Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, št. 125 Ljubljana, petek 27. maja 1927 Cena 2 Din C imaja ob 4. »jutraj. t=s Stane mesečno Dm <5-—; ta ino-semstvo Din 4.0*— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredniiftvo i Liubljana, Knaflova ulica Stcv. 5/L Telefon št. 107» ln 1804, ponoči tudi Št. 2034. Rokopisi se ne vračajo. UpramBtvo: LJubljana, tWano»« ulica št. 54. — Telefon št 9036. iDseratni oddelek; Ljubljana, Pregonov* ulica št. 4. — Telefon št. <40* Podružnici: Maribor, Aleksandrova št 13 — Celje, Alekatnrfrova 1 Dnevnik gospodarstvo, prosveto in politiko Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub* iana št. 11.841 - Praha čislo 783X80. Wlen,Nr. 105^41. v~v Konflikt med Londonom in Moskvo Na včerajšnji seji spodnje zbornice je delavska stranka predložila resolucijo, v kateri povdarja resne mednarodne posledice in zahteva pred končno odločitvijo posebno preiskavo alere. Zunanji minister Chamberlain zahteval od zbornice dovolje- _____1____Pnrni UU/M-ilnn StfdllkC nje za prelom z Rusijo. — Resni pomisleki liberalne rila tudi na Kanton. Šestega junija 1925. je obvestila komunistična internacijo-nala Koumitang. da so na potu na Kitajsko velike vsote denarja, ki naj slu- London, 26. maja (lo.) Danes popoldne se je pričela v spodnji zbornici debata o odločitvi vlade za prekinjenje diplomatskih odnošajev z Rusijo. Debato je otvoril v imenu Macdonal-da, ki še ni popolnoma okreval, poslanec Clynes, ki je v imenu delavske stranke predložil nastopno resolucijo: «Po poročilu ministrskega predsednika Je govornik mnenja, da bi Imela odpoved trgovinske pogodbe in prekinjenje diplomatskih odnošajev z Rusijo resne mednarodne posledice in bi po-menjala konec mnogoobetajoče restavracije trgovine in industrije. Zato ne bi smelo priti do tega koraka, dokler ne bi poseben odbor natančno proučil obširne listine in poročal o zadevi spodnji zbornici.« Nato jc govoril zunanji minister Austen Chamberlain, ki je izvajal: Tudi kanadska vlada je sklenila, da odpove trgovinsko pogodbo z Rusijo. Kar se tiče trditve, da bo ta odločitev angleške vlade škodovala trgovini, je treba vedeti, da ni trgovina z Rusijo niti izraz rednega trgovinskega delovanja niti gospodarskih moči. Trgovina z Rusijo je deloma rezultat potrebe. Trgovina ni odvisna od trgovinske pogodbe, niti od diplomatskega zastopstva. Ameriške Zedinjene države imajo z Rusijo skoraj ravno tako velike trgovinske odnošaje kakor Anglija. Kljub temu niso nikdar imele z Rusijo diplomatskih odnošajev in niso nikdar dovolile, da bi se ustanovila v Ameriki ruska trgovinska delegacija. Za legalno trgovino je angleška vlada vedno pripravljena, da dovoli vse možne olajšave. «Arkos» lahko trguje še nadalje, vendar pa ne bodo njegovi zastopniki uživali nikakih posebnih privilegijev. Pokoriti se morajo zakonom države, v kateri žive ln ne bodo smeli nadaljevati svojega nezakonitega delovanja. Vlada noče posebnih odborov, ampak želi od spodnje zbornice jasen izraz zaupanja in odobravanja. Res je, da je vlada tekom dolgega časa in iz raznih virov zbrala o tej zadevi ogromen materijal. o katerem je poročala zbornici le o dveh kratkih listinah. Toda vlada ne želi podati novih informacij, ker jih smatra za nepotrebne in nezaželjene. Kljub temu bom navedel par primerov o protiangleški propagandi. Nedavno se je vršila pred angleškim poslaništvom v Washingtonu protian-gleška demonstracija, ki je gotovo v zvezi z brzojavko (z dne 9. aprila) ruskega zunanjega komisarja v Moskvi, ki nalaga svojim agentom v inozemstvu, naj v najkrajšem času organizira-jo, kjer je Ie mogoče, shode in demonstracije proti angleški državi in če je le mogoče pred angleškim poslaništvom. Informacije, ki so v naši posesti, dokazujejo, da je Rusija razvijala v vseh državah neprestano nemire proti angleški vladi in storila vse, da škoduje angleškim interesom. To dokazuje, da pismo Zinovjeva ni bil zadnji dokaz ruske protiangleške propagande. Meseca januarja 1923. Ie izvrševali odbor tretje internacijolais odposlal osrednjemu odboru kitajske komunistične stranke instrukcije. pc katerih nuj stranka organizira velike stavke v protest proti imperijalizmu velesil. Leta 1924. je sovjetska vlada vzpostavila diplomatske odnošaje s Kitajsko in imenovala za svojega poslanika v Pekingu Karahana, ki je dobi! točna navodila, da organizira sistematično agitacijo proti intervenciji na Kitaiskem. Na oficijelnem banketu je sovjetski poslanik 7. novembra poživljal kitajsko vlado, naj odpove vse pogodbe s tujimi državami. Znano nam je. da ie igral ruski denar pri zadnjih nemirih v Šanghaju precejšnjo vlogo. 11. maja 1925. je odposlal Karahan navodila krajevnemu odboru v Šanghaju. katera se je posreči'o prestreči. Karahan je zahteval od odbora, naj stopi takoj v stik z delavskimi organizacijami z namenom, da se proglasi stavka v japonskih tovarnah, ki naj bi trajala toliko časa, dokler ne bi bilo ugodeno delavskim zahtevam s strani delodajalcev. Ruska prooaganda pa se ni omejevala samo na Šanghaj, ampak se Je razši- ziio za vojaško akcijo proti angleško-japonskemu imperijalizmu. Ob tej priliki je tretja internacijo-nala izrazila željo, naj se narodni srd obrača tudi proti misijonskim šolam in misijonarjem, ki da so samo služabniki imperijalizma. Na podlagi izida preiskave v angleški in francoski koncesiji se je dognalo, da so se udeležili demonstracije v Kantonu tudi kadeti ruske vojaSke akademije in da je povelje za streljanje izhajalo ravno izmed Rusov. Akcija in intrige sovjetske vlade na Kitajskem so bile povsod dobro znane. Definitivno je to dokazano junija 1925., ko je bil aretiran v Hong-kongu ruski državljan, ki je imel v potnem listu zabeleženo, da je stavljen na razpolago sovjetskemu poslaniku. Pri sebi je imel listino, izdano od sovjetskega agitacijskega oddelka v Šanghaju, v kateri mu je bilo naročeno, naj odide v Kanton, kjer naj organizira stavko. Ko je prišel v preiskavo, so ga skušali ruski agenti pripraviti k izjavi, da je bil dokument ponarejen. Minister je nadaljeval: Nočem se nadalje baviti z informacijami, ki so bile že dolgo časa v rokah vlade. Ti dokazi govore dovolj jasno, da je sovjetska vlada vztrajno in sistematično kršila določbe trgovinske pogodbe. Rusi so zlorabljali privilegije, ki so bili priznani trgovinski delegaciji. Sovjetska hiša v Londonu ni bila samo sedež trgovinskega delovanja. ampak v glavnem sedež politične propagande. To dokazuje, da ie sovjetska misija v hiši Cheshan bila udeležena pri sličnem delovanju in zlorabljanju diplomatskih privilegijev ravno tako, kakor trgovinska delegacija in da so obe korporaciji delovali v smislu in-strukcij in v duhu svoje vlade, ki zasleduje isto sovražno politiko proti Angliji. Nadalje je Chamberlain omenil diplomatske note, ki*sta jih odposlala sov-jetom Lloyd Georges in Ramsav Mac-donald, ko sta bila še na vladi. A tudi on sam je ponovno posvaril Rusijo zaradi vednih kršenj določb trgovinske pogodbe. Tedaj je bila na njega stavljeno v zbornici vprašanje, zakaj ni vlada prekinila diplomatskih odnošajev z Rusijo. Tedaj je odgovoril, da če bi bili v tem slučaju v igri edinole angleški interesi, bi se to že davno zgodilo. Takrat je resno priporočal zbornici, naj se ne prenagli v svojih sklepih in naj se nudi sovjetski vladi še enkrat prilika, da preneha s svojimi izzivanji. Vlada je tekom dveh in pol let, odkar je na krmilu, zasledovala politiko miru v vseh delih sveta, je lojalno podpirala Društvo narodov ter skušala dvigniti avtoriteto te institucije. Edino ena sama vlada je odklonila sodelovanje. Poskusili smo vse, je nadaljeval minister, da ne pride do konflikta. Večkrat smo svečano opozorili rusko vlado na posledice njene politike. Sovjeti se niso ozirali na naša opozorila. Pokazali so se nepoboljšljive. Mi smo potrpeli, dokler je bilo mogoče. Naša potrpežljivost je šla tako daleč, da bi bila, če bi šlo tako naprej, dokaz naše slabosti. Niti sedaj ne nameravamo nadlegovat; drugih držav z našimi zadevami. Vendar pa kraljeva vlada ni mogla dalje prevzeti odgovornosti diplomatskih odnošajev z Rusijo, ki so bili zlorabljeni in ki niso orodje miru, ampak izvor trajnega razburjenja in nevarnosti. Zahtevam od zbornice iasen in nedvoumen izraz odobrenja. Po govoru zunanjega ministra Je povzel besedo voditelj liberalne stranke LIoyd George, ki je izjavil, da je dovolj vzroka za prekinjenje diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo, ki ni držala svojih obljub. Vendar pa je govornik dražil mnenje, da je vlada ravnala brez zadostnega premisleka in zaključil, da se s prelomom odnošajev ne bo uič pridobilo. Motena gledališka predstava v Gradcu Gradec, 26. maja. t. Pri nocojšnji pred« stavi Šekspirjeve drame «Scn kresne noči» je prišlo do nemirov. Intervenirati je mo« rala policija. Kongres lig Društva narodov v Berlinu Pozdravni nagovor dr. Marsa. Berlin, 26. maja. (be.) Pod predsedstvom profesorja pariške Sorbonne je bil danes opoldne otvorj en v sejni dvorani parlas menta kongres svetovne zveze lig Društva narodov. V imenu nemške vlade je pozdra« vil kongres državni kancelar dr. Mara. V svojem pozdravnem govoru je naglasil, da se popolnoma zaveda, da z vstopom Nem. čije v Društvo narodov preteklost še ni popolnoma razčiščena. Nemška vlada pa je trdno odločena, ostati dosledno svoji do« sedanji politiki, glede katere vlada med njim in zunanjim ministrom popolno so» glasje. Nemška politika temelji na medse« bojnem sporazumu, ne pa na nasilju topov in bajonetov. Vstop Nemčije v Društvo narodov je najboljše jamstvo za dosego sporazuma med narodi in svetovnega miru. Temu potu in tej politiki bo ostala Nem« čija zvesta. Protikomunistična akcija v Franciji Pravosodni minister zahteva oprostitev petih komunističnih poslancev. Paril, 26. maja. d. Vlada je zahtevala izročitev petih komunističnih poslancev 6odi-šču, ker so obdolženi protirfrzavnega rovare-nja. Tozadevne spise proučuje posebna komisija. Pravosodni minister Barthou je na včerajšnji seji te komisije urgiral reSitev te zadeve ter naglasil, da vlada noče nikogar napadati v njegovi osebni svobodi al! zaradi njegovega prepričanja, vendar pa so dejanja obtoženih komunističnih poslancev taka, da zahtevajo kazen. Vseh pet poslancev je obtoženih zločina proti varnosti države. Ščuvali so vojaštvo k napokorščaii, raivtjall v kolonijah in na Kitajakem Franciji škodljivo politiko in vzpodbujali domačine k uporu zoper francoske oblasti. Minister jo končno prosil odbor, naj delo pospeši in ugodi želji vlade, da se vseh pet obtoženih komunističnih poslancev izroči sodišču. Turške represalije Carigrad, 26. maja. p Parlament v Ang odpeljal iz Trsta proti Zadru zastopnike dalmatinskih Italijanov, ki so prišli v Trst, da se udeležijo kraljevega sprejema. Od Dalmatincev, ki so zapustili mesto ob živahnem vzklikanju citali-janstvu> Dalmacije in ob prepevanju pro-tijugoslovenskih pesmi, so se poslovili člani tržaškega društva Dalmatincev ter mnogi fašisti 9 pokrajinskim tajnikom inž. Cobolom na čelu. Italijansko bojno brodovje pred Reko Reka, 26. maja. n. Ponoči je priplulo na Reko italijansko vojno brodovje pod po« veljstvom admirala Gaetana. Dreadnautha «Cavour» in a:Duilio» sta vsidrana v ba» zenu Thaon de Revel. Pri prihodu v pri« staitišče je brodovje oddalo salve. Bro« dovje stražijo fašisti in ne dovolijo me« ščanom pod nobenim pogojem, da bi se vojnim ladjam približali. Jutri ob 8. zju« traj odpluje italijansko brodovje v Pulj. Pravomočnost obsodbe v madžarskem komunističnem procesu Budimpešta, 26. maja. d. Včeraj 6e jo vršila pred kraljevsko kurijo vzkliena razprava v znanem komunističnem procesu proti poslancu Rakosiju in 53 tovarišem. Vrhovno sodišče je prvotno obsodbo potrdilo. Za časa razprave je bilo poslopje sodišča strogo zastraženo in dostop strogo zabranjen, ker se je bi!o bati demonstracij. Kralj Alfonz obišče Anglijo Madrid, 26. maja. (be.) Ka-aij Alfonz od« potuje začetkom junija na Angleško. Napredovanje Špancev v Maroku Madrid, 26. maja. (be.) Ofenziva žpan« skih čet v Maroku je dosegla lepe rerul« tate. Španske čete so zavzele vse važnejše rifovske postojanke. Ker se je danes ob pol 1. zjutraj nepričakovano pokvarila telefonska centrala in ker se je istočasno pokvaril tudi interurbanski spoj z inozemstvom, so odpadle vse vesti, ki jih uredništvo sprejema po tem času. Svoje čitatelje prosimo, da izvolijo to blagohotno upoštevati. Uredništvo- Odmevi londonskih sklepov Komunike sovjetskega poslaništva v Londonu« — Nadaljni glasovi londonskega časopisja. — Pertinax dvomi v možnost enotne protiruske fronte. — Tudi avstrijska industrija pričakuje naročil! London, 25. maja d. Sovjetsko poslaništvo ie izdalo z oizirom na ekspoze ministrskega predsednika Baldwina v spodnji zbornici baljši komunike, v katerem med drugim naglasa: Odločitev angleške vlade da prekine s sovjetsko Rusijo trgovinske in diplomatske odnošaje nj le izredne važnosti za obe prizadeti državi marveč za ves svet. Mi moremo izraziti le naše začudenje in naše obžalovanje, da ie talko važna in dale-kosežna odločitev padla na podlagi pomanjkljivih in neutemeljenih razlogov in da se ie angleška vlada ooslužila tako dvomljivih argumentov, da opraviči svoi sklep. Sovjetsko poslaništvo odločno zavrača vse obdolžitve g. Baldwina. Ako je imela angleška vlada resne razloge za pritožbe, hi bila pač lahko s-topila v zvezo s sovjetskim poslanikom, toda tekom vsega delovanja angleSka vlada ni čutila potrebe, da t« stopila ž njim v kakršnekoli stike. Odločitev angleške vlade anači smrtni udarec aiiEleško-ruski tmgovtai. Sporazum in obnova miroljubnih odnošajev med Anglijo in Rusijo ni bil nikdar smoter angleške vlade, ki je stremela vedno le za tem, da »stane razmerje kair najbolj napeto ter da Qm prej zoc>et pride do popolnega preloma. Sovi ©as ka vlada, ki se je pod najtežjimi okolščtoatmi vedno prizadevala, da vodi poMko miru, odMamja vsako odgovornost in prepušča tudi odgovornost za posledice tega koraka konzervativni vladi angleške-ca Imperija. »D a H y E x p r e s s« razpravlja o prelomu otbiošajev med Angliio in Rusijo ter povdarja. da se je vlada odločila za po- polni prelom vseh odnošajev le iz razloga, da se izogne neprijetnim posledicam nepremišljene hišne preiskave v prostorih' sovjetske trgovinske misije. List naglasa, da so mnenja o tem, a'i je ta korak vl4.de na mestu lahko različna, vendar pa more imeti vsak Anglež o nerodnem uaSnu, kako se ie to izvršilo, le eno mnenje. »Star« naglaiša, da ie vlada prekinila odnošaje z mildjoBskim ruskim narodom kakor da spioh nikdar ni obstojal. List naglaša, da je vlada s tem napravila korak, ki bo občutno škodoval angleški trgovini, povečal brezposelnost. povzročil razburjenje v drugih državah, a sovjetske propagande vendarle ne bo mogel zajeziti. Pariz, 26. maja d V »Echo de Pariš« razpravlja Parttnajc o prottruski fronti, ki si jo zamiSlia Anglija, in naglaša, da ie koalicija kontinentalnih držav v tem cilju popolnoma neizvedljiva. Interesi posameznih diržav in njihova politika do Rusije so talko različni, da onemogočajo izvedbo takega načrta že v najprej in bi tak blok tudi v pozitivnem silučaju bil le prehodnega aia-čaja. Dunaj, 26. maja d. V avstrijsiki industriji Je opažati z ozirom na prelom odnošajev med sovjetsko Rusijo in AngBJo močno strwjo. ki si prizadeva, da potom vlade pridobila del nairoSl, ki so bila v Angliji stoOTiinana. Gospodarski krogi si obetajo veliko korist. Dozdeva se, da tudi vlada ni nenaklonjena tem načrtom, zlasti še, ker so tudi med Nemčijo in Rusa j o v teku pogajanja za prenos ruskih naroči! iz Anglije v Nemčijo. Tudi Kanada odpove trgovinsko pogodbo z Rusijo Zaradi komunistične propagande, s čimer so sovjeti kršili dogovor Ottava, (Kanada), 26. maja t. Zvezna vlada ie sklenila, da bo odpovedala l. 1921 podi pisarno trgovinsko pogodbo s sovjetsko Rusijo. Ministrski predsednik King je izjavil med drugim: Čeprav dobljene informacije ne dokazujejo vohunstva in prekucuške propagande sovjetskih misij v Montrealu, so bili vendarle kršeni gotovi pogoji trgovinske konvencije, zlasti klavzula, v karteri so Danes predsedniške volitve v RCS Povratek predsednika Masaryka iz inozemstva. — Kako se bodo vršile volitve se sovjeti obvezali, da se bodo vzdrževali vseh sovražnih dejanj ter ofidjelne propagande izven ruskega ozemlja proti ustanovam angleške države. Od ruske strani izjavljajo, 3a bo prva posledica tega postopanja kanadske vlade ta, da bo rusko trgovinsko zastopstvo odpovedalo s poljedelskim depantementam sklenjeno pogodbo za dobavo 4000 kanadskih konj. Praga, 26. maja, d. Predsednik Ma-saryk se je po večmesečnem bivanju v Franciji. Švici, Egiptu in Grčiji včeraj vrnil na svoj grad v Lani Pri po-vratku v domovino so ga pozdravili ministrski predsednik Švehla, načelnik kabinetne pisarne dr. Saniai in zastop-rlki političnih oblasti. Ministrski predsednik mu je obenem podal obširno po--očilo o političnem položaju v državi ter o jutrišnjih predsedniških volitvah. Včeraj popoldne so se sestali pod predsedstvom zborničnega predsednika Malypetra načelniki poslanskih in se-natskih klubov v panam;'itu. da st dogovore glede jutrišnje voiitve predsednika. Predsednik zbo-.ice Malvpetr je pri tej priliki pojas iil način in tnoda-iitete predsedniških vo,i'ev. Senat in zbornica se sestaneta ob 11. uri k skupni seji. Vsak noslanec in senator dobi tri kuverte z glasovnicami, in sicer eno belo za prvo volitev, eno rdečo za drugo volitev in -ino modro za eventualno ožjo volitev. Glasovnice zbere osem poslancev in senatorjev-tajnikov s pomočjo pisarniškega osobja obeh zbornic. Posebej izvoljeni tajnik prečita nato imena senatorjev in poslancev. ki nato tudi v tem vrstnem redu zasedejo klopi ter pri poimenskem klicanju oddajo svoje glasovnice v pripravljeno žaro. Po zaključku volilnih formalnosti bo seja prekinjena. Po zo-petni otvoritvi položi novoizvoljeni predsednik republike prisego. Po zaprisegi odide predsednik republike v spremstvu predsednikov obeh zbornic, ministrskega predsednika, ministra za narodno obrambo in notranjega ministra skozi zbornično dvorano pri glavnem izhodu nasproti predsedniške tribune. Po objavi volilnega rezultata se razobesi na zborničnem poslopju državna zastava in po zaprisegi novega predsednika republike njegova standarta. Prostor pred parlamentom ostane od 10. ure naprej za vsak promet zaprt. Pred parlamentom zavzame mesto častna četa. Po pozdravu in odhodu častne čete se poda izvoljeni predsednik republike s svojim spremstvom v grad. Dostop in odhod iz parlamenta je točno razdeljen. Občinstvu bo dovoljen dostop na galerijo samo s posebnimi vstopnicami. Občinstvo se mora vzdržati vsakih manifestacij. V prostore zbornice same imajo dostop edinole posan-ci. senatorji, spremstvo predsednika republike in ministrskega nredsednika ter službujoče osobie. Radi obolelosti nekaterih poslancev se ude.eži volitve predsednika republike sltupno 437 senatorjev in poslancev. Madžarska ne bo nikdar priznala svojega »razkosanja" Možnost zbližanja med Hankovom in Nankingom. ločilno bitko s Čangtsolinom Pred od- Budimpešta, 26. maja. d. Izjave mer oda j-nih osebnosti sosednih držav glede odnošajev do Madžarske, tvorijo še vedno predmet živahnih komentarjev časopisja.

se bavi predvsem z nač> lom, ki je bilo podčrtano tudi na konferenci Male antante, da je pogoj solidnega sporazuma med Madžarsko in sosednimi državami priznanje mirovnih pogodb in po njih ustvar jenega stanja s strani Madžarske in opustitev vsake misli na reTiiijo trianonske mirovne pogodbe. List naglaša, da Madžarska sicer priznava mirovne pogodbe brez vsake zahrbtne misli, toda nekaj druzega je priznanje temeljev te pogodbe in zopet neka druzega, smatrati stanje, ki so ga ustvarile te pogodbe, za nespremenljivo. Tako domnevo je Madžarska že ponovno zavrnila in bo tudi v bodoče vselej in povsod naletela na Madžarskem na energičen odp*r. Noben pametno misleč Madžar ne misli na to, da bi z nasilnimi sredstvi spremenil sedanje stanje. Prav tako je jasno, da Madžarska svoj* razkosanosti nikdar ne bo smatrala za konč-noveljavno ter da si bo vedno prizadevala, da si s človeškim in duševnim orožjem zopet pribori svoje pravice. Vprašanje, ali se bo Mala antanta kot cc-lota ali pa njene članice posamezno pogajale z Madžarsko v svrho obnove in poglobitve medsebojnih odnošajev, je samo tehničnega značaja. Ce je smednim državam na tem, da se odnošaji z Madžarsko izboljšajo, potem pač ne morejo dopustiti, da bi se pogajanja onemogočila radi takih malenkostnih vnrašanj, ki so edino le tehničnega zoačaja. Pred velikimi spremembami v politični upravi G. Vukičevič pripravlja obširen ukaz o premestitvi odn. upokojitvi velikih županov in sreskih poglavarjev. — Politične kon {©renče pri min. predsedniku. — Minister Peric v avdijenci. Kompromisni poskusi v radikalni stranki Beograd, 26. maja, p. V političnih krogih se opaža vedno večja nervoz-nost ker se danes iz vladnih krogov raznaša, da sicer povodom zadnje Vu-kičevičeve avdijence ukaz o razpustu parlamenta ni bil podpisan, pač pa je min. predsednik dobil načelni pristanek krone za razpust in nove volitve, ki naj se čim preje izvršijo. Ta govorica se ne da kontrolirati, gotovo pa je, da je že za prihodnje dni pričakovati definitivnih odločitev. V tei zvezi se mnogo komentira današnja avdijenca ministra Periča v Vrnjački banji, odkoder se je danes g. Perič doigo telefonsko razgovarjal z min. predsednikom. Q. Vukičevič je bi! dopoldne v notranjem ministrstvu. Kakor doznavam. je sedaj definitiv.no rešeno vprašanje o premestitvah, odnosno upokojitvah nekaterih veKkih županov ter večjega števila srezkih poglavarjev. Pripravlja se ckaz, ki bo obsega! okrog 80 imen. Popoklne ob 4. je g. Vukičeviča obiskal dr. Korošec. Po tem sestanku je dr. Korošec poiskal zunanjega ministra dr. Marinkoviča. Zvečer ob 8. je ministrski predsednik odšel na dvor k ministru dvora Jankoviču. Vaš dopisnik je imel priliko vprašati ministrskega predsednika: Zakai je bi! pri vas doktor Korošec? G. Vukičevič je odgovoril: »Radi ničesar važnega.* Dopisnik je nato g. Vukičeviča opozoril, da listi pišejo. da bi klerikalci event. vstooili v vlado. Dobil ie kratek odgovor: <0 tem ni govora.» V na daljnem raigjvoM ie g. Vukičevič izjavil, da še podpisan noben ukaz. niti glede va'ikih županov niti novih ministrov. Ako s? zgodi kaka važna sprememba, bo obvestil novinarje o tem 24 ur preje. Popoldne je ime! ministrski predsednik tudi razgovor z bivšim radičevskiiii ministrom dr. Superino in nato s predsednikom radikalnega kluba Ilijo /viihaj-lovičem. Večerne »Novosti« poročajo, da se je dosegel sporazum med radikalnimi cen-trumaši in pašičevci v tem smisla, da prevzame predsedstvo franke do pri-hodnega kongresa g. Marko Trifkovič. Kongres radikalne stranke se ima vršiti v kratkem v Beogradu. Otvoritev mednarodne konference dela V Ženevi je bila otvorjena 12. mednarodna konferenca dela. — Važna vprašanja na dnevnem redu. — Nasprotstva med delavskimi in fašistično organizacijo db Ženeva, 25. maja Predsednik urada Albert Thornas je na seji upravnega odbora na dan pred otvoritvijo konference poda! splošno poročilo o dekrvanju in uspehih urada dela. Povdaril je, da se informacijska služba zek> razveseljivo razvija. Vse države, na katere se je urad obrača!, so pošiljale točna in izčrpna poročila o vseh aktualnih socijalno-političnih vprašanjih, kar znači, da je urad dosegel intenzivnejše zanimanje držav za položaj delavstva in da tudi urad sam pridobiva na ugledu in uvaževanostL V zadnjem letu se je urad zlasti zanimal za položaj poljedelskega delavstva in zbral potrebno gradivo, ki se bo na prihodnjih konferencah konkretno obravnavalo. Važno je, da se M U. D. z večjim zanimanjem peča s socijainimi problemi zasebnih nameščencev, ki so bili dosedaj bolj v stran potisnjeni. Ze na letošnji konferenci bo predložena posebna resolucija, ki zahteva ratifikacijo konvencije v S urniku tudi za zasebne nameščence. Na prihodnji konferenci pa se hoče posebno obravnavat, odpovedni rok in odškodnina za protizakoniti odpust. M. U. D. je organiziral tudi posebno anketo, ki zbira gradivo o delovnem času za zaseb. nameščence, o odpiranju in zapiranju trgovin in poslovnih lokalov sploh in pa zlasti gradivo o zaščiti iznajdb, učinjenih v podjetjih po zasebnih nameščencih. Zlasti zadnje je za nameščence izredne socijalne in pravne važnosti. Danes ob 11. uri je predsednik upravnega odbora mednarodnega urada dela Ar tur Fontaine otvoril 12. mednarodno konferenco de!a. katere se udeležujejo zastopniki 42 držav. Udeležba je tokrat naravnost rekordna. Konferenci Prisostvuje 300 delegatov. Jugosloven- ski delegaciji načeluje dr. Topalovič iz Beograda. Predsednik je v otvoritvenemu govoru naglasi! važnost vprašanj, ki so na dnevnem redu zasedanja. Giavno točko dnevnega reda tvori vprašanje bolniškega zavarovanja, pravo stanovske združitve in določitev minimalnih mezd. Posebna strokovna komisija bo določila način postopanja, da pride člen 408. versailleske mirovne pogodbe do prave veljave. V smislu tega člena so posamezne države obvezane pošiljati redna poročila o izvršitvi in ratifikacij mednarodnih konvencij. Končno je predsednik prosil, naj se delegati pri razpravi o svobodi strokovnih organizacij vzdrže vsakih kontroverz. Ta apel se nanaša zlasti na vsako leto se pojavljajoči spor med zastopniki delavskih organizacij in fašistično delegacijo in bo letos bržkone izbruhnil v še večjem obsegu kakor doslej, ker je na dnevnem redu tudi načelno vprašanje svobode strokovnih organizacij. Končno je predsednik opozoril na lep napredek v delavski zakonodaji, ki z vsakim ietom lepše napreduje. Prve težave so se pojavile pri vo-litvi predsednika. Z ozirom na delikat-ni značai razprave o svobodi strokovnih organizacij ie na tem zasedanju predsedniško mesto posebno važno. Prvotno je obstojal predlog, naj bi prevzel predsedstvo eden ameriških delegatov. ki^ pa se tozadevno niso mogli zediniti. Končno ie bil soglasno izvolien za predsednika konference indijski delegat sir Atul C. Chatteriee. ki se že mnogo let udeležuje dela v mednarodnih organizacijah in se je udeležil tudi washingtonske konference leta 1919. Na popoldanski seji so bili izvoljeni podpredsedniki in komisija za predloge, ki bo izdelala vrstni red in način razprave. Poraz severne kitajske armade Kako si Madžari predstavljajo možnost sporazuma s sosednimi državami London, 26. maja d. Po poroči® iz Šang- haja je zmagovitost južne armade vidno dvignila razpoloženje prebivalstva. Severna armada je doživela nov poraz. Južne čete so si osvojile železniško križišče Han-kov-Peking in prodirajo dalie ob železnici proti Sučaaju. Prva obrambna črta severne armade je s tem prodrla. To pa bo dovedlo tudi do poravnave med Kantonom ln Nan-kingom Finančni krogi v Šanghaju do zahtev harikovske vlade niso več tako neraz-položeoi kakor doslei. Angleški poslanik še ni obnovil podajanj z zastopniki Nankinga. Položaj v Santnnen le izzval tudi v Tokiju veliko vznemirjenje. Večje število čet je pripravljenih za odhod v Mandžurijo. Šanghaj. 36. maja d. Glasom vesti prihajajo v Hankov številni ranjenci, ki pripove- dujejo, da se je vnel na honanški fronti odločilen boj. Hankovške oblasti so vsakega tretjega prebivalca prisilnim potom asenti-rale, da ojačajo fronto, kjer bo po vsej priliki prišlo do končne in odločilne borbe z Cangtsolinom. Razen tega so bili odposlani močnejši vojaški oddelki v Vučang, ki sta ga napadla s svojimi odredi dva generala, pristaša ČankajSka. kojega čete so dosegle nadaline uspehe, ter prodrle daleč proti severu, kjer ifai čete generala Sunčangfan-ga niso nudile skoraj nikakega odpora. Splošno se sodi, da je zmaga južne armade zasigurana. Tokio, 26. maja (be) Japonska viada namerava po zatrdilu poučenih krogov priznati kitajsko vlado v Nankingu. -8S9- Vloga Avstrije ob eventuelnem italijanskem vpadu na naše ozemlje Kakor smo svoj čas poročali, je objavil beograjski dopisnik lista cVossische Zei-tung. dal^i članek o jucoslovensko - italijanskem sporu in je med drugim zabeležil tudi bojazen jugoslovanskih generalštabnib krogov, da bi Italija v slučaju kakega oboroženega konflikta vdrla preko avstrijskega ozemlja po Dravski dolini proti Mariboru. Ta verzija je zelo razburila avstrijsko javnost Avstrijski listi so o tej motnosti obširno razpravljali in pri tem naglažali, da Avstrija, ki je popolnoma razorožeaa tn ki nima svoje vojske, sploh ne bi bila v stanju, da prepreči eventualni italijanski vpad v avstrijsko ozemlje is bi se morale v pozitivnem slučaju sprijazniti b tako kršitvijo avstrijske nevtralnosti. tWieaer Neueste Nachrichteoo pa prina-isjo članek izpod peresa voja Skega strokovnjaka. ki izraza povsem drago naziranje in prihaja do popolnoma nasprotnega zaključka. Pisec, ki je očividno dober poenavaleč terenskih prilik na Evstrijsko - italijanski in jugoslovenski meji, naglaša, da bi Jugoslaviji tudi v slučaju, da bi italijanske čeie r« prodrle po Dravski dolini do Maribora, ne bilo potrebno evakuirati cele Slovenije, ker so jugoslovenske železnice na tem teritoriju mnogo bolj sposobne kakor pa paralelne italijanske in avstrijska podravska železnica. Jugoslavija bi toroj lahko uiftoffo hitreje izvršila razpored evojih tet in ee sovražniku uspefoo postavila v bran, še predno bi mogel razviti »vojn fronto. Poleg tega ima Jugoslavija na tem teritoriju tudi mnogo bolj usoden lerec za grupiranje in kre-tanje vojske, tako da je treba računati e tem. da bi tvorilo pravo bojiRe prav ta prav avstrijsko obmejno oseoilje. Končno naglasa pisec, da bi Avstriia kljub temu. da je njena vojna moč znižana na ničlo, tez odrom aa sv~i izredno povoljni stratagiSai položaj ln svojo meio na Koroškem, lahke uspeino branila svojo nevtralnost ln preprečila vpad italijanskih čet na avstrijsko ozemlje, kakor je to doslej vedno uspelo n. pr. tudi Švici. Naglasa ra. da pomeni ohranitev avstrijske nevtraiitete ohranitev miru v Evropi. Pribičevič o volitvah in o zunanji politiki SPlit, 26. maja r. Danes se je tu vršil velik shod oblasime organizacije SDS, na katerem je govorit Svetozar Pribičevič o notranji in ziMtnji poMflčrt situaciji. Med drugim je izjavil: Nahajamo se pred volitvami. Vršile se bodo verjetno jeseni. Vsekakor je obžalovati, da niso v vladi zastopani Hrvatje in Stovenci. Trdijo, da se je sedanja vlada ustvarila zato, da uredi prilike v Srbiji, da tam pobija paruzanstvo, ca Hrvatskem Radiča. v SovenSg klerikalce. Ta vlada pa ne bo uspete proti Radiču. če se bo posluževala hrvatskih skupin, ki nimajo zasSom-be med hrvatskim ljudstvom. Za borbo proti Radiču je sposobna samo samostojno demokratska stranka, ker Je ona edina prisilila radfičevce, da so se odrekli repuhie-kamstvu in sprejeli narodno edinstvo. V največjem interesu krone in države so svobodne volitve. Vsak bo pri teh volitvah lahko videl. M:ko saslombe ima katera politična skupina med narodom. Jaz som za volitve brez ozira na to. kdo jih vodi. Samostojni demokratje ne silimo v voJiino vlado, volitve lahko izvede ali sedanja vlada s točno določenim programom, ali pa nova vlada, ks bi dobila to naAogo. Ml nočemo vstopiti v tako volilno vlado, v kateri bi bffi samo statisti. Bolje Je v tem sHuSaju iti v volitve z oprsja jonateega stališča. Glede zunanje PiHbiič&vič s>o- vdaiffl, da so ss v sedanjem ftaSJanske -jugoslovanskem sporu Srbi lahko prepričali. da ftaEjanč ne mrze samo Hrvatov in Slovencev marveč tudi Srbe. Govornik ostro kritizira postopanje vlade, ki naroda ne obvešča o zunanje političoib vprašanjih. Davidovi 6ev1 demokratje so nedosledni. Dokler so Ki v opotzfdjl, so vztrajno zahtevate partameotaraš odbor z® zunanje zadeve. sedaj pa. ko so v vJadd. ne obveščajo rritč šefov parlamentarni b skupi® o zunanje poetičnem položaju. Govornik Je daije prati temu. da bi se sprejel italijanski predlog, po kar.erem naj se naša država zadovolji samo s tolmačenjem tiranske pogodbe zato pa ratificira nettunske konvencije. Kar se tiče Bolgarije, govornik želi, da Bolgarska vstopi Sm prej v zvezo velike in močne jygos6ovenskc države. Izvajanja voditelja SDS so navzoči sprejeli z viharnim odobravanjem. Razprava o novem odvetniškem zakonu Beograd. 36. maja p. Na današnji popoldanski seji je zakonodajni odbor nadaljeval razpravo o odvasnSkem zakona. Pri debati o 61 9., ki se oanaša na odvetniške kandidate, je posl. dr. Vasa Jovanovič (radikal) zahtevali, da naj se odvetniškim kaa-c&datom vojaSoo leto oe šteje v pripravljalno dobo Minister pravde Ar. SnšSdč Je to odttaMl, opozarjajoč, da se priznavajo vsem dragim vojaška leta v njih službo in zato se mara to prizmi tudi odvetniškim k&mdfrdatojn. Brez debate je našo zakonodajni odbor sprejel S ene 10 do inM. 20. Pri 61. 20., ki določa, da je odvetnik pooblaščen dajati nasvete v vseh sodnih, javno im privatno pravnih poslih fc zastopati stranke pri vseh sodiščih, oblasteh in konporaoijah. ie posl. dr. Jovanovič opozarjat na možnost. da oa podlag: tega paragrafa lahko odvetoikš zkwabljaio položaj ic nastopajo kot trgovci in agenti e. Ko je minister pojasnili. da se odvetnik: ne smejo in ne morejo bavi ti z drugim: posli, nego s pravnimi. je M ta člen sprejet. Pri či. 21.. Id govori o caoeiu čuvanja odvetn.ške tajnost; in o zapiskih, ki jih ima vodrc odvetnik, je posianec dr. Žerjav opozoril na čl. 155 sočka 3. kazenskega zakona, ki Je v aasprotfu s stilizacijo tega člena. Na podlag: te konstatacue je minister predlagal, da se ta člena rezervira Členi 22 oo 29 so bili sprejeti brez večjih sprememb. Pri S. 30. je pasi. dr. V. Jovanovič opozoril na ras retemtiotnds. Ta člen govori, da odvecnik more zadržati dokument« m druge depozite svoje stranke v svrho kritja svojega honorarja. Posl. Jovaaovtč smatra, da Je to nepravilno ter povdarja. da velja v Franciji za nečastno, ako odvetnik preganja svojega IdSjeara. če nrj ne more plačaš honorarja. Posl. dr. Žerjav je zavzei staJlsče, da se pravo re-tencija more pridržani, toda v ožji obliki nego jo sedaj zakon določa V retenejskem pravu se je razvila diskusija, v katero so posegli minister dr. Sršicšč. posl. dr. Bu-d&savlievič ia posl. dr. Žerjav. Ta člen Je bil končno rezerviram. Brez večjih sprememb so bim nato sprejeti členi 31 do in-khrfive 58 Sprejet je bil dailje z bistveno spremembo čl. 59, ki govori o zastaranju. Odškodninske zahteve stranke napram odvetniku zastarajo v dobi petih let. račun-ši od dneva, ko stranka dozaa oziroma ugotovi od odvetnik* povzročeno škodo. Prvotno je bil določen rok treh let. Razprava se jutri nadaljuje. Odvetniška pripravljalna doba V naslovu k našemu včerajšnjemu poročilu stolt posrešno. da znaša odvetniška pripravtjaina doba 5 let Dejansko znaša 4 leta. kakor Je iz poeooafi razvidno. Do-tttd paragraf 5 zakona se giasi: ►Praksa mora traja« Sfin leta. Od teh štirih let mora pripravnik odslužiti eno leto brez preSttajenja pri refrem sodišču. iMijmanj dve leti pa pri kakem advokat v teraPevtaš SMS. Eno lrto pripravnik lahko odshifi prš rednem «*fiSftu Pri državnem pravdrtštvu. prt g orejemaio od drža%-e te 3c že sedaj ni v nikaksm razmecit: z najemšnasni ne-izpremenjena. Sledita ie obšima te vsestranska debata, v katero so oosesft zavoortk' -vsth strokovnih arganrzacil te W ie enodašno ugotovila. da zaščita najennikov ne sme pre-rehati ako se hoče vrdrJaS nrr in red v | ^rža^-' 2nrxk še -azSrit" la da sc tega krivi lastniki sarrt ker postavljajo že sedaj nešzpofinjive zahteve po zvišanju. Pre- čitaio se je več takih dopisom- ljubljanskih am mariborskih hišnih gospodarjev, k; v svodih zahtevah ne poznajo nober.e meje; konstatiralo se je. da organ.zacl:e hišnih lasnnikov nšmaao primernega vpliva na veliko večino hišnih gospodarjev že iz tega raeioca, kar ie samo neznatno število hišnih lastnikov organiziranih. Sostosno je bila sprejeta resolucija, da je zaščita stanovanjskih najemnikov za daljšo dobo neizogibno potrebna. Vse mariborske strokovne organizacije, ki predstavljajo ogromno večino prebivalstva se strinjajo s tozadevnim sklepom Dsiavstie zborni« in zahtevajo naj se stanovanjski zakon z dne 15. maja 1925 podaijša do 1. maia 1934 z izpremecibo. da se višina prejemkov zaščitenih oseb zviša na 5000 D^n. Več govornikov je opczarjaio aa dejstvo, da se mestm; občini mariborski ia mariborskemu oblastnemu odbora ci zdelo vredno poslati na anketo svojih zastopnikov, dasi sta bila oosebeš povabljena. Uredba o organizaciji ministrstva prometa in prometne službe Na osnovi čieaa 133. iaaskEga finančnega zaikoca je prometni minister radnj: tre-notek, dne 30. marca t L, podpisal novo prometno uredbo, ki se Je že ce£o lanske leto priprevgala. Jela bila potrebna, aii ne, ne moremo danes v nagha presoditi, niar-Bikaj se nam vidi dobrega v nji, mnoge pa je plevela. Na prvi pogžed je videti, da je nova uredba osnovana na naoeiu višje upravne samostojnosti geaeraine direkcije državnih železnic in uprave pomorstva in rečne pio-vidbe. Na drugi strani sc postale sedaae direkcije prav za prav neke vrste eksetasivai inspektoraiS ali obratna vodstva, vendar jim 5e kompetanca v veSiki meri ceSo razširjena_ Razvoj prometne uprave ne odvši od nove uredbe, aii stare uredbe, temveč od razvoja administracije v Beogradu ki od uvidevnosti vodstva, da decentralizira, kjer nima še predpogojev za uspešno centralno delo. Pr« tem pa ne sme hri merodajne cekosrčno s-aiiišče financ, ki s svojim prevelikim štedenjem le ruše zidanje te stavbe. Glavne določbe nove uredbe so: Ministrstvo voli ie nadzorstvo neč železniškim, rečnim, pomorskim in vzdušmm (zračnim) prometom Ministra pomaga pomočnik, ki ima za nadzorovanje zopet potrebno število referentov (neomejene, število). vsi pa imajo še vsak svojega pomožnega uradnika. Pomočnik in njegovi referenti reprazentirajo prav za prav neko generalno inšpekcijo. Razen teh referearov obstoli v ministrstvu še administrativno pravno odelenje. Kot posvetovalni organi se ustanove pri ministrstvu: prometno privrnento' odbor iti tarifni odbor, v katerih sodeiujelo tudi predstavniki industrijskih, trgovskih, obrt-taSkih, poljedelskih inžanjerskih komor. Ministrstvo more samo železa Ske direkcije ustanavljam ic razpuščatl. kar je fc::a do sedaj stvar zakonodaje. Ministrstvu sta podrejen; generalna direkcija državnih železnic in uprava pomorstva in direkcija rečne piovidbe. Generalna direkcija se deli: ca obče odelesije. upravo za zgradbo žefesnic. odetenje za -vzdrževanje prog. mašdnsko. prometno, komer-djaino odelenje. koncrole dohodkov, ekonomsko in finančno odelenje. Direkcije se delijo na: 1) obče ode£eoje s personalnim, administrativnim in računskim odsekom. 2) Prometno, konvercijatoo odelenje z obSm. prometnim in komcrci-jataim odsekom. 3) Gradbene odeieoje z občim vzdrževalnim in gradbenim odse«ora. 4) MaSnsko z občten maSnskim te vozcrvr-nim odsekom. Dosedanje finančno odelenje se poareoi ko: računsk odsek. admJ-ndstraaivno pravnemu odielenju, ekonomsko odalenje odpade, ker je poraz-deijeno delo na nerva 4 odelecija in na generalno direkcijo, kier se boio v svrho štedanja na-bavke čim bolj centralizirale, da koncem koncev država s prometom sploh ne bo ime£a stroškov, ker bo vse počivate v znamenju štedeje; kamercšjakK odekoie se spojt s promeaMn in kontrola dohodkov izgine sploh iz sestava direkcije, ker bo to deta centralizirano v generalni direkciji. Uredba urejuje dalie organizacijo pomorske uprave rn rečnega prometa. V prehodnih predpisih pravi uredba, da v kolikor ista vsebuje odredbe, k! so v nasprotju z drugimi zakon: kakor z zakonom o državnem prometnem osebju, o državnem računovodstvu, uredbe o prevoza potnikov in robe ittd, uredba ne vellja. temveč šele. kadar bo uzakonjena- (1?) Defioltivno se pa more izvesti z novim bndžetafcn letom. Paragraf 61. pravi, da morejo biti oddelki in odseki generalne direkcije nameščeni tudi zunaj Beograda, ako tam ni prostora Paragrafi 64—6S predpisujejo raznim ministrstvom predajo nekih poslov ministrstva saobračaia Paragraf 71. pa pravi, da se odredbe te urecfce zamorejo menjati, da se izvede knmercijaiizacija ctmstr-scva saobračaja Pod uredbo pa je enostavno naptsanc, da jo odobrava rnanister sa obračaj a general Svet. G. Mfosavijevič. izveva nove uredbe bo r-oila precejšnje pertarbacije v promeas uprav. Vsaka psrrurbacija pa škodtse rednemu poslovanja tako znamenitega gospodarskega resorna. Dvomimo, da bt bilo oporfemc tako uag» jo izveste, ko vendar sama uredbe ta tud no\" finanin' zakor napovedsje ia-pramembe. MisKmo na znan: člec firtanč-neea zakona o konte,■ vi! a^zad a. o kateri si rtf? nSnnster. nit! geeierstea drekcita niste bfe 30. rna.Tca na lasnem, kaj naj znači Se Je čas. da se opusi? prevelike rze-kroJevaeJe sedar^e jrsre. vsa' ia časa. dokler se nekaj popolnega ne ustvari v Beogradu. Vse. kar se danes spreminja v prometni upravi, se nam zd ne drrvo£ prerrt3Mer eksoerimeirt Zai«bof pa se ekape:1meuura aa grbofc dEvkoc* a6-vexrv. Javna telovadba srednješolske mladine v Ljubljani dovoljena Ministrstvo prosvete je dovolilo, da se javna telovadba di.iakov in dijakinj ljubljanskih, srednjih, učiteljskih im meščanskih šol, ki se zaradi slabega vremena v začetku maja ni mogla popolnoma izvršiti, vrši v nedeljo, dme 29. maja na letnem te-lovadišfiu Ljubljanskega Sokola. Spored javne telovadbe je isti kakor prvotno, odpade le orodna telovadba, pač pa s« bo izvrSl Staietai tek, ta sdcer predtefci ta finale, ker bcrsta tekS le po dve štafeti naenkrat. Začetek javne telovadbe bo ob pol 16., vstopnina za sedeže 10 Din, za stojišča 5 Din. Kdor Ima shranjen še kupom od prve prireditve, ga lahko zamenja za novo -.TStopmloo, todla samo v ptredprodaji v soboto dne 28 t. m. Pri blagajni na telova-dišču se kuponi ne bodo izmenjavali, kar raj p. t. občinstvo blagovoli vzeti na znanje. PredprodaJa vstopnic le. v Matični knjigarni in a Kongresnem trgu že od danes najprej. Slike iz življenja in prirode (Prihodnil spored ZKD) V soboto ta nedeljo, dtoe 28. in 29. t nu nrodvaja ZKD serijo najlepših in najzanimivejših kulturnih filmov dumJsfce Urani-Je. Med dragimi le na sporedu film ld nam oredočuje eksotično naravno lepoto ta ljudsko običaje prebivalstva na otoku Java. Lepi so 5e fitai o svHaprejki ta ojlH gojittvi na Japonskem, o življenju lovca in strelca v planinah in v gozdu. Zanfmfv je ftim. ki nam onkazuje. Jflako se pretvarja naše i-srfasto drevje v paipir iitid. Skratka ves spored le sestavljen iz sedmih, nadvse zamicravšh použtaih filmov, katerih' doslej v LiUbljani že nismo videli. Cene prostorom so zopet normalne t. J. 2 in 4 Din za sedež. Ker se bo program predvajal le pri treh predstavah', nai si vsakdo zasigura Sni pred vstopnico. Sobotna predstava. ie radi n«feHsMK izletnikov namenjena tudi ostali publiki, se Prične točno ob 14.30. nedelje predstave oa se vrše kot običajno ob 9.30 ta 11. do-wldtoe. S tam sporedom zaključi ZKD serijo svojih strogo poučnih filmov v letošnji sezoni. PredvajaJi se bodo sicer še nadalje v ■mesecu juniju po istih cenah razni zanimiv! tnladtnslki filmfi in to zlasti oni, ki so posneti po svetovno anamiK romanih za mladino ln dSjaštvo. Dve prijateljici Ljubljana, 16. maja. cPavla, Pavla, ali bova danes kuhali kosilo?* Skoro redno vsak dan je tako povprašala Reza gvojo prijateljico, ki jo je vzela na stanovanje potem, ko sta se našli nekega večera v veseli moški družbi in sta pozneje postali prijateljici. Bili sta si druga drugi povleči, kajti obe sta živeli življenje tja v en dan. je navadno odgovarjala na to vsakdanje vprašanje Pavla, Nato sta obe umolknili. Pavlo je naenkrat pričela boleti glava. Začela je stokati in tožili nad bolečinami, da se je Rezi zasmilila. Nič ji ni zamerila, ko je izrazila željo. naj jo počaka na klopici, ker mora v mesto, da si kupi v lekami prašek zoper sitni glavobol. Pavla je odbrzela, ni pa iskala lekarne, marveč je hitela, kar so jo nesle noge, domov na stanovanje, kjer je prebrskala vse omare. Brskanje ni bilo zastonj, kajti kmalu je držala v rokah zastavni listek za Rezino obleko. Nato si je pripravila kovčeg, pobrala še nekaj Rezi nega perila in odšla zopet v mesto. Zvečer je stanovala že pri drugi prijateljici in včeraj dopoldne je promenirala v spremstvu kavalirja. ki ji je posodil denar, s katerim je rešila iz zastavljalnice Reza je odšla ponosna in ravna in se ni niti ozrla na žrtev pohlepa po lepi obleki. Neznansko jo je jezilo, da je hotela biti t> varišica lepša od nje. Pavla sedi zdaj v zaporu in premišljuje, kako bi se maščevala. Ponoči se ji bržkone sanja o bogatem kava-lirju, ki jo bo oblekel od vrha do tal, in kako gre ž njim mimo Reze, ki je od zavisti vsa zelena... Domače vesti * Imenovanja v srednješolski službi. Za direktorja realne gimnazije v Novem mestu je Imenovan Ivan Mastnak. V višjo skupino sta pomaknjena profesor Lovro Le-skovar v Mariboru in profesor Matko Rav-ter v Murski Soboti. * Napredovanje v osnovnošolski službi. V osnovnošolski službi so napredovali v 3. skuptao II. kategorije naslednji učitelji in učiteljice: Fran Klavora. Irma Kom a vi i, Janko Rravarič, Cecilija Prosen, Josip Un-verdorben in Matej Vunderl; v 4. skupino II. kategorije pa Ivana Cesar, Ljudmila Gram, Marija Peteriin, Drago Vončlna, EmI lija Hanzelič, Marija Punce r, Fran Klemene Stanislava Makuc, Davorin Zelenko, Her-mlna MIhler, Franja Ložar, Zorka Rozman ta Zlata Tušek. * Izpit za rezerv, admin. podp. ekonom, stroke so položili dijaki: Rude Anlčlč, Maks Badiura, Ivan Cizej, Zlatko Goldflmger, Dra go Grabelišek. Drago Grfinberger, Milan Jug, Ante Maurer, Ladislav Polišak, Ivan Ravšel, Liubivoj Skrt in Drago Sulhnanovič * Vesti z dvora. Kralj Aleksander dovrši te dni od zdravnikov mu predpisano 21 dnevno zdravljenje v Vmjački banji ter se v najkrajšem času vrne v Beograd. Isto-tako se tekom prihodnjega tedna pričakuje pilhod kraljice Marije iz Marijinih Lažni. Prestolonaslednik Peter se je predvčerajšnjim s svojim spremstvom iz Topole vrnil v Beograd ter odide v kratkem na letovanje v okolico Dubrovnika, kjer le zanj že urejena vila »Solitudo«. * Učni programi za srednje šole. Komisija, ki ji je poverjena naloga, da določi učni program za realne gimnazije, Je ravnokar dovršila svojo nalogo. Istotako zaključita v bližnjih dneh svoie delovanje komisiji v ZagTebu in Ljubljani, ki sestavljata učne programe za klasične gimnazije in čiste realke. * Imenovanje začasnega upniškega odbora Slavonske banke. Kakor poročajo Iz Zagreba, je zagrebško sodišče na predlog upravnika mase dr. Horvata imenovalo nastopni upniški odbor: predsednik odvetnik dr. Hlnko Harvatič, kot zastopnik največjega upnfka Istltuto Itallano di Credl-to Marittmo; član': zagrebški odvetniki dr. Dušan Gjorgjevič, dr. Ivo Hršl. dr. Juraj Pečarevlč in zastopnik slovenskih upnikov dr. Roman Ravnihar: namestniki: zagrebški odvetniki dr. Ladislav Sik. dr. Emil Brandafy, dr. Miloš Hajdič, dr. Ljubomir Tomašlč in dr. Zlatko Kuntarič. * Kongres trgovskih zbornic v Splitu. Na 25. t. m. v Beogradu se vršeči konferenci tajnikov vseh trgovskih in obrtnih zbornic je bilo definitivno sklenjeno, da se vrši kon greš vseh trgovskih in obrtnih zbornic 7. In 8. junija 1.1. v Splitu. Program kongresa ie Isti kakoT je bil prvotno določen. * TroškI avljatičnega poleta Parlz-Bom-bay-Zemun. Celokupni stroški za jugoslovenski avijatični raid od Pariza do Bom-baya in nazaj do Zemuna znašajo okroglo pol milijona dinarjev. * Naši avljatiki v Švici. Minister vojske in mornarice general Hadžič ie odTedll, da se naši najmodernejši aeroplani z najsposobnejšimi našimi avljatiki udeleže velike avijatične tekme v Švici, ki bo trajala tri tedne. Vršile se bodo zanimive tekme v brzini In akrobaciji. * Smrtna kosa. Dne 19. t. in. ie umrl v Kladju občinski odbornik ter dolgoletni član tamošnjega gasilnega društva g. Anton Ko-zole, p. d. Ciikaj, v 75 letu starosti. N. v m. p.l * Smrtna nesreča. V Ljubnem v Savinjski dolini so pred kratkim pokopali tamkajšnjega posestnika Martina Sedmaka. Brat umrlega je po pogrebu spravil svojo boljšo obleko v podstrešju. Ko se ie vračal s podstrešja pa Je padel tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomil hrbtenico. Kljub zdravniški pomoči Je ponesrečenec podlegel težki poškodbi. * Smrt vsled zastrupljenja krvi. Kakor v mnogih krajih Slovenije se ie tudi v Prek murju pojavila nevarna bolezen pri živini — metljavost. Tudi revnemu kaižarju Dominiku v Gomilici sta oboleli obe kravi, ki ju je porabljal tudi za vožnjo. Da bi rešil kravi se je hotel poslužiti dlstola. Dominko in njegov sosed sta kravo držala, žena njegova pa Je kravi porinila disto! v žrelo. Krava je stilnila čeljusti In ranila ženo na roki. Nastalo je zastrupljenje krvi. Ko so poklicali zdravnika, je bilo že prepozno. Nesrečna žena je podlegla zastrupljenju in pustila možu tri nepreskrbljene, otroke. * Carinski jetniki so doslej prestajali v velikem številu navadno zelo dolge zaporne kazni v jetnišnicah naših sodišč. Ker pa je to povzročalo ogromne stroške, ki se jih carinarnice branijo kriti In ker se je stanje pravosodne uprave na kreditih za stroške kazenskega postopanja v tekočem proračunskem letu še izdatno poslabšalo, je ministrstvo pravde odredilo, nai sodišča od 1. junija naprej sploh odklanjajo prevzem carinskih jetnikov, ako carinarnice v naprej ne predlože potrebnega predujma. * Spomenik padlim vojakom na Ceru. Meseca avgusta bo svečano odkrit v selu Tekerišu na Ceru spomenik borcem, ki so Junaško padli v veliki bitki na Ceru 1. 1914. Spomenik postavi pododbor Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov v Šabcu. Svečanostim bo prisostvoval tudi kralj Aleksander. * Vseslovanskj čebelarski kongres v Pra gi, V dneh od 3. do 10. Julija se vrši v Pragi vseslovanski čebelarski kongres, ki se ga udeleže čebelarji fz vseh slovanskih držav. Ob tej priliki bo otvorjena tudi velika čebelarska razstava. * Prepovedana knjiga o solunskem procesu. Notranji minister je prepovedal uvoz in razširjenje knjige »Le proces de Salo-nique«, ki Jo je spisal dr. Miloš Bogičevlč in ki obravnava znani proces proti Dlmltri-jevidu-Apisu in tovarišem radi zarote. Knjiga je bila tiskana v Parizu. * Aretacija dveh sumljivih Italijanov. V Velikem Bečkereku sta bila v sredo aretirana dva Italijana, ki sta sprva prodajala po hišah sukno; policija pa Je ugotovila, da sta skušala stopiti v stik z vojaki, zlasti z oficirji. Sumi se, da sta se bavtla s špijo-nažo, vsled česar sta bila aretirana ta odpravljena v Beograd. * »Hrvatski radiša« za hercego vinske otroke. Osrednja uprava »Hrvatskega Ra-diše« je z ozirom na težak položaj gladujo-čega hercegovinskega prebivalstva započe-la akcijo, da bi se v raznih strokah gospodarstva po možnosti zaposlili otroci iz Hercegovine. Uprava Je vse svoie organizacije pozvala, naj pri tej akciji sodelujejo in skušajo najti potrebno število mest za nameščenje revnih hercegovinsklh otrok. * Udruženje rezervnih oficirjev. V Beogradu se vrši prihodnjo nedeljo redna letošnja skupščina Udruženja rezervnih oficirjev ta bojevnikov. Na skupščini bo zastopanih 105 pododborov fz vseh pokrajin naše države. * Zgraditev malih hiš ob Dioklecijanovi palači v Splitu. V Split je prispel znani nem ški arhitekt KeJler, po čigar načrtih, odobrenih na mednarodni teknil se bo zgradilo večje število hiš na Južni strani Dioklecijanove palače. POZOR i na * Za učltelje-vojake. Ministrstvo prosvete je na podlagi sklepa ministrskega sveta izdalo uredbo, po kateri je možno vse one učitelje, ki so odslužili svoj kadrskl rok ta so bili v učiteljski službi nameščeni že pred vstopom v vojno službo, takoj zopet nastaviti, za kar morajo prizadeti vložiti na pristojnem mestu prošnjo za službeno mesto. Kakor znano je bil po finančnem zakonu za 1927-28 ustavljen sprejem novih civilnih uradnikov v državno službo. Po skle pu ministrskega sveta so bili potemtakem Izvzeti iz določil finančnega zakona osnov-nošol. učitelji in učiteljski kandidati i zrelostnim izpitom Povod tej odredbi je dalo veliko pomanjkanje učnfh moči v nekaterih krajih naše države. " Železniška nesreča prj Rlpanjskem predoru. V torek ponoči je na odprti progi med postajama Ripanj-predor tn Klenie prišlo do večje železniške nesreče. Neka lokomotiva je trčila skupaj s tovornim vlakom. En železniški uslužbenec Je ostal na mestu mrtev več oseb pa Je bflo ranjenih. Dva vagona tovornega vlaka sta bila popolnoma razbita ter močno poškodovan tudi sprednji del lokomotive. Postajenačelnlk v Rlpanju In strojevodja Rajič sta od službe suspendirana. * Samomor epileptika. V okolici Beograda je 22 letni mladenič Rado Vaslč že dolgo tipe! na epilepsiji. Skoraj dnevno je Imel mučne napade. Ker mu tudi zdravniki niso mogli pomagati Je nesrečni mladenič sklenil, da sam napravi konec svojemu trpljenju Ponoči se je obesil. Našli so ga mrtvega v njegovi sobi. * Grozno zločinstvo pri Osjeku. Pred se-lom Vrbanja v Slavoniji ie našel te dni neki pastir golo moško truplo, ki je imelo prerezan vrat ter 21 globokih vbodov z nožem. Doslej se identiteta mrtveca ni mogla ugotoviti. Domneva pa se, da je mrtvec identičen z nekim beograjskim trgovcem, ki ga Je osješki trgovec Gross pričakoval na obisk, ki pa nI prispel v Osjek, četudi Je iz Beograda ob domenjenem času odpotoval. Nadaljnja poizvedovanja so v teku. * Dve žrtvi strele. V Hercegovini je predvčerajšnjim divjala silna nevihta. V Grabovem dolu ie strela udarila v hišo Save Jovanoviča. Hiša je pogorela do tal. fcpod ruševin so izkopali mrtvi trupli Jovanoviča in njegove žene. * Celo selo zgorelo. V Bosni je v noči od torka na sredo pogorelo celo selo Sevnica, ki je štelo osemnajst hiš. Žrtev požara je postalo tudi vse poljsko orodje, krma za živino ta domači živežn! pridelki. Skoda znaša več milijonov. Podrobnih poročil še nI. * Novi bankovci. V Beograd je prispela te dni iz Pariza pošIl og-';yri oddelek <1 ::rt> 1655Ž ! Služinčad kshtrice. riee, L3ze iid. dobe u;- i liljt 11 o • b o T Be&er»dti | »kt> te triu« v biron Eko-oosujv Beogrid, Titua 11 15035 Stanovanje 1—- tub s tsri;. t*_ č:—prrj n.:r:a - '.".v. fu-iiki Poicdbe orl oddelek «Jc:-a» rod f ::c • Dobra strstkj. l&iCE Brezplačno ;!r:,ir> uid.;; .'r.v. ,obe. "ftV.l. £ .rjt trgovine, delavrirt — Fofred:v5-i;e n : lajairi brezpiii-i — cPosred: ^sleo Sv '^n eert« lš- !4tTT Stanovanje 2 dO S Mb t pr^rJV^.K— ■ išče mlma Krssi® (2 »e-bf r tiar: &J: Li£ tA.ko; viaj do c:.veai. brv P-iudt^ pod aoK — 7čr€ r oddelek -'-475 Veliks r.emssa tvornica centrifug za mleko spre' m t za raipeča anje svejih veakih centrfug (500 do oOOO litrov na uro pri m;e-kamab dobro uvedeno rvrdko za zastopnico svosh proizvodov. Prosimo po"iUČDe v nemščni pod značk: „0. M S564" na Jugomosse, ZagreD Zrinjevsc broj 2u. muDoma m ixd a tn Organizator mal prodaje pip^ttii oredrLeK:- dobi i&zosSzrr ev*r; tul- ro LA^estiiev. V czdr pridejo Is vsnirizi koeps-i it® reičjo pr»da-obriibo Pot&db* pc.i ri-Cev »V«MC- tiasalfiv is pof^ec« cs cursvo .Jotrvc. 16©9 t Praktikantinja ibeo:T«niks kikeri trfev-d&iri ticTao r trfov^ko . Loi^strijskes podjet— v L^ubljaci L^r.-coročno pisale e ^epitor; iipriSevi; ikri pod r-.i/V; >Pr»jnt- ta orlaz=i ltx »Ji^rvc. " loOT Zastopnike ts vsa ceets Ja^^ilsvij* fpre.tn.esi ca rar^čav-atje Kedo tare. Car:;. poBcdb* Je PoaUi ca.: E Keciarii. iUribeT. 1SSS7 iut Dftk iic^ 15—IS Is: cn. i i ras. neR. k. i« \i-'t - »u c&es-ke v trgcrtri. Portdbe ls oclaeri oddelek cjtrra. pod «?ofcena 67., 153T Kmečka natakarica ln kuharica = LL-eJia. ahiS»o t po- sffiri ali kckir-L Zu. ti-i lirai. Kanoc tako; i >:tte;e Posadbe ca ojli£ j oddsiei cjttn> pod tiirt j tKsiita-ioa ItS*".1 i Kuharica ■ifrte tlsSbe pri orc7-"r;r. j Smjst r ejlisaea oideiit. | .Jesti«. 15420 VsTOtlcun 2000 Din posojila i pra« fsr^ari;: in . ~~ ii&esu E>opi»e pr.-: »Po^eos j S« cs ogiad oddelek »Jn-1 nt 15425 ; Mlad&nič ptaiiii, >t laii i rej« Bike-, k: bi nd- viia ob pr»;i4!- ! Dop^e f mha oddelek »J:kts« ptri | »Griejc. 1545« s ! »Slučaj in sreča« Dvignile pisno! 1SO& Na dobro hrano 5pre;=.ec go-m+i? tS darr.» Ka^cv v eg" oddslfc: »Jicth.. 1545 Zobozdrairniki! Zobotehnikil Atelje s tehnikom brez prakse po ngedni ceni naprodaj v Sloveniji. Ponugce pod ,Ugodna prilika' na oglasn cdde.ek .Jutra*. „VENECIN" je izrecno učinkujoča voda proti revmatizmu in išiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran Dobne zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste: ISIS d, d. Ljubljana. OCARINJEN JE v=ch uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošii.i .»skrbi hitro, skrbno m po najnižji tam. j RAJKO TUFJL carinski posrednik, Lr-i* i Ijana, M.aser}-kcva cesta 9, oaspret; čari. camict. — Revizija pravilnega zaračunava, nja carine po ceni deklariranega blaga n vse informacije brezplačna A TINKOVEC " K fOJJ Osle za kose prav? berga— - dobite pr. Sever 4 Kon:?.. Litb'.]EE2-15854 Letošnjo košnjo Tsviarjeres* trareika u i BeEgr»do= odda P Kertil. ! Gofporreuka 4. lict« i Okroglega lesa S ragoii. poc>:i:Es ecie-gv prod-n ieo. vigcc. aL posrsja. Dolfica 4—IC m, tredrja debažisa IS—ctl Alc-jn. Eanseer. Dol. To- i r^isrer-er 2£. S^ei log ^ri ■ Eoirr.^ 15C: Pohištvo eiegarr-.c tra«cTo i co, Irztc poiirar>c it £ ?r»i- , tid ji l'.svc2ik^a ii roi , tatega novi ir ca;- \ E.od«rce;:s.e itde-iar. ic ta-dejš rece ii v«. . istega '.Ki po iurin j citki eeti proda Is E»pia. LjsMjaiia. Poiitceka e. ti i :5TJ Srebrne krone ic;c> a ub Sobrt t Ocdec. l^Bhijna. rrsW seva aiir. L BI Vila na Bledu f 12 »cb. d«.- ci cpre=i.>eci. caproda; ta I •pcuSTiisej prave rre.d- \ j cosi. Enper m labko ko; vm-1 Kafiov r ociaa. ] odčelkt PRVA LJUBLJANSKA VELEPRAŽARNA ZA KAVO KAROL PLANINSEK priporoča svc.e priznano cajboljše mešanire PRAŽEČE KAVE Cenj. odjemalcem se zmelje kava elt».riž-nim potom tako; pri nakupu brezplačno sicer za mrSio ali navsaco kavo. Prodajalaira: Ihroa.ska c., vega! Tavčarjeve uk Zahvala. Podpisana Josip in Marija Beljen, po-^sa in gostilničarja v Kočevju, se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so ob težki zadr.;: poti repozabsema našemu sina dijaku STANKOTU seono u-e.ezoo izkaza., zaonjo Posebno čast in hvalo pa izrekava za zad-nja tolažbo vlč. gospoda prof. Stanovnika i:, obema gospodoma kaplanoma, ra%iia:ei;st-, i. državne realne gimnazije, gospodom profesor; srn in dijnštvn, ki so ga obsnii z venci m nosni položi!: k večnemu pcč:±:n. Ugodna prilika; Dellkates. trgovina ieo; cprtltl;-ca. i ta.trko-Tilcict. poleg ca*tc^ic;t- : ki« ic kckir;a_ t irv-t~ ■ tarien ci cesd v •»J prevrec.-i .reg-g-. »d;-.ji poeec. — Po port- t oiej , Ci.^e ; 16474 Pisarniško sobe « r»akai c ' . t«kt; Pckcjcro-i: tat; . ljcr a c . '.«74 voda prof. Josipa licu za v srce segale nagrobno slovo, dijaScetca pevskemu zboru "od vodstvom g. profesorja Sivca za poslednje pesmi, vodstva »Marijinega Doma« za izkazano počasi in sočatje, gospodu glavar; j svetnika Logarju in številnemu uradništvu. ki so ga spremljali na zadnji po:L ter mest" ' bčžni kočevski — vsem Bog piačaj! Kočevje, dne 21. maja 1927. 6182-a JOSIP in MARIJA BELJ4V.