ormož (http://orm.sik.si). Kako diha, živi in deluje zelena knjižnica je pa potrebno izkusiti, ne le brati o njej. Obiščite jo, v čitalnici izberite revijo ali časopis, na knjižno polico sezite po knjigo, prijetno se namestite v senco vrtne terase in uživajte v branju in ob zavedanju tega, da živimo v tako zdravem in zelenem okolju. V juliju in avgustu si rezervirajte četrtkove popoldneve in obiščite že šesto leto izvajanja predavanj, delavnic, pogovorov in ogledov, ki bodo širili naša obzorja, znanja in dvignili ekološko zavest.
Naj zaključim z mislijo: negujmo in čuvajmo naš planet, ker plana in planeta B zaenkrat še ni. In če ga bomo zavestno negovali, ga bodo lahko uživali še mnogi rodovi naših zanamcev.
16
Glasilo Občine Ormož, številka 52, marec 2021	I
Ormoške novice
BI	•	I	•• V	f • V 1 •	•
Nazaj v knjizn(icn)i raj
Besedilo: Marinka Vnuk Foto: Knjižnica Ormož
Pravijo, da kdor čaka, dočaka. Poletne mesece in sproščanje ukrepov, ki bo znova omogočilo izvajanje knjižničnih dogodkov v živo, smo dočakali tudi v ormoški knjižnici. Pripravo le-teh nam je v mesecu maju polepšal prav poseben obisk. Sedaj že več kot 35 let upokojena Nežka Vaupotič, ki se je s svojo predanostjo in ljubeznijo do knjig ter ormoških krajev zapisala v srca Ormožanov, je vzgojila in pridobila generacije bralcev, ki zaradi nje in njenega trdega dela, kateremu je posvetila življenje, še vedno obiskujejo knjižnico, za delo knjižničarjev pa navdušila marsikoga izmed nas. Pri svojih častitljivih 94 letih se je še enkrat podala med knjižnične police ter z nami podelila nekaj knjižničarskih zgodb in spominov.
Nekaj teh se je nanašalo tudi na obeležitve za knjižnice in knjige prav posebnih dni, kot je svetovni dan poezije, katerega smo letos počastili z natečajem S pesmijo po kavo, za katerega smo prejeli kar 125 prispevkov, k predstavitvi svojih prvih pesniških zbirk smo pa povabili dijakinji Gimnazije Ormož, Sandro Ku-mer in Ano Zemljič. V začetku aprila nismo pozabili na mednarodni dan knjig za otroke, ko smo slikanico Prodajalec sreče prelili v spletno obliko. 23. aprila, na svetovni dan knjige in avtorskih pravic, so pa knjižnice v Ormožu, Središču ob Dravi in Svetem Tomažu obiskali župani Danijel Vrbnjak, Jurij Borko in Mirko Cvetko, ki so z nami delili, kaj njim in lokalni skupnosti pomenijo knjižnica in branje ter katere knjige so jih navdihnile ali pomembno zaznamovale njihovo življenje. V Noč knjige smo vstopili, še enkrat v virtualni obliki, z novimi aforizmi Davorina Bešvirja, ki že napoveduje izid nove zbirke le-teh, predvidoma v mesecu juliju. Majske dni so pa zaznamovali #obraziknjige, fotografski natečaj Mariborske knjižnice, ko smo pobrskali po knjižnih policah in pokazali kanček naše ustvarjalne žilice; kreativne fotografije si lahko ogledate na družbenih omrežjih knjižnice -naj navdihnejo tudi vas.
V juniju so ponovno zaživeli dogodki v živo. K nam se je vrnil priljubljeni pisatelj in pesnik Feri Lainšček. Prejemnik Prešernove nagrade za leto 2021 je razkril podrobnosti svojega najnovejšega romana, uspešnice Kurji pastir, v katerem se je dotaknil svojega zgodnjega otroštva. V Tednu ljubiteljske kulture smo združili moči z JSKD OI Ormož, bralnimi klubi Ormoža, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža ter Trobilnim kvintetom Kulturnega društva Ormož. Na letni terasi knjižnice v Ormožu se je na dogodku z naslovom Jurčičev in Ipavčev popoldan obudilo spomine na Josipa Jurčiča, zanimivostih o njegovih delih ter življenju, glasbeni del pa se je posvetil Josipu Ipavcu. Skupaj s Planinskim društvom Maksa Meška Ormož in Osnovno šolo Ivanjkovci smo se v nedeljo, 13. junija, v okviru praznovanja občinskega praznika napotili po poteh kulturnih prebuditeljev. Pohod med Cerovcem Stanka Vraza in Lahonci je bil še posebej posvečen kulturnemu prebuditelju Stanku Vrazu in ljudski pisateljici in strastni planin-ki Erni Meško.
Knjižnico je v teh dneh obiskal še domačin Boris Novak, s pomočjo katerega smo pripravili razstavo njegovih del, o vedno bolj popularni literarni zvrsti tudi pri odraslih bralcih, stripu, bo pa spregovoril v začetku julija. Hip hop korakov s kraljem Lijem in Otroškimi animacijami Mavrica so se sredi junija razveselili otroci. Povabili smo jih namreč na plesa polno zabavo, ki se je priredila v sveži senci letne terase knjižnice.
Ze sedaj pa obiskovalce vabimo, da knjižnico ter njene dogodke obiščete tudi v poletnem času. Pričeli se bodo 20. junija z Zivo knjigo, ki bo potekala v okviru slovenskih dnevov knjige in praznovanja občinskega praznika. Zraven »žive« knjige, ki jo bodo s svojimi besedami »pisali« znani obrazi ormoških krajev, se bo na sejmu odpisanih knjig našlo kaj za vsakega, vsem na tisti dan na novo vpisanim članom pa se bo podarila brezplačna članarina. Julija bomo večer ali dva posvetili znanju in tudi letos priredili kviz v knjižnici, ki ga bo pripravil Timon Grabovac. Četrtkovi popoldnevi v juliju in avgustu bodo še naprej zeleni, raziskovanju, zabavi in prleščini pa posvečena zadnja dva tedna v avgustu, ko bomo »deco znova povab'li fkup na knjižni kup«. Vsi dogodki bodo potekali v skladu z ukrepi NIJZ, veljavnimi na dan dogodka.
POLETNI DOGODKI V KNJIŽNICI ORMOŽ
(letna terasa knjižnice v Ormožu)
■	Ziva knjiga in knjiZni sejem (20. 6.)
■	KVIZ V KNJIŽNICI s timonom GRABOVCEM (julij, avgust)
■	ČETRTKOVI ZELENI POPOLDNEVI 2021
(vsak četrtek v juliju in avgustu)
■	DECA FKUP NA KNJIŽNI KUP (vsak dan med 16. in 27. avgustom)
Glasilo Občine Ormož, številka 53, junij 2021
17
Ormoške novice
Center za družine Ormož še naslednjih pet let
Besedilo: Ljudska univerza Ormož Foto: Ljudska univerza Ormož
Nov petletni projekt je vsebinsko bogatejši in obsežnejši od preteklega ter prinaša še več pestrih novih vsebin za vse družinske člane. Vsak delovnik med 11. in 16. uro je Center za družine Ormož prostor, kjer se lahko podružijo vsi, ki so to v zadnjem obdobju tako zelo pogrešali.
Center za družine Ormož (CDO) deluje še naprej v prvem nadstropju ormoškega gradu. Ponuja pa kar tri sklope atraktivnih vsebin za otroke in odrasle - prvi sklop je namenjen izobraževalnim in praktičnim delavnicam na temo razvijanja pozitivnega starševstva, drugi sklop bo zlasti aktualen prihodnje tedne, saj je namenjen otrokom za preživljanje nepozabnih počitnic in počitniškemu varstvu, tretji pa svetovanju - podpori pri obvladovanju čustev, gradnji pozitivne samopodobe in učenju reševanja problemov s strokovno pomočjo. Projekt CDO sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Občina Ormož.
CDO vsak dan v tednu ponuja vsaj eno ali dve aktivnosti. Ponedeljki so namenjeni Jogi za otroke in starše (Jana Plavec), ob torkih potekata likovna ustvarjalnica Družinski portret (Vitomir Kaučič) in Zenska podporna skupina (Marina Novak). Srede so namenjene iskrivim pogovorom Ob čaju o življenju in sreči (Marjetka Pfaj-far), ki zaobjemajo vsa področja družinskega življenja. Četrtkova druženja Babice za vnučke (Mateja Rajh) so namenjena socialni vključenosti starejših in aktivnemu staranju ob ustvarjalnem delu za širšo družino, v podporni skupini Zmorem (Helena Korošec, Peter Ivanuša) pa se udeleženci posvečajo soočanju z odvisnostjo skozi prevzemanje odgovornosti za vključevanje v družino in socialno okolje. Petkova srečanja Družinski pogovor z Erno (Erna
Fišinger) pa udeležence utrjuje v prizadevanjih, da ustvarijo družino, katere toplina bo družinske člane naredila sočutne, jim dala moč in trdnost, zagotavljala varnost in sprejetost ter s tem možnost občutenja lastne vrednosti. Jedro dogajanja CDO predstavljajo podporne skupine, ki udeležencem nudijo strokovno podporo ob najrazličnejših preizkušnjah v življenju - ko je dobrodošla pomoč strokovnjaka, ko želijo svoje mnenje ali izkušnje deliti z drugimi in na ta način oplemeniti svoje življenje. Izvajalci aktivnosti so socialni delavci, specialni pedagogi, pedagogi, psihologi, ki imajo poleg strokovnega znanja tudi dolgoletne izkušnje pri tovrstnem delu.
Za otroke je vsak teden na voljo več delavnic, ki vsebujejo likovno ustvarjanje, glasbo, ples, naravoslovje, ogled risanih filmov in poustvarjanje. Večkrat so k sodelovanju povabljeni tudi starši oziroma cele družine.
Aktivnosti za najmlajše bodo najbolj zgoščene v času počitnic, od ponedeljka, 28. 6., pa do 31. 8. 2021, ko bo za družine na voljo celodnevno varstvo otrok z zabavnimi, ustvarjalnimi in poučnimi delavnicami. Počitniške aktivnosti bo vodila Hana Krašovec Ku-mer, po poklicu mag. prof. razrednega pouka, hkrati pa tudi sama mama treh otrok. Otroke je na aktivnosti potrebno pred vsakim začetkom tedna prijaviti, da je mogoče zagotoviti dobro organizacijo izvajanja aktivnosti.
Na počitniške aktivnosti se lahko vpiše otroke od petega leta starosti dalje, v kolikor pa bi želeli prijaviti mlajše otroke, je pa zanje potrebno spremstvo staršev ali starih staršev. Otroci za udeležbo na počitniških aktivnostih potrebujejo le svoje copatke, rezervna oblačila in plastenke/stekleničke, da si bodo vanje lahko nalivali vodo ali sok. Varstvo bo potekalo od ponedeljka do petka od 7.00 do 16.00, po potrebi se bo organiziralo tudi bolj zgodnje ali kasnejše varstvo.
Aktivnosti so zasnovane skrbno in premišljeno, tako da bodo otroci poleg zabave odnesli tudi nova znanja, spretnosti in veščine. »Ker si želimo, da bi se otroci pri nas počutili varne in toplo sprejete, smo si zastavili urnik tako, da bodo ure dejavnosti vsak dan enake, tako bodo otroci hitro usvojili naš utrip, kar pa otrokom daje občutek varnosti in boljšega počutja v času, ko niso s svojimi starši,« je prepričana Hana. Takšna oblika varstva se je kot zelo dobra izkazala že v času prvomajskih počitnic. Projekt omogoča tudi svetovanje, ki ga izvaja psihoterapevtka Irma Zuman. Pravi, da nima čarobne paličice, da bi odčarala težave in da je zmotno pričakovati, da bo ona naredila delo namesto svojih udeležencev. Njena naloga je, da jim stoji ob strani v situacijah, ko ne znajo in ne zmorejo več naprej, ko se poraja nešteto vprašanj. Odgovori so pa vedno skriti znotraj vsakega posameznika, le da jih včasih sami težko najdejo. Takrat potrebujejo objektivno in strokovno usposobljeno osebo, ki jim pomaga stopati po poti raziskovanja in sprejemanja samega sebe, dokler ne zmorejo sami naprej.
Vse aktivnosti so brezplačne, udeležbo pa je treba zaradi trenutnih epidemioloških razmer, pa tudi zaradi smotrne organizacije dela, najaviti preko elektronske pošte cdo.luo@guest.arnes. si ali telefonske št. 031 775 171. Natančni urniki aktivnosti pa so objavljeni na FB in spletni strani Ljudske univerze Ormož.
18
Glasilo Občine Ormož, številka 52, marec 2021	I
Ormoške novice
Na obisku pri umetniku Jošku Hlebcu v Lačavesi pri Kogu
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Razen domačinov jih najbrž ni veliko, ki bi vedeli, da je 86-letni Joško Hlebec iz Lačavesi, še en svojevrsten umetnik na Kogu, ki, morda po krivici, ostaja v senci mnogih ostalih danosti, s katerimi se lahko pohvali Kog z okolico. Pa ne gre samo za odlična vina in vinogradnike, ki so s svojimi odličnimi vini že davno presegli meje domače grude, pač pa tudi za nemalo velikih osebnosti, ki so ime Kog tako ali drugače ponesli v svet.
Joško Hlebec s svojimi številnimi rezbarijami in izdelki iz lesa ostaja skromen, razstavišče njegovih del pa sta okolica in notranjost njegove hiše, ki je prepolna različnih del iz lesa, pa tudi nekaj kovaških del in keramike se najde.
Joško ima zanimivo življenjsko zgodbo, za marsikatero delo je poprijel v teku življenja, spretnosti obdelave lesa se je bil primo-ran naučiti že v mladih letih.
V zadnjih letih je marsikaj ustvaril na željo vnukinje, ponosno pove Joško in dodaja: »Vedno je imela kakšno zanimivo idejo ali našla kakšen kos lesa, ki sem ga obdelal po njeni želji.« Joško ima sicer pet otrok, z ženo pa sta se po več kot petdesetih letih skupnega življenja, ločila. »Žena je vedela kaj lepo narisati, kar sem potem izdolbel v les,«, je dejal. Po operacijah je pet let prebil v ormoškem Domu starejših občanov, predvsem v času zim, topli meseci pa ga seveda vedno potegnejo nazaj domov, kjer mu je najlepše, še posebej sedaj, ko je spet zdrav. Poznavalci bi njegovim delom najbrž rekli naiva, v katero je vtkana bogata domišljija iz sveta preprostega kmečkega človeka, klenega Kogovčana. Laik v bistvu težko presodi, za kakšen les gre in kakšni so materiali, ki jih za svoje ustvarjanje uporabi Joško Hlebec, a videti je, da v umetnino spremeni tudi vsak košček odpadnega lesa, pa naj gre za korenine dreves, za štore, stare sode, običajno desko ali karkoli že, kar se najde lesenega. Njegove ročno izdelane mize in stoli so danes tudi del opreme v Košarkini hiši v centru Koga.
Srečanje sošolcev
K Jošku Hlebcu v Lačaves 28a smo se odpravili na pobudo Rajka Topolovca, znanega zgodovinarja, izumitelja in pisatelja. Rajko Topolovec je eden tistih, ki na Hlebčevo delo gledajo z očmi poznavalca in s čutom za naivno umetnost, sploh pa - po Topolov-čevi knjigi VESMEšTER sodeč, s čutom do nekoga, ki so mu dani številni talenti, za ustvarjanje pa mu ni žal ne časa ne denarja.
Srečanju sošolcev, Rajka Topolovca, ki šteje 84 let, in Joška Hlebca, ki dobro nosi svojih 86 let, se je pridružil še en klen Kogovčan, ki jih šteje 88 - Viktor Munda. Munda je zbiratelj in doma skriva kar nekaj zakladov tehnične dediščine, ki jih je Rajko Topolovec tudi opisal v svoji knjigi VESMEšTER. »Gre za posebno generacijo, rojenih v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ki je bila vedno iznajdljiva in prilagodljiva,« je poudaril Munda.
Joškove umetnine imajo tudi uporabno vrednost, smo se vsi skupaj prepričali: na koncu obiska smo namreč sedli za eno izmed njegovih ročno izdelanih miz, Joško nas, po lepi stari Kogovski navadi, ni pozabil tudi primerno pogostiti.
Glasilo Občine Ormož, številka 53, junij 2021
19
Ormoške novice
»Dobrodošli v Osluševcih«
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Krajani Osluševcev svojim prišlekom odslej namenjajo posebno dobrodošlico. Ob lipi na vhodu v vas stoji restavri-rana mlatilnica, na njej pa napis »Dobrodošli v Osluševcih«. Krajani verjamejo, da se bo marsikdo ob njej tudi ustavil. Zahvala za prelepo obnovljeno mlatilnico, ki odslej pozdravlja
prišleke na vhodu v Osluševce, gre domačinu Janko Erhatiču, ki jo je popolnoma obnovil in zanjo našel odličen razstavni prostor. »Mlatilnica ima sicer za seboj dolgo pot,« pojasni Janko Erhatič, ki dodaja, da mu je mlatilnico podaril Alojz Kovačec iz Formina, v času epidemije pa je imel nekoliko več časa in se je lotil temeljite obnove. Izdelana je bila pred 2. svetovno vojno in desetletja služila za mlatenje žitaric, od kmetije do kmetije so jo pa po potrebi vlekli konji. Mlatilnica je namreč na kotačih, ki jih je tudi obnovil. Mlatilnica bo odslej tudi kontrolna točka na kolesarski poti V Osluševcih je navada, da krajani ob situacijah, ko je treba postoriti kaj dobrega za svoj kraj, stopijo skupaj in si pomagajo. Kulturno društvo, ki letos praznuje 50. obletnico delovanja, je običajno gonilna sila vseh dogajanj, predvsem pa moralna podpora vsem zanimivim idejam svojih krajanov. Kot je povedal predsednik Zdravko Munda, bo mlatilnica pod lipo na vhodu v Osluševce služila tudi kot kontrolna točka, saj mimo vodita kar dve kolesarski poti »Jeruzalem bike« in »Dravska kolesarska pot«, in sicer tako, da bo kulturno društvo poskrbelo za žig z grbom Osluševci (grb upodablja »uš«), na mlatilnici pa je že predal, v kateri se nahaja »knjiga vtisov«.
Na nenavaden objekt oziroma pristen kmečki stroj, ki priča o načinu dela in pomagalih na kmetih nekoč, so v Osluševcih lahko vsekakor ponosni. Marsikdo si bo mlatilnico z veseljem ogledal in verjel, da napis »Dobrodošli v Osluševcih« na njej ni slučajen.
Zgodovinski društvo Ormož izdalo novo številko strokovne publikacije Zgodovinski zapisi XVII/2020
Besedilo: Manica Hartman Foto: Manica Hartman
Tudi v preteklem letu je Zgodovinsko društvo Ormož pristopilo k razpisu Priprava znanstvenih ali raziskovalnih prispevkov za objavo v novi strokovni publikaciji Zgodovinski zapisi 2020. Publikacija je izšla v začetku leta 2021 in je dostopna, tako kot do sedaj, v prostorih muzejske enote Ormož v Grajski pristavi.
V strokovni publikaciji je objavljenih sedem prispevkov z različnih področij raziskovanja naših avtorjev.
Leto 2019 je minilo v znamenju naše jubilejne 20-letnice delovanja, ki smo jo izpeljali s slavnostno akademijo, 15. oktobra 2019, v Grajski pristavi v Ormožu. Našemu praznovanju so se pridružili mnogi člani društva, predstavniki različnih zavodov in institucij, državni svetnik Branko Šumenjak, predstavnika Občine Ormož, župan Danijel Vrbnjak in podžupanja Irma Murad, ter drugi gostje. Dogodek je povezovala novinarka Urška Maučič, za glasbene užitke pa so poskrbeli učenci glasbenega zbora Ormož, pod vodstvom zborovodkinje Darje Zganec Horvat. Če bi bila obletnica v letu 2020, bi jo žal morali obeležiti precej drugače, skromneje, predvsem pa brez kulturnega programa, obiskovalcev, brez stiska rok zahvale in srčnih nasmehov, saj bi te zakrivale maske ... Iskreno hvaležni smo, da je slovesnost minila tako, kot je, saj bomo predstavitev pričujoče nove številke strokovne publikacije Zgodovinski zapisi, zaradi covid ukrepov, morali uresničiti šele v letu 2021, o čemer bomo tudi obvestili medije in širšo javnost.
Kljub ukrepom je življenje treba živeti, izkusiti, doživeti in posrkati vsako sekundo. Nihče od nas ne ve, kdaj bo zadnja. Kar pa vemo, je to, da enkrat bo ... korona, druga bolezen, nesreča, starost, karkoli ... iz tega sveta se bomo enkrat poslovili ...
20
Glasilo Občine Ormož, številka 52, marec 2021	I
Ormoške novice
Teden ljubiteljske kulture na ormoškem
Besedilo: Barbara Podgorelec
V petek, 21. maja, se je, že osmič zapovrstjo, pričel Teden ljubiteljske kulture, ki je tako kot v lanskem letu tudi letos razširjen za dolžino meseca, vse tja do 20. junija. Kot vsako leto so v okviru Tedna ljubiteljske kulture tudi letos organizirani številni dogodki, prilagojeni trenutnim epidemiološkim razmeram in so namenjeni predstavitvi ustvarjalnosti ter ozaveščanju širše javnosti o razširjenosti in vplivih ljubiteljske kulture v sodobni družbi, glavni poudarek je pa na ponovni oživitvi dejavnosti in aktivni vključitvi ustvarjalcev na področju ljubiteljske kulture. Čas, ki ga je zaznamovala epidemija COVID-19, je namreč kulturo pahnil v negotov položaj, saj je ustvarjanje v veliki meri oteženo. Po drugi strani se je pa izkazalo, da kultura in umetniško ustvarjanje igrata pomembno vlogo pri blaženju socialnih stisk, stresa in negativnih občutij ljudi, predvsem tistih, ki imajo zaradi ukrepov preprečevanja epidemije omejene socialne stike.
V	letu posvečenemu pisatelju Josipu Jurčiču (ob 140. obletnici smrti) in skladatelju Josipu Ipavcu (ob 100. obletnici smrti), je rdeča nit TLK 2021 literatura, bralna kultura in instrumentalna glasba.
Ormoška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je 22. maja preko spletne platforme Zoom pripravila in izvedla lutkovni seminar pod mentorstvom Mojce Redjko, slovenska zborovodkinja, glasbena pedagoginja in skladateljica Katja Gruber pa je izvedla dve delavnici, namenjeni zborovodjem otroških in mladinskih pevskih zborov. Namen delavnic je bil predvsem pogovor o interpretaciji skladb, ki so jih predlagali zborovodje, oziroma pesmi, ki jih nameravajo peti, ali pa take, ki si jih želijo in se jih morda bojijo. Udeleženci so razpravljali o tem, kako oblikovati kitice, kaj si lahko dovolijo, da nastane zanimiva predstava na odru, kako se lotiti raznih napisanih koreografij ali pa kako in kaj dodati po svoje. 27. maja smo preko spletne platforme Zoom v okviru koordinacije Ptuj, v katero spada tudi ormoška izpostava, pripravili in izvedli okroglo mizo z naslovom Ljubiteljska kultura v času epidemije. Gosta okrogle mize sta bila mag. Franci Pivec, filozof in sociolog, poznavalec ljubiteljske kulture, ki je dalj časa vodil ZVKDS, in Tanja Svenšek, strokovna sodelavka za vokalno glasbo na JSKD in poznavalka vladnih odlokov, vezanih na kulturno dejavnost. Udeleženci so iskali odgovore na vprašanja, kako se lotiti društvene dejavnosti po tolikšnem času premora, kako pripraviti prireditev, kaj nam dovoljujejo in kaj preprečujejo vladini odloki, kakšen pomen ima ohranjanje dejavnosti znotraj kulturnih skupin in kakšen smisel nam predstavlja, biti del kulturnega dogajanja?
2. junija smo bili na Kerenčičevem trgu priča javni vaji članov KD Ormož, ki je prav tako potekala v sklopu razširjenega Tedna ljubiteljske kulture. Predstavila se nam je skupina Septima - osem vokalistov in instrumentalistov, ki z moškim štiriglas-nim petjem in igranjem na akustične instrumente ustvarjamo priredbe skladb vseh žanrov in zvrsti ter Trobilni kvintet, pod vodstvom Slavka Petka.
V	sodelovanju s Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož smo
skozi preplet branja in igranja, pogovarjanja in poslušanja, 10. junija, v svežini in zelenilu domače Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož, spoznavali Josipa Jurčiča in Josipa Ipavca. Člani Bralnega krožka Knjižnice Ormož, Bralnega krožka Dravulice in Bralnega krožka Sveti Tomaž so prebirali odlomke in utrinke Jurčičevega pisanja, člani Trobilnega kvinteta KD Ormož, pod vodstvom Slavka Petka, pa so zaigrali nekaj Ipavčevih skladb.
Praznovanje razširjenega Tedna ljubiteljske kulture bomo zaključili v nedeljo, 20. junija. V sodelovanju z domačim Likovno kulturnim društvom - LIKUDO in ormoško enoto Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož bomo v Beli dvorani na ogled postavili retrospektivno razstavo članov LIKUDO, ker pa je v letu 2020 zaradi epidemioloških razmer odpadlo tekmovanje godb za pokal Vinka Štrucla in ker si je JSKD kot eno od prioritet zadal ponovno aktivacijo ustvarjalcev, umetnikov, kulturnih društev in skupin, zvez kulturnih društev ter predvsem ustvarjanje in obiskovanje kulturnih dogodkov, bomo v nedeljo, 20. 6., v spomin dvema pomembnima skladateljema glasbe za godbe ob zaključku razširjenega TLK 2021 pripravili in izvedli festival godb. Festival bo namenjen predvsem ponovni priložnosti za nastop ter promocijo ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti in ne bo tekmovalnega pomena.
JERUZALEM
SLOVENIJA

Glasilo Občine Ormož, številka 53, junij 2021
21
Ormoške novice
Čebelar Jožef Polajnko prejel odlikovanje Antona Janše I. stopnje
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Slovenski čebelarji so svetovni dan čebel, 20. maja, obeležili na 70. rednem občnem zboru Čebelarske zveze Slovenije, ki je potekal na sedežu čebelarske zveze oziroma v Čebelarskem centru na Brdu v Lukovici. Na občnem zboru običajno čebelarjem, posameznikom in društvom ter podpornikom podeljujejo priznanja. Za posebne zasluge in požrtvovalno delo na področju čebelarstva med drugimi priznanji in odlikovanji podeljujejo tudi pisna priznanja in odlikovanja Antona Janše I., II. in III. stopnje ter častne diplome Antona Janše. Najvišje odlikovanje Antona Janše I. stopnje je letos prejel 93 letni Jožef Polajnko iz Hardeka. S čebelarjenjem je začel leta 1947 in še do nedavnega čebelaril z več kot 70 čebeljimi družinami. V Čebelarskem društvu Ormož, ki je bilo tudi predlagatelj za odlikovanje, je aktiven vse od ustanovitve.
Bil je zelo aktiven na vseh področjih delovanja društva. Od leta 1992 do 2018 je bil član upravnega odbora, od leta 1994 do 1997 pa predsednik društva. Vseskozi je poglabljal čebelarsko znanje in ga prenašal na druge čebelarje. Kot mentor je pomagal mnogim čebelarjem začetnikom. Z njegovo pomočjo je leta 2015 Tamara Banfič sestavila zaključno nalogo na gimnaziji v Gleisdorfu z naslovom »Od cveta do medu«. Sodeloval je pri postavitvi čebelnjaka pri Osnovni šoli Ormož. Kot vzoren čebelar in krajan
je postal častni krajan Krajevne skupnosti Ormož. Za svoje dosedanje delo na področju čebelarstva je v teku let že prejel odlikovanja Antona Janše III. in II. stopnje ter letos najvišje odlikovanje Antona Janše I. stopnje.
Jožefa Polajnka je na dogodek zapeljal Slavko Petek, dolgoletni Polajnkov čebelarski prijatelj in tajnik Čebelarskega društva Ormož. Obema je dogodek pomenil priložnost, se srečati z drugimi čebelarji in izmenjati vedno dobrodošle izkušnje v zvezi s čebelarjenjem.
Mini maskote vodnega bivola
Besedilo: Senada Skrijelj Foto: Senada Skrijelj
Partnerji projekta Zeleni trikotnik, ki ga sofinancira Evropski kmetijski sklad, izvajajo projekt Zeleni trikotnik. Partnerji projekta so podjetje EKO, Občina Ormož, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in socialno podjetje Z-ENIAC. V pripravi projekta je bil osnovni operativni cilj operacije, da bomo na izbranih točkah ohranjali naravno in kulturno dediščino, vzpostavili zeleni trikotnik med Grajskim parkom, Ormoškim gradom in Naravnim rezervatom Ormoške lagune in tako povezali vsebine v namen ohranitve in izboljšanja stanja narave in okolja ter ozaveščanja in ohranjanja okolja.
vodnega bivola za promocijo lagun so v fazi izdelave tudi mini maskote vodnega bivola, ki se bodo izdelale iz ostankov materialov po principu zaprte zanke. Majhna maskota bo posebej atraktivna za otroke. V učnih delavnicah se bodo naučili fine motorike in uporabe odpadnega tekstila, kar bo neposredno prispevalo k izpopolnjevanju njihovih potencialov. Na delavnicah bo poudarek na tehnikah in tehničnih spretnosti razvijanja fine motorike otrok, ki je pogoj za zdrav otrokov razvoj. Na ta način želimo izpostaviti pomen izbire primerne igrače za otroka in kako le-ta vpliva na otrokov razvoj. Pri fini motoriki vključujemo uporabo
V izvedbeni aktivnosti delovnega sklopa praktične delavnice izdelovanja maskot
22
Glasilo Občine Ormož, številka 52, marec 2021	I
Ormoške novice
manjših mišic rok, kot so mišice v zapestju in prstih. Te mišice skupaj z možgani nadzorujejo in usklajujejo gibanje naših dlani in prstov, ki jih uporabljamo pri različnih dejavnostih (npr. rezanje, sestavljanje, šivanje ipd.). Na naših delavnicah bomo dali poudarek na učinkovitost finomotoričnih gibov, ki zelo pomembno vplivajo na kakovost, natančnosti in hitrosti izvajanja različnih opravil, pri katerih uporabljamo dlani in prste.
Preko mehkih vsebin se želimo ciljno usmeriti v ozaveščanje mladih in ostale širše zainteresirane javnosti o pomenu varovanja
okolja na splošno in ozaveščanje o ohranjanju narave v zavarovanih območjih. V ta namen bomo skozi različne delavnice izdelali 100 mini maskot vodnega bivola, ki je tako rečeno zaščitni znak ormoških lagun. Projekt Zeleni trikotnik bo tudi priložnost, da se lokalna ponudba poveže in nadgradi z naravoslovnim turizmom. Zeleni trikotnik bo spodbujal sonaravno lokalno ponudbo. Preko turističnih produktov, interpretacije narave in povezave narave z lokalno ponudbo bomo oblikovali možnost za prehod od pasivnega k aktivnemu varovanju narave na način osveščanja širše javnosti.
V Podgorcih podelili priznanja za vina, ocenjena na letošnjem 44. ocenjevanju vin
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Turistično društvo Podgorci je konec maja pripravilo razglasitev rezultatov 44. ocenjevanja vin, ki je potekalo aprila. Kljub epidemiji in strogim ukrepom za zaščito pred virusom, so tradicionalno ocenjevanje pripravili. »Mi se ne damo,« je v pozdravnem nagovoru na podelitvi priznanj dejala predsednica Turističnega društva Natalija Volmut in dodala, kljub temu, da je za letošnje ocenjevanje bilo potrebno veliko več truda, da so uspeli zadovoljiti vse zahteve NIJZ, jih to ni prestrašilo. Višek iznajdljivosti članov TD Podgorci pa je bila tudi podelitev priznanj, ki je potekala na prostem pod trto šipona, ki so jo zasadili ob 40. obletnici ocenjevanja vin v Podgorcih, kar je prireditvi dajalo še dodaten čar.
Komisija, ki so jo sestavljali Andrej Rebernišek, univ. dipl. inž. kmet. (predsednik komisije), Lidija Ruška, univ. dipl. inž. živ. teh., Cvetka Sekelšek, univ. dipl. inž. živ. teh., Franc Bezjak, univ. dipl. inž. agr., in Nejc Borko, inž. živil. in preh., je ocenila 61 vzorcev in pohvalila brezhibno organizacijo ocenjevanja, vsa ocenjena vina pa v povprečju ocenili kot zelo dobra. Posebej so navdušili laški rizlingi, sauvignoni in renski rizlingi, izjemni so bili šiponi, kar je še en dokaz, da šiponi na tem območju odlično uspevajo. Žal pa so na ocenjevanju bili le štirje šiponi.
Po sortah letnik 2020 so največ točk dosegli in tako postali SORTNI PRVAKI IN PRVAK ZVRSTI sledeči vzorci: Lovrenko Marjan, Ormož - šipon, Kirič Ivan, Velika Nedelja - laški rizling, Viz-jak - Janežič, Vinski vrh - chardonnay, Vuzem Stanko in Betka, Podgorci - renski rizling, Kukovec Oskar, Kamnik - renski rizling, Kosi Robert, Velika Nedelja - sauvignon, Družina Horvat, Gorišnica - muškat otonel, Vinogradništvo Gorjak, Stanovno -rumeni muškat, Vinogradništvo Gorjak, Stanovno - traminec, Pšunder Marija in Zdravko, Podgorci - zvrst. Sicer pa so podelili 2 veliki zlati medalji, 34 zlatih, 22 srebrnih in 3 bronaste medalje.
PRVAK LETNIKA rednih trgatev je postal traminec 2020 vinogradništva Gorjak iz Stanovna, ki je prejelo malo amforo. ŠAM-PION PRAZNIKA VINA in dobitnik velike amfore pa s šiponom letnik 2018 postalo vinogradništvo PRA-VINO Čurin - Pra-potnik Kog.
Tudi letos so za najboljša vina podelili POKAL KRAJEVNE
SKUPNOSTI, ki jih organizatorji namenjajo najboljšim vinom iz KS Podgorci. Glede na enako število doseženih točk so podelili 2 pokala za prvo mesto: prejeli so jih Škrjanec Mirko in Ivanka za muškat otonel 2020 in Vuzem Stanko in Betka za renski rizling 2020. Drugo mesto je osvojil Kukovec Boštjan za laški rizling 2020 in tretje Horvat Dušan za renski rizling 2020. Prireditev »pod brajdami« je povezoval Peter Kirič, zbrane vinogradnike in goste sta pozdravila tudi predsednik KS Podgorci Martin Kukovec in župan občine Ormož Danijel Vrbnjak. Oba sta za trud čestitala organizatorjem in sodelujočim vinogradnikom za visoko ocenjena vina. 34 zlatih medalj od 61 vzorcev gotovo kaže na visoko kakovost pridelanih vin, a tudi na dobro izobražene vinogradnike.
Za popestritev prireditve sta poskrbela domačina, brata Blaž in Jaka Hanželič iz Cvetkovcev. Po uradnem delu so obiskovalci ocenjena vina lahko tudi poskusili in jih ocenili po svoji presoji.
23
Glasilo Občine Ormož, številka 53, junij 2021
Ormoške novice
Krajevna skupnost Velika Nedelja svoj praznik obeležila
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Velikonočni ponedeljek je še posebej prazničen za Krajevno skupnost Velika Nedelja. Zaradi znanih razmer so ga v sodelovanju z domačo osnovno šolo obeležili virtualno. Proslavo smo si lahko ogledali na domači televiziji in na družbenih omrežjih na velikonočni ponedeljek zvečer. Program, ki ga je pripravila Mirjam Meško, sta povezovali osnov-nošolki Tiara Kuharič in Bella Munda, ki sta gledalce najprej seznanili z zgodovino kraja. Ta sega v čas velikonočnih praznikov leta 1199, ko je nemški križniški red na tem kraju na samo veliko nedeljo premagal Ogre. In kot je znano, naj bi ime kraja izviralo prav v počastitev te zmage. V kulturnem programu so nastopili še osnovnošolci, harmonikar David Stanič, kitarist Maj Meško in harmoni-karka Maruša Toplak ter domači ljudski godci. Velikonedeljčane je ob njihovem prazniku pozdravil tudi župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, ki jim je čestital ob prazniku in izrazil obžalovanje, da že drugo leto svojega tradicionalnega praznika nimajo možnosti praznovati, kot si želijo. Zupan je predstavil minule dosežke Občine Ormož in nove načrte oziroma prizadevanja, ki jih Občina Ormož vlaga v razvoj gospodarstva, kmetijstva in ureditev infrastrukture, ter pohvalil odlično sodelovanje s predsednikom in svetom KS Velika Nedelja.
V Krajevni skupnosti Velika Nedelja zadovoljni z dosežki v minulih dveh letih
Slavnostni govornik je bil predsednik KS Velika Nedelja Janko Me-ško, ki je spregovoril o dosežkih krajevne skupnosti in predstavil
načrte za naprej. Kot je povedal, je v KS Velika Nedelja bilo v minulih dveh letih izvedeno kar nekaj pomembnih investicij, ki so jih načrtovali skupaj z občino. Tudi za tekoče leto jim načrtov ne manjka: prva in največja investicija KS bo vsekakor prenova mrliške vežice. »Dolgo je trajalo, da smo končno uspeli dobiti vsa potrebna soglasja za začetek gradnje, ki je planirana v juniju in naj bi bila končana do konca leta,« je dejal predsednik. V načrtu pa je tudi projekt oskrbe s pitno vodo in izgradnja 5. faze namakalnega sistema. Investiralo se bo v obnovo OŠ Velika Nedelja, v načrtu pa imajo tudi odkup nepremičnine, v kateri je domovala pošta. V teku je pregled projektne dokumentacije in izdelava popisov za izgradnjo kanalizacije Velika Nedelja - Drakšl - Senešci, načrtujejo preplastitev in modernizacijo štirih odsekov javnih poti, v izdelavi je projektna dokumentacija za izgradnjo kolesarske poti Trgovišče - Cvetkovci, sofinancirali bodo izgradnjo gasilskega doma Trgo-višče in uredili prostor pred zgradbo krajevne skupnosti. Skrbno bodo urejali javne poti, kar predstavlja košnjo bankin, gramozira-nje, odvodnjavanje in drugo ter skrbeli za urejeno pokopališče.
Ormoški rokometaši po 16 letih spet v Evropi
Besedilo: Karolina Putarek/Uroš Krstič Foto: Uroš Krstič
Za rokometaši Jeruzalema Ormož je ena najuspešnejših sezon v klubski zgodovini, saj so osemnajsto zaporedno sezono kronali z uvrstitvijo v Evropo, kar se je zgodilo nazadnje v sezoni 2004/05, ko so bili tretji za Celjani in Velenjčani. Letos so na 26 tekmah prvenstva zabeležili 14 zmag, 2 remija in 10 porazov, kar je zadoščalo za 30 osvojenih točk. Tudi to je najboljši izkupiček osvojenih točk v zgodovini kluba. Še posebej odlično so igrali na domačem Hardeku, kjer so zmagali devetkrat, dvakrat igrali neodločeno in doživeli tri poraze. Poraženi so parket Hardeka zapustili proti Celju, Trimu in Loki, kot največji uspeh na domačem terenu pa štejejo zmago nad letošnjimi prvaki, rokometaši Gorenja iz Velenja. Velenjčani so Ormož zapustili sklonjenih glav v 20. krogu, ob porazu z izidom 26:25. Takrat glede na stanje na lestvici nihče ni predvidel, da bo v zadnjih šestih krogih prišlo do tako velikega zasuka na vrhu in da bo Celje ostalo brez naslova državnih prvakov. Drugo mesto so osvojili rokometaši Trima iz Trebnjega, Pivovarji so prvenstvo zaključili z bronom. Iz lige se poslavljata novomeška Krka in Izola. Pred začetkom zadnje tekme proti Loki
so se v taboru Ormožanov poslovili od kar petih igralcev: Danijela Mesarica, Jureta Kocbeka, Anžeta Šoštariča, Zaka Ciglarja in Nejca Krabonje. Med naštetimi bo svojo športno pot nadaljeval le Jure Kocbek, ki se seli v Avstrijo, natančneje v Ferlach. Uprava kluba je Rokometni zvezi Slovenije že potrdila nastop v evropskem tekmovanju in kot pravijo, treba bo pošteno zavihati rokave in sestaviti konkurenčno moštvo, pred tem pa pripraviti finančno konstrukcijo, da bo ekipa nemoteno preživela sezono 2021/22.
24
Glasilo Občine Ormož, številka 52, marec 2021	I
Ormoške novice
4. Dan Zveze klubov poslovne odličnosti Slovenije smo uspešno izpeljali 5. junija 2021 v Velenju
Besedilo: Manica Hartman Foto: Manica Hartman
Živim vsak dan posebej.
Vsak dan poiščem zrno vesele spodbude.
Zjutraj si rečem: »Kaj je tisto, kar me bo danes razveselilo?«
Potem se lotim dneva.
Ne sprašujem se, kako bo jutri.
(B. Jordan)
S
to mislijo nas je na našem zveznem dogodku nagovorila organizatorka dogodka in predsednica Zveze klubov poslovne odličnosti Slovenije Suzi Asfour.
Korona nam je pokazala, da nič v našem življenju ni samoumevno, zato smo neizmerno hvaležne, da smo v soboto, 5. junija, lahko izpeljale naš težko pričakovan 4. dan zveze. Uigrana ekipa naših članic je ponovno dokazala, da zmoremo tudi v teh nepredvidljivih časih doseči izjemne stvari.
Nataša Poljanec je poskrbela za tehnično podporo dogodka, da je vse teklo brezhibno, Petra Arnež in Maja Fink sta bili odlični moderatorki, ki sta nas srčno vodili skozi izobraževalni del dneva, Vesna Medle je pripravila film, ki je prikazal klube in njihove dejavnosti preteklih let.
Naše združenje nosi v sebi bogastvo vsake posameznice, saj ima prav vsaka nek izjemen dar in če ga je pripravljena izpostaviti, pridejo do izraza njeni čudoviti potenciali, ki zasijejo kot diamant. Uspeh na katerem koli področju namreč nikoli ne pride sam od sebe; za to se je vedno treba močno potruditi, o čemer nam je zelo slikovito pripovedovala Maja Fink, naša najmlajša prejemnica prestižnega priznanja Poslovna asistentka/tajnica leta 2018 in predsednica Kluba poslovne odličnosti Dolenjske in Bele krajine. Iz istega kluba prihaja tudi Erika Škrabec, ki se je tokrat prvič predstavila kot odlična predavateljica. Kot dolgoletna banč-nica nam je suvereno predstavila, kako pomembno si je pravilno zastaviti cilje, če želimo doseči in ohraniti zdrave osebne finance. Na ekskluzivni predstavitvi knjižnega prvenca Suzi Asfour, Poletela, od iskre do plamena, so udeleženke do solz ganjeno poslušale, kako je pred nekaj leti padla v globoko krizo, ko je sočasno izgubila vse svoje cilje, eksistenco in sebe. Iz hudih preizkušenj se je dvignila kot feniks iz pepela in danes je srečna in sijoča ženska, ki nam skozi svojo življenjsko zgodbo daje polno uvidov in nasvetov za našo osebno rast. Knjiga je nastala z namenom, da nas pritegne k razmišljanju, kaj je tisto, kar je v življenju zares pomembno, da bomo še bolj s hvaležnostjo stopale skozi življenje . želi pa nas tudi opogumiti, da odstranimo iz svojega življenja vse tisto, kar nas ne osrečuje in da si dovolimo spoznati, da lahko imamo srečno in izpolnjeno življenje, če se za to tudi potrudimo. Manica Hartman sem sodelovala kot urednica knjige.
Skozi popoldansko svečano podelitev priznanj odličnosti nas je popeljala očarljiva Klavdija Dovečer in karizmatična pevka Maja Založnik ob glasbeni spremljavi Primoža Hudoklina. Maja je zapela izbrane skladbe, v katerih so se zrcalile lastnosti prejemnic priznanj. Mateja Marc, Damjana Jagodic in Petra Arnež so postale prejemnice pisnih priznanj, Maja Fink prejemnica srebrnega, Teja Večerjevič Rižnar in Manica Hartman iz Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije pa sva letošnji ponosni prejemnici zlatega priznanja odličnosti. Vsem prejemnicam iskrene čestitke, saj dajete s svojimi danostmi, darovi in zavzetim delom dragoceno dodano vrednost našemu združenju in ga dodatno plemenitite. Za protokol podeljevanja priznanj je lahkotno in ubrano poskrbela članica Mojca Lenart, ki prihaja iz sosednjega ptujskega kluba.
Z mnogoterimi darili so nas razveselili tudi različni donatorji, svoje gostoljubje pa sta nam že tretje leto zapored nudila Gorenje gostinstvo in Hotel Paka, za kar se jima prav tako iskreno zahvaljujemo. Da bodo naši spomini še lepši in si jih bomo lahko vedno znova priklicali v spomin, je poskrbel še fotograf Marko Klinc, ki je vse krasne trenutke ulovil v svoj objektiv in nam tako še dodatno polepšal izjemen, s hvaležnostjo prežet dan.
Glasilo Občine Ormož, številka 53, junij 2021
25
Ormoške novice
Košarkina hiša na Kogu zasijala v vsej svoji lepoti
Besedilo: Tonček Luskovič / Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Obnovljena Košarkina hiša pomeni zaključek urejanja centra Koga. Kot je znano, Košarkina hiša na Kogu ima dolgo in pestro zgodovino ter je spomeniško zavarovana. Je v lasti Občine Ormož, ki jo od leta 2012 obnavlja po fazah. Zadnja faza obnove se je začela lani, dela so pa bila zaključena v maju. S hišo upravlja domača Krajevna skupnost Kog. Zadnja faza obnove Košarki-ne hiše tako predstavlja enega od štirih objektov, ki jih Občina Ormož obnavlja s pomočjo sredstev, ki jih je pridobila iz operativnega programa evropske kohezijske politike v iztekajočem se finančnem obdobju. Gre za 1,6 milijona evrov vredno energetsko sanacijo štirih javnih stavb, od tega bo 670 tisoč evropskih sredstev. Obnova Košarkine hiše je stala nekaj čez 300 tisoč evrov in še nekaj dodatnih sredstev pridobljenih preko LAS UE Ormož, ki so bila namenjena za postavitev krušne peči v notranjosti ter nekaj opreme.
»Obnovljena Košarkina hiša bo postala osrednji turistični objekt v centru Koga. Poleg tega, da bo v vsej svoji lepoti zaokrožila značilno kogovsko veduto, bo krajevni skupnosti in kogovskim društvom služila za organizacijo različnih prireditev in predstavitev življenja tukajšnjih ljudi v preteklosti. Temu bo namenjena strokovno urejena etnološka zbirka s poudarkom na vinogradništvu in vinarstvu ter spominski kotiček, ki bo predstavil pomembne kogovske rojake,« piše Tonček Luskovič, domačin in ljubiteljski zgodovinar, ki je z željo, da se poučimo o zgodovini Košarkine hiše z veseljem priskočil na pomoč s sledečim podatki: »Košarkina hiša je ime dobila po zadnji lastnici Ani Košar. V drugi polovici 19. stoletja sta hišo zgradila zakonca Benedikt Zenkovich (1848-1906) in Filomena Zenkovich (1851-1935). Z gradnjo sta začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Datum dokončanja ni znan, tako da velja, da je bila zgrajena med leti 1870 in 1880. Izhajala sta iz stare avstrijsko-slovenske rodbine, ki je imela na Kogu večjo vinogradniško posest, veliko približno 25 ha.
Poleg cerkve je zrasla za kogovske razmere mogočna hiša z gospodarskim poslopjem s prešo in obokano kletjo. Mogočnost hiše
je poudarjal stolpič, ki je bil v osrednjem delu stanovanjskega dela zgradbe. Arhitekturno jo je težko umestiti v nek tradicionalni slog, še najbolj blizu je neoklasicističnemu stilu, ki je prevladoval v arhitekturi 19. stoletja. Hiša je zaokrožila značilno podobo vrha Koga s cerkvijo, farovžem, šolo ter kmečko hranilnico in posojilnico.
Zakonca Zenkovich sta na Kogu našla svoj novi dom. Umno sta gospodarila in za delo najemala domače viničarske družine. Glavna dejavnost je bilo vinogradništvo in promet z vinom, ki sta ga izvažala večinoma na avstrijsko Štajersko. Po dobrih dveh desetletjih skupnega življenja so nepričakovani dogodki usodno posegli v življenje družine Zenkovich. Benedikt Zenkovič je leta1906 nenadoma umrl, v hiši je ostala samo vdova Filomena z osebjem, ki je delalo na posestvu. Otrok zakonca Zenkovich nista imela.
Približno v tem času je prišel na Kog učitelj Robert Košar, rojen leta 1881. Na Kogu je v tistem času delovalo pet gostiln, vendar nobena ni nudila hrane. Filomena Zenkovich je že prej kuhala za delavce, ki so delali pri njej, pa tudi za učitelje in za bližnje župnišče.
Pri njej se je začel prehranjevati tudi Robert Košar. Gospa Zenko-vich je s svojo hrano mladega učitelja tako navdušila, da kmalu ni bila več vdova Zenkovich, ampak je postala gospa Košar. Ta poroka ne bi bila nič posebnega, če nekdanja gospa Filomena Zenkovich, sedaj poročena Košar, ne bi bila 30 let starejša od Roberta Košarja. V konzervativnem podeželskem okolju je ta zakon postal predmet »obravnave« vseh vaških opravljivk in vseh tistih, ki so bili poklicani, da skrbijo za moralo na Kogu. Zgražanje je bilo močno in dolgotrajno, kar je posredno vplivalo tudi na to, da je Filomena Košar težko in neozdravljivo zbolela ter obležala v postelji.
Mladostno krepak Robert Košar je negovanje bolne žene prepustil osebju, ki je delalo na Košarkovini, sam pa je začel potovati po svetu. Na enem od svojih številnih potovanj je v avstrijskem samostanu spoznal mlado Ano Ackerl, rojeno 1893. Ana Ackerl ni bila redovnica, ampak je v samostanu delala kot medicinska sestra.
Spletla se je nova ljubezen in Košar je Ano pripeljal na Kog, kjer je nekaj časa preživela pri družinah, ki so delale na Košarjevem posestvu, pozneje pa jo je pripeljal v svojo hišo z obrazložitvijo, da je negovalka njegove bolne žene.
Ta nenavaden trikotnik - žena, mož, ljubica - je trajal zelo dolgo, saj je Filomena Košar umrla šele spomladi leta 1935, po skoraj dveh desetletjih bolezni.
Robert Košar se je še isto leto poročil z Ano Ackerl. Njuno skupno zakonsko življenje pa je bilo kratko, saj je Robert tik pred začetkom II. svetovne vojne umrl (oktobra 1940) in v hiši in na vinogradniškem posestvu je vdova Ana Košar ostala sama. Tu je dočakala vojno. Njena hiša je bila vedno polna ljudi, k njej se je nastanil tudi takratni nemški duhovnik Schweighofer, ki je v farni cerkvi nasledil domačega župnika Franca Molana, ki so ga Nemci izselili. Zupnišče so namreč zasedli Nemci in v njega namestili občinski urad.
Hiša, ki jo danes imenujemo Košarkina hiša, je nepoškodovana
26
Glasilo Občine Ormož, številka 52, marec 2021	I
Ormoške novice
dočakala zaključne vojne operacije v aprilu 1945. Ko se je začelo frontno obstreljevanje Koga, ki je trajalo nepretrgano osem dni, od 7. do 15. aprila, je v Košarkini kleti našlo zatočišče 17 ljudi.
Poleg Ane Košar in njenega hlapca ter župnika Schweighoferja še trije italijanski vojni ujetniki, dve viničarski družini Jožefa in Terezije Prapotnik, njuna snaha Mimika s sinom, še dojenčkom Frančekom, ter bratranci Vanček, Liza in Anica. Z njimi so bili tudi iz družine Mravljakovih in Drozgovih: Antonija, Pepca, Mica in Zvonko.
V neprestanem topovskem obstreljevanju vseh osem dni ni bilo mogoče iti iz kleti. Hranili so se samo z ostanki kruha in zaseko. Za dojenčka so pripravili jajčka v raztopljeni zaseki na cilindru, ki so ga sneli s petrolejke.
Ko so po osmih dneh prišli iz kleti, so z grozo opazovali porušeni Kog. Tudi Košarkini hiši vojna ni prizanesla. Zgorelo je gospodarsko poslopje s štirimi kravami in konjem. Tudi stanovanjski del zgradbe je bil precej poškodovan in deloma porušen. S pomočjo dobrih ljudi je Ana Košar delno obnovila gospodarsko poslopje in stanovanjski del hiše tako, da je v njej bilo mogoče bivati.
Ko je Ana Košar leta 1964 umrla, je zgradbo in posest zapustila župniku trapistu Faležu. Falež je po tem, ko je dobil župnijo v Gornjem gradu, vinograde prodal takratnemu Kmetijskemu posestvu Jeruzalem iz Ormoža, zgradbo pa Občini Ormož. Zgradba je nekaj časa bila prazna, nato je dolgo časa služila za učiteljska stanovanja. V zadnjih letih, pred začetkom obnove, so pa v njej bila »socialna« stanovanja.
Napolnili prve steklenice županovega vina
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Prve dni maja leta 2018 so v Ormožu ob Ljutomerski cesti za zgradbo na Vrazovi ulici 12, kjer se nahaja Ljudska univerza Ormož zasadili mestni vinograd z 220 trtami šipona, kar je bila ideja takratnega župana Alojza Soka. Ob odlični skrbi in negi vinograda trta odlično uspeva in jeseni 2020 je že bila prva trgatev, ki je dala 150 litrov vina, ki je do danes zorelo v kleti vinogradnika in skrbnika ormoškega mestnega vinograda Martina I. - Saška Štamparja. In nastopil je čas, da se vino ustekleniči; tako je sredi maja potekalo prvo »flaširanje« županovega vina. Prva steklenica vina iz grozdja, dozorelega v ormoškem mestnem vinogradu
Dogodek so poimenovali zgodovinski, saj je šlo za prvo stekleni-čenje pridelka iz mestnega vinograda in je v organizaciji JZ TKŠ Občine Ormož potekal kar pred kletjo skrbnika mestnega vinograda Martina I. - Saška Štamparja na Kržanjščaku, natančneje na Kajžarju v KS Miklavž pri Ormožu. Dogodka so se udeležili tako poznavalci kot vinski strokovnjaki, med katerimi so bili tudi: viteza vina Matija Kociper in Slavko Prapotnik, Marija Glavinič, predsednica Društva vinogradnikov Jeruzalemsko-Ormoških goric, kogovska vinska kraljica Nives Plemenič, predstavnica Občine Sveti Tomaž Blanka Kosi Raušl in drugi. Najpomembnejši gost pa je bil župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, ki je tudi sam napolnil prvo steklenico, jo zamašil in nalepil nalepko. Zupanu Vrbnjaku je delo šlo zelo dobro od rok, saj je v nadaljevanju napolnil še 419 steklenic.
Končni izkupiček današnjega flaširanja je bil 520 stekleničk po 0,25 litra, ki bodo v bodoče shranjene v grajski vinoteki. To bodo uradno odprli 12. junija v okviru občinskega praznika.
Ob polnitvi smo zbrani »županovo vino« smeli tudi poskusiti, kar
je v bistvu bila izredna čast. »Potem bo župan dal kačo gor...,« je dejal Saško Štampar, ki prvo letino v mestnem vinogradu ocenjuje kot dobro in dodaja: »Ormoški šipon je en posebnež, grozdi so nekoliko bolj rjavi . Ko je fermentiral, je imel čudovito aromo, pozneje, ko pa se je začel čistiti, je postal drugačen, a še vedno dober. Ima 4,8 ostanka sladkorja, 7,6 kisline, alkohola 11. S temi
Glasilo Občine Ormož, številka 53, junij 2021
27
Ormoške novice
parametri bi na kakšnem ocenjevanju lahko dosegel lepo oceno.« Štampar meni, da bi bilo prav, da bi se tudi to »županovo vino« pojavilo na kašnem ocenjevanju šiponov; to bi namreč, po njegovem mnenju, bila tudi odlična promocija zanj.	»Že to je unikat, da je grozdje zraslo sredi mesta,« je zatrdil vitez vina, enolog Matija Kociper, ki je »županovo vino«, glede na svoje številne izkušnje in znanje tudi ocenil kot dober letnik in pojasnil, da je kvaliteta odvisna tudi od časa trgatve. »Kot solidno in pitno« pa je županovo vino ocenil vinogradnik in vinar ter vitez vina Slavko Prapotnik. Vesel je tudi takšne promocije in slave šiponu, saj ga štejemo za našo avtohtono sorto, ki se počasi, a vztrajno prebija med najboljša vina vzhodne in severne Evrope. »Ljudem ga je enostavno treba ponuditi na pokušnjo,« pa zatrjuje kogovska vinska kraljica Nives Plemenič, ki pravi, da je to edini način, da ga bodo ljubitelji vin znali ceniti. Še pred flaširanjem je potekal kratek kulturni program, ki ga je povezoval gimnazijec, domačin Miha Lukman. Pesem »En starček...« je simbolično zapel Stanko Pesrl.
Po opravljenem delu je zbrane čakala malica in to odličen golaž, ki ga skuhal Stanko Pesrl, kar kaže na to, da nima samo odličnih pevskih sposobnosti, pač pa tudi kuharske ... Sicer pa je Pesrl tudi vinogradnik. Pri stekleničenju je skrbel za zamaške, Anita Bolčevič iz JZ TKŠ Občine Ormož je podajala steklenice, Jernej Štampar pa je skrbel, da je tehnika tekla, kot je treba.
»Čaj za dva«
Besedilo: Majda Keček Foto: Majda Keček
Za Slovenijo velja, da se prebivalstvo hitro stara, povečuje se delež prebivalcev, starejših od 65 let, in zmanjšuje delež prebivalcev v aktivni dobi. V zadnjih petih desetletjih se je pričakovana življenjska doba ob rojstvu podaljšala za približno 10 let in to tako za moške kot ženske. Staranje prebivalstva vpliva na življenje posameznika kakor tudi na celotno družbo in je velik izziv za zdravstvo, socialno varstvo, vpliva na gospodarsko rast, fiskalno vzdržnost, pokojnine, vključevanje invalidov in na splošno dobro počutje. Uspešno družbo lahko omogočimo le z zdravim in aktivnim staranjem, kar pomeni spodbujanje zdravega načina življenja v vseh življenjskih obdobjih, ki vključuje naše potrošniške in prehranske vzorce, ter stopnje telesne in socialne aktivnosti. Zdravo in aktivno staranje pozitivno vpliva na trg dela, stopnjo zaposlenosti, sistem socialne zaščite in s tem na rast in produktivnost gospodarstva. Odvisno je tudi od okolja, v katerem ljudje živijo, delajo in se družijo. Pomembno je sodelovanje ljudi vseh starosti in vseživljenjsko učenje. Krepiti moramo medgeneracijsko solidarnost in pravičnost med mladimi in starimi. Pri tem imajo lahko pomembno vlogo različne prostovoljske organizacije.
Med najpogostejšimi problemi, s katerimi se starostniki sooča-
jo, so osamljenost, krhkost, socialna izključenost, nizke pokojnine, kronične bolezni, invalidnost in pogosto tudi demenca. Identifikacija potreb sodobne družbe in reševanje le teh je tudi osnovni namen projekta »ČAJ ZA DVA«, katerega prijavitelj je Okoljsko raziskovalni zavod iz Slovenskih Konjic, kot partnerja pa sodelujeta društvo Spominčica Ormož in Medobčinsko društvo invalidov Ptuj. Projekt financira Ministrstvo za javno upravo. Na podlagi ankete, ki smo jo naredili v okviru projekta, smo ugotovili, da si želi večina oseb jesen svojega življenja preživeti v domačem okolju, kjer pa jim moramo omogočiti kvalitetne in dostopne storitve: zdravstvene, socialne, gospodinjske, hišna opravila, družabništvo ... V okviru projekta izvajamo zlasti tiste storitve, ki jih inštitucije ne nudijo, hkrati pa na tak način omogočimo zaposlitev ranljivih skupin.
Osnovno poslanstvo društva Spominčica Ormož je pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem. V ta namen izvajamo različne aktivnosti, kot so izobraževanja, osebna svetovanja, delavnice, info točke, Demenci prijazne točke ... Z namenom, da bi izboljšali kakovost življenja oseb z demenco v domačem okolju, smo v okviru projekta »ČAJ ZA DVA« začeli z izvajanjem dru-žabništva. Gre za brezplačno druženje usposobljenih prostovoljcev z osebami z demenco na njihovem domu. Družabnik je oseba, ki aktivno preživlja prosti čas z osebami z demenco. Z njimi se druži, bere, igra družabne igre, gre na sprehod ali izvaja
28
Glasilo Občine Ormož, številka 52, marec 2021	I
Ormoške novice
druge prostočasne aktivnosti. Namen družabništva je tudi krepitev kognitivnih sposobnosti in razbremenitev njihovih svojcev. Družabnik lahko postane vsak, ki ga delo z ljudmi veseli, je srčen, empatičen in primerno usposobljen. Vabimo vse, ki se radi družite s starejšimi osebami in ste pripravljeni del vašega časa podariti starejšim osebam in jim s tem polepšati dan, da postanete družabnik Spominčice Ormož.
Zal epidemija ni vplivala samo na naša življenja, ampak tudi na delovanje našega društva. Zaradi vladinih ukrepov smo morali določene aktivnosti prekiniti, nekatere izvajati v zmanjšanem obsegu, določene smo pa prenesli na splet. Na naši spletni strani imamo objavljene tudi vse informacije o dejavnostih, ki jih izvajamo. V nadaljevanju projekta »ČAJ ZA DVA« je pa naš cilj, da odpremo dnevni center »Pri Grofici«, ki bi bil namenjen druženju in izobraževanju starejših, izvajanju različnih aktivnosti, izmenjavi izkušenj, medgeneracijskemu sodelovanju, varovanju oseb v začetni fazi demence ter socialni vključenosti v lokalno okolje. Realizacija tega cilja je pa odvisna od interesa lokalne skupnosti.
r>
SOBOTA, 03. julij 2021 ob 20.30 OPERNI VEČER NA PANORAMI
Arheološki park Panorama Ptuj
PONEDELJEK, 19. julij 2021 ob 21.00 PLIŠ
Dom kulture Muzikafe
PETEK, 23. julij 2021 ob 20.30 VOX ARSANA & VLADO KRESLIN & GODALNI ORKESTER
Dvorišče Minoritskega samostana
SOBOTA, 24. julij 2021 ob 21.00 BIG BAND RTV SLOVENIJE s solisti
Dvorišče Minoritskega samostana
NEDELJA, 25. julij 2021 ob 20.30 NATURALLY 7 (ZDA)
Dvorišče Minoritskega samostana
PONEDELJEK, 26. julij 2021 ob 20.00 TADEJ TOŠ - Stand up
Dvorišče Dominikanskega samostana
SREDA, 28. julij 2021 ob 20.30 SABINA CVILAK
Dvorišče Minoritskega samostana
ČETRTEK, 29. julij 2021 ob 21.00 PERPETUUM JAZZILE
Dvorišče Minoritskega samostana
mostana
V

ms

£L
NK TJ, ORMOŽ
rs
28 jmu - 2. JUÜJ
I MESTNA GRAHA IN PROSTORI NK ORMOŽ
www.festivalarsana.com
1 adt-iujrjo otrar; ¡drkiiCc in Hriki!iftniodh - Ii Irl. libwii rcüfi» i IfortltrtJA iSupm.
Ütrati tado imeti IHilli, malico hI v p jos trm iaia nli[,;l prijrhtr. ipd/rinpijuiv
/ ^H^^^H
frrr:in$r btda räüiti trenn ji Atojflnl* trii io/r WJÎ Ùi m ¡i in lùnùitjl ivdtlovli,
eiHAi Wttatif«k»,ariitivlr«kimrvHittlCt.	\ 4
fiRUAVi : niaimai^gmait.com (itmvi to prijav j t omajana}. PW t nO: I. An vb firllHHlu tlrOko
lUfOHMACUeiAIrkinitdrSogaiiin ¡i/aüjaj: Ù4â HUStin Janja KelntoaČMoj)i*it 'tajnimi: P J J Ï Ji JMaiino marmor'*' jnm ¡i <a m
Glasilo Občine Ormož, številka 53, junij 2021
29
Ormoške novice
Otvoritev info točke Rožmarinka v Veliki Nedelji
Besedilo: Barbara Meško Foto: Mitja Meško
V mesecu juniju, natančneje 19. 6., bo svoja vrata odprla prikupna info točka, trgovinica in vino-teka Rožmarinka. Svoja vrata odpira v prostorih stare ''Medikove hiše'', nasproti šole, v neposredni bližini cerkve in gradu.
Info točka bo delovala v sodelovanju z Občino Ormož in bo nudila informacije o turističnih znamenitosti ter lokalnih ponudnikih v ožji in širši okolici. V neposredni bližini se nahaja tudi nova info tabla. Trgovinica bo popotnikom in turistom ponudila delček zakladnice domačih ustvarjalnih rok, od umetnin lončarskih ustvarjalcev, do nakita, kvačkanih šatulj, otroških lutk, lesnih izdelkov, do pregrešnih sladkih dobrot, medu, prehrambnih izdelkov, bučnega olja ter vin, ki so na tem koncu Slovenije še posebej visoko cenjena. V sklopu info točke in trgovinice bo mimoidočim ponudila tudi možnost degustacije vina. Ob dobri kavi pa si bodo popotniki lahko povrnili energijo ter z novim zagonom podprti nadaljevali pot. Info točka Rožmarinka bo s svojo unikatnostjo zaokrožila ponudbo informacijskih stičišč, ki jih ponuja Desti-nacija Jeruzalem.
©TERMIT
Zaradi zaključka investicij in posledično povečanih kapacitet zaposlimo nove sodelavce.
DELO V PROIZVODNJI
Delo poteka v treh izmenah v proizvodnem procesu izdelave jeder. Delo poteka v Mariboru.
Od kandidatov pričakujemo marljivo, natančno in odgovorno delo, delovne izkušnje niso potrebne.
Nudimo dem za nedoločen čas s 3-mesečnim pos kusnim delom.
Kandidati naj svoj življenepis pošljejo na naslov:
Termit d.d., Drtija 51, SI- 1251 Moravče
ali na elektronski naslov: sara.trdin@termit.si
©TERMIT
30
Glasilo Občine Ormož, številka 52, marec 2021	I
Ormoške novice
Cvetkovci 30 a 2273 PODGORCI GSM: 051 209 683
ZDRAVILNA RASTLINA PRELITA Z VROČO VODO
SREDSTVO,
PAKIRANJE
ZADNJICA
NATANČEN PISNI IZDELEK
UŽITNA MEHIŠ. GO-MOLJNICA
FIATOV AVTOMOBIL
DRŽAVA V MIKRO-NEZIJI
ODSOTNOST S KRAJA ZLOČINA
BREZGOTOVINSKI PLAČILNI PROMET
SLOVENSKI PRAVLJIČNI JUNAK KLEPEC
TERITORIALNA OBRAMBA
LAZ V GORSKEM SVETU
GRENAK ZELIŠČNI LIKER
OBDUCEN-TKA TELESA
SPODNJI DEL PROSTORA
ZADNJI IN PRVI SAMOGLASNIK
SLOVENSKI FILOLOG ŠKERLJ
NEKDANJI VODJA OZN (KOFI)
RUSKO MESTO OB REKI TOM
VISOK GORSKI VRH
NARAVA,
ČUD (STARINS.)
DRŽAVA S KANOVO OBLASTJO
NEPROFESIONALNA LJUBITELJICA
MOLIBDEN
GLASOVALEC, VOLIVEC
STRUPEN ALKALOID V VOLČJI ČEŠNJI
ORANŽADA
ATA (LJUBKOVALNO)
LJUBITELJ
TUJE LASTNINE
Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do petka, 2.7.2021 pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Sponzor nagradne križanke je ČEBELARSVO MARIN Cvetkovci 30 a, 2273 PODGORCI.
1.	nagrada - med 900 g
2.	nagrada - med 450 g
3.	nagrada - med 250 g
Rešitev križanke: MAREC 2021
Vodoravno: VARDJAN, STENOZA, KOM, ŽAR, BOMITELA, AKITA, EV, SVIČŠ, KENIJA, TAST, PANI-KAR, AR, OTO, DNO, VNUKINJA, NEF, BOL, AJA, KAPA, ESMERALDA, IZ, NT, NAVOJNICA, INKA, AV, ELEN, ŠIŠKA, EOCEN, TP, ILICA, ATI, VARTAN, ZRNEC, OSMINA, AKARA. GESLO KRIŽANKE: BOMITELA
Nagrajenci:
1.	nagrada: Rajko Lazar, Mihovci pri Veliki Nedelji 10b, 2274 Velika Nedelja
2.	nagrada: Milan Plohl, Vinski Vrh 80, 2275 Miklavž pri Ormožu
3.	nagrada: Franc Bombek, Hardek 11a, 2270 Ormož Nagrajenci so že bili obveščeni po pošti.
3
Glasilo Občine Ormož, številka 53, junij 2021
31
11 / rv ORMOŠKO POLETJE
m

m
OD 24. 06. 2021 DO 15. 07. 2021
Četrtek, 24. 06. 2021, 18:00
20:30
ODER PRED GRAJSKO PRISTAVO PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN OTVORITEV FESTTVALA ORMOŠKO POLETJE Marko Balažic trio
KERENČIČEV TRG ORMOŠKI NOČNI ULIČNI TEK
Atletski klub Ormož
Petek,
25.	06. 2021,
21:00
Sobota,
26.	06. 2021,
15:00
18:00
21:00
Torek,
29.	06. 2021,
18:00
Sreda,
30.	06. 2021,
18:00
Sobota,
3.	07. 2021,
20:00
Nedelja,
4.	07. 2021,
21:00
Sreda, 7. 07. 2021, 18:00
Petek, 9. 07. 2021, 21:00
ODER PRED GRAJSKO PRISTAVO KONCERT: Vlado Kreslin z Malimi bogovi
VSTOPNINA: 5€
GRAJSKI PARK ORMOŽ
8. ROŽMARINKIN FESTIVAL IN ŠPORTNI BUM S ŠPORTNO ŠOLO DADA: Jdiu, počitnice so tu Piki Poki in Športna šola DADA
OTROŠKA PREDSTAVA: Čudežni podvochi svet Piki Poki - zabava za otroke
ODER PRED GRAJSKO PRISTAVO
PREDSTAVA: Slovenec in pol (Aleš Novak, Perica Jerkovič) Siti teater
VSTOPNINA: 5€
ODER PRED GRAJSKO PRISTAVO KONCERT: Nika Zbrjan
VSTOPNINA: brezplačne karte vTIC-u Ormož
ODER PRED GRAJSKO PRISTAVO
OTROŠKA PREDSTAVA: Fto Sloveniji s popotnikom Jakom
Zavod enostavno prijatelji
ODER PRED GRAJSKO PRISTAVO KONCERT: Prifarski muzikanti
VSTOPNINA: 5€
ODER PRED GRAJSKO PRISTAVO
PREDSTAVA: Janez Novak (Slakonja, Toš, Podičnik)
Siti teater
VSTOPNINA: 5€
ODER PRED GRAJSKO PRISTAVO
OTROŠKA PREDSTAVA: Zgodbica o zlatem lončku + plesna animacija Gledališče Smejček
ODER PRED GRAJSKO PRISTAVO
STAND UP: Martina Ipša in Lucija čirovič
Standupsi.com
VSTOPNINA: 5€
ti 1":
r n-' < O) (D 0»
3 m g a.
3 o, 3
T, =-g
3. S
ff-sa ¡a'-
O O ~ S
■O o
■a'trn
is sr
II
& s.
cu —
S. <
< fl> o
1	I"
2	S m 8"? S-ii' HT 3
o o
BI O- 3 "«2
,2 =
5 = 3 S "> 3 w o. ž o- JL n o
o. o
»oj
"fi 00 »
Q> Q. fl>
2
<	C 00 D (D S
I 5T&
? z) q
O
C = N<	S-	Q
jUf is -
3 o. o
»S<§
flS
3 o ^ — uo -Q.O -
<	Q O S
» s-
K)	čz
Sobota, 10. 07. 2021, 21:00
ODER PRED GRAJSKO PRISTAVO KONCERT: Mi2
VSTOPNINA: 5€
Torek, 13. 07. 2021, 18:00
ODER PRED GRAJSKO PRISTAVO OTROŠKA PREDSTAVA: Dino in čarobni Toni Gledališče Ku-Kuc
Četrtek, ODER PRED GRADOM ORMOŽ 15.07.2021, KONCERT: Kvatropird
21:00 VSTOPNINA: vstopnice po dogovoru
• R :
Organizatorja festivala	1 C DI 17 A I C hA
JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM,	J ^slovenija KULTURO IN ŠPORT OBČINE ORMOŽ
in OBČINA ORMOŽ	www.]eni7alem-slovenlja.sl