J2. ftevmn.
i iiean. t sna, zi. mri mm.
.Slovenski Narod* velia:
v LJubljani na dom dostavijo.
elo leto......K 24 —
ol leU........12 —
etrt leta........6*—
a mesec. ......2*—
v upravnistvu prejemar:
celo leto...... K 22-—
pol leta...... . ll —
četrt leta....... , 5 50
na mesce. ..... _ 190
Dopisi  naj se rranklrajo. Rokopisi se ne vračajo, r red Blitvo s Knaflova nli.ee AL 8, (v pritličju levo), telefei
lakata
Inaerati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserrijah po dogovoru. Upravniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd to je administrativne stvari
sisvilaa Mtti It
Na pismena naročila brez Istodobne vposlatve naročnine se ne Ozira.
ajjjMi^sj telefon it iS.
sa Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25*—
pol leta........ 13-
četrt leta........6*30
na mesec.......• 2*30
.Slovenski Narod" velja po poJtf:
za Nemčijo! celo leto      ...... K
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto   . .......K 30*-^
Vprašanjem glede inseratov na) te priloži za odgovor dopisnica al! znamk* Cpravatat     laallova alica tL 5, (spodaj, dvorišče levo), te!efM it S'
Pred razpustom.
Dunaj, 28. marca.
Skoraj cel dan je danes trajala »ja ministrskega sveta. Sklepi kabi-eta bodo še jutri predloženi cesar-1, da jim pritrdi. Brezdvomno se na-aja med številnimi predlogi, s ka-?rimi se jutri popelje baron Bie-erth v eesarski grad, tudi oni, ki r> pritisnil smrtni pečat na čelo po-anske zl>ornice. Prihodnje dni je rieakovati cesar, patenta. s kate-tm se razpušea prva zbornica sploš-le in enake volilne pravice.
Resnično, žalosten konec. Nemio časopisje besni na slovansko opo-k-ijo, ki je dala s svojo taktiko po-od za dogodke zadnjih dni, imenuje lovane in zlasti Čehe morilce usta-e. katere ho zadelo, kakor svetopi-Bmskega Kajna, maščevanje gospo-ovo, nemilost in nasprotstvo mo-arha ... Le posamezno se oglašajo cjazljivi glasovi v tem orkanu emške jeze, ki se upajo namigavati, a se za usodo parlamenta vendar e sme delati odgovorno manjšino, i so jo posluževala — in to zmerno KT povsem dostojno — parlamenti rnega prava opozicije, temveč da 3 treha polom parlamenta zaraču-ati onim, ki so poklicani in onim, i so se zavezali ž njim in v njem Špesno delovati, torej vladi ter jenim strankam.
Strankarski gnjev ne pozna ob-^ktivnosti. Lastne grehe naprti dru-im in za neljube dogodke dela od-ovornega nasprotnika. Tudi vladne tranke ne vidijo, oziroma nočejo ideti pravih krivcev nstavne nesre-B, ki je zadela monarhijo, ne pride-) niti do spoznanja, da ni še največ-i nesreča v tem, da je bil parlament azbit, temveč v tem, zakaj in kako p je to moglo zgoditi. Mesto, da bi il ministrski predsednik izvajal iz oložaja konsekvence ter podal s ce-m kabinetom demisijo v trenutku, o je spoznal, da mu opozicija grozi neniogočiti izvrševanje najnujnej-ih njegovih nalog in dolžnosti, meto, da bi bil, kakor rečeno, ravnal, akor ravna minister konstitucijo-alne države, je obrnil kopje in izsi-! demisijo parlamenta, brezvestno »ej posegel po absolutističnem na-tlstvu. In v znamenju absolutizma rične s 1. aprilom režim onega zlo-lasnega paragrafa avstrijske usta-e, katerega uporabo je imenoval sečnji justični minister   dr. Hochen-
burger (tedaj seveda še simpel - poslanec) ob podobni priliki zločinsko kršenje ustave — oni minister, ki bo sedaj brez ugovora podpisoval naredbe na podlagi ^ 14!
Opozicijo »Slovanske Enote« se-I daj dolže, da je ona kriva vsah teli posledic. Res je, da je njena taktika bila le povod za vse korake, ki jih je baron Bienerth napravil proti zbornici. In naj si bodo posledice Š€* tako težke in dalekosežne, reči se mora: celo postopanje slovanske opozicije v parlamentu je bilo ravno v zadnjih tednih skrajno umerjeno, konsekventne in strogo v mejah parlamentarno dopustnih opozicijonal-nih sredstev. »Slovanska Enota« se ni dala zapeljati k obstrukcijonistič-nim izgredom in se je tako strogo varovala vsake obstrukerjonistične taktike, da so se češki govorniki v proračunskem odseku celo ogibali proti svoji navadi češikih govorov. Niti eden govor ni bil obstrukeijoni-stičen; seveda večina in vlada pa ste zahtevali, da »Slovanska Enota« svojo opozicijo opusti in za prazen nič prevzame službo vladne dekle . . .
V »Slovanski Enoti« sami so se oglašali svareči glasovi, ki so svarili pred konsekvencami opozšcijonal-ne taktike. Toda tudi za ceno velik stvarne škode se opozicija ni mogia odločiti za korak, ki bi jo bil morda za vedno moralično diskvalificiral. Jugoslovani so glasovali proti nadaljevanju strogo opozicijonalne taktike iz strogo stvarnih ozirov — toda tudi oni so se pokorili sklepu večine ter se ga vestno držali.
Z vsemi drugimi strankami čutimo tudi mi veliko skndn, ki nastane vsled razpusta državnega zbora. Resno moramo obžalovati, da je ž njim uničeno tudi velikansko delo, s katerim je pripravljal državni zbor celo vrsto velikih reform. Niti tako nujna reforma društvenega prava ne bo uzakonjena. Na jugu, zlasti v Trstu, je cela vrsta za nas Slovence velevažnih gospodarskih vprašanj tik pred rešitvijo — razpust parlamenta nas oropa poklicanih zastopnikov — poslancev, ki bi bili mogli z vso energijo var«»vati naše interese. Nove volitve bodo znova razburile val oven je političnih strasti morda bolj, kakor ked;i.j in škodovale mirnemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju. Za dolge mesece smo izročeni germanizatoriene-mu nasilju javne uprave, ne da bi imeli forum, kjer se moremo braniti
in mandatarje, "ki bi nas mogli varovati.
In končno je škoda zbornice, katera nikakor ni nosila v sebi kal smrtne bolezni, kakor hočejo to sedaj stakati gotovi mandatov željni kro-^i, temveč kateri je le manjkalo dobrega in pametnega voditelja, ki bi jo bil vodil ix) mirnih cestah do uspehov.
Konec prve ljudske zbornice jo udarec avstrijskejnu parlamentarizmu sploh, ki se ho bridko maščeval nad onimi, ki so ga uprizarjali, nad Bienerthom in njegovim sistemom ter nad strankami, ki so ga podpirale. ___
Upravni 3lo(ln.
V Idriji, dne 27. suaea 1911.
Upravni zločin se more najprimerneje imenovati to, kar se danes godi v Idriji. Vrhunec klerikalnega nasilja je in bnz primere v našem ustavnem življenju.
Kakor srednjeveški roparji je prišla v Idrijo ekspedicija kranjskega deželnega odbora, da razdere, kar je s trudom spravila skupaj roka poštenega obrtnika. Kakor nekdaj div-;i Huni, tako skušajo klerikalci s pu-siošeavjem uveljaviti svojo strahovlado na Kranjskem. Njih Atila je danes v osebi kranjskega deželnega glavarja c. kr. dvornega svetnika pl. Šn k ljeta.
Gost. Kobal si je hotel pod, odnosno poleg svoje hiše sezidati klet. Od županstva izdano stavbno dovo-'.jt'nje je deželni odbor razveljavil, ker pri stavbni komisiji ni bilo navzočega izvedenca. Vršila se je nova komisija ob navzočnosti dveh stavb-,ih izvedencev, ki nista mogla politi najmanjšega ugovora proti nameravani stavbi niti iz tehničnih niti javnih ozirov. Zopet se je proti stavbnemu dovoljenju občinskeg;. ) d bora vložila pritožba od dveh sosed, ki sta pri tem zasledovali nizkotne osebne namene, na deželni od-lwr s posredovanjem zloglasnega idrijskega c. kr. kateheta Ost*-a Ida in idrijskega dekana Arkota. Po treh(!) meaecih. Oswald je bil na potovanju v sveto deželo, je deželni odbor razveljavil preko mnenja pri komisiji navzočih izvedencev stavbno dovoljenje in odredil, da se mora med tem zgrajena klet nemudoma podreti. Vsak pošten človek se je začudil taki razsodbi deželnega odbora, ki bije v obraz vsaki pravičnosti, ki je
brez vsake stvarne podlage in temelji edino in zgolj na strankarski nestrpnosti. Posestnik Kobal se je pritožil na upravno sodišče in prosil za odlog izvršitve podiranja. Toda tudi tega mu ni dovolila klerikalna hudobnost. Deželni odbor je marveč zaukazal županstvu, da klet podere. Županstvo je dvakrat javno razpisalo dražbo za prevzem podiranja, toda na čast slovenskim obrtnikom treba" poudarjati, ni se našlo med njimi izdajice, ki bi bil v stanu uničevati svojemu tovarišu-obrtniku njegovo imovino.
Deželni odbor je po šestih mesecih moral sam prevzeti podiranje, delavce z delovodjam mu je dala ivrdka Lončarič. V nedejM|L zvečer 26. t, m. so prišli v IdHjjb hr\aski delavci doli nekj* od Varaždina, da izvrše to klerikalno zločinsko delo. Pod nadzorstvom deželnega stavbnega nadkomisarja so pričeli v ponedeljek popoldne hrvaški delavci z razdiran j "m, kot priganjača sta nek Slapničar, ki se je pri Didiču vpisal kot »Baulciter« in nek Lončaričev j^sevdoinženir. Že delavci sami čutijo, kako sramotno delo opravljajo, zato si ne upajo niti ozreti se na mnogobrojno navzoče občinstvo, ki daje duška svojemu ogorčenju nad klerikalnim početjem. Oswaldu, c. kr. katehetu na rudniški ljudski šoli n d knnu Arkotu. ki sta pcrv**oči1a rti breznujno nasilje, so nadevali 'judje take besede, da jih ne moremo ponavljati. In to opravičeno! Sveta ieza zgrabi vsakogar, ko vidi vandalsko razdiranje kleti, ki ne bi nikomur povzročala niti najmanjše ško-d*\ Strašno je gledati, kako se uničuje imetje obrtniku, ki se je komaj nekoliko opomogel. Klerikalni terorizem zahteva novo žrtev. Brezmejno podlo je početja, ki sta ga povzročila katoliška duhovnika.
Toda mera je polna! Nasilje rodi protiodpor. In ta bo tem hujši čim večje je prvo. Danes podirate Ko-balovo klet. jutri pa zna zgrmeti na tla kaj drugega. Ljudska nejevolja bo maščevala vsa klerikalna grozodejstva !
Politična Kronika
Ministrski svet je imel včeraj več ur trajajočo sejo. Posvetovali so se skoraj gotovo o položaju, ki ga je ustvarila odgoditev državnega zbora. V parlamentu so zvedeli, da so v ministrskem svetu principijalno sklenili, razpustiti zbornico. Odloči-
li pa se se niso, kdaj se bodo vršile volitve. Vlada hoče predvsem upoštevati želje strank večine in konfe-rira z deželnimi predsedniki zaradi praktične izvedbe volitev. Grof Thun je prišel na Dunaj in je dalj časa konferiral z min. predsednikom. S pomočjo § 14. hoče vlada rešiti proračunski provizorij in re-krutni kontingent. Ker vlada ne more s § 14. najeti novega posojila, tedaj bo dobila potrebna denarna sredstva najbrže potom kontokorentnecn posojila pri bankah.
*
Razne stranke se že pripravljajo na volitve. Krščansko - socijalna stranka ne bo več* kandidirala poslancev Aimanna, Bielohlawka rn Prochazke. Prohazka bo baje odstopil svoj mandat podžupanu Hier-hammerjn. Nemški liberalci ne bodo več kandidirali barona Chiarija. — -Češki narodni svet je včeraj sklenil, začeti akcijo, da zajamči posameznim strankam dosedanje državno-zborske mandate. Dr. Podlipnv je prevzel nalogo, osnovati volilni kartel posameznih čepkih strank.
m
V čeških političnih krogfh se govori, da je grof Thun konferiral z baronom Bienerthom tudi o razpust češkega deželnegi* zbora, ker je po-polnoma izključeno, da bi v sedanjih razmerah češki deželni zbor uspešno mogel delovati. Tudi češki radikalni poslanci so izjavili, da mora razpust državnega zbora povzročiti razpust češkega dež. zbora.
Poljski klub je imel AČeraj sejo. Posl. dr. L a z a r s k i je razpravljal o situaciji in izjavil, da pomen j a odgoditev drž. zbornice brezdvomno zmago manjšine čez večino. Dr. Glombinski je rekel, da je vlada izvajala samo konsekvence; kajti vnaprej je izjavila, da ne mara ex-lex-stanja. Posl. S t a p i n s k i je predlagal resolucijo, v kateri se izraža vladi in poljskemu železniškemu ministru Glombinskemu nezaupnica. O tej resoluciji se pa ni sklepalo. Poljski klub je končno sklenil poveriti parlamentarno komisijo, naj sestavi po razpustu zbornice manifest. Glede vprašanja., ali naj dr. Glombinski še nadalje ostane v kabinetu, niso ničesar sklepali in so prepustili ministru, naj sam odloča o tem. Seveda je poljski klub mnenja, da bo Glombinski še nadalje ostal v kabinetu.
LISTEK.
SKulnim Tomaža Krmežllflvtkfl.
aljiva povest;   spisal L. Šepctavec. (Dalje)
Ob dolgi mizi so sedeli duhovni rspodje i u se menili o dobrih fa-;h in hudobnih liberalcih. Na zgor-jena koncu je sedel škof s čepico na lavi. V prostorni dvorani je dišalo O kadilo in šnoftabaiku. Tomaž je esel kruh od gospoda do gospoda, a red škofa se skoro ni upal, dokler ,i ni mežnar tja potisnil. Škof so si n ravno z vilicami trebili zobe in so omažka popolnoma prezrli.
Tomažek ni imel s postrežbo mogo dela. Skromno je stal pri vra-h in čakal, kdaj ga kdo pokliče, naj n nese kruh in kdaj dobi ukaz, od-esti krožnike. Tako je imel priliko ledati, kaj je vse prinesla kuharica mizo. Kurja župca z nudoljni je ila prva stvar. Potem pa so se vrnile jedi: klobase z zeljem, telečja -črnka, pečene klobase z gorčico, i niska pečenka, klobase s hrenom, \ rte piske s salato in klobase, nare-ane z jesihom in oljem, puran in do-
mača šunka in klobase, šnrkelj in flancati in pehtranovi štruklji in zopet klobase. In gospodje so delali s čeljustmi, kakor bi šlo za stavo in nihče ni nič govoril, le cmakali so v zboru Še-le, ko je začelo vplivati vino, je postalo živahneje. Fajmošter Jaka, vedno Sejni in vedno lačni dušni pastir v sosednji fari, je aretiral skledo s cvrtimi piškarni, ravno ko jo je hotel mežnar odnesti.
»Holt« — je v svoji vinjenosti zaklical na ves glas, »škofije pa ne izpustim.«
»Ali, Jaka,« je šepetal poleg njega sedeč gospod in ga dregnil pod rebra. »Kaj ne vidiš, presvetli so že pri črni kavi, ti pa še zmirom pištee otepa vaš.«
»Božji mlini meljejo počasi, pa gvišno,« je zarenčal fajmošter Jaka in popadel vjeto kurjo škofijo, kakor da je že teden dni stradal.
Tomažek pa ni mogel dalje opazovati fajmoštra Jako, kajti poklican je bil na gornji konec mize, da odnese krožnike. Takrat ga je doletela velika čast, da so ga škof milostno pogledali in odlikovali z ogovo-A>m.
»Kako ti je pa imel« so vprašali
škof.
»Tomaž Krmežljavcek,« je plaho odgovoril fantič.
»Ko, le priden bodi in boga se
boj,« so rekli škof. »Kaj boš pa postal te
Nagel pogled je vrgel Tomaž po mizi in potem pogumno rekel:
»Duhovnik bom — to me najbolj veseli.« V istem hipu je pa bilo Tomažu že žal, da je to izrekel, kajti zavedel se je, da je škofa nalagal in zavedal se je, da je storil s tem velik greh. Tomažek je sicer že večkrat premišljeval, kak poklic si naj izbere in je hotel že po vrsti postati vojskovodja in financar, tihotapec in orožnik, sodnik in mesar, ali gostilničar, kralj pri Indijancih in morski razbojnik, samo za duhovski stan ni imel do tega dne nobenega nagnenja. Toda pojedina v farovžu, ki mu je prvič v življenju pokazala, koliko dobrea;a je na svetu, je nanj napravila tak vtisk, da ni mogel premagati skušnjav svoje izredne snedenosti in je škofa nalagal. Kesa! se je in rad bi bil preklical, a ni več prišel do besede.
»Oh, fant, premisli dobro, kaj govoriš,« je namreč zavzdihnil reje-ni korar, ki je sedel poleg škofa. ^Duhovski stan je najtežji stan na svetu. Samo trpljenje in same bridkosti so dodeljene duhovskomu stanu, veselja pa le malo. Težak, oh, težak je duhovski poklic! Vsemu se moraš odpovedati, kar nudi svet, kelih ne gre nikoli mimo tebe, kelih' poln pelina . . .*
Rejeni korar je naenkrat prekinil svoje besedovanje in obrni vsi se do svojega soseda, je dejal: »Primakni, primakni skledo — malo puranč-ka in malo solatce bom še spravil pod streho.«
Škof je med tem že pozabil na Tomaža, zakaj vzdignil se je bil' mračnoselski župan, prijel za čašo in začel:
»Gnadlivi firšt in škof! Ino prišel je . . . mja . . . taisti veseli dan. Ino naša srca so vesela ino vsa fara. Ino davki so veseli ino letina je vesela; ampak prišel je . . . mja . . . taisti veseli dan . . .«
»Le pustite, oče župan, le pustite,« so dejali škof. »Po obedu ni zdravo, če človek možgane preveč napenja. Tn imate cigaro, prav dobra je, da, prav dobra . . .«
»Oh, zahvalim lepo,« je ves gi-njen vzkliknil župan in vzemši smot-ko, je storil slovesno prisego: »Dokler bom živ, bom to cigaro kadil.«
Ravno takrat je na spodnjem koncu mize nastal velik hrup, Fajmošter J sika, ki je bil že popolnoma pijan, je držal purmanovo bedro v eni roki, z drugo pa je tolkel po mizi, da so zveneli kozarci.
»Boj liberalcem* boj na smrt,« je kričal fajmošter Jaka. »Naj vedo, da smo pripravljeni za sveto vero Kristnsoaro trpeti najhujše preganjanje in vsako trpljenje. Naj nas bomji
sovražniki trpinčijo, naj nas s trnjem bičajo in s škorpijoni kronajo; naj nas žive vlečejo na grmado, mi bomo vse z veseljem prenašali in vriskaje pojdemo v smrt.«
»Res je,« so začeli kričati zbrani duhovniki. »Ni je grozovitosti, da bi je ne prenesli za sv. vero.«
»Tako je,« je kričal fajmošter Jaka. »Živio, na zdar, eljen.« In zamahnil je z roko, v kateri je držal puranovo bedro, in udaril po mizi, da je vse zazvenelo in da se je pevr-nila velika steklenica, polna žlahtne vinske kapljice, da je bila vsa miza mokra in premočeni šarkelj in flancati.
Tomaž jo pri tem razburljivem prizoru reteriral do vrat in tamkaj spoštljivo čakal daljnih ukazov. In vroče misli so mu begale po glavi.
Nezgoda, ki jo je v svoji vinski ognjevitosti provzročil sicer jako nedolžni fajmošter Jaka, je na zbrano družbo jako pomirljivo Vplivala, spravila jo je namreč do spoznanja, da že dovolj dolgo 6edi za mizo in da si je privoščila že preveč dobrega. Škof je dal mežnarjn znamenje in mežnar je začel pospravljati mizo m Tomaž je odnašal sklede in krožnike.
Gospodje so pobožno sklenili rake in goreSe molili in vmes se jim je pehalo.
CBaUe priMajU);
Konflikt ml predsedstvom hrvaškega sabora in časnikarskimi poročevalci je popolnoma poravnan. * *
V ogrskem   in   hrvaškem Ari.
zbora so včeraj sprejeli postavko o skirpmh izdatkih. Posl. H o 11 o je izjavil, da mora Avstro-Ogrska povečati svojo mornarico na povelje nemške države. Za to ceno ne potrebujemo trozveze. Min. predsednik Khuen-Hedervary je na to zagovarjal izdatke za vojno mornari -co, ki naj služi edinole v obrambo našega obrežja. Na to je bila sprejeta postavka o skupnih izdatkih. Zaceli so razpravljati proračun ministrstva za Hrvaško.
V španskem državnem zboru so
začeli razpravljati o Ferrerjevem procesu. Republikanski poslanec Soriano je izvajal, da ima ta razprava namen, zahtevati revizijo procesa zoper Ferrerja, ki je postal nedolžna žrtev grozovite pravne zmote.
UuhUansKe oDt volitve.
Nove volitve članov in namestnikov občinskega sveta ljubljanskega so torej razpisane in se bodo vršile v nedeljo, dne 23. aprila 1911.
Začetek volitve je ob 10. dopoldne; oddajanje glasov se sklene ob 4. popoldne.
Z ozirom na ogromno število vo-lilcev in volilk je določenih 19 volilnih komisij. V svrho, da bo vsak vedel, kje bo moral voliti, naj navedemo uradno razvrstitev:
A. Vse ženske volilke volijo v poslopju mestnega dekliškega liceja, Bleiweisova cesta št. 23, v treh voli- j Ščih, za kojih vsako se postavi ena volilna komisija, in sicer po sledečem re du:
Ženske volilke začetnih črk volijo: A do J v telovadnici v pritličju K do P
v učilnici v I. nadstropju R do 2
v risalnki v II. nadstropju r5. Vsi ostali volilci upravičenci, t. j. oni moškega spola — bodisi da izvršujejo volilno pravico osebno ali kot zastopniki, odnosno pooblaščenci, volijo po skupinah v naslcd- ] njem določenih rsa nastopnih voliščih;
Volilni upravičenci začetnih črk volijo:
A in B
v vrtni dvorani hotela »Ilirija«-, Kolodvorska ulica. C, C in D v telovadnici I.  državne gimnazije. Tomanova ulica.
E, F in O
v telovadnici II. državne gimnazije, Poljanska cesta.
H. I, potem J do vštete št. 2700 imenika III. volilnega razreda v dvorani »Rokodelskega doma«, Ko-menskega ulica št. 12. I. nadstropje. J (vsi ostali, vštevši vse dodatno vpisne) in K do vštete št. 3400 imenika III. volilnega razreda v   veliki   dvorari   hotela »Union«, vhod samo skozi duri v Frančiškanski ulici. L
v  šolski   dvorani   mestna dekliške osemrazrednice pri Sv. Jakobu, Sv. Jakoba trg-
M
v pritlični veliki učilnici mestne dekliške osem razred niče pri Sv. Jakobu, Sv. Jakoba trg. N, O, potem P do vštete št. 5400 imenika III. volilnega razreda v telovadnici I. mestne deške ljudske šole, Komenskega ulica. P (vsi ostali, vštevši vse dodatno vpisane)
pritlični učilnici I. mestne deške ljudske šole. Komenskega ulica. R
v mali dvorani v »Narodnem domu« pritličje, dvorana trgousk. društva Merkur«.
S do vštete št. 7000 imenika HI. vol. razreda
v veliki dvorani v »Mesbiem domu«, vhod od Streliške ulice.
S (vsi ostali,   vštevši   vse dodatno
vpisane) in 6 V veliki dvorani v »Mestnem domu«, Vhod nasproti mostni ledenici. T in U
v telovadnici II. mestne deške ljudske šole, Cojzova cesta. Vin W
v pritlični učilnici II. mestne deške ljudske šole, Cojzova cesta. Z in Ž
v mali dvorani v »Ljudskem domu«, Streliška ulica št. 12 (I. nadstropje).
Za glavno volišče (S§ 38. in 46. obe. vol. reda) je določena velika dvorana v »Mesta—j domu«, volilna komisija XVI.
Volilnim upravičencem se dostavijo volilne listine (volilna iskaznico in vol i ha e kuverta) v smisla § 23. obe. vol. reda pravočasno po pošti
Volilni upravičenci, ki niso dobili iz kakršnegakoli ▼sroka svojih volilnih listin najkasneje 48 ur pred dnevom volitve, dobe lahko osebno pri c. kr. deželni vladi, vhod iz Simon Gregorčičeve ulice, pritličje na desne.
Štajersko.
Iz Dola pri Hrastniku. (Se klerikalno gospodarstvo.) V »Slovencu« zagovarja g. župnik svoje gospodarstvo. Kratko in stvarno mu hočemo odgovoriti. Vstrajamo pa pri tem, da je bil naš prvi dopis »Klerikalno gospodarstvo« popolnoma utemeljen in resničen. »Liberalno rev-se« je g. župniku hvaležno, da mu je podal natančnejše podatke . . . Obresti posojila 1)0.000 K po43A% znašajo na leto 4275 K, ne pa kakor je g. župtiik izračuni! 4175 K — hm, hm — na dan torej 11 K 75 v. Grd zofizem je, če pravi g. župnik, da pride, ker je sklenil cerkveni sklad, odbor plačati posojilo v 10 letih, na dan koma.) 1 K 75 v na vse davkoplačevalce. V resnici pride na nje seda,! na dan 11 K 75 v, naj si tudi potem posamezniki 50 let odplačujejo. Res je, da bo davkoplačevalec lažje odplačeval v 10 letih, a plačati bo moral tudi obresti od vsako leto ostalega zneska, torej tudi obresti od vsote, za katero je in še bo po nepotrebnem naraslo glavno posojilo. G. župnik pravi, ni še vse zgotovljeno. Dobro a žalostno je vendar, 6e pri vseh voznju.ii na »svoje« stroške po velikih mestih ni našel ni enega strokovnjaka, ki bi mu bil z lahkoto sestavjfpimroračun za orgije, altar itd. Afeo bi se bilo to zgodilo, ako bi se bilSahteval od g. stavbnika končni račiS, m se bilo lahko začelo takoj odplačevati in vsota obresti, za katero je in še bo naraslo posojilo — dosedaj znaša, ako vzamemo 3 in pol meseca, odkar bi bili lahko računi I gotovi in to bi bili lahko. 1233 K 75 vin. in so vsak dan zviša za 11 K 75 vin, - bi se bila lahko porabila za delno pokritje še neplačanih računov, oz. za nabavo še potrebnega altar ja itd. Tako bomo pa morali to vsoto dvakrat plačati, enkrat popolnoma nepotrebno. To je gola resnica, ki se ji ne da oporekati. Sledeče pa g. župniku v premislek. Ugleda mu nihče ne spodkopava — kakor cm sam sebi ali pa tisti, ki ga zlorabljajo v j svoje namene. Naj bo g. župnik svest svojemu prepričanju, ki ga je prinesel s seboj na Dol in ga imel toliko let, naj se otrese vpliva raznih bnj skačev v župnisču in izv^n njega — potem naj bo overjen, da bodo napadi na njegovo o*ebo sami od sebe prenehali in bo užival isto spoštovanje kot nekdaj. Več doslednosti zahtevamo!
Iz Št. Jurja ob juž. žel. Tu se je vršil v soboto 25. t. m. popoldne shod J zaupnikov narodne strank^ iz trga in I okolice. Podal se je pregled delovanja tamošnjega strankinega krajevnega odl>ora na izobraževalnem in gospodarskem polju in zasnoval se je načrt za bodoče. Sklenilo se je tudi vočigled brezsra.:i:nemu obr* kovan ju in hujskanju nasprotnikov v bori o če nasprotnikom brezobzirno st pati na lažnive jezike. O podrobnostih govoriti vsi od zaupnosti shoda ne moremo. Iz fi še valni odbor narod' e stranke je zastopal urednik Spindler.
V Šmarju pri Jelšah se je 26. U m. ustanovilo »Politično in gospoda rsko društvo za okraje Smarje-Rogatec in Kozje«. Namen novemu društvu je v prvi vrsti r*>spešovati gospodarski razvoj teh treh v gospodarskem oziru tako zanemarjenih okrajev. V odbor društva so izvoljeni razun dveh oseb sami vrli napredni kmetovalci, katerih dozdajno delovanje v narodnem in gospodarskem oziru nam je porok, da se bo društvo krepko . razvijalo. Pristopilo je že doslej veliko število članov in se bo njih število tekom prihodnjih tednov za stotine pomnožilo. Društvo bo imelo po vseh občinah svoje zaupnike, ki bodo imeli nalogo, pridobivati člane. Samoobsebi umevno je, da je društvo ustanovljeno v okviru gospodarskega in narodnega programa narodne stranke. Opozarjamo somišljenike že danes, da bo društvo priredilo v bodočih mesecih celo vrsto zborovanj po svojem okrožju.
Iz Šmarja uri Jelšah. Semkaj je prišel v nedeljo 26. t. m. kmetovalec Vičan sk i fikerlec in je po deseti maši pri g, Habjanu razmotri val razna kmetijska vprašanja. Ker se od poklicane strani za udeležbo ni skoro nič storilo, je bila udeležba mala i to se je sklenilo, da se skliče poleti velik kmetijski shod v emarski okolici, na katerem bo zopet predaval vrli strokovnjak g. Škerlec. Kmetje so obljubili, da bo takrat udeležba velikanska.
Iz Grobelnega. V nedeljo 36. t. m. popoldne je tukaj v prostorih g. Vuga na javnem gospodarskem sho-
du, ki ga je sklical urednik V. Spindler, govoril g. Vičanski Bker-lee o najraal ionejših kmetijskih vprašanjih. Kazal je osobito na grehe pri kmetovanju, na vzgledih dokaaoval škodljivost starokopitnoeti, pojasnjeval modeme principe kmetovanja na podlagi vzgledov is svoje blizu 201et-ne izkušnje. Osobito je bičal tudi danes še tako razširjeni nazor, da so kmečki sinovi, ki so v razumu nekoliko zaostali, za kmetovanje že dobri, talentirane pa je treba vas dati študiral Končno je na podrobno opisal brzoparilnik Alfa na podlagi modela, ki ga je prinesel s seboj. V svojem d ve urnem govoru je povedal toliko lepih in za mnoge tamošnje kmetovalce novih misli, da so se vsi poslušalci, ki so ga zvesto poslušali do doma, čudili kmečkemu človeku, ki toliko zna in tako prepričevalno govori. Izrazili so željo, naj bi jih mnogokrat prišel poučevat, kar je on tudi obljubil.
Žalec. Občni zbor obeh žalskih C. M. podružnic se vrši z običajnim sporedom v nedeljo, dne 2. aprila t. 1. ob 4. popoldne v dvorani Hansen-hichler v Žalcu, kamor vse rodoljube vljudno vabi odbor.
Doba našim okrajnim šolskim nadzornikom poteče, kakor smo to že javili, s koncem tekočega leta. — Merodajni činitelji naj imajo resno pazko, da se ob imenovanju bodočih teh nadzornikov izvolijo v to možie ki niso le povsem pedagoško izveŽ-bani, marveč ki so tudi, kakor to odločno zahtevata narod in slovensko učiteljstvo, popolnoma kos slovenski rovorici in slovenskemu ora-dovanju. Oaveant consnles! — Tisti stari »šimelj« naj se že vendar enkrat razsodi a . . . Saj je dosti Časa nad mero uganjal čisto po nepotrebnem svoje neumnosti. Temu mora biti enkrat konec! Časi se preminja-jo in — to naj se u važu je!
Učiteljsko društvo za celjski okraj. V četrtek, dne 6. aprila t. 1. ob 1. popoldne pevska vaja v okoliški šoli v Celju. Cenjene tovarišice in cenjeni tovariši sosednih okrajev se s tem še posebej prav vljudno prosijo vdeležb^.
V Gornji Radgoni se je vršil pri okrajni posojilnici dne 16. marca občni zbor, ki mora o njem vsaj nekoliko izvedeti tudi širša javnost. Načelnik Pelcl, kaplan Bratanič in uadrevizor Pušenjak so se že več dni poprej pošteno (!) trudili, da so spravili skupaj veliko število deležev, istega dne pa so neposredno pred občnim zborom sklicali sejo načelstva in odobrili dotične deleže. Na ta način so takorekoč opeharili nasprotno, napredno stranko. Volitev je pokazala zagrizene klerikalce v pravi lu-H. Nastopili so strastno in ljuto, zla-;ti so se odlikovali v tem trije župniki in kaplan Bratanič, ki je prišel baje tistega jutra z agitacije domu jb 4. zjutraj — »ves zaspan, ko mežnar odzvonil je dan.« Klerikalci so brezobLirno pometali iz odbora vse naprednjake, izvolili pa vanj one ljudi, ki so jih bili povrgli že pred leti, med njimi celo nekega odvetnika, o katerem se govori, da je štajer-eijanec in da podpira »Siidmarko«. Lepo! Potem pa naj le zopet predhe-civajo liberalcem zveze s Štajerci-janca! Govorilo se je, da so se oni trije župniki in Pušenjak sramovali take volitve. Velika nevarnost preti, da pride sedaj okrajni zastop in ž njim okrajni šolski svet gornjerad-goneki štajereijancem v kremplje. Krivda pa potem ne bo zadevala liberalcev, ampak klerikalce. Značilno je tudi, da so klerikalci tako lepo tiho o tem občnem zboru. 2e vedo zakaj!
Učiteljsko drnŠtvo za celjski okraj je zborovalo 25. t. m. ob jako lepi udeležbi, kajti navzočih je bilo z gosti vred okoli 50 tovarišev in tova-rišic. Pred zborovanjem je bila pod spretnim vodstvom nadarjenega pe-vovodje tov. Pregeljna pevska vaja. Pri zborovanju so se razpravljale aktualne društvene zadeve. Pri tej priliki je tovariš predsednik nagla-šal, da mora vse naše delovanje zadobiti vedno jasnejšo oblike, ki se izrazu je jo v geslu: malo govoriti, a veliko in smotreno delati. Tov. Logar, znan kot ljubitelj narave in kot dober botanik je prinesel nabasano puščico prvih oznanovalk probujajo-če se narave ter je ob velikem zanimanju razložil o njih vse važnejše. Tako nas bo tudi pri prihodnjih zborovanjih vodil v kraljestvo ovetoče narave. Gotovo vabljivo! —* Tov. Brinar je kot zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu poročal o poslovanju te korporacije in mu je društvo izreklo zahvalo. Prihodnje zborovanje se vrši 7. majnika. Na dnevnem redu bo razgovor e šolskih z« mu dah ter o vprašanjih in volitvah uradne učiteljske konference; vsekakor tedaj važne zadeve, valed cesar upamo, da as takrat zmenijo i oni tovariši in one tovariaioe, ki jih žs dolgo ni bilo videti pri društvu.
Celjsko državno praven I št v o In nemške časopisje. Prav pogosto opažamo, da priobcujejo eraski listi različna poročila o osebah, preti katerim je celjsko državno pravdniitvo
uradno nastopilo. Ta poročila so taka, da ni skoraj nobenega dvoma, da jih je mogel samo kdo iz državnega pravdništva spraviti v svet. Ali dr. Rayer in dr. Branič ne poznata v svojem nradu uradne tajnosti! Ali imata kakega uradnika* ki ne more molčati t Ako se bodo omenjeni slučaji ponavljali, ho treba pritožbe na višjem mestu.
postopanje celjskega magistrata proti slovenskemu obrtništvu je bilo že premnogokrat vzrok resnih pritožb. Ko je sklenil celjski občinski odbor, da bo zidal novo mestno deško Šolo, se je podala decembra lanskega leta deputacija slovenskih obrtnikov k županu Jaborneggu z zahtevo, da naj se pri oddaji del za šolo ozira tudi na slovenske obrtnike v Celju kot velike davkoplačevalce. 2upan Jabornegg je deputaciji seveda zagotovil, da se bodo vsa dela javno razpisala in da potem lahko tudi slovenski obrtniki vložijo svoje ponudbe. Pl. Jabornegg je pa svojo besedo snedel. Nekatera dela so se res razpisala in so se konkurence udeležili tudi slovenski obrtniki; dela seveda niso dobili in se tudi ni nikjer povedalo, kake razlike so bile med oferti. Druga dela n. pr. želez-ninska, pa se sploh niso razpisala in so se kar pod roko oddala, kakor se Čuje, za izvanredno visoko ceno. S takim postopanjem se seveda sloven ske obrtnike kot davkoplačevalce namenoma oškoduje. To si naj zapomnijo tiste korporacije in občine na Štajerskem in Kranjskem, ki z denarjem slovenskih davkoplačevalcem krmijo še povrh tuje nemške obrtnike.
Ogenj. Dne, 27. marca zvečer je zgorel kozolec posestnika Martina Koštonurja v Bukovem žlaku blizu Celja. Škode je okrog 3000 K, ki je pa z zavarovalnino pokrita, K požaru ste prihiteli škofjevaška in ko je že vse zgorelo, celjska požarna bramba. Govori se, da je zažgal domači sin, ki je zavoljo svojega obnašanja inače huda pokora svojemu očetu.
Poštni urad Loka pri Žusmu v šmarskem okraja ima še vedno sa-monemški pečat. —- Ali ni to sramota za povsem slovenski kraj? Je - li v domačini dr. Koroščevi res že izginil ves naroden ponos?
Celjski mestni odbornik J. Bolj isu t, šolski ravnatelj v p., je odložil svoj mandat, baje radi — boleh -nosti. — Mož je bil dolgo let stalen referent za agende mestnega pokopali šča,
Vpokojenih štajerskih učiteljskih oseb je bilo 653 z 31. decembrom leta 1910; med temi 110 Slovencev, odnosno Slovenk.
Posebna noblesa. Piše se nam: Nedavno so priredili celjski Nen ei kar se jih šteje k »boljšim« slojem, v   mestnem  gledališču diletantsko predstavo v prilog — revežem. Povsem blaga   namera, — A treba je požrtvovalnost   raznih sodelujočih dam javno počastiti; zato je moška »haute - vole« kar trumoma poklonila diletantskim »umetnicam« krasne šopke. Na tem bi dalje tudi nič ne bilo. A denar za dragocene te cveikne so elegantni gospodje vzeli od sku-piČka predstave,   ki je bila vendar namenjena — mestnim ubogim! — I To je pa gotovo čisto posebna noble-1 sa, ki se ne kaže menda   kje tako, i kot ravno v proslulem »nemškem« j Celju . . . Pojte se solit z vašo pre-I pleskano kulturol
! RoroJko.
i Goljuf. Pred kratkim se je v Št. Vidu ob Glini pojavil neki Človek, ki se je izdajal zdaj za nekega Franca Weisa, zdaj za Pinterja ali Busta. Najel si je pri različnih strankah stanovanje in vzel tudi hrano, ko pa je prišel dan plačila, je brez sledu izginil. Poleg tega pa je tudi pokradel, kar je le mogel. Enake goljufije je izvršil tudi v Brucku ob Muri.
Sirov pomočnik. Mizarski pomočnik Ivan Miklavč iz Beljaka, star 36 let, je zelo nasilen človek. Nedavno jo grozil svoji ženi Heleni in svojim trem otrokom, da jih zahode. Med prepirom je udaril potem pred par dnevi svojo ženo % nekim lesenim kladivom s tako silo po roki, da jo je zelo težko poškodoval. Vtaknili so ga v luknjo.
Izsiljevanje. Baronica Ham-merstein, ki biva začasno v Celovcu, je dobila pred kratkim iz Št. Buper-ta pri Celovcu pismo s poštnim pečatom 13. mare* 1W1» ▼ katerem zahtevajo neznani loppvj od nje pod nevarnimi grožnjami, da naj pošlje poštnoležeče Celovec 5000 IC pod imenom »-zveza trinajstih«. Baronica je zadevo naznanila policiji, kateri se j »a kljub obširnim poizvedovanjem ni posrečilo dobiti pisca grozilnega pisma.
Prlmonto.
Nekaj e Un<Ukew štetja v Gorici. Tipično je te, da se nc upajo ne
v Trstu, ne v Gorici z rezultatom ljudskega štetja na dan, kar se namreč tiče narodnosti. Štetje je brez vsakega dvoma že zaključeno in je že poskusno štetje, ki je bilo izvedeno pred oficijalnim štetjem, izkazalo nad 10.000 Slovencev. Prav enako je tudi v Trstu in v Pulju. Prav verjetno je, da delajo ti magistrati v sporazumu z vlado, da celo, da vsled višjega ukaza molče o razmerju narodnosti. Vse te makinacije in vse to molčanje pa ima zelo prozoren namen, ta namreč, da ne marajo priznati, da je število Slovencev daleč preseglo 20 % prebivalstva. S številkami tedaj takoj na dan, če gospoda pri magistratu ne mara trpeti očitanja, da je brezvestno prikrivala uradne in javne rezultate, da bi s tem prikrivanjem oškodovala drugo narodnost. Morda pa se boje gospodje, da bi taka razglasitev »njih« številk razkrila kake nerednosti? Saj jih ščiti vlada, slovenskemu življu pa te številke ne bodo izpodkopale tal, saj jih itak noben pravno misleči človek ne more pripoznati kot pravilne.
Od državne železnice. V železniško službo vstopi kot železniški aspi-rant Moric Pfeifer pri prometnem uradu v Pulju. Premeščeni so: pristav prometnega urada v Trstu Rudolf Gros in pristav prometnega urada v Pulju Evgen Milic oba k ravnateijskemu oddelku 6., železniški koncipient oddelka 7. Emanuel Storich k postajnemu uradu v Pazin, uradniški aspirant Alojzij Šu-bic iz Pazina k prometnemu uradu v Trst, Kakor smo na drugem mostu že poročali, je bil imenovan pristav železniške postaje Bohinjska Bela Viljem Kelec za postaj en a če 1 n ika v Grosupljem in pristav ter komercijalni zastopnik v Divači Ivan Soklič za postajen a čelnika na postaji Bi-strica-Bohinjsko jezero.
Z nožem nad žensko. Ko je hotela iti posestnica gostilne pri Sv Magdaleni št. 1, Marija Zeleznik v torek zjutraj malo pred eno, potem ko je zaprla gostilno, domov na svoje stanovanje v Skedenj in jo je spremljala njena služabnica, je skočil v bližini gostilne preti njej neki moški, jo zgrabil za lase in jo z nožem sunil v hrbet. Na klicanje go-stilničarke in njene dekle je izpustil napadalec svojo žrtev in izginil v temi. Ranjeno gostil ni čar ko so sosedi prepeljali z vozom v bolnišnico, kjer so zdravniki konstatirali, da je poškodba 431etne žene precej opasna. 2e v jutranjih urah pa so imeli napadalca. Bil je to 361e.tni kamnosek Anton Gall iz Trsta, ki je bil v gostil ni gospe Zeleznik za poslovodjo, katerega pa je bila gostilničarka pred par dnevi odslovila. Očividno je te-iaj, da je izvršil svoj napad iz maščevalnosti, izključeno pa tudi ni, da to je hotel oropati one majhne vsote, ki jo je gostilničarka   imela s seboj.
O namestniku Nardelliju. Kakor se poroča iz Zadra, je namestnik Nardelli popolnoma zdrav in se ne misli umakniti. Zatrjuje se, da tudi sicer nima povoda odpovedati se svoji službi.
Občinske volitve v Zadru. Povodom občinskih volitev v Zadru bo prišlo najbrže do ostrih spopadov med Italijani in Hrvati, ker hočejo streti Hrvati dosedanjo krivično in naravnost smešno nadvlado Italijanov v občinskem odboru. Proti volilnemu imeniku so vložili Hrvati 4730 reklamiicij, ki pa so bile vse odklonjene. Značilno je to, kajti kakor v Ljubljani, tako je izključeno, da bi se med temi reklamacijami ne našle tudi skoz in skoz upravičene. Tako se igra vlada z našo potrpežljivostjo.
Trst, mesto Štrajkov. Sedaj so začeli stavkati vozniki v Trstu in zopet bodo predvsem trpeli pod stavko trgovci. Vozniki za tovorne vozove pri združbi prevoznih podjetij ne marajo delati, ker je baje združba odslavljala starejše voznike, da je mogla najeti mlajše moči, ki se zadovoljujejo z manjšo plačo. Včeraj, odnosno že v ponedeljek ni vpregi o 200 voznikov. Ce se tem voznikom pridružijo še drugi, bo kmalu Trst zopet bogatejši za en unikum.
Stanilimcnto tecnico. Upravni svet »Stabilimenta« je v svoji seji sklenil predložiti občnemu zboru predlog, da nakupi kupone, ki so stali lansko leto 60 K za 85 K in glavniske delnice, ki so stale 120 K za 170 K.
Prometno naprave. Na pomolu San i ta v carinski luki v Trstu izroče dne 1. aprila 1911 javnemu prometu ondotne prometne naprave.
Zaradi poneverbe. Na 6 mesecev strogega zapora je bil v Gorici obsojen Franc Gomišeek iz Solkana, Lenassijev hlapec, ki je prodal v Ajdovščini nekaj žakljev moke, ki bi jih bil moral peljati k tvrdki Si-eherle.
Stavka zidarjev. V ponedeljek zjutraj so zaceli v Gorici stavkati zidarji pri tvrdki Moretič, ki delajo pri novi kapucinski cerkvi. Ko so prišli na delo, so zahtevali povišanje plačila in pa delavni čas dopoldne od 8. do 12., popoldne pa od 2. do 6. Ker tvrdka ni hotela ugoditi njih zahtevam, so zapustili delo, tvrdka pa
si jo takoj dobila drage zidarje, tako da se je že ob 9. dopoldne zopet začelo redno delo.
Iz sodne službe. Okrajni sodnik
v Gorici Henrik L a s i č je imenovan za deželnosodnega svetnika ter premeščen v Ajdovščino kot voditelj tamošnje okrajne sodnije. — Sodnik Albert K o m a v e c v Pulju je imenovan za okrajnega sodnika in premeščen v Trst k višji deželni sodniji.
Avskultant Hilarij H r o b a t je imenovan za sodnika v Kopru. — Sodnik Atilij Borri je premeščen iz Lošinja v Gradišče ob Soči. — Za okrajne sodnike so imenovani: R. Fornazari v Cervinjanu in dr. I. Silvestri v Tržiču za Rovinj. — Sodnik I. V e n t r e 11 a v Gradišču je imenovan za deželno sodnijo v Trstu. — Avskultant dr. V. P a s e o 1 i pa je imenovan za sodnika v Tržiču.
Slovensko gledališče v Gorici. Kakor lansko poinlad, tako se vrši tudi letos daljše gostovanje članov slov. deželnega gledalisča ljubljanskega v Gorici pod vodstvom režiserja g. H. N u čiča. Osobje šteje 17 članov. Repertoire je izbran iz najbolj uspelih novitet letošnje sezone. Otvoritvena predstava se vrši v soboto 1. aprila:A.Schnitzlerja: »Ljubimkanje.-, drama v treh dejanjih. V nedeljo 2. aprila je druga predstava: Hennequina in Vebra: »Florette in Patapon«, burka v treh dejanjih. Sodeluje slavna goriška vojaška godba. — V ponedeljek 3. aprila se vrši gostovanje v Tolminu. V torek 4. aprila pa se igra v Gorici senzačna legenda »Tujec« s prologom, igro in epilogom. Angleški spisal Jerome K. Je-rom. Slavno goriško in okoliško gledališko občinstvo uljudno opozarjamo na znane ljubljanske goste, da jih s polnimi hišami jx>zdravi ob njih prihodu v Gorico.
Zavod sv. Nikolaja v Trstu je prekori^tno in prepotrebno zavetišče za brezposelna dekleta. To zavetišče je z nravstvenega stališča za Slovence največje važnosti. Hkratu pa je zavod sv. Nikolaja tudi važna narodna postojanka^ ki obvaruje na stotine in stotine naših deklet slovenskemu narodu ter vzbuja v njih ponos in narodno zavest. Ker je tri četrtine deklet, ki iščejo v zavodu po moči in zavetja, Kranjie, je pač naša dolžnost, da prispeva tudi Kranjska vsaj nekaj k vzdrževanju zavoda sv. Nikolaja, ki ga vodijo z največjo požrtvovalnostjo in nesebičnostjo tržaške Slovenke . . . Kakor smo že poročali, je nameravalo »Splošno slovensko žensko društvo« prirediti takoj prvo nedeljo v postu nekako veselico ali koncert v korist zavoda sv. Nikolaja. Ker pa bi ta veselica kolikor toliko delala konkurenco takisto dobrodelni prireditvi »Domovine«, sta sklenili obe društvi, da se združita obe prireditvi ter bo na dan 1. aprila t. 1. na večeru »Domovine« »angel jček« obdaroval tudi »Zavod sv. Nikolaja«. Vendar pa je prireditev v korist zavoda popolnoma zase. Odbor niče »Splošnega slovenskega ženskega društva« nabirajo zato pri požrtvovalnem ljubljanskem občinstvu različna darila; seveda sprejemajo prav rade tudi denar. Zavedni rodoljubi in usmiljene rodoljubkinje naj blagovolijo torej prispevati vsak po svoji moči, da se vzdrži v Trstu zavod sv. Nikolaja, ki skrbi za telesni in duševni blagor slovenskih deklet. Blagohotna darila sprejemata gdč. A nt. Kadivec, Prešernova ulica štev. 16 in ga. Franja dr. Tavčarjeva, Breg št. 8.
V soboto, 1. aprila t. 1. vse slovensko rodoljubje v „Narodni dom4* k dobrodelni predstavi ::        „Domovine". ::
Dnevne vesti.
-j- Danes (29. marca) v sredo je ob pol 7. seja »lz vrše val nega odbora narodno napredne stranke.«
4- Agitacija v cerkvi za ljubljanske občinske volitve, lz raznih župnij v ljubljanski okolici nam poročajo somišljeniki, da duhovniki zlorabljajo božje hrame v to, da agitirajo za klerikalno stranko pri bodočih občinskih volitvah ljubljanskih. V spovednicah peste ljudi, o katerih vedo, da imajo volilno pravico v mestni občini ljubljanski, naj pod smrtnim grehom ne volijo napredne volilne liste, marveč tiste kandidate, ki jih bo postavila klerikalna stranka in katere bodo priporočali duhovniki po prižnicah. Da so v zadnjem času tudi prižnice torišče politične gonje in agitacije, se razume samo ob sebi, saj je prišlo na Kranjskem že v navado, da se s prižnic več ne čuje božja beseda, marveč zgolj kletev, psovanje in natolcevanje. — Ugovarjalo se bode morda, da izrabljajo božje hrame v politične namene samo posamni duhovniki brez vednosti višje duhovske oblasti. Toda ta ugovor ne drži, ker se izrabljanje cerkva v agitacijske svrhe vrši docela   sistematično,   zakaj izvedeli
smo iz donela zanesljivega vira, da imajo duhovniki iz okolioe vsak teden enkrat, dvakrat sestanek v Ljubljani, kjer se pod vodstvom euega
izmed gospodov v Šenklavžu posvetujejo o sistematičnem agitator ič-nem delu v cerkvi in zunaj nje za klerikalno stranko. Iz tega je razvidno, da so naši duhovniki že tako propadli, da jim ni ničesar več svetega in prostituirajo celo vero za tisti* sleparsko stranko, katere duša si a častivredna gospoda Kregar in Štefe. Toda prišel bo čas, ko se bo to brezvestno početje še bridko maščevalo nad duhovščino samo, saj še ni vseh dni večer!
-4- Odkritosrčna izpoved dr. Kreka. Bratovščina sv. Mihaela na Dunaju je v nedeljo praznovala svojo oOletnico. Na tem zborovanju je pred slavnostnim govornikom govoril tudi dr. Janez Evangelist Krek. Zahteval je, da mora biti papež svoboden, to se pravi, da mora dobiti svojo neodvisno državo. Ta zahteva se da uresničiti samo z vojsko z Italijo. Da hočejo avstrij. klerikalci vojsko, da hočejo prelivati kri, da hočejo sto-tisoče ljudi gnati v mesnico, da bi rimski papež dobil svojo državo, ki je čisto nič ne potrebuje, to vemo že davno. Saj vidimo, kako razmetava avstrijska država milijarde, da se pripravi za vojsko proti Italiji. A še nekaj več je povedal dr. Krek. S hvalevredno odkritosrčnostjo je dr. Krek izjavi1 »es zahlt sich aus, Ka-tholik zu sein.« Izplača se, biti katoličan. To pri poznanje dr. Kreka je res nad vse dragoceno. Izplača se, biti katoličan! To se pravi: vernost je izvrstna kupčija, kdor je, ali se dela vernega, temu se to dobro izplača, temu to nese. Z vernost jo se tedaj delajo proliti, vera je stvar, s katero se lahko delajo kupčije in ki nese. Izplača se, biti katoličan! Res, že dolgo nismo doživeli kaj tako brez-stidnega. A vendar se mora priznati, da je dr. Krek govoril resnico. Treba je le pogledati okrog sebe, pa se vidi, kake umazane profite delajo gotovi ljudje z vero in kako sijajno se jim izplača, da so katoličani.
+ Ivan Hribar in rusko odlikovanje. »Novoje Vremje« poroča, da je petrogradsko društvo »Ruske Zrno«, katerega predsednik je brat ministrskega predsednika Stolvpina, prosilo, naj se nekaterim navdušenim prijateljem društva v avstrijskih slovanskih deželah podele ruski redi, ker so podpirali rusko poljedelsko mladino, ki se je v teh deželah učila umnega poljedelstva. Ruska vlada je radevolje ugodila tej želji. Toda avstrijska vlada je dovolila, da se podele redi samo Cehom: dr. L. Riedlu v Pferovu in županu V. Schnalu v Buku, kjer se nahajajo ruski mlade niči. Proti podelitvi reda poslancu Ivanu Hribarju se je izreklo posebno avstro - ogrsko poslaništvo v Pe-trogradu. Društvo bo dalo razvente ga vsem tem častne diplome in priznanja, poslancu Hribarju bodo pa izročili srebrn pokal v staroruskem slogu.
-j- Nemci Ln občinske volitve ljubljanske. Nemci sklicujejo volilni shod v soboto 1. aprila ob 9. zvečer v kazinski stekleni salon. Na tem shodu bodo preglasili svoje kandidate za občinske volitve ljubljanske. Kakor čujemo, bodo kandidat je večinoma uslužbenci > Kranjske špark se« ker si obrtniki in trgovci iz lahko umljivih razlogov ne upajo kandidirati.
-f- Žalostne razmere v de/zdni bolnišnici. Vladni svetnik primarij dr. Šlajmer je vložil prošnjo za vpo-kojenje. Kakor blisk je šla včeraj ta vest po Ljubljani in pojde tudi po celi deželi, saj ve vsakdo, kaj je dr. Šlajmer za deželo Kranjsko. Ko je pred 20. leti dr. Šlaj mer prevzel ki-rurgični oddelek deželne bolnišnice, je bila le - ta na najslabšem glasu. Prejšoji operater dr. Fux je namreč tako uspešno mesaril, da so ljudje trepetali, če so le slišali imenovati deželno bolnišnico. Dr. Šlajmer je pridobil deželni bolnišnici ugled, velik ugled in je s svojimi znamenitimi operacijami rešil na tisoče ljudem življenje. Daleč čez meje kranjske dežele slovi ime dr. Šlajmerja, tisoči imenujejo njegovo ime z najpri-srčnejšo hvaležnostjo in neomajeno je zaupanje, ki jo uživa dr. Šlajmer v vseh krogih. Toda — odkar so klerikalci v deželi dobili gospodarstvo v roke, so tudi v deželni bolnišnici nastale skrajno žalostne razmere. Dr. Šlajmer, ki si je z mnogoletnim delom zdravje pokvaril, je že opetovano nameraval zapustiti deželno bolnišnico, a v svoji dobrosrčnosti se je vedno dal pregovoriti, da je še ostal in se dalje žrtvoval, kar mu je naš razupiti deželni odbor vračal pač po klerikalno ter mu pristudil delovanje v deželni bolnišnici tako, da je sedaj prosil za vpokojenje. O stvari se bo seveda še govorilo in se bodo temeljito pojasnile škandalozne razmere, ki vladajo v deželni bolnišnici. Za danes le opozarjamo javnost na pretečo izgubo. Pred par meseci so klerikalci pregnali dr. Defranceschija, sedaj hoče iti še   dr. Šlajmer — to
pač dovolj kaže, kakšne razmere je ustvaril deželni odbor!
+ Afera Kregar - Stefe. Nočemo 6icer posegati v tok preiskave, uvedene proti Kregarju in Štefetu radi znanih manipulacij pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico, ker imamo še vedno toliko zaupanja v oblastvene organe, da smo prepričani, da bodo izpolnili svojo dolžnost, ne glede na desno ali levo, vendar pa se nam zdi potrebno, omeniti in zabeležiti, da se je našel od podpredsednika trgovske in obrtne zbornice Ivana Kregarja svojeročno pisan dokument, ki neovrgljivo doka zuje, da imajo obdolžitve, izrečene v našem listu proti Kregarju glede na zadnje volitve v trgovsko in obrtno zbornico, docela realno podlago. Ta velevažni dokument je spravljen na varnem in se bo porabil, kadar bo to primerno in potrebno. To dejstvo smo pribili, da se ne bo mislilo, da so se one težke obdolžitve proti Kregarju in Štefetu izrekle, ne da bi se za nje imelo kaj potrebnega do-kazilnega materijala.
+ Edler von Šuklje, nadebudni sin nevrednega kranjskega deželnega glavarja, je menda podedoval različne lastnosti svojega očeta. Nekatere teh lastnosti je pokazal pred kratkim v Trstu, kjer je z uprav svojega očeta vredno aroganeo in brezobzirnostjo insultiral slovensko družbo in psoval Slovence z izbranimi nemškimi psovkami, kakor: >'Windisehe Bagage« itd. Sin slovenskega deželnega glavarja psuje narodnost svojih rojakov! Sin slovenskega deželnega glavarja pljuje v ! kledo, ki jo je napolnil njegov oče s spretnim izkoriščanjem slovenskega narodnega navdušenja in iz ka-lere gn j*1 pitala njegova slovenska mati. Omenjena slovenska družba seveda ni mirno prenesla psovanja dadega Šukljeta. Kar se je staremu Šukljetu moralično že večkrat primerilo, to je fizično doživel tudi njegov sin. Omenjena družba je namreč "Jadega Šukljeta oklofutala in pretepla in obrcala in ven vrgla, kakor je zaslužil. Sicer bi pa bili prav hva-Težni, če bi nam kdo natančno sporočil, kako s«  je vršil ta Škandal.
-f- Klerikalci begajo ljudstvo. Da bi lažje v kalnem ribarili pri bližajočih se občinskih volitvah ljubljanskih, so klerikalci raztrosili vest, da prihranki, ki so naloženi v »Mestni hranilnici ljubljanski«, niso več varni in da je najbolje, če se nalože v »Ljudski posojilnici«. To je pač višek klerikalne ostudnosti, ki se poslužujejo najgrših sredstev, da bi ^voj namen dosegli. Včeraj ste prispeli dve kmetici iz okolice ter pripovedovali, da so govori, da bo vsak, ki ima denar naložen v »Mestni hranilnici«, izgubil svoje prihranke. Neki trgovec jih je komaj pregovoril in prepričal, da so to le grde in sa-mopašne želje naših ljudskih sleparjev in da je denar v »Mestni hranilnici« popolnoma varen.
-f- Dr. Brejc kot osrcčevatelj slovenskega ljudstva. Lansko leto je župnik Berce tožil celovški »Mir« radi razžaljenja časti. »Mir« je zastopal koroški klerikalni kolovodja dr. Brejc. Ker je Brejc znal spretno pihati na dušo nemškonaoljonalnim porotni k (mi, češ da je Berce eden izmed tistih, ki so v septembrskih dn^h leta 1908. pobili šipe na kazini in snemali nemška napisne table, je Berce izgubil tožbo. Vsled tega mora plačati tudi toženčevega zagovornika dr. Brejca. Pred kratkim je dr. Brejc poslal Bercetu stroškovnik. Dasi je >bravnava trajala samo pol dneva, je dr. Brejc zaračunil stroškov nič manj kakor 1436 K 61 v, med tem pa je pravih stroškov samo 1 K 01 v, zaslužka pa 1435 K 60 v. O tej stvari bomo še spregovorili, ko bodo stroški sodno odmerjeni, za danes pripomnimo samo to: Ce dr. Brejc postopa s koroškim slovenskim ljudstvom, kakor je nastopil v slučaju Berce, potem je to ubogo ljudstvo res vredno vsega obžalovanja.
-|- Oporoka gospe Hotschevarje-ve. »Slovenec« je včeraj priobčil izvleček iz oporoke gospe Hotschevar-jeve. Najbrž mu je dal ta izvleček na razpolaganje znani župnik Re-nier. V tem izvlečku je povedano samo, koliko so dobili različni sorodniki in da je glavni dedič vpokojeni sodni svetnik Mulley. Povedano je tudi, da je sorodnik dr. Evgen Lampe izrecno izključen od dedščine in da mora netjak dr. Janko Hočevar vrniti 58.000 kron, ki mu jih je teta posodila. Ce misli eks-župnik Renier, da je s tem priobčenjem naredil konec debati o zapuščini gospe Ho-tschevarjeve, se jako moti. Cim dobimo točen prepis testamenta, bomo priobčili jako zanimiva razkritja o vlogi, ki jo je igral Renier v hiši gospe Hotscbevarjeve.
-f- U driavnoielezniške službe. Imenovana sta: pristav in predstojnik postajnega urada v Bohinjski Beli Viljem Kelec za postajenačelni-ka v Grosupljem in pristav in komercijalni zastopnik v Divači Ivan Soklič za poetajenaeemika v Bistrici-Dohinjsko jezero.
1
— Dobrodelna prireditev v prid dijaški kubinji »Domovine« se vrši zanesljivo v soboto, dne 1. aprila t. 1.
v vseh gornjih prostorih »Narodnega doma«. Ker je mnogo dijaštva iz dežele, naj bi se pri tej priliki spomnilo redeljnkje na deželi svojega dijaškega naraščaja v Ljubljani, da ali mnogobrojno pribiti ta dan v Ljubljano k prireditvi, ali pa vpošlje vsaj nek znesek v prid »Domovine«.
— Ljubljana končno vendarle dobi svoje variete-gledališče. Kar si naše občinstvo že tolikanj časa želi, se bo končno vendarle izpolnilo: Ljubljana dobi svoje variete-gledali-šče, to je oder, na katerem se ne bodo izvajale resne drame, katerih so marsikdo tako boji, marveč same vedre, vesele stvarice: kratka, dobro poitirana, velezabavna enodejanka francoskega izvora^ šegetajoči ku-pteti, rafinirane plesne točke, komični solonastopi najboljših humoristov itd. itd., tako, da človek samega smeha niti prav do sape ne more. Prvič nastopi ta varietetni enseinble na veliki dobrodelni veselici, katero prirede ljubljanske narodne dame v soboto, dne 1. aprila letos, v vseh gorenjih prostorih ljubljanskega »Narodnega doma«. Damski odbor si je s tem, da si je za to svojo prireditev
agotovil sodelovanje varietetnega ensembla, naprtil dokaj skrbi; zato smo trdno prepričani, da ga naše občinstvo ne bode pustilo na cedilu, marveč se prvega nastopa ljubljanskega varietetnega gledališča udeleži v čim največjem številu. Če bo po-*et   povoljen,   se   bo   dalo govoriti
lalje.
— Državni   izpiti iz državnega
•ačunstva. Državni izpiti iz državnega računstva se začno v spomladnem terminu v sredo, 12. aprila 1911 ob jk>1 4.  popoldne. Pravilno opremljene in kolkovane prošnja je vložiti do i. aprila v rektorjevi pisarni vseuči-išča v Gradcu. Prošnjam je prilož:-i izkaz o inskripciji    in o službo valja ter o dosedanjih študijah in pripomočkih.
— Strel v sodno sobo svetnika :. Milčinskega. Včeraj popoludne od */JL do 1/4S. je ustrelil nekdo skozi
kno v sodno sobo svetnika gospoda filčinskega. To je od glavnih vrat ustične palače, tretje desno pritlično >kno. Krogla je prebila levo spodnjo šipo v levem vogalu ter napravila uknjo   v   velikosti velikega oreha. Notranje okno je prodrto   2l/2 cm nižje in je luknja veliko manjša. Od tod gre smer krogle čez stol g. Milčinskega v vrata, kjer je napravila 17 cm nižje od prodrtine okna mali vtisek in padla na tla. Smer krogle kaže, da bi bil g. Milčinski zadet, če bi stal pri svoji mizi, tik nad glavo pa bi mu bila šla krogla, če bi bil sedel. Izstreljena krogla je Tmilimeter-<ka samokresna kroglica, ki kaže na samokres starejšega sistema. Kdo je streljal in odkod, še ni dognano, kakor se še tudi ne ve, ali je bil to premišljen napad ali posledica neprevidnega ravnanja.     Natančnejše o tem poročamo jutri.
Smrten padec. Dne 24. t. m. je delal posestnik Anton S o r š a k na podu svojega sina v ljubljanski okolici nov oder. Med delom pa je padel v globino in si prizadejal take notranje poškodbe, da je par ur pozneje umrl.
Zanimivi pogrebci. Pretekli ponedeljek, 27. t. m., je bil v Škof ji Loki pogreb 71 let starega invalida Petra Omejca, cerkovnika pri Sv. Ož-boltu. Ranjki se je bil udeležil bitke pri Custozzi na Laškem leta 1866. Na njegovo zadnjo zemeljsko pot so ga spremili tudi njegovi še živeči bojni tovariši iz Škofje Loke, to je občinski sluga Jožef P e r k o, posestnika Matevž I n g I i č in Valentin Jenko, zidar Miha K o b a 1, vpokojeni sodni sluga Anton K 1 u n ter žagarski delavec Andrej B o z o v i -čar. Najmlajši med njimi ima 67 let ostali so pa po 70 let stari. Vsi skupaj so služili pri 7. lovskem bataljonu ter so bili v ognju dne 24. junija 1866 pri Custozzi. Vsekakor zanimivo je bilo gledati te starčke, kako so s svečami v rokah izkazovali zadnjo čast svojemu najstarejšemu bojnemu tovarišu. Taki dogodki so redki.
Uboj. Dne 23. t. m. je popivalo več vodovodnih delavcev v Tišlerjevi gostilni v Begunjah, med njimi tudi 231etni Jožef Mlakar iz Vranskega, 261etni Franc Pucicher iz Smartna in neki Ivan Hrovat z Gorenjskega, S časom so se fantje skregali, prepir pa je kmalu prenehal. Nato je šel Mlakar v Mlinarjev hlev, kjer je imel posteljo in se vle-gel spat. Njemu je sledil tudi Puci-her. Kmalu nato pa so prišli tudi Hrovat in še trije drugi delavci v hlev ter so hoteli zopet izzivati prepir. Mlakar se je dvignil in je hotel fante pomiriti, toda slabo je naletel. Hrovat je stopil k njemu in ga z nožem dvakrat sunil v trebuh. Ob enem pa so vrgli fantje Puciherja na Ua in mn prizadejali z noži več ran. Oba ranjenca so prepeljali v bolnišnico v Postojno, kjer je Mlakar dne 24. t. m. umrl.
Gospod, ki je v nedeljo 2b. t. m. zvečer zamenjal dežnik v kavarni »Avntrija«, naj ga nemudoma prinese nazaj v kavarno, kjer dobi svojega, Bodi omenjeno, da je dotični gospod znan ter se ga, v slučaju, da ga ne prinese nazaj, naznani policiji.
Elektroradiograf »Ideal«, Frane Jožefov« cesta št. 1, hotel pri »Mali-ču«, zraven glavne pošte, ima samo za sredo, dne 29. marca in četrtek, dne 30. marca t. I. sledeči spored: Dva zaljubljena boksarja. (Ktfmič-no.) Rotterdam na Nizozemskem. (Pogled s stolpa Bele hiše.) Izlet na Grško. Naravni posnetek.) Najnovejša in največja iznajdba sveta!! Vodni letalni aparat Forlanini doseže v letu čez morje hitrost 80 km na uro. Gospod in gospa Schulze!! (Jako komično.) Dodatek k zadnjima dvema, predstavama ob 7. in pol 9.: Kralj Lear. (Po Shakespearjevi tragediji.)
Elektroradiograf »Ideal«. Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da se vrši v petek zopet komični večer vsako uro od 5. do 10. z nastopnim sporedom: 1. Livarna za svinec v Mallagi (Naravni posnetek.); 2. Pes, dojenec. 3. ??? Ukradeni ali plačani čevlji??? 4. Krivda ljubosumnega. 5. Nezgoda sodnijskega sluge. 6. Voz na jadra. — Ker so, kakor se vidi iz sporeda, same nove, zanimive točke, naj nihče ne zamudi ogledati si jih, da se zopet od srca nasmeje in zabava. V izpopolnitev zabave igral bode pri predstavah salonski orkester (oddelek »Filharmonije). — Ce-ne so navadne. — Ob enem se naznanja slav. občinstvu, da bode vsak petek komični večer in se bodo predstavljale vedno lepe, humoristične slike. Obilega obiska prosi ravnateljstvo kinematografa »Ideal«.
Tatinski berač. V neki vili v Ko-lizejski ulici jc včeraj beračil neznan star moški.     Ko se je odstranil, ,i< stranka zapazila, da je iz predsobo ukradel 50 K vredno suknjo.
Prijeta tata. Orožništvo v Gro-supljem je aretovalo sina nekega posestnika zaradi tatvine kolesa, kate rega je ukradel v Ljubljani v Šolskem drevoredu leta 1909 in ga prodal za 25 K. V neki žganjariji je bila meseca januarja ukradena pelerina v vrednosti 15 K. Orožništvo na Viču je včeraj tatu izsledilo v osebi 24-ietnega Jožefa Petriča, rodom iz Gline, in ga izročilo sodišču.
Zaradi prepovedanega povratka v mesto je bil aretovan 441etni brezposelni Jožef Presetnik, rodom iz Šmartnega. Oddali so ga sodišču n   po prestani kazni pa bo poslan dgonskim potom v domovno občino.
Izgubljeno in najdeno. Mesarski ajenec Anton Tomšič je izgubil ri bankovce po 10 K. Najemnik hle--a Urban Reichberger je izgubil srebrno uro z verižico. Tajnik Tvan   K o c j a n č i č je izgubil črn ležnik. Šolski učenec Juri G r u š k a ie našel dva bankovca po 1000 K.
Narodna obramha.
Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za občino Moste  se je
vršil ob precejšnji udeležbi vkliuh slabemu vremenu v nedeljo pri Trč-ku »pod Lipo«. Zboru je predsedoval g. predsednik   Fran Zupan, glavno družbo pa je zastopal g. župnik Berce. Le-ta je v zbranih   besedah podrobno opisal naše narodno stališče ob mejah ter obrazložil preveliki pomen naše družbe. Po kratkem posvetovanju so bili na predlog g. Ham bergerja izvoljeni v odbor: g. Fran Zupan,   predsednik;   gdč. Anuška Slapničarjeva, predsednica; g. Janko Jarec, namestnica; ga. Angela Renv/. garjeva, namestnica; g. Ivan Remž gar, tajnik; gdč. Marija Jarec, tajni ca; g. Andrej Svetek, blagajnik; g. Ivan Pogačnik, namestnik; g. Ernes* Remžgar,   gdč.   Ivanka Slapničar, gdč. Rezi Slapničar, g. Fran Remžgar in g. Josip Jevnikar, odborniki. Zbor se je zaključil z govorom gospodične Lojzike Slapničarjeve, kater;« je v navdušenih vsakemu v srce se gajočih besedah spodbujala družbe nike k delu, ki naj nam bo  svet in svete j ši ko vse drugo!
Druftiena naznanila.
Župni vaditeljski tečaj sokolske župe »Ljubljana I.« pri »Sokolu I.<-je bil ono nedeljo dokončan. V 6 nedeljah se je v 30 predavateljski h urah obrazložilo pregledno teoretič no in praktično vsq obširno tvarino, ki naj jo obvlada sokolski vaditelj. Vseh poslušalcev in slušateljk je bile 42, povprečen obisk na uro je znašal 26. Upajmo, da obrodi vztrajno in po žrtvovalno delo tudi trajne uspehe na polju sokolske in s tem narodne vzgoje!
»Sokol I.« priredi   8. aprila v »Mestnem domu« sokolski   večer v večjem slogu. Po sedanjih dispozicijah se namerava dati večeru do 11 ure resen, pozneje pa zabaven zna čaj. V društveni sobi se vršijo veoei za večerom skušnje raznih odsekov in predpriprave.   Za vzhodna predmestja Ljubljane nastajajo novi on-ai. Nad 100 mladih ljudi iiajraabč
najfih poklieov je organiziranih v znamenju ljubezni k delu za razvoj m napredek tega, kar je dobrega skrito v mladih, podjetnih dušah. Sovrainik vedno preži in gleda, kam bi zasejal črva pogube. V deln bodi straža?
Narodna čitalnica v Novem mestu priredi v soboto, dne 1, aprila koncert salonskega orkestra v dvorani »JCarodnega doma« pri pogrnjenih mizah. Začetek ob 8. uri zvečer.
Prosveto.
Slovensko   deželno gledališče.
r)ntri ima g. Pran Bohuslav svoj častni večer v Leharjevi opereti: »Vesela vdova« (za nepar). G. Bohuslav uživa vsestranske simpatije ter ga ceni publika kot igralca in spevo-komika. Deluje že tri sezone v dra-:nah„ operetah in cek) v operi vedno z okusom in umetniškim taktom. Ob enem se jutri sezona zaključi.
Slovensko gledališče. Sooči je gostovala, na angašma v naslovni vlogi ;>V«sele vdove« g. N. Saldini. Kaj bi bilo pač najbolje reči o tem gostu?! Kot prikazen na odru je čisto čedna, s kvantiteto materijala se ne more pomišati, kvaliteta in barva glasu je v mezosopranski leži prijetna, ko pa pride Čez, njo, je pa produciranje glasu nenaravno. Visoke tone pri njej sk.it i. bi se slabo obrestovalo; sicer noje z občutkom in sodeč po precejšnjem aplavzu, bi se znala sčasoma prikupiti. Igra je lepa. sprejemljiva, njeni koetnmi oku^ni^ in bogati. V celoti ne doseza gdč. Simanovske, niti inic. Hadrbolčeve. To je kratka popolnoma objektivna sodba o gdč. Saldini. — Opereta je bila dostojnejša kot j prvič* Igralo se je živahneje in pro- j »žnejše. Gdč. Thalerje v i oproščamo vse, ker je bila silo nerazpoložena. Gledališče je bilo dobro obiskano.
kasneje knez Beanakeraei nrtftran in
Bolgarske, je Cankov snova prevazi ministrsko predsedstvo. Toda še dva
dni kasneje, je moral ped pritiskom
protirevolncije, ki jo je vprizoril Štefan Stambolov, pobegniti v Rusijo. Iz Rusije se j« vrnil 1. 1904. Pe povratku je znova organiziral svojo stranko ter izročil njeno vodstvo dr. Štefanu Danevu. Na to se je umaknil v privatno življenje. Bolgarska država je podelila Cankovu pokojnino letnih 6*000 levov. Dragan Cankov se je lani še udeležil vseslovenskega kongresa v Sofiji, kjer je njegov predlog, naj se Slovani zedinijo za ruščino kot medsebojni občevalni jezik, vzbudil splošno pozornost.
— Srbski časnikarji v Pragi. Preteklo soboto je imela v Pragi sejo »Vseslovanska časnikarska zveza«, ki so se je udeležili kot delegat-je »Srbskega novinarskega udruženja« predsednik Branislav K u š i e , Ivan Ivanić, tajnik ministrstva zunanjih del, in J- K o v a č i ć , urednik »Beogradskih Novin«. Srbski de legat je so pred ložili natančen program vseslovanskega časnikarskega kongresa, ki se vrši 10.—14. julija t. 1. v Belgradu. Ta program je bil soglasno odobren. Srbski gostje so v nedeljo posetili posamne redakcije ter si v spremstvu Čeških Časnikarjev ogledali Prago. Zvečer so Cehi priredili na čast srbskim tovarišem banket, ki so se ga udeležili uredniki Holeček, Kalaš, Kumer, Vavfinek, Hejret, Kuffner, Dušek, Cvančara, Vančk, Novotnv in Ho-vorka. V imenu čeških žurnalistov je srbske goste pozdravil predsednik "Vseslovanskc časnikarske zveze« Jos;p Holeček, v imenu Srbov pa je sovoril Branislav Nušič.
Bazne stvari
Književnost
— »Carnioia«. Izvecitja muzej ok«fra društva za Kranjsko imajo v I. Ul -. avezku novega letnika na->*iedrijo vsebino: Dr. Janko Lokar, Iz Bele Krajine. Fran Podkrajšek, Kužno znamenje ob »Zeleni jami«. A. Aškerc, Kapitulacija ljubljanske trdnjave pred Francozi 1. 1809. Dr. Franjo Bučar, Račun o slovenskim arti-kulama od Trubara. M. K., Zemljiške razmere po Selški dolini L 1630: Kari Kovač, Beitrage zur Geschiehte Krains. J. Hafner, Verzeichnis der bi&her in Krain beobachteten Gross .^ciimetterlinge (Fortsetzung). Prof. A. Paulin, Die Schachtelhalmge-w»ense Krains und der benachbarten Gebiete Kiistenlands. Slovstvo. M^li zapiski. Društvene vesti. Poročilo o crni* muzeju za 1. 1910.
Razgled po flo?anjKem jvetu.
— Smrt velikega Bolgara in dobrega Slovana, Pretekli petek je Timii V Sofiji eden najzasluženejsih. in najodličnejših bolgarskih rodoljubov, Dragan Cankov. Rodil se je leta 1828. v Svištovu. VseuČiliške studije je končal v Avstriji in Rusiji. Leta 1857. je postal profesor na francoskem zavodu v Bobe k - Bosporu pri Carigradu. Tu je osnoval prvo bolgarsko tiskarno in bolgarski tednik :>Blgarijo«. Glavna svrha tega lista je bila prepričati Bolgare, da je iz političnih ozirov zanje najbolje, ako prestopijo iz pravoslavne v katoliško vero. Cankova je takrat sprejel tudi i-imski papež, od katerega se je nade-/i*l dobiti važnih koncesij za bolgarski narod. Toda kmaln se je pokazalo, da so Bolgari od Rima nimajo ničesar nadejati, za to je tudi Cankov opustil svojo idejo, nanašajočo se na po-kaioličanje Bolgarov. Do 1. 1873. je bil Cankov v turški državni službi. Med drugim je bil turAki podguver-ner v Nišu in Vidinu. Imenovanega teta pa je izstopil iz državne službe ber se nastanil v Ituščuku kot odvetnik. Ker je bil ta zapleten v afero «?iede nasilne aatvoritve gr»ke cerkve, eo ga prijeli in zaprli. Kasneje BO ga odvedli v Carigrad. Po osvoboditvi Bolgarske se je vrnil v Sofijo, kjer je stopil v diplomatsko službo. Cankov je osnoval liberalno stranko, ki pa je kasneje razpadla v štiri frak-cjj£ — v eankoviste, karaveliste (sedanje demokrate), stambuloviste in radoslaviste. L. 1880, je bil imenovan za ministrskega predsednika, a je opravljal ta posel samo par mesecev. L. 1881. je parlament dal knezu Aleksandru Batenberškemu za 7 let absolutno moč. Proti temu je nastopil Cankov, vsled česar so ga zaprli v Vratcih. V ječi je sedel dve leti. Na to je bil izvoljen za poslanca, kratko na to pa imenovan za ministrskega predsednika. Kot tak je de-misioniral 1. 1884. Ko je bil dve leti
Parnlk izginil. Kakor se poroča iz Brisoana so tam zelo v skrbeh zaradi parnika »Zongala«. Pamik bi bil moral priti že pred petimi dnevi v M a kav in je imel 70 mož mornarjev in 68 potniko\".
* Pamik se ponesrečil. Pamik Bruce, ki vzdržuje zvezo meti Novo Fundlandijo in Bretonskimi otoki je nasedel na kanadski obali na pečine, kamor s* je moral umakniti vsled velike množine plavajočih ledenih gor. 120 potnikov in 30 pomorščakov se je rešilo, 32 oseb pa je utonilo. Parnik ia baje izgubljen.
* Nova potresna postaja. Geo-graiični institut budimpeštanske univerze namerava v Budimpešti ograditi novo potresno postajo. Postaja se bo nahajala vsa pod zemljo, as.d zemljo bo samo pavilon za vhod v egiptskem slogu. Da se prepreči vsako motenje nad vse občutljivih aparatov, bodo v notranjem postaje napravljena viseča tla,
* K požaru v JS'ew Vorkn. Preiskovalna komisija, ki se je bavila z vzrokom velike nesreče v NVw Yor-ku, je dognala, da je požar zahteval le vsled tega tako mnogo žrtev, ker so bila vsa vrata, ki so vodila na stopnice, zaprta, to pa zaradi tega, da prepozno prihajajoči ne bi mogli priti v tovarno Ln da bi cd napornega dela utrujeni, ne mogli zapustiti tovarniških prostorov.
* 4 milijone dolarjev za japonsko vseučilišče. Kakor poročajo listi iz Kew Vorka, je zapustil miliardar Carnegie japonskemu vseučilišču Wasada v Tokiu 4 milijone dolarjev. To darilo utemeljuje Carnegie s tem, da se je potegoval grof Okama, nsta-uovitelj vseučilišča, opetovano za mir. Podobno darilo petrolejskoga kralja Rockfellerja je vseučilišče svoje dni zavrnilo, ker so bili z darilom v zvezi razni pogoji, ki so se tikali verske vzgoje.
* Burna preteklost. Rihard Franc Blumenthal je študiral v Gradcu pravo, pozneje je bil policijski pristav v Steyru in se je poročil z Oger-ko Zoc Dunkei iz Budimpešte. V Steyru je izvršil uradno poneverje-nje in je pobegnil v Ameriko, kjer je vstopil v neko tvrdko kot knjigovodja^ Njegova žena se je vrnila s svojim otrokom v Budimpešto. V Ameriki se je poročil Blumenthal z neko Nemko, ki jo je pa tudi kmalu zapustil in je vstopil v Monte Carlu kot hotelski tajnik, tam je zopet kradel in pobegnil v London, kjer je živel od goljufije, bil je potem v Hamburgu in Mogunciji kot pustolovec, končno pa je prišel na Dunaj, kjer ga je zagrabila roka pravice. Včeraj se je zagovarjal pred dunajsko poroto zaradi goljufije, poneverbe in tatvine in je bil obsojen na tri leta težke jece.
* Diner 24. marca Mil ob priliki
poseta nemškega cesarja v Schon-brunnu:
»Potage Rachel.
Petits souffles a la Pćrigord.
Filets de turhot Demidoff.
Piece de boeuf et eele d'agnean
Timbale a Pi Cog de bmyere St Habevt rVmlardes de France, salaeV, com-pote.
Asperges en branehes. Beini-glaee Fontaineblean. Croustades a la creme de fromage. Glaees variees.
D e s s e r t.
Champagne cup.
Bual Madere, Acker.
Chat. Haut-brion 1895, \eker.
Markobrunner 1893, Anslese,
Graf Schdnborn. Chat. dUquem 1874, Acker. Essenee de Tokay 1901, »Hofweingut.«
Cognae     fine     1804, Meukow; »Allasch«,
Grand Marnier Champagne Moet-Chamdon-Imperial.
Umrl je dne 28. t. m. v Vipavi kotlar in posestnik g. Ivan Mesesnel.
IV je bil mož tako jedrnat in kre-menit, tako zvest in nevpogljiv, da je dandanes malo takih. Ž njim izgubi narodno-napredna stranka navdušenega somišljenika, požarna bramba večletnega načelnika, občina delavnega odbornika. Spoštovani rodbini naše iskreno sožalje!
1. apiil t Narodnom dome v LieHiaii.
V soboto, 1. eprila r Narodnem domu
A Milna veselica
sa korist dijaškega podpornega društva »Domovina«.
Prirede narodne dame.
Koncert „Slov. rukarmanije". — ▼ariete-gledališče- — Ferajeol pevci. — Damska kapela. — s Pavil4eni. a
izprea soam
Izpred   deželnega   kot vsklicnega sodišča«
Očitanje krive prisege. Vdova, posestnica Marija R i h t a r v Berite vem, je imela majnika preteklega leta dolgo pravdo z nekim sovašca-nom zaradi enega prešiča. To pravdo je izgubila, nakopala si sovraštvo h koro cele vasi, poleg tega pa še spravila svojo hčer radi krivega pričevanja v en mesec dni zapora. Sodni sluga Jože Kveder je imel tej ženski dostaviti neki tozadevni odlok. Ker mu je ona že par krat zaprla pred nosom vrata, da bi ji ne mogel odloka dostaviti, je prosil posestnika Antona Snoja, da gre ž njim za pričo. Cuje se, da je ravno ta Anton Snoj njen najhujši neprijatelj, in čuden je slučaj, ki je veliko pripomogel do te tožbe, da si je sluga izbral ravno tega za pričo. — Ko sta prišla torej k obtoženki in je ta zagledala Snoja kot pričo, je vskipelo v njej sovraštvo in jeza, ki je izbruhnila, kot je pri ženskih običajno, v plohi nepremišljenih očitanj in psovk. »Kaj vozite tega za pričo, ki ga ne maram, ker je kot priča v pravdi, ki sem jo imela, po krivem prisegel in vse po krivem izpovedal. Med tem vpitjem je planila vedno bolj razjarjena proti njima in ju začela suvati v prsa Okrajno sodišče jo je obsodilo radi tega prestopka na *n teden dni zapora. Zoper to obsodbo se je Rihtar pritožila. Ker pa pri obravnavi pred vsklicnim sodiščem ni mogla dokazati neresničnosti teh trditev, niti navesti novih olajševalnih okolnosti, je potrdilo deželno sodišče sodbo okrajnega sodišča v polnem obsegu.
Padel kot priče. Pisalo se je že o tožbi, v katere j je bil hudobnež Klemenčev pndel obtožen, da je ugriznil Anton Kovačičevega sina. Drastično je dokazal takrat ku-7» sam v sodni dvorani, da ni tako hudoben, da hiebrez povoda naskako-val in grizel ljudi, marveč da je jako prijazna domača živalica. In bil je — oproščen. 8 tem pa ni bil zadovoljen oča Anton Kovačič, ki trdi, da trpi njegov sin še sedaj na posledicah prestrašenja. Prijavil je vsklic glede krivde. Ker se pa tudi vsklic-no sodišče ni moglo prepričati, da bi bil pes tako hudoben, da bi zaslužil obsodbo, je potrdilo oprostitev prvega sodišča.
Slovensbe testi 13 Amerike
— »Slovenski dom« v PitUbur-
gu. Slovenski rojaki v Pittsburgu so osnovali delniško družbo za zgradbo društvenega doma. S stavbo se je že pričelo in v kratkem se ima poslopje izročiti svojemu namenu. Sedaj je
nastal med pttteburškivi Slovmaci razpor, kako se naj imenuje to poslopje. Četvorica ljudi je med njimi, ki se potegujejo za to, naj se da društvenemu domu angleško ime in ki hočejo terorizirati vse druge, da ee podvržejo njihovi volji. Prepir se je končno tako poostril, da se je moral 19. t. m. sklicati občni zbor delničarjev, ki je sklepal o tem, kako se naj krsti novo poslopje. Z veliko več&no glaeov se je sklenilo, da se ima nm-a zgradba imenovati »Slovenski dom.«
— Slovensko pokopališča v Ameriki. Slovenski naselbini v Broughtonu in Willockn Pa, ste sklenili, da nakupita potrebno zemljišče za napravo posebnega slovenskega pokopališča. Izvoljen je bil odbor iz vseh slovenskih društev, ki bo vodil vse predpriprave v to.
Telefonsko in brzolouno poročila«
BI ene rt h pri cesarju. — Že S 14.
Dunaj, 29. marca. Danes dopoldan je cesar sprejel v Schonbrunnu ministrskega predsednika Bientirtha v enoumi posebni avdienci, v kateri mu je Bienerth poročal o sklepih včerajšne ministrske konference. Cesar je vse sklepe ministrske konference potrdil.
Stranke in nove volitve.
Dunaj, 29. marca. Vse stranke se marljivo pripravljajo na nove volitve. Do sedaj pa je Še povsem negotovo ali bodo nove volitve junija ali pa pozno v jeseni.
Nemške stranke, in sicer agrarne in meščanske stranke so za to, da se izvrše volitve, kakor hitro je le mogoče.
Socialni demokrati hočejo volitve, 6e le mogoče, že začetkom junija.
Češke stranke so uvedle po iniciativi češkega narodnega sveta akcijo, vsled katere naj bi se dosegel med raznimi češkimi strankami kompromis, da bi se izvršile volitve povsod brez večjega volilnega l>oja. Varovalo naj ki se dosedanje, posestno stanje vseh strank. To bi bilo nujno potrebno, da izpadejo volitve kot nekake deklaračne volitve, ki slone na principu skupnega odpora celega češkega naroda proti sovražnemu dunajskemu sistemu. V čeških političnih krogih se zatrjuje, da je le na ta način mogoča konsolidacija »Enotnega češkega kluba«. Slovanski politični klubi pa se bodo mogli zediniti le tedaj v skupni organizaciji, v »Slovanski Enoti«, če se bodo vse stranke mogle ogniti strastnemu političnemu boju, in če bi se izvršile volitve brez strastnih medsebojnih političnih bojev ter se na ta način zagotovi tudi za bodočnost enotnost in solidarnost »Slovanske Enote«. Češki merodajni politiki, proglašajo, če bi se dosegel tak kompromis ,vsakega, ki bi nastopal proti takemu dogovoru že naprej za sovražnika enotne in skupne slovanske opoziciona Ine misli.
Razpust poslanske zbornice. — Dan novih volitev.
Dunaj, 29. marca. V prvih popoldanskih urah se je v političnih krogih razširila vest, da je cesar že odobril razpust poslanske zbornice in da bo v soboto ali nedeljo že izšel cesarski patent, s katerim se bo razpustil parlament.
Zatrjuje se, da bodo nove volitve razpisane tekom meseca junija.
V krogih nemške krščansko socialne 6tranke se zagotavlja, da bodo nove volitve čisto sigurno razpisane za soboto 10. junija to je soboto po binkoštih.
Seja »krščansko socialne zveze«.
Dunaj, 29. marca. V današnji seji »Krščansko socialne zveze« se je obširno razpravljalo o vprašanju, ako naj ostane trgovinski minister dr. Weisekirchner na svojem mestu tudi pod vlado zloglasnega § 14. Debata je bila tako burna, da so morali sejo prekiniti. Seja se nadaljnje danes popoldne.
Praga — Rimu. Praga, 29. marca. Mestni občinski svet je poslal občinskemu svetu v Rimn brzojavno Čestitko k jubileju osvoboditve in »edinjenja Italije.
»Samostalnost« o kandidaturah.
Praga, 29. marca. Današnja »Samostalnost« prinaša vest, da dosedanji poslanci P 4 c a k, Fort, K o 1-bert, Haloupka, Thun, Sr-dinko, Rozkofiny in Napr-a t e k ne bodo vse kandidirali.
Raspast češkega deželnega sboraf Praga, 29. marca. Iz Dunaja poročajo tukajšnji listi, da misli vlada po razpustu državnega zbora razpustiti tndi češki deželni zbor.
Dan Tomašič v Bdim pesi! In KrvaSkf sabor.
Budimpešta, 29. marca. Zadnje dni se je mudil v Budimpešti hrvaški ban Tomašič in imel dolgotrajne konference z ministrskim predsednikom Khuenom in z merodajniini madžarskimi politiki. Snoči se je ban vrnil v Zagreb ter bo, kakor se zatrjuje, začel z novimi pogajanji s hrvaškimi strankami, da doseže delo-zmožnost sabora. Če se mu to posreči, ni izključeno, j\a bo hrvaški sabor sklican že takoj po Veliki noči.
Hrvaški   jezik in vojaški kazenski zakonik.
Budimpešta, 29. marca. Med madžarskimi in hrvaškimi krogi se je vršilo posvetovanje zaradi pravic hrvaškega jezika v novem vojaškem kazenskem procesu. Konference so se povsem povoljno končale.
Vstaja v Albaniji.
Carigrad, 29. marca. Vstaja v Albaniji se vedno bolj širi. Včeraj ao odšli iz Skadra trije bataljoni proti vstašem. Osem redifskih bataljonov je bilo v Mali Aziji mobiliziranih, da prodro v vstaško ozemlje. 1500 vojaško organiziranih prostovoljcev je odšlo včeraj v vstaško ozemlje, 3000 prostovoljcev pa odide prihodnje dni. Miriditi se do sedaj še niso pridružili vstašem. Zaradi vstaje v Albaniji je bilo potovanje vojnega ministra v Solun preloženo.
Nemiri na Turškem.
Solun, 29. marca. Vkljuh ugodnim vestem iz turškega vira se položaj v Albaniji od dneva do dneva slabša. Iz Ipeka in Djakove poročajo jo, da oborožujejo Turki tamkajšnje islamsko prebivalstvo. V bližini Prištine so srbski vstaši napadli turški vojaški oddelek ter ga prisilili, da se jo moral umakniti. Na turški strani je padlo več vojakov, na srbski strani pa nihče.
Carigrad, 29. marea. Čete Mala-sorov so napadle turško trdnjavice ter jih osvojile. Turki so* izgubili 30 mož. General Dorgut Šefket paša se je napotil s štirimi bataljoni iz Carigrada, da ukroti upornike. Albanski vstaši so napadli trdnjavico Tnzo ter jo osvojili.
Rusija in Kitajsko.
London, 29. marca. Iz Pekinga prihajajo klub poniževalnemu odgovoru, ki ga je dala kitajska vlada na ruske zahteve, zelo vznemirljive vesti. Razpoloženje v vladnih krogih je zelo slabo. Kitajska vlada so namreč še vedno boji, da bo hotela Rusija klub popustljivosti kitajske vlade vendar Kitajsko kaznovati.
Petrograd, 29. marca. V inozem-skih diplomatienih krogih se zatrjuje, da je treba vzeti položaj v Mandžuriji preeej resno zlasti zaradi tega, ker je zavladala v Mandžuriji stranka, ki je skrajno sovražna evropskim elementom.
Izdajatelj  in odgovorni urednik: Rasto Pustoslerašek.
Darila.
Upravnistru naših listov so poslali:   Za   Ciril-Meiodovo družbo:
Janko Šraj, pro v. strok, učitelj v Postojni, K 205, mesto cvetk na grob dragega tovariša Stanka Cepudra. Jožef Jenko, asistent južne železnice, K 5"—, kot izgubljeno stavo med Slovenci v Spitalu in Mollbrucku, in Vinko Strgar, višji rud. kom. v Ljubljani, K l(r—, ker je bil službeno zadržan udeležiti se pogrebov gg. Fr. Lončarja iz Celja in Slavka Cepudra iz Ljubljane. — Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 24. marca: Marija VeČerin, pletilja nogavic, 25 let. — Antonija Mihelič, mestna uboga, 70 let. — Fran Otrin, pismonoša. 25 let.
Dno 27. marea: Štefanija Gre-goreč, vdova zavarovalnega uradnika, 27 let, Salendrova uliea 4.
Dne 29. marea: Matija Bahar, rejenec, 5 mesecev, Velike čolnarsks ulice 10. ___
V deželni bolnici:
Dne 22. marca: Marjeta Petan-čič, delavčeva žena 33 let.
Dne 23. marca: Ivan Agnič, delavec, 73 let. — Fran Benkovič, usnjarski pomočnik, 42 let. — Marjeta Dežman, občinska uboga, 64 let. — Helena Štembal,   delavka, 59 let.
Dne 26. marca: Katarina Šker-janc, slaščičarica, 55 let.
Dne 27. marca: Neža Jare, občinska uboga, 64 let. — Ana Golič, delavčeva žena, 68 let.
Dne 1. aprila o Narodnem donu velika uarlete-predstaua.
nnmmn^H
Mitvimi RIM pNIRR I LjIMlH.
St tat. (Nsnaur). BraM.pMM.itSl. V četrtek, dno M. mu lttt.
Častni veder g. Fr. Bohuslava.
Zadaja predstava v aozonl.
Vesela vdova.
Opereta v treh dejanjih. — Po taji ideji spisal  Viktor Leon in Lee  Sfein. — Poslovenil Mtten Pngelf. Ujlasbil Frane T ah a v. -   Kapelnik E. Czajanek.
Blagajnica se odpre ob 7. ari. Začetek ob 7,8. uri. Konec pe 10.
Borzna poročila.
Ltnkllaaaka
* Kreditna banka v Ljubljani*.
Prt de! karti iiaajskc karte 29. mir ca 1911.
Baleteeal »cclrjl.
r , najeva renta .... 4*2% srebrna renta .... 4*/t avttr. kronska renti . . 4% egr.     „ . .
4*/9 kranjsko deželno peeajBe 4*»/. k. o. če*ke dež. bukc .
Srečke Is 1. 1860 */,    . .
1364. .  . .
ti; z.....
zemeljske I. isdaje
ogrske trlnotačne . dna. koemnilae tvftr. kreditne . , tjvMjanske   .   . . avsfc - rdeč. krila
M
n
m ■ m '» •i
32?-
basjttki
turške
Sota&oe.
Ljubi Jamac kreditne banke Avstr. krcdiisiejra zavoda . D hm jake beačne draž ne .
Južne ialesnlce , . . . Dricvae železnice .  . .
Alpme-Meatsji .... Ccske sladkorna draaae Zivaostensk« banke.   . .
Vatortv.
Cekini Marke franki
Ur« .
92-96
9675 92 95 91 55 95 — 04 —
216 — 31050 155-295 — 285 — 251-50 525-531-«4 — 70 — 43 50 34 50 255 50
«72-50
55« 75
!1J ,0 753 2 ^ S4 50 274'— 277 —
11-36 !!7-45 9510 94 60 3S3 5C
96*95
93 15 91 75
95 —
222-— 316-50 161 -301 — 291 — 257 50 535 — 541 — 90*— 76 — 47-50 38 >0 256 50
469-673 50 557 75 113-40
754 25 5«1 Ć0 276 — 280 —
11 33 117 65 95*20
94 60 254 25
21 50 kj 11-50 za 50 kg 11 3j za 50 kg
50 kg
za
za 50 kg
21 50 kg
za 50 ke
10 70
7 95
8 16 5 63 859
Žitne e#«ie * Stisčšrnpešf L
Dne 29. marca Ml. Termin.
Pšenica za april 1911 . PSenica za maj 1911
» » oktober 1911. Rž za april 1911 ... Rl za oktober 1911 . . Koruza za majnik 1911 . Oves za april 1911
K i** b 11 v. Trdneje.
Cene do samce zdravile. Za uravnavo in ohranitev dobrcfa prenavljanja se priporoča raba mnojo desetletji dobro znanegi, pristnega „Moiiovean Seidlitz-praAka", ki se dobi Ji nizko ceno,   in kateri vpliva najbolj trajno
na vse tezkoče prebavi jenja. Originalna škiiljica 2 Ki Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek
vsak dan lekarnar a\. Mali, c. in kr. dvorni zalagateij na gauaafa, TmckiaslE«u 9. V lekarnah na deželi je izreer.o zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 18
mično-tehnična preiskava je izpričala, da je ^eveasa" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkazuje.
Proti prah a jem, luskinam in izpadanju las
drlrnj«. najbolji* pHmu
Tant-u ii Mm
katera  okra *>cm Je   faafOče, eeotranjuje
luoko in »rooro^ujo Upadanja laa. • • •      IralM m n* % •«Io>«bo 1 itv* •>■»•.
Raspo^il j a se s obratno pooto ne aaaaj kot dve steklenici.
Zaloga vaeh   pre z kušani h zdramil,
<fted<o. irll, medicina* vin, špeonaSi tet, najfneiaih parfum *<-»%>. ki-u-gUkb ob ves, svodih mi* eralaih v©0 Itd
Del lekarna K!!«ia Leasteko
«Litskljan H I m • nt* it I.
polog TBOTOOfjajeaea^i Fran J
i u bi i. oaoatu
169
v taj lekarni dobivale  cdravfln ttadl
člani ^tlniiki^ Viagcin južne žeistaie«, c. kr. loaaone tovarne in eaur. bolniške blagajne v Ljubljani.
ta.
ediaa slavsaska „ ura za talaraita.
Dobi se samo pri tvrdki Ljubljana II P,,«««. Ljubljana
laa hi H. auililei Ji.Mr.na
1
<0 a s.
3
a
8
■
m
C
a a J
!
1 mimm iuMjitei uii
Dnnai 117., SoSiwarzeateri#iafz 4 sa aaaianjene pisnima
Zavarovalne rveze avstrijskih in Avstrijske delniške rlražbe 11 za-::     egrskih iidnstrijcev.     ::     varovanje proti elemeit. nezgodam.
Untaai^slll   *»*ar»*»*»i f i«dMMU-lfcl.
Telefon 6170 in 8171. Dokazana jamstva K 16.515,441-38.
Prevzemajo zavarovanja škatle po požaru, nezgodah ^otroških nezgodah), jamafvarti obveznosti, vlamom, zavarovanja prevo* zev, stekla, kanj 1« aapatne prtljage — dalje zavarovanja odtslega
dobitka ter naprej tekočih izdatkov za slučaj počlvanja obratov. Zavaravanja pretS naziarfam      Zavaravanja prati nezgodam na pot*¥anjEh z c'aamrno zaviro-     na petavanjik po morju, nri-valno dobo po vseh deželah sveta z     entu, severnih deželah in za čisa mu-
enkratrsim plačilom premije. ditve v posameznih deželah.
—— Zmerne prenjije, agatlH! poboji, tačse is pastene poravnave škod. — Natančnejša pojasnila dajo in sprejemajo zavarovarja: centrala na Dunaju, prodružnice in zastopstva v auda-Peštl, Brnu, Gradcu, Pragi, Li-bercah, Zagrssu, Bjelicu, itrnavn, Inomoata, Korlavlh varlh, Celovou, Lvovu, Llncu, Salnoararfu, Sarajevu, Toplicah, Te-
šinu, Trstu, Opavl Itd. I154
Pa kaj se to pravi, Cc tremh boli? Pri pametni glavi:
zavžlj!
Krepčilo želodca,
potresno v vsak! skrbni hiši?
Ljn4<ka kakovost liter K ?-4S.
Kakiaetaa kakovosi m    „ 4*80.
FtaetSV za aaračifa: „FLORJAN", Ljnkljana.
Postavno varovano.
Heteorolcifčno porot«.-.
n« aarjea 3HI.
areliji iracii ti« ?3it 11
28 jJf.pop. 136-1    17 6 sr. jzah. poloblač ,   b.zv. j ;36 6    12 0 j     ff oblačno
M ! 7. zj. S 736*4     55' sr. svzh del oblač
Siednja   včerajšnja   temperatura 10*4', lorm.  6 0    Padairina v 24 urah 0*0 mm.
sprejme tako] 1,06
Fran Viiiar. krtjaški ntjtter ? Žildkii
Proda se:
velik vrtni salon
19 m dolg in 7 m širok,
velik železni štedilnik
in
1169
2 velika voza za mrvo.
V ra<a   naj   se  v pisarni pivovarne
,U*iaa." ▼ Špotati Šlikl.
£epo stanovanje
3 3 sobami, kopelno in sobo za služkinjo, električno razsvetljavo
mm odda m 1. junijom
radi odpotovanja. — Kje, pove uprav-n^tvo »Slov. Naroda«. 1160
Kupi
posestvo
v bližini Ljubljane, Kranja ali Škofje Loke. Združeno mora biti z dobro idočo gostilno in trgovino, ki mora biti prav blizu župne cerkve. Kapi OO
tanU posestvo s zeamljiAoona. —
Ponudbe z natančnimi podatki in navedbo cene sprejema 1162
Ludvik Klerik
_pttti teiii m mi jfcgl Isti, totmito.
WKSm Najboljša is najzdravejša ____
barva a za lose m brado
je   dr. Drallea   ,,11311 L",   ki daje
sivim in porHcčelim lasem n;ih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjnva in črna v steklenicah z navodil- m po 9 K,    rlike po 4 K, pri
S. STRiVIOLI
Ljubljana, Pad TraanjLo št. 1.
Cenovnik lasnih izdelkov M #otr^ bščin ?e pošljr na zahtevi? zastonj.
„Adrija".
Sitiei in \i\\MM\m.
Oblaatrojio davaijaaa ™
proisia HiiiSli iMm m tir straiN n telite ii \i\mi mm.
3. Čvancara
v Ljub Jani, Šel nburgova ul. 5
priaoroca svojo izbrano zalogo taja, romaj konjaka, rainih esenc za Iziaiovaaio rama In likorior, rodilsili sreiitov za ti iao, kt»i-kalil la priprav za ^emioae laka« ra torij t. Fot fralakik potrobtiia ia aiiaratOT.
Naročila se  izvršujejo z  obratno pošto. Temna delavnica na razpolago.
sprejme takoj Valentin Lapajne.
trgovina z mešanim blagom v Idriji.
Hotel
z modernim komfortom
na najlepšem prostoru, v mestu na jezikovni meji,  pripraven za družbo,
se proda. iw
Ponudbe pod šifro: „OemiSOhv*
apraoUf 13" na aaoaono olurpa-aioijo Mi Dulioaa aasl. ĐanaJ £/k
Gospodična
iz   ugledne   rodbine iiOO
znajafa a primerno rod« kino v svrho potovanja ■a svotovno razstavo f Mirni — Prijazne ponudbe
pod ,Svetov, razstava 10*
poštno ležeče glnvna pOttO
LiaMjana slo 15. aprila. it63 Lop Tolik prodaiainiiki 97i
lokal
z vso opravo za špecerijsko, manufakturno in galanterijsko blago, ker se je trgovina že nad 30 let izvrševala,
i se takoj odda. a
Lokal leži ob deželni cesti, v večji fari na najlepšem prostoru ter nasproti  c. kr. sodnije. — Eventualna
se tudi preaa iz hrastoveea lesa deiana in še prav dobro ohranjena
prodajalniška oprava.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda.«
ae oddajo z 1. naajaikom oziroma
še prej m sicer: 2 St-MOvanj obstoječih iz dveh sob, kuhinje in pritiklin in 2 stanovanj obstoječih ia 1 sobe,
kuhinje   n pr>tiklin.
Stanovanja so popolnoma prenovljena in ima poslopje lastni vodovod in krasno solnČno in zračno lego, vsled česar so zelo priporočljiva. 981
Nadalma   pojasnila   daje Janka
Popevič, B2olwoisovn cesta št 02 oziroma Jas. Jekneia, šjsoeeH(aka trfovina na Baloajski cesti v isti
niši, kjer se lahko ogledajo stanovanja.
Pameten način zidanja.
Kdor hoče h.tro in ceno zidati, uporablja le
H66
hfljiiol-ploJče
51 I
zal napravo ločilnih sten, ki jih vsak lahko postavi.
PREDNOSTI:
Varno proti potresu, ne propušča |   se  samo nosi,   torej ni treba
zvoka in jako trdno.
n i k a k i h traverz.
Samoaoseoo in trpotao KoaalOliOTO stane (iona anana dne iz saktj.
Preračun stroškov in proračun napravita zastonj arhitekta imetnika patenta
Honigsaerg Se Dontach,
c ta kr. «i
Zagreb.
Kolii liiiii
za
ijabljansko občinsko volitev po novem občinskem in volilnem redn.
Knjsžica i pni niilcn ii f Mita
Cena 50 vinarjev.
Komisijska aaložba
Jfaroinc knjigarne
v Ljubljani.
! f teptin gfzaaatein Inaji jilK Stajerskt
se proda zelo ceno
dvonadstropno ion
poslopje i vidno silo.
Sprejema zavarovanja človeškefi *v-ljenja po najraznovrstnejSfh komstaa-cijak noš tako ugodnimi pogoji, ho nobena druga zavarovalnica.
Zlasti  je   ufošno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočhni ta 94 vplačili.
OO
■ •
PO vTjfttStl
^^^P^*^ ^ a^aa^Lnnl laOanei^saaeaa^       v^ sna^san!
S
z wmt orali tofcro aosallo.
Resnim interesentom daje vsa pojasnila
Vinko Vabič ml., Žalao.
Za varajo poštenja in premičnine proti polarnim ikonam po nojnUjih cenah. Skoše cenjuje tako) in najknlantaeje. Uživa najboljši stovvs, koder postaje.
■P***- Dovorjnje iz čistefa šoWčka izdatno v navodno in obenokoristne naaene.
a
__
Ban
D6:B
Telefon štev. 10.
Leta tSST. ustanovljava otolmika družba
427
Telefon štev. 16.
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA 11 LJUBLJANI
irhitekturo In stavtonotestniska otela | tesarstvo in mizarstva s strojnim obratom za stavbna in fina v Kosezah In na Vlfcui kamnolomi v Posipati in v Opatiji. — Priporoča so za stavbna dela asake vrste.
Stavbno podjetništvo! pisarna za i dela; opekarne s strojnim obratom
vešč kovanja konj in volov ter dela pri ognju, 25 do 35 let star se sprejme. Plača po dogovoru. Josip Ferluf a, kovaški mojster, Rabojes, posta Zavije pri Trsta, poreske železnice postajališče Škofija. 1158
Učenec
1142
zmožen obeh deželnih jezikov,
se sprejme takoj v trpine z M&ii blagim
Kje, pove upravniŠtvo »SI. Naroda«.
Pozor I
Edina v Ljubljani
Laškč kuhinja
tra v LjBbljani
hotel jtfalic, nasproti glavne pošte.
979     Vsak dan sveže ribe jadranskega morja razni. vrst.
Sprejemajo se od sobote dalje abonenti na kosilo od50 vnaprej.
Pristna južna vina Brioni i. dr. Vsak dan kaka specijaliteta laške kuhinje in sveže tržaške škedenjske ročice (bige). Trippe s polento, (Sardoni alla Marinaia), slaniki na mornarski način, (Ragou di Spe^ialitet Agnelo con piseli alla Italiana), jar.ček
■   z grahom na laški način, (Filetti di Branzino), cvrti režnji žarcev.
Pri nakupovanju blaga za obleke zahtevajte povsod blago,
lci ima napis :
Isl
m
in varstveno znamko zlate repate zvezde. ZVEZDNA TKANINA je zanesl ivo in trpežno bombažno in platneno blago, za moške in ženske obleke, sraice n razno drugo perilo. —- Zahtevaj vsak v lastno korist od vsakega trgovca le: :: ZVEZDNO TKANINO z znamko zlate repate zvezde 1 ::
•418
(Pj IU
m
151
Esl Isl
Isl
0 (5)
IŠ1
Proda se pod ugodnimi pogoji:
Lepo arondirano posestvo
z obširnim gospodarskim poslopjem, velikimi skladišči s prizidano vilo; posestvo je deloma zaraščeno s smrekami in hrasti, večinoma pa je travnik ob vodi Gra dašci blizo Viške cerkve; tudi je že parcelirano in ugodno za stavbo hiš.
Nova enonadstropna hiša
ca Selu pri Ljubljani ob Poljski cesti iz Zaloške ceste proti kemični tovarni.
Dve veliki parceli 1033
v mestnem logu ob Malem grabnu, pripravni za stavbo delavskih hiš.
Vila tik ljubljanskega pomerija
ob Dolenjski cesti s prodajalno in lepimi skladišči.
Lepo arondirano posestvo
s hišo in gospodarskimi poslopji v najlepšem kraju Ljubljane; v hiši se izvršuje Že mnogo let gostilniška obrt, mnogo obiskana gostilna.
Lepo posestvo v Drnovci blizu Vač,
Obsegajoče 63 oralov njiv, travnikov, vrtov, gozda, z dvema hišama, obzirnimi gospodarskimi poslopji, redi se lahko 20 glav goveje živine, 20O ovac in 100 ščetinarjev; komaj nekaj minut od posestva se nahaja mlekarna.
Lepo posestvo na Kresniškem vrbu
blizu Litije, večinoma gozd, pa tudi njive in travniki z lepo hišo in gospodarskim poslopjem.
Veleposestvo na Spod. Štajerskem
blizu Šoštanja, 540 oralov gozdov, njiv, travnikov, 30 poslopij, 2 mlina in ena žaga, dva lastna lova.
Pojasnila podaja pisarna dr. Frana Počka v Ljubljani,
Stari trg štev. 30.
ANTON BAJEC
umrtm is trgovski vrtsar
naznanja si. p. s. občinstvu, da se sablja njego?
cvetlični salon
Pod Trančo. 242
:. Mika ulaga al mm.:.
Izdelovanje Šopkov, vencev, trakov itd. — Okusno delo in ;:  zmerne cene.
Znaija unOb lis.
Vrtnarija
u Trtatti odi 34.
Iščeta se
1143
2 Žagarja
(ena družina), za vodno žago na dva jarma in mlin Mesto se lahko nastopi takoj.  — Ponudbe na upravo parne pilane A. Bacit, Gomirje, Hrvaško.
Večje industrifalno podjetje
išče dva izurjena
Reflektira se samo na dobro kvalificirane moči. — Ponudbe naj se vposljejo pod   naslovom   „ftajlgovodja" na
upravniŠtvo »Slov Naroda«,  i 122
50 prihranka in okusen zajtrk
dosežejo, dobe oni, ki mesto kave, čaja, kakao,
sladne kave. Puro. Scma-tose, Santtogena, redilniti
soli, messega izvlečka, jušnih zabel, otroške moke itd. pijo 1024
Sladin je dr. pl. Trnkoczva sladni čaj.
%S>    V S   Povsod i , kg zavitek 50 h. ififif I   Tudi Pri trgovcih.   Po posti JliVWo (najmanj 5 zavitkov) pri le-w karnarju Trnkoczyu v Ljub-
ljani. Kranjsko. — Glavne zaloge: Dunaj, „    q lekarne    Trnkoczy: / l|Maj%#| a I  Schonbrunnerstr. 109, SeUldYlwI iosefstadterstr. M, J        Radetzkvplatz št. 14. V Gradcu, Sackstr. 3.
.*. Prvi slovenski.'. fotografski atelje
D. R0V5EK
33     v Ljubljani Kolodvorska ulica 32 a.
Ustanovljen leta 1890.
b kupujte /{Jk
u gega proti
V    ■   ■ ■
hripavosti, kataru In aaale-zenju, krčnemu lit oslovskemu kašlju, nego slastne
Kaiserieve
prsne karamele
s „tromi jelkami",
not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov zajam čuje gotov uspeh. Zavitek 20 la 40 risu, ftkattfa 00 vtassr|ev. Prodaja jih:
V Livklisals
Ubald pl. Trnkocry, lekarna. Rib. Sušnik, lekarna. Dr. O. Piccoli, lekarna. Deželna lekarna- Mr. Ph. And- Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Pb. Jos.Ctžmar, lekarna. Ant Kane, drogerija. B. Cvančara, drogerija „Adrija".
Daniel Pire, lekarna, Idrija. J. Bergmann. lekarna. Novo mesto. C. Andrijančič, lekarna. Novo mesto. Jor Ros, lekarna pri Mar. P. Vipava. MIlan Wacha, lekarna, Metlika. A. Ro-blek, lekarna, Radovljica. Hlako Brčilli, lekarna, Litija. Karel Savnik, lekarna pri .Sv. Trojici-. Kranj. Fr. Baccaric.lekarna, Psstojna. Jos. Močnik, lekarna, Kaamik. E. Burdych, lekarna v Sk. Loki. Mr. H. Roblek, lekarna, Tržič. Ph. Mr. C Koželj, lekarna, Jesenice. V. Aren, trgovec.
Kaaaj? .
^fatiaikotiaske cigaretne stročnice!
601
Pristne  samo v cigaretnem zabo]-čku   z imenom JACOBI!
Papa |e dovolil! Saj je Jacobi —
Vsak karton ima zelo zanimive
rontgenove slike.
Mihael Prestenjak
Šelenburgova ulica 6    Isro^ec   Šelenburgova ulica 6
se priporoča slavnemu občinstvu za 1165
pokrivanja ta popravljanja vsakovrstnih streh
"  [^o najnižji«« cenah. -
1168
Najboljši vrsti
belega platna
sta
I
planinsko platno
in
gorenjsko platno
Glavna zaloga: jii Gaieiilf, Liiifiliana, Pogatarir. trg].
Št. 168/pr.
Razpis službe.
1146
Na mestnem dekliškem liceju t Ljubljani je s pričetkom šolskega leta 1911/2 stalno popolniti nanovo sistemizovano učno mesto pravega
licejskega učitelja za laščino in francoščino
s slovenskim učnim jezikom, srednješolsko kvalifikacijo in združeno z onimi službenimi prejemki in obveznostmi, ki so veljavne za učiteljstvo na državnih srednjih Šolah.
Pogoji za oddajo te službe so označeni v § 5 in 6 licejskega statuta-Pravilno opremljene prošnje je vlagati najkasneje do 25« aprila t. I. pri predsedstvu mestnega magistrata.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 24. marca 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
l.aschan, 1. r.
i
198
Croatia
zavarovalna zadruga v Zagrebu naznanja si. občinstvu, da je ustanovila glavno zastopstvo za Kranjsko, Štajersko in Koroško v LJubljani ter je poverila tvrdki
Kmet & Slivar
f!f*A0Hll sc baTi z z*varo*anjem proti požaru, ™* razbitju  šip,   življenskim   in rentnim
zavarovanjem,   ter uživa radi  kulantnosti in ugodnih mmm      pogojev največji ugled. ~-
PHfnllri akviziterji in krajevni zastopniki se * V sprejemajo pod zelo ugodnimi pogoji*
Ms*«. Marije Terezije cesta It.
Haaa^s^BBBBBaBBaa
MLF
33
^408
Priporočamo našim ::  gospodinjam r. r
L
KOLINSKO CIKORIJO
j^jj^t   iz edine slovenske 8 j tovarne v Ljubljani
Prva kranjska
1505
Izvozna priporoča
a ročila   sprejema  tudi   L j
pivovarna In sladar svojo Izborno izdelke.
ibljanska  kreditna ba
a na Vrhniki
n k a  v Ljubljani.
m
NTEl
vseh dežela izposluje inženir 35 ^eUSa* oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik Dunaju VI., Marlahllferstrasse št. 37.
E 831 11/2
I"
eni oklic.
1161
Učenec
z dežele, a primerno selsko izobrazbo
se HRin i ftunjiii trmiu
rrane Cvtasvar, X. Javi Jasa, pri Belenjskem Butata. 1144
Na javni dražbi se bode prodalo dne 4. in 5. aprila 1911 dopoldne ob 9. uri v Ljubljani. Prisojna ulica 3, v Nov. Vodmatu št. 95, Metelkova ulica 4, Marije Terezije o. 12
in v Sp. Šiški 87 a
sobna, prodajalniška in pekarska oprava, špecerijsko blago, razna vina in likerji, 1 omara za led, 1 šivalni stroj, 1 srebrna žepna ura, 3 blagajne, 3 konji in raz-
- lični vozovi. -
Reči se smejo ogledati dne 4. in 5. aprila 1911 v času med
9. in 1 310. uro dopoldne v navedenih k raj h.
C. kr, okrafaa sodnlfa LJubljana, oddelek Vn
one 8. marca 1911.
Briissel -<S25£^^5$sfe' Gram o
I910,^^^^g^^^_ PRI*
••r"'-^:;-'-: •/JSSsSi
Idealno, nemastno negovalo za kožo.
Dela kožo odporno in  žamem- mehko.
NrutrpijiT<» ob mrzlaaa letnem
času  n za potovanje p» hnbil ali po morju.
Čudovtt'ga   učmka  za pustO tn
razpoksno keio.
Dobiva se povsod. Lonček 70 is 1*20.
Juri Dralle
Hamburg in Podmokli.
Inn ]ax in sin
v Ljubljani
unajska cesta 17
priporoča svojo bogata zalogo
ai.itC a»Qwi
353
Šivalni
za rodbine Sit obrt
Brezplačni kurzi za vezenje
Pisalni strofi „ADLER".
Piil.f!i. ii poletna Kilja 1911
Rnpen
Metr. 310 tlela ss sesapletso
metko ebleke
luknja, hlače, telovnik) stane samo
kupon kupon kupon kupon kupon kupon kupon
7
10
12 15 17 18
20
kron kron kron kron kron kron kron
Kupon za črno salonsko obleko 70 K dalje blago za površnike, turistovski lodcn, svilnati kamgarn itd. itd razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana 472
zalega tvornice sukna
Siegel-lmhof v Brnu.
Vseres nratia lv »eataiae preste.
Prekašati »nviitiifc tajeaikev, aka Mag« urKa iircLt.t pri ftnai Sltfcl-lakaf s« arecejaaje.
Zarili titiega «r«awta Maj» aajvaMa Ualra
fflmmm* »vcžcga Mag«. — Stala« ■■|Ba\|a UUUSi — ii.i sajaiaBjia airadla t f anea vcata« kaSt,
ss v Ljubljani
priporoča naslednja dela:
■rac.
aVkajn Levstik: Ilcčl saek , K 1 4v»,
Ašierc: Izlet v Carifrad .   .   . a —SO
■>      Presen«* altaa    .   . s> 240
Bet: Ustflščeije kcrpškil tojtM » — 50 b  Sltfeiskt nemila meja aa
Ktruškea...... » 140t
» Naretfui kataster Karaške . ^ — 60 Bene* - Šnun ivk y;    Srai kovsk i
tlretiik....... » 150,
Bojmt: Dtktar Halaaa      .  . » —00
Burnett: Mali I ara*..... » 1'60,
Canl.mr: Aleš iz Razara .   .   . »   1 50,
0% Casaiiarstva ii naši časaik. > —80 Č<rb Sratophtk: led kajigaai
ii ljudmi...... a —
Erjarec-Sfjotic: V naravi  .   . i 1
Hnh'v: Dnevnik..... > —
.Jurčič: Zbrani saiai I.—XI. .  . » 1
Jclhttk : Ukrajinske dume . . » — Loh: Vaška krealka       ...» 1
Lijriv: Stratmalci drek krt« I. H, a » 1 J*m I jnaezen in junaštva stra hf-pe t nega praporščaka ...» —
MtrrritkNajhujši sovražniki    • > —
fjbtrrl': Stara devica   .   .   .   . > — fazne aripavesti —
Mrmec:! ja uezen K«ntauevc Klare » 1
»     Premaganci..... *> —
»     V študentatskih oHeah . » 1
»    Zadnji radavlne leiaija » 1
Bušie: Mina....... »1
$cmč*r: Čez trnje da sreče .   . » 1
Šepefmrme: Zaljubljeni kapucin . a t **m Štiri ruske stike  ....» —
7%euriet: Undina..... » —
Trstenjak: Slavenska f leda niče » 2*—
Vesel: Likera nas a pala   .  . %   1 40,
Zamik: Zbrali spisi . . . . » 1—. Ž*tn: Ostavši nanki • naradnea
ftssadarstvo   '....» 3 —
IS
rez. 240
50 20, 60 20, 30 70,
80, 60 60, SO
50, 60, 50, 50, 20, 20,
6o! 90
240
2-50
260 250
1 70
270
0-_
as
1 60
1- 60
250 1 60 250 250
2- — 2-20 1 80 1 60
220
:-: so nedosežne glede oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorski trg 3
Via menažerija
levov in slonov drugimi najredkejšimi živalmi«
B!?erj!«8 nit M ed iotra do mi Predstave vsak dan sli 5. ii l
Takrat glavno krmljenje vseh živali.
Ob nedeljah ob 11. dop. ter od 2. pop. naprej vsako nro predstave.
Ceae aresttram: 1. irastor 59 vin., etr«ci 34 vi*.; II. prmtor 30 vin., otroci 20 vin. Za obisk tega poučnega in zanimivega podjetja vabi vljudno     Juri Michel, iastnib*
HXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX»ČXKXX
.  .      . «
II ID 8
K PULJ, Ulica Giosue Carducci štev. 4S. 'WC "XXX
Uradne ure od 9—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. JJajKaK
g^j^sa    prejema a) hranilne vloge in jih obrestuje po 4%% AAA b) vloge na tekoči račun XKK
KXK c) tedenske vloge na deleže;
aaS   daje ćlintm predujme in kredite v svrho poboljšanja njih
stanja in gesp«darstva; preskrbuje inkase, eskoraptuje meni- X XX ce in dlje informacije o vsakem bančnem poslu Jj|
Svojim citata* dajs draMva svtie o vssm, kar se Him rasUcnik taks in dragih llaMci|alaili postov.
KXXXKKX^
Sprejema as zatlego rasno blago, pohištvo itd. Krasna, suha ia čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni premet Dunaj Ljubljana in obratno zastopan v vseh večjih mestih. — Moj zastopnik na Dunaja je Kari Lavri, špediter, Dunaj I. Sehuihof 6.
X S X Stopnice, •alkane, spe-
*^*^^a**e§ a^a^ftv^a^aaal
saaaaal Mi.
aaa
0229
L0B
Uvažtijte ari aaaevaaju
i najnovejšo konfekcijsko trgovino i
Maček & Komp.
v •Utija §laraa poito, Praaca Jožeta cesta itev. 3.
Tehnična piTaT^TTT^tavbno podjetje | J« Zamljen y€ga i}varnica na Češkem sprejme takoj za trajno
enieur H. U H LIR
3801
Ljubljana, Resljeva cesta št. 26.
Strokovna inriitn vab mt Mfflo? n lamao, ihiknal nastali irtltl. imzctii mM.
Najbolj pripravne in varne
fcrzopnrllnlKe
za krmo, slanaoreznlce, preže in stiskalnico za sadje in grozdje, rebljače, reporezaice, motorje, želez. blagajne, nagrobne križe, stavbene potrebščine in vso drugo železnico se dobiva najcenejše in naj-beljie pri znani 2015
veletrgovini z železarno in poljedelskimi stroji
FR. STUPICA v Ljubljani
Marije Terezije
Zahtevajte ponudbe!
eevljareal aMfatar
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdelajo tudi prave   gorske in telovadske tovile.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 2l5
(Saotitint Samatti ptipoiota
fito&tine
3ča Sfiof-^ancli
239
oe
sta št. 1-
Cene nizke!
S^atni &(o6ufii vedno fiti-pzavffcni. Safto tudi venci o startovi in zazne cvttficc /.   Šotna iz>c}otoi>Cfcn,e,
8 Mengeš
JULIUS STARE
ra
Ustanovljena leta 1818.
Ustanovljena leta 1818.
Zaloga v Ljubljani,
Jfatelkove ulice štev. 19
priporoča svojo izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
Tcleftn štev. 248. *J&^        Eelefta št*v. 248.
£jubljana, gradišče 7
„Pri kroni11
slovenski elektrotehnik, oblastv. koncesijoniran instalater za male in veletoke.
Uvaja:   električne naprave
za  lUČ in moč "zven ljubljan- I
skega mestnega omrežja) strogo ' po tozadevnih predpi-ih ; eloktr.
zvonila, telefone itd.
:: Strokovnjak za strelovode. :: j filago Uno pne vrste m razlaga
Priznano aajvečia, resnično domača, že 25 let obstoječa ekspertna tvrdka.
Fr. Čađe
urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar
največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
:-: on torti Iibib po originalno norcittio temi :-:
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem .*. regulatorju regulirane, svetovno znane .\
Sipina ure
I z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :«:        tula, srebru, ni kij u in jeklu :-:
prodaja.
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
več livarjev
za delo pri stružnici (Bankarbeit).
Prnave sprei« ma Rudolf Mosse, Praga, P*ikopy e pod ifr< „Danernd 3335".
ss
t MATEJ OBLftK
V*Kka zaloga domačih in tovarniških
v Ljubljani
Stari trg štev. 21
;seione, damski klobuki r^r"
pošilja se tuli na izbiro.
Radi pozne .: sezone ::
Sprejemajo se popravila.
Žaln*  klobuk   vedno v zalogi, j
BLUZE
Priporoča ae
M. Kristolič-Bnčar
Stari trg it 2S, Ljnbl|aaay nasproti Zalaznlka.
Zadnja moda
zgornji      mm W£% m m mm
Im B M B Basa. oNa
FINE KOSTIME — NOČNE HALJE
na novo vpeljane, krasne
: POMLADANSKE PLAŠČE m PELERINE :
v vsakem slaeu, barvi in fazoni, taei po meri. 867 0eT najfinejše In kompletne ~fM
OBLEKICE — PLAŠČKI — PELERINCE
9V  In krstna oprava. "Vol
Perilo, predpasniki, moderci, otroški klobučki, kapice
in vsake Srago aneeao ta areaao blaae ls seUaaik tov OooT*   P* najnižji ceni. "VPO
Na ogled pešUla tadl po posti.
F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA
____ tovarna zarezanih strešnikov
posadi vsako poljubno množino patent, dvojno zarezani
stresnik-zakrivaC
Broz
975
s poševno obrezo ia priveznim nastavkom „sistem Marzola". odprtiti navzgor! Straha popolnoma varna prod nevihta
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh medanjoati. Ns želji poftljemo takoj vzorce in popis. — Iprotai inatapalbl so Uiejo.
02
31
5213