Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 grld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta V 8 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. X Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne" Št Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne. ev. 180. 7 Ljubljani, v ponedeljek 10. avgusta 1891. Letnilt XIX. Kam pridemo? ii. Ko smo bili že končali zadnji članek pod go-renjim naslovom, prišla nam je v roke »Novic" zadnja števika, v kateri g. Gustav Pire obširno po-jašnjuje svoje »kandidovanje". Ta pojasnila dajo nam povod, da se moramo z g. Pircem obširneje pečati, nego smo nameravali. Polovil je zasebna pisma, katere je javno uporabil za pojasnila, kar je pač graje vredno, da ne rabimo hujše besede, Čujmo, kaj piše! .Predobro sera poznan v najširših krogih in to tudi preko deželnih mej, da bi mi mogla škoditi obrekovanja in natolcevanja, ki se širijo proti meni ... V pričetku letošnje pomladi, ko sem pričel kandidovati, bil sem pri župniku na Gorenjskem, ki ki se je izrazil, da skoraj gotovo ne bodem imel nasprotstva ... Že čez nekaj dni mi je pisal ta gospod, da so se gorenjski gg. duhovniki zedinili za veleč. g. vikarja Kalana ... Ob tistem času in pred ljubljanskimi mestnimi volitvami pisal je odličen ljubljanski duhovnik župniku na Gorenjsko, da morajo biti proti meni. Vže takrat sem zvedel, da bode proti moji kaudidaturi nekdo porabil vsa sredstva, da uteši svoje sovraštvo do mene in ki ji ne bo nobeno sredstvo preslabo, da mi škodi. Iz tega uzroka odločno zanikam, da bi izvor tu nadalje popisanih dejanj podtikal kaki politični stranki ali kakemu gospodu duhovniku; vse gre na rovaš te osebe." To se čita kakor nekak »krvav roman", v katerem g. Pire kot glavni junak trpi za svojo — častiželjnost. Njega poznajo najširši krogi preko mej, in vendar toliko obrekovanja in natolcevanja! Ker ima g. G. Pire tako predrzno čelo', da se proglaša kot narodnega m u č e n i k a, smemo tudi pričakovati, da imenuje liste in osebe, ki ga obrekujejo. Dotični g. župnik na Gorenjskem, ki je tudi nam dobro znan, govoril je gotovo le v svojem imenu, da mu ne nasprotuje; a vse to se je godilo pred mestnimi volitvami ljubljanskimi. Ko pa je dotični gosp. duhovnik zvedel, da je g. Pire kandidat »Slovenskega društva" ob priliki mestnih volitev, moral se je kot značajen mož, ka-keršnega ga pozna cela Gorenjska, dvakrat premisliti, predno mu je dal svojo častno besedo. To, g. Pire, je istina, kakor je istina, da je odlični ljubljanski duhovnik pisal na Gorenjsko, naj se »ne prenaglijo" z Vašo kandidaturo, ker ste se odločno postavili po robu konservativni stranki, in ne le »nekomu". Da ta »nekdo" ne pospešuje faših častiželjnih namer, za to ima tehtne vzroke; ti vzroki pa so s t v a r n i in ne o s e b n i. Da je g. Pire navel imena svojih nasprotnikov, govorili bi jasneje in naveli dejanja. »A prišle so mestne volitve ljubljanske in ž njimi dobra prilika, razupiti me za veri nevarnega. Seveda, saj se v javnosti niti ne ve, kako je bilo z mojo volitvijo. Jaz se nisem nikomur ponujal, še manj pa vsiljeval, dasi sta me obe stranki nagovoril", naj kandidujem. Pa pustimo ljubljanske volitve itd." Tako se g. Pire izmota iz mreže, v katero ga je zapeljala njegova častiželjnost. Ker je sam sprožil to stvar, ki je nam dala prvi povod, da nasprotujemo njegovi kandidaturi, pojasnimo mi mi njegovo ljubljansko izvolitev. Po naročilu odbora ^Katoliškega političnega društva" šel je neki odbornik tega društva vprašat g. Pirca, ali bi hotel sprejeti kandidaturo za mestni zastop. On odgovori: Prosili so me tudi že od »Slov. društva", a jaz kot tajnik »Kmetijske družbe" ue smem v politični boj. V imenu Vašega društva ne prevzamem kandidature, še manj pa v imenu »Slovenskega društva", ker ravno po deželi duhovniki podpirajo skoro dve tretjini kmetijske družbe z vzgledom in besedo, in bi si s tem nakopal njihovo nasprot- stvo. Stopite h »Konzumnemu društvu", naj me to proglasi za kandidata, Vi pa podpirajte kandidaturo, ali vsaj molčite k temu. — To je bila bila bistvena vsebina onega razgovora. Nekaj dnij pozneje pa nas »Slov. društvo" iznenadi s kandidaturo g. Pirca. Ta je pozabil svojih besed in obljub, udal se vabilu in tako stopil na politična tla v tabor, ki je z n a j g r š i m i psovkami in sredstvi agitoval proti konservativni slovenski stranki. Ali misli g. Pire, da ga bodemo zato še na rokah nosili ? Sam si je kfiv sedanjegagnasprotstva, »obrekovanja in natolcevanja" pa naj ne nosi na jeziku, ker doslej ga ni mogel še nikomur dokazati. Kam pride stranka, ki dviga na svoj ščit javnega svojega nasprotnika? Jezikovne razmere pri sodiščih na Slovenskem. (Govor poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru dne 13. julija 1891.) (Dalje.) Povedati tudi moram, kako je na Primorskem, torej v okolišu nadsodišča tržaškega. Dovolite mi da se malo ozrem v minolo stoletje nazaj. Z dekretom z dne 16. marca 1787 se je ukazalo, da vsekako sodišča na Primorskem morajo v treh letih v vseh stvareh nemški uradovati. Ko to ni šlo, podaljšali so obrok za daljša tri leta. V tem je umrl cesar Jožef II. in pod vlado cesarja Leopolda se je to preklicalo in reklo, da se ne bode več sililo, da bi se na Primorskem morali nemščine učiti in nemški uradovati. S tem se je potem uvelo izključno italijansko uradovanje. Prišlo je tako daleč, da je bilo samo italijansko uradovanje, kajti v 1795. letu so je izdal celo ukaz, da se imajo nemške vloge zavračati. Pozneje se je pa uradovanje tako razločilo, da se je v krajih, kjer bivajo Italijani sami ali pome- LISTEK. Abiturijemska veselica. (Dalje in konec.) Banketa se je udeležilo razven mnogoštevilne družbe abiturijentov tudi mnogo drugih narodnjakov, med temi gosp. dr. Ferjančič. Izvanredno častno za abiturijente je bilo, da je bil navzoč tudi profesor Zagrebčanov, gosp. F. Marn, s preblago-rodno gospo in hčerko. Da je bilo v krogu toliko mladih, krepkih, navdušenih ljudij, dosti življenja, tega skoro da ni treba omenjati. Napivalo se je navzočim gostom in nenavzočim narodnjakom. Vsaki napitnici se je odzvala eela družba s krepkim »Živio!", »Slava mu!" Abiturijenti so se zahvaljevali pri napitnicah za vrlo skrb, ljubezen in vstrajno delovanje narodnjakov, a ti so nasprotno kazali mlademu življu, kateri namerja prvi korak v svet, kako se bo treba boriti, kako napeti vse moči, da dosežejo svoj namen. Žal, da so se morali prehitro ločiti. Prišla je ura pevske skušnje in morali so od veselja hitro na delo, da se pripravijo kolikor mogoče vestno na slavnostni večer. Veselice v ponedeljek večer ne bomo obširno opisavali, ker je bilo v tem listu že bistveno povedano. V torek ob polu 11. uri se zbere vesela družba, — vesela lahko, ker se je izvršila slavnostna »beseda" dokaj srečno ter na obrazih slavnega občinstva ni bilo brati nezadovoljnosti, — v čitalničnih prostorih, ter od tam odrine na kolodvor, odkoder se je popeljala na Gorenjsko, da obišče Prešernov dom in raj cele Kranjske, — prelepi Bled. Pevajoč so dospeli v Lesce ter odtod krenili peš preko polja in travnikov v Vrbo — Ko so Brezničani izvedeli, da obiščejo Vrbo mladi narodnjaki, oskrbela so dekleta lep venec krog spominske plošče na rojstveni hiši Prešernovi; domači dijaki so pa donesli zaklad, da so slovesno sprejeli došle čestilce slavnega pesnika. Prišedši skozi »Ulice" k Ribičevi hiši, pozdravilo je mnogobrojno zbrano ljudstvo. Prvemu — g. Mihičieu — je podala lepo oblečena deklica lep šopek. Ko so bili vsi zbrani pred hišo, pa stopi iz veže krepak mož — gospodar Ribičeve hiše — v narodni gorenjski obleki ter pozdravi gospodo s krepkimi besedami tako-le: »Slavna gospSda! Hvala Vam, vrli mladeniči, da ste prišli proslavit mesto, kjer je tekla zibel mojega blagega ujca, pesnika Franceta Prešerna. Vselej me boli srce, kadar gledam v preteklost, ter se spominjam, koliko so morali pretrpeti, če prav so bili blaga duša in posebno bistra glava. A srce se mi pomiri, ko vidim, da, če prav jih je bila pokosila zgodaj bela smrt, vendar niso umrli, marveč še žive v srcu slovenskega naroda, kateri je hvaležen pesniku, ki je ljubil svoj dom. Tudi izmed Vas bo marsikaterega vabila sreča v nasprotnikov tabor. Tedaj bodite oprezni. Bodite možje značajni. Ne glejte toliko na lasten dobiček, kakor na srečo celega naroda. Vrlo naprej. Ljubite, trpite in delajte za narod, in on, katerega spomin praznujemo sedaj, naj Vas spremlja z obrambno roko, da slovenski narod zadobi res mož, kakoršnih tako zelo potrebuje. Kadar bodo hruli viharji, spomnite se trpečega pesnika, mojega pokojnega ujca, spomnite se da-našujega dud in besedij, ki nam jih je govoril kmet izpod Stola, — in vihar bo premagan in veselo bo zaplapolala zastava Slave." Da so segle te besede vsakemu bolj v srce, kakor bi jih bil govoril, Bog znd, kdo drugi, je samoumevno. Prišle so iz ust priprostega veljaka, iz ust moža, katerega veže krvna vez s slavnim pesnikom. Na to so pevci zapeli »U boj". Potem je govoril g. Bovanič, za njim g. J. Šubelj, in slednjič g. Radič, katerega govor je bil posebnega učinka. Opomnil je namreč, kako da imajo mnogi venčane glave, spomenike, a prvi pesnik ga pa uima. Navdušeno je dalje dokazoval, da moramo tudi dejanjsko ljubiti za narod zaslužene može ter si sami pritrgat;, samo, da so oni dostojno postavljeni. Izvlekel je list- Šani s Slovani, uvelo julijansko uradovanje, v krajih, kjer bivajo sami Slovani, pa nemško. Ukaza z dn<5 15. marca 1862 in z d n<5 20. okt. 1866 so „magna charta" slovanskega uradovanja v Istri. Moram ja ponavljati. Rabo glovanščine dopuščata le v slučajih, če stranke znajo samo slovanski, in ukazujeta slovansko uradovanje le jo možnosti. Zauka?ujeta, da se slovanske vloge slovanski rešto-. : ejo le, če je to mogoče. Priznali mi bodete, da taka nredba ni več za sedanje razmere. Ni mogoče, da bi slovansko prebivalstvo, ki je v večini na Primorskem,, moralo trpeti take razmere. Pa še to se ne stori, kar se je s tema ukazoma dovolilo, še to se prezira. Pred malo leti so bili začeli slovansko urado-vati, ali sedaj se je pa to zopet opustilo in nahajamo le italijanske in nemške zapisnike. Kakor sem se imel sam priliko prepričati, še to se ne zgodi, da bi se vsaj odločilna in najbistvenejša mesta zapisala v slovanščini, kakor predpisuje ukaz z dnd 15. marea 1882. Če tudi se je le malo dovolilo v obeh ukazih, vendar bi se ž njima bil naredil začetek slovanskemu uradovanju, ko bi se bila izvajala z ono naklonjenostjo in dobrohotnostjo, katera vodi brez dvombe pravosodno upravo. To uradovanje zaukazano je, kakor že povedano, po možnosti. Povedalo se mi je, in o tem ne dvomim, da se že več let pri oddaji služeb gleda tudi na jezikovno znanje sodnih uradnikov. Na Primorskem bi torej že morali biti sodniki, ki bi bili zmožni slovanskega uradovanja. Treba je le še, da pravosodna uprava gleda na to, da slo-vanščine vešči sodniki tudi zares po možnosti ura- dujejo slovanski. Nj. ekscelenca je zagotavljal, in jaz tega ne dvomim, da se pri imenovanju uradnikov zares gleda na jezikovno kvalifikacijo. Na drugi strani je pa tudi res, da se ljudstvo pritožuje, ker dotični uradniki prav nič ž njim občevati ne morejo, ali ga pa le jako slabo razumijo. Misliti si torej moram, ds dokazi o jezikovnem znanju niso povsem zanesljivi, ali pa, da uradniki nočejo rabiti jezika, katerega znanje so dokazali. (Klici na desnici: Oboje je res I) Da se poslednje dogaja, o tem sem prepričan. Dolžnost pravosodne uprave je, da tako postopanje prepreči. Kaj nam pomagajo uradniki, ki znajo jezik, pa ga v svojem poklicu rabiti nočejo? (Odobravanje na desnici.) Da je pa jezikovno znanje zares nedostatno, hočem navesti slučaj, ki se tiče cele vrste uradnikov goriškega okrožnega sodišča. V mojo ožjo domovino v Vipavsko dolino prišla sta dva sleparja, jeden kot volovski trgovec in drugi mešetar. Rekla sta, da pošiljata vole v Trst, da sta jih šest parov že kupila, dva para pa še kupita. Denar je jima po prejšnjih kupčijah pošel in hočeta, če se sklene kupčija, denar poslati iz Trsta. Kupila sta pri dveh posestnikih. Jeden je prodal par volov za 250, drugi za 165 gld., in številke igrajo važno vlogo, zatorej prosim, da jih gospodje dobro zapomnite. Kupila sta torej vole za 415 gld. Prodajalce so pa ljudje opozorili, da sta kupca na slabeijji glfrsu. Jela sta sumiti in sta poiskala kupca drugi dan n» njih domu/ Poslednja sta pa tiila vole že' prodala pravemu živiriiskemu trgovcu za 306 gld., torej za h 09 gld. ceneje, nego sta jih bila kupila prejšnji dan. Ko sta mota, ki sta prodala voli, odločno stopila na prste, sleparja jima plačata 276 gld. (Dalje sledi.) Družb« sv. Cirila in Metoda redna TI. velika skupščina v K a m e n i k u dne 23. julija 1891. • (Dalje) . Prvomestnik vpraša, da-li želi kateri zastopnik kaj pripomniti tajnikovemu poročilu o tej upravni dobi? — Skupščinar Fran Podkrajšek omenja, da je iz poročila razvidno, kako požrtvo-v&lntf in previdno je doslej vodstvo izvrševalo svojo nalogo v dosego društvenih smotrov. Družbeniki pač smejo biti zadovoljni, da so družbine zadeve v tako dobrih, spretnih rokah. Meni, da govori v zmislu vseh navzočnih zastopnikov, če predlaga, naj se ob tej slovesni priložnosti izreče iskrena zahvala vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda. Ta nasvet sprejme zbor z občnim odobravanjem. Prvomestnik konstatuje, da je s tem soglasno odobreno tudi tajnikovo izvestje. V. Glavni blagajnik dr. Josip Vošnjak poroča o denarnem stanji družbe sv. Cirila in Metoda. Skupščinarjem na razpolaganje je bil tiskani naslednji Račun o dohodkih v letu 1890. Dohod gld. kr. 1 Doneski podružnic...... 3.322 80 2 Pokrovitelji........ 669 — 3 Podpora si. dež. zbora kranjskega 1.000 — 4 Podpora mesta ljubljanskega . . 400 — 5 Darila in dohod veselic..... 544 85 6 Volila.......... 671 — 7 Za prodane družbine knjige 235 83 8 Za naznanila v „Yestniku" .... 211 20 9 Obresti od naložene glavnice . 451 14 Skupaj . . 7.505 82 Razhod . 5.874 84 Prebitek . . 1.630 98 Saldo koncem 1889 l. . . 9.013 14 Ostane v blagajni koncem 1890. i. . . 10.644 12 naloženih pri raznih posojilnicah in hra- nilnicah. V Ljubljani, dne 1. maja 1891. T. Zupan, prvomestnik. A. Žlogar, Dr. J. Vošnjak, tajnjk. blagajnik. nico ter podaril 3 gld. za Prešernov spomenik. Lepemu vzgledu so sledili drugi in kmalu je bilo med dvainpetdesetimi abiturijenti nabranih blizu 40 gld. za Prešernov spomenik. Tako delajte drugi narodnjaki ! Bodi Vam, Slovenci, hrvatska požrtvovalnost uzor! Potem so se šli okrepčat v gostilno g. Egidija Jegliča. Nekatere, kateri so bili preutrujeni od mnogega napora, je peljal Ribič na Bled, drugi so pa šli veselo pojoč po pašnikih peš proti Savi na „blejski most" in dalje na Bled. Iz Vrbe so se napotili na Bled.-- Do Bobna so hodili raztreseno, drugi hitrejše, drugi počasnejše. Tam pa so se brali v jedno četo ter v lepem redu, korakavši prav sokolski stopali skozi Bled ob jezeru do Petrana. Ondi so stopili v čolne ter se pevajoč „Po jezeru", „Otok bleški" in druge priljubljene slov. pesni peljali k otoku in tam obiskali lepo romarsko cerkev Matere Božje. Predno so se poslovili od svetišča, zapel je zbor nekaj krasnih Marijinih pesnij in potem so se peljali okrog otoka in nazaj k Petranu. Potem se je pričelo občno kopanje. Veselo plavajoč in pluskajoč po vodi so še tam prepevali, da je bilo veselje. Prišla je osma ura. Glas prvomestnikov jih je krepko pozval: „Ad local" Posedli so krog miz in pričel se je komers. Pri dveh vsporednih mizah so sedeli tamburaši in pevci, kateri so se vrsteč kazali svojo spretnost, da je ljubko odmevalo po tihih valčkih, katere je zibal lahen vetrič ter nosil ubrane glase daleč po logih in dobravah. Mnogo blejskih gostov je prišlo prisluškovat lepim glasom hrvatskega narodnega glasbenega orodja. Napitnice so se vršile za napitnico, govor za govorom. Navdušenje je bilo veliko. A vendar je ostalo vse v pravih mejah — tako, da bi bilo želeti, da bi bilo vsaj nekaj drugih narodnjakov navzočih, ki bi se bili prepričali, kako je mladina, če hoče, če je volja dobra, zares treznomisleča, da se ne spušča v kočljivo politiko, kar bi gotovo marsikdo mislil, marveč ostane še pri svojih uzorih ter se nanje ozirajoč navdušuje za prihodnje resno, težavno delovanje. Tako je bil končan shod slovenskih in hrvatskih abiturijentov. Še enkrat je stisnil drug drugega na prsi, še en gorak poljub in šli so zopet na jutro, večer, opoldne in polnoč in Bog zna, bodo ii kedaj še združeni ali ne. Da bi le ne bil zastonj njih shod, da bi uspeh, katerega je rodila njih veselica, prinesel v Slovenski in Hrvatski tudi blagih sadov. Pokazali so svetu, da je le v slogi moč —; zakaj da 6e neso tako bratsko združili z vseh vetrov ter tako drug drugega podpirali, ne bi bili tega nikdar dosegli. A vzajemna moč premaga vse težkoče ter doseže smoter, po katerem hrepeni. Upajmo, da pošteno dejanje Bog blagoslovi, da pomni tega sestanka še v pozni ddbi vera in domovina. —w— 10 Račun o troikih v letu 1890. Razhod -bM- Vrtec in šola v Trstu, vrtci v Celji, Podgori, Pevmi in- na Greti . . Narodno Šolstvo .....,'". Študentovske kuhinje iu podporna društva . | ...... . Natisk 4. in 5. zvezka knjižnice, podobe sv. Cirila in Metoda in knjigovez . . Natisk »Vestnika« za 1. 1890. . . . Nagrade pisateljem...... Nakup molitvenih in zabavnih knjig in učil.......... Podpore podružnicam..... Tiskoving....... Troški predsestva, tajništva, blagajni-štva, poštnine, za glavno skupščino itd.......... Skupaj gld. ju 11 2.666 850 345 787 288 20 418 139 88 269 5.874 kr. 75 86 76 76 80 70 JI 84 Račun so pregledali, primerjali z blagajničnimi knjigami in našli ga v popolnem redu. V Ljubljani, 18. februvarija 1891. Nadzorstvo; Fr. Povše. Dr. Svetina. Dr. Papež. Potem račun pojasni in spopolni z naslednjim izvestjem: Račun za V. društveno leto 1890 kaže povolj-nejše številke, kakor za 1. 1889, ker so bili dohodki za 2000 gld. višji od prejšnjega leta v veseli dokaz, da prepričanje o potrebi in o koristnem delovanju naše družbe prodira čedalje bolj v vse katoliško in narodno čuteče kroge. Dohodki so znašali 7505 gld. 82 kr., med katerimi ste vprvič veledušna podpora si. kranjskega deželnega zbora v znesku 1000 gld. in si. mesta ljubljanskega v znesku 400 gld., dalje volilo 500 gld. nepozabnega slovenskega rodoljuba Pr. Kotnika na Verdu. Pristopilo je družbi šest pokroviteljev, ki so vplačali po 100 gld. Za prodane knjige je bilo prejetih 235 gld. 83 kr.) in naznanila v »Vestni^« 211 gld. 20 kr. Nasproti ugodnejšim dohodkom so se troški znižali, ker v tem letu družbi ni bilo treba za šolske zgradbe pripomoči. Družbini zavodi so stali družbo 2666 gld. 75 kr., od katerih spada 1296 gld. 75 kr. podpore za trirazredno šolo z otroškim vrtcem pri sv. Jakobu v Trstu. Račun tržaške podružnice pa izkaže zato šolo 2919 gld. 26 kr. troškov, iz česar je razvidno in se mora z največjo pohvalo omeniti, da je podružnica sama, podpirana od ženske tržaške, nabrala veliko vsoto 1650 gld. pri tržaških Slovencih in Slovenkah. Slava jim o tej žrtvoljubnosti. (Slava.) Družba je tudi to leto podpirala narodnošolstvo na Koroškem in Primorskem in razdelila mnogo molitvenih, zabavnih in poučnih knjig in učil. Vsi troški so znašali 5874 gld. 84 kr., torej se kaže prebitek 1630 gld. 98 kr. ter je bilo koncem leta 1890 v blagajnici 10.644 gld. 12 kr., naloženih v raznih hranilnicah in posojilnicah in več dolžnih pisem onih šolskih občin, katerim je družba dovolila bila v prejšnjih letih posojila za zgradbe slovenskih šol. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 10. avgusta. $otran|« detel«. Mladočehi. Herold se je jel bati, da bi pri narodu ne izgubil zaupanja, ker je v državnem zboru zatajil Vašatyja. Zaradi tega je pa te dni na nekem shodu zatrjeval, da se on ni izjavil proti Vašatyju, temveč je le konstatoval, da Vašaty ni govoril v imenu mladočeškega kluba. Dr. Herold je pa res čuden mož, če mu je ugajal Vašatyjev govor, pač ni imel nobenega uzroka, izjavljati se v državnem zboru proti njemu. S sedanjim tolmačeujem svoje izjave pač le sam sebe smeši. Ogerslei državni »bor pojde kmalu na počitnice, ko je srečno spravljena z dnevnega reda predloga o reformi uprave. Vlada bode gledala, da kmalu odpošlje zbor na počitnice, da jej ne napravi kacih novih neprijetnostij. V nanje drtav«. Nemčija in Francija. Obisk francoskega brodovja v Kronstadtu je vzbudil veliko uezaopuost v Nemčiji proti Franciji. Radi tega so znova po- ostrili določbe zastran potnih listov na francoski meji. Francoze, ki pridejo v Aizacijo in se ne ustavijo v onem mestu, ki je zaznamovan na potnem listu, odpošljejo v 24 urah. Komur je dovoljeno potovati le skozi deželo, ta ne sme prenočevati niti v gostilnicah. Žandarje ob meji oborožili so z novimi revolverji. Rusija in Francija. »Graždanin" je odločno proti vsaki zvezi in graja liste, ki so se navduševali za Francoze. Posebno se pa smešno zdi konservativnemu listu, da se smatra povrnitev uro-panih zastav za znamenje simpatij. »Graždanin" omenja, da so 1312. leta Francozi moskovske cerkve premenili v konjske hleve. Pri dvoru pač ne morejo imeti posebnih simpatij za Francoze, ako omenjeni list tako piše. Zaradi tega pa o ruskofrancoski zvezi ne more biti govora. Rusija in Nemčija. Že več let se opaža neka čudna prikazen v Rusiji. Na videz se Rusija vedno bolj oddaljuje od Nemčije, ali večkrat se pa nakrat pokaže, da simpatije za Nemčijo še niso izginile. Proti Avstriji in proti Franciji ruski listi lahko zabavljajo, kolikor jim drago, ali jako previdni moraio biti. kadar pišejo o Nemčiji. Baš te dni je »Svet" zgubil pravico nadrobne prodaje, ker se je malo preodločno izrekel proti Nemcem. To pač dokazuje, da pri ruski vladi ima nemška stranka še vedno velik upliv. Zaradi tega so pa vse nade francoskega naroda prazne, da bi Rusija kdaj pomagala Franciji pridobiti Aizacijo in Lotaringijo. Rusija. V Rusiji se snujejo nove kmetijske šole in sploh vlada jako tkrbi za prospeh kmetijstva, ki je podlaga blagostanju te velike države. Ljudskošolskim učiteljem se pa dajo premije, če si prizadevajo razširjati kmetijska znanstva. Srbski kralj v Rusiji. V Kijevu in v Moskvi so se jako zanimali za srbskega kralja, v Peterburgu ne toliko. Razven oficijalnih vsprejemov ni bilo nobenih posebnih vsprejemov. Večina ruskih listov le malo piše o njem. Občinstvo se pa za kralja male Srbije prav nič ne zanima. Nekoliko je pač temu krivo to, da je prišel v Peterburg, ko je občinstvo vso pozornost obračalo Franciji. Ideja slovanske vzajemnosti je pa mej Peterburžani dosti premalo vkoreninjena, da bi se za Srbijo kaj zanimali. Parnell odpotuje letošnjo jesen s svojo soprogo v Ameriko, da bode . mej ameriškimi Irci nabiral denar za agitacije. Skušal bode, ameriške Irce dobiti na svojo stran, dobro vedoč, da imajo velik upliv na irsko politiko. N o r z a. M nema nobene vrednosti za ljudsko statistiko z ozirom na materni jezik. („Nordmarku.) Nemški listi priporočajo, naj se ustanovi društvo »Nordmark" v Šleziji, koje bi po vzgledu društva »Siidmark" na Spodnjem Stirskem ali pa»Bohmerwaldbunda" gojilo nemštvo in utrjevalo nemške postojanke med severnimi Slovani. Ko bi se ustanovilo tako društvo, postalo bi jako nevarno slovanskemu življu na Moravskem in v Šleziji. (Kako Slovani tlačijo — Nemce.) Na Dunaju je, kakor so našteli Nemci, 1,146.633 Nemcev, 63.834 Cehov, 2006 Poljakov, 599 Slovencev, 282 Rusov, 96 Srbov, 88 Lahov in 31 Rumuncev. Na Dunaju 63.834 Čehov nima ni jedue javne ljudske šole, v Pragi ima pa 27.000 Nemcev — 63 razredov na ljudskih mestnih šolah. Tako Slovani tlačijo — Nemce! (Društvu v podporo duhovnikov v Gorici, v Merami in Iki) so pristopili iz kraljevograške škofije trije duhovniki kot dosmrtui členi, iz praške dva kot ustanovnika in dva kot dosmrtna Člena, Oglasila vsprejema č. g. prelat Dom. Filip, predsednik v Gorici. (Razveljavljene naredbe o živinski kugi) Po zadnjem uradnem poročilu ugasnila je kuga v gobcih in parkljih v političnem okraju Rudolfovo, izvzemši nekatere kmetije v krajih Ambrus in Smuka, . sodni okraj Žužemberk, ter v Smihelu-Stopičah, | sodoi okraj Rudolfovo, kjer pa bolezen tudi že po- [ nehava. Deželna vlada razveljavlja tedaj zaukazane zaporne naredbe za sodna okraja Rudolfovo in Žu- ; žemberk, vzdržuje varstvene in zatjrue odredbe glede imetiovanih krajev ter dovoljuje v teb okrajih promet s parkljato živino po določilih, obstoječih tačasoo posebno gledš na zadostuo nadziranje živinskih semnjev in živinske gonje. (O stanovniških odnošajih zagrebškeg.-i mesta) pove nam prvi zvezek statistiških izvestij doka] za-nimivostij glede narodnosti in vere. Ti podatki so tem važneji, ker je Zagreb kot stolno mesto dežele središče političnega, narodnega in kulturnega življenia. Stanovništvo v Zagrebu se je na pr. pomnožilo za 32"76°/o, število oseb s hrvatskim ma- ■ .i teriuem jezikom samo za 29.77°/°. nasprotno so se pa pomnožili Nemci za 28-04%, Cehi za 3-67°/0. Slovenci za 49-73%, največ paše Madjari, iu sicer za 102-75%. Gledč veroizpo-vedanja pomnožili so se Židi (za 51-17%) in protestanti (za 51-02%) Kakor pred 10. leti, broji i zdaj rimsko-katoliško stanovništvo 90%, 5% Židov in 3% pravoslavnih. (Duhovniške premembe na Goriškem.) Vele-častiti g. Andrej Le k še, vitez Fran Josipovega reda, dekan v Kobaridu, šel je v stalni pokoj; dalje gresta v pokoj čč. gg. Anton Ukmar, vikar v Logu, in Gregor Štrukelj v Gor. Polju. Telegrami. Dunaj, 9. avgusta. Dvorni svetnik pri najvišjem sodišču, baron Spens - Dooden, je imenovan za sekoijskega načelnika v pravosodnem ministerstvu. Oderberg, 10. avgusta. Srbski kralj se pripelje ob polu 4. uri popoldne. Deželni glavar šlezijski se je pripeljal k vsprejemu. Peterburga 9. avgusta. Srbski kralj se je sinoči z Rističem in Pašičem odpeljal na Dunaj; na kolodvor so ga spremili car in | veliki knezi. gf Piccoli-ieva tinktura za želodec afcjf" je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- ' aKŠT* bavnih oreanov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, aar kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cena ZtiT stekleniei 10 kr. (300-1561 VremeiiNko »porodilo. Umrli no : V b olnišniei: 5. avgusta. Helena Prešern, gostija, 80 let, sarcomatosis. — Ana Prelesnik, gostija, 31 let, jetika. Zahvalil. Za mnoge dokaze srčnega in tolažilnega sočutja ob bolezni in smrti gospoda Antona Majzelj-na za obile prekrasne vence, mnogobrojno udeležbo pri spremljevanjn k zadnjemu njegovemu počitku izrekajo odkritosrčno in najiakrenejio zahvalo vsem p. n. rajn-cega prijateljem in znancem, osobito prečast. duhovščini in sl. požarni brambi (i) žalujoči sorodniki. Št. Jernej, dne 8. avgusta 1891. Poslano. Prosim sl. vredništvo, naj popravi moje zadnje „Poslano" g. Jos. Verbiču, posestniku in županu v Bistri pri Borovnici, v tem smislu, da je dotične razžaljive besede o meni govoril med potjo na Smrečni rob. Borovnica, dne 10. avgusta 1891. Franc Suhadolnik, posestnik. C i Stanje V «ter Vreme f S <• .2 3 a : opazovanja zrakomeru ▼ mm toplotn«)!** po Celziju 55 a 1 7. u. zjut. 8j 2. u. pop. j 9 u. zveč.. 738 2 7392 739-8 15 0 21 0 15-8 sl. vzh. sl. jzapad « oblačno jasDO del. jasno 0-00 17. u. zjut. 9,2. u. pop. |9. u. zveč. 74.04 73 84 73 77 120 22-6 17-6 brezv. sl. vzh. megla jasno M , 000 KJ k | 100 „ 40 „ Kreditne srečke, 100 gld.......187 „ — St. Genois srečke, 40 gld. ......60 „ 76 „ Ljubljanske srečke, 20 gld.......20 gld. 50 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 80 „ Rudolfo.e srečke, 10 gld. ...... 20 y — „ Salmove srečke, 40 gld. t......59 r — . \Vindischgraezove srečke, 20 gld..........49 , 50 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 155 „ 25 p Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2713 „ — ,. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 95 „ 25 ,, Papirni rubelj . . ...............1 „ 25'/2„ Laških lir 100 ....................46 „ 50 „ tmenjarnična delniška družba na Dunaju, I., WollzeiIe štev, " )------^ —- J., Wollzeile števT 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnein 1 stu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. 1? ii z n n naročila IzvrSč se najtoineje. Xa nalaganje glavnic priporočamo : 4% galiike proplnaoljske zadolžnioe. 41 a % zastavna pisma peitanske ogerske komer- oijonalne banke. 4l/i% komunalne obveznloe ogerske hlpotečne banke z 10* premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Zemljiškokreditne promese a 1 gld. in 50 kr. kolek. Glavni dobitek gld.av.velj. Žrebanje je že dnč 17. avgusta!