L.rro XXXVIII., ŠT. 38 Ptuj, 3. oktobra 1 985 CENA 30 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Ne zameri, tovariš lovec! (stran 2) Dimnikarii v mesecu požarne varnosti (stran 2) Srečanje v Muretincih (stran 4) Ptuj dvakrat tretji (stran 7) Oglasi in objave (stran 91 P TRGATEV '85 Pozne sorte z jutrišnjim dnem Uradno, z odločbo komiteja za kmetijstvo, se je pričela trgatev in prevzem grozdja zadnjega sep- tembra, torej v ponedeljek. Zače- tek trgatve poznih sort bo jutri, vendar strokovnjaki svetujejo, da ob lepem vremenu s trgatvijo odlašamo čim dlje, saj so doslej dani vsi pogoji za izredno kako- vost grozdja. O količinah grozdja v letoš- njem letu je bilo povedanih in zapisanih že mnogo črnogledih napovedi, zato jih ne kaže pona- vljati. Omenimo raje odkupne cene, ki so letos kar za 400 odsto- tkov višje kot pred letom. Za grozdje prve skupine — rumeni muškat, rulandec, renski rizling in traminec bodo pridelovalci prejeli 192 dinarjev za kilogram, za beli pino, sovinjon, muškat otonel 173 dinarjev, za laški ri- zling, šipon, ranino in modri bur- gundec pa 150 dinarjev. Za groz- dje četrte skupine — modro frankinjo, rizvanec, neuburgo- vec, veltlinec in mešano belo grozdje, bodo prejeli plačilo 138 dinarjev za kilogiam in za lokal- ne sorte grozdja 123 dinarjev. Od vseh omenjenih cen je potrebno odšteti 4 odstotke, ki pripadajo organizatorju proizvodnje in dva dinarja za prevoz, če pridelova- lec sam ne pripelje grozdja v pre- delovalni center v Ptuju. Zadru- ga prevzema grozdje na vseh obi- čajnih mestih. V kolikor so stop- nje sladkorja v grozdju višje od 17 odstotkov, prejme pridelova- lec doplačilo 15 dinarjev za kilo- gram, za vsako stopnjo nad os- novno določeno pa znaša dopla- čilo 5 dinarjev za kilogram. Če je stopnja nižja, je plačilo za vsak odstotek pod osnovo za 5 dinar- jev po kilogramu nižje. jb Spravilo... Sladki koreni so dozoreli Približno 14 dni že traja spravilo in nekaj dni manj predelava sladkorne pese v ormoški tovarni sladkorja. Vreme je ves ta čas naklonjeno spravilu, ki teče tudi sicer povsem nemoteno. Zasebni pridelo- valci bodo pričeli pospravljati svoj pridelek šele na- slednje dni, uradni začetek bo v ponedeljek. Sončni žarki so s svojo toploto gotovo vplivali na višje stop- nje sladkorja v pesnih korenih. V tovarni bodo tako pridobili precej ton belih kristalčkov. Upajmo, da jih bodo letos lahko hitreje prodali! JB Pester program Bistriškega tedna v Slovenski Bistrici so v pone- deljek, 30. septembra, odprli 2. Bistriški teden turizma, gostin- stva, trgovine in drobnega go- spodarstva. V želji, da bi poiskali kar se da izvirno turistično po- nudbo, ki bi temeljila na bogati kulturni dediščini tega kraja, so organizatorji pritegnili k sodelo- vanju vse pomembne dejavnike na področju turizma. Pripravili so zanimive razstave od kulinari- ke, prehrambenih izdelkov ta- makjšnjih organizacij združene- ga dela, pogrinjkov do likovnih razstav in razstave izdelkov drobne obrti. V programu Bistriškega tedna, ki bo zaključen v soboto, 5. okto- bra, so tudi nekatere zabavne in kulturne prireditve. Letos so po- vabili k sodelovanju tudi kultur- no skupino iz prijateljske občine Kanjiža (SAP Vojvodina), ki bo prikazala glasbeno in plesno de- javnost tamkajšnjih prebivalcev. Vse razstave in prireditve so v slovenskobistriškem gradu, ki so ga delno že uspeli urediti, mož- nosti za pridobitev razstavnih in gostinskih prostorov pa je še ve- liko. Ker pa tudi Bistričani za te namene nimajo dovolj denarja, želijo z organizacijo Bistriškega tedna zbrati vsaj nekaj sredstev za postopno urejanje sicer izred- no lepega in zanimivega grajske- ga poslopja. Seveda vseh priredi- tev ne morejo organzirati v gra- du, zato bodo nekatere v družbe- nih in zasebnih gostinskih loka- lih. Za obiskovalce od blizu in daleč pa so v prodajalnah Timi- nega tozda Planika organzirali privlačno prodajo blaga po po- sebni ponudbi in po sezonsko znižanih cenah. — od talnih, oblog, bele tehnike do konfekci- je, keramike in tako dalje. Kot so povedali organizatorji, je Bistri- ški teden ena od pomembnih tra- dicionalnih prireditev v tej obči- ni, na kateri se tkejo in krepijo tudi posovne in ne le prijatgelj- ske vezi. N. Dobliekar Občinska pionirska konferenca bo jutri Slovenski pionirji so proslavili svoj praznik že v petek, to je zad- nji delovni dan v minulem tednu. Različne so bile oblike obeleževa- nja 29. septembra — dneva pionirjev — od športnih srečanj in izletov, do obiskov partizanskih krajev in domačij — vsepovsod pa so pripra- vili odredne konference, na katerih so izvolili nova vodstva in se do- govorili o nalogah, ki jih morajo v okviru pionirske organizacije opra- viti v letošnjem šolskem letu. Tudi v ptujski občini so bile vsepovsod proslave in prireditve že v petek, pionirska občinska konferenca pa bo jutri ob devetih dopol- dan v srednješolskem centru, ki si ga bodo nato pionirji-delegati tudi Ogledali. mš Predlagani kandidati Ko je plenum občinskega sveta ZSS Ptuj, na seji 26. septembra razpravljal o vsebinskih in kadrovskih pripravah na občne zbore os- novnih organizacij ZS, konstitutivne seje konferenc OOZS, skupščine občinskih odborov sindikatov dejavnosti in skupščino občinskega sveta ZSS Ptuj, je sklenil dati v razpravo članstvu predlog možnih kandidatov za vodilne funkcije v občinskem svetu ZSS Ptuj in člane predsedstva, nadzornega odbora in delegacije v družbenop<)litični zbor SO Ptuj. Za pred^sednika občinskega sveta ZSS Ptuj je predlagan Stanko Debeljak, dipl. ing. kemije iz TGA Kidričevo TOZD Kontrola kvali- tete. Za podpredsednika je predlagan Ervin Hojker, ravnatelj OŠ Ol- ga Meglič Ptuj, ki bo to dolžnost opravljal nepoklicno. Za sekretarja občinskega sveta ZSS Pty le predlagan Feliks Ba- gar, sedaj izvršni sekretar predsedstva OK ZKS Ptuj. Za sekretarja odborov dejavnosti pa je predlagan Franc Vreže, sedaj^sekretar na OS ZSS Ptuj. Predlog je bil pripravljen na podlagi evidentiranih možnih kan- didatov v osnovnih organizacijah ZS in usklajeno z drugimi družbe- nopolitičnimi organizacijami v občini. PF GRADNJA TECE PO NAČRTU Delavci gradbenega podjetja Gradiš, TOZD Nizke gradnje iz 'Maribora gradijo most prek reke Dravinje v Vidmu pri Ptuju. Pred tednom, pretekli četrtek, so pričeli z montažo nosilnih elementov, iz- delanih v njihovem obratu betonskih izdelkov na Pobrežju. Kot je povedal vodja gradbišča Gorazd Rajzer, teče gradnja po jjačrtu in bo most zgrajen do konca oktobra, kot je bilo predvideno. Z ^eh §o pričeli v začetku avgusta. Najprej je bilo seveda potrebno po- ^^aviti začasno brv za pešce in porušiti stari leseni most. Piloti krajnih Podpor so vgrajeni 3 metre globoko v lapor, sicer pa je bilo potrebno j'l^rajne in vmesne podporne stebre vgraditi stodeset kubičnih metrov in okoli 10 ton armatur. Novi most bo dolg 52 metrov, širok 9,80 metra, vozni pas bo ši- 6,6 metra. Na vsaki strani mostu bodo v dolžini 14 metrov razširili J^stišče. Most, ki bo prevozen verjetno že pred koncem meseca, bo pridobitev za krajane na obeh straneh Dravinje, še zlasti za šte- delavce, ki se iz dneva v dan vozijo na delo v Ptuj, Maribor ali ^■"^igam. Z njim pa bo znova vzpostavljen nemoten promet z delom sosednje republike Hrvatske. . — - JB Montaža nosilnih elementov s pomočjo mogočne jeklene konstrukcije Za večji kolač Komaj so si kmetovalci, kombajnisti, delavci v silosih in še kje j dobro obrisali potno čelo po delu ob obilni letini pšenice, že je pšeni- ca znova na »dnevnem redu« kmetovega dela. »Jesen je najboga- tejši letni čas«, pišejo otroci v šolske zvezke, »in kmetje pospravljajo poljske pridelke.« Jesen pa je tudi čas setve, ki je prvi in zelo po- i memben korak v novo kmetijsko sezono. Od tega prvega koraka je odvisen razvoj posevka v naslednjih mesecih, njegovo prezimovanje in nazadnje tudi količina pridelka. 1 Kot v jugoslovanskem se tudi v slovenskem in nič manj v ptuj- skem kmetijstvu trudimo pridelati čim več pšenice in postati vsaj na tem področju neodvisni od drugih. Možnosti za to imamo, težko pa se prebijamo skozi oklep tradicionalizma, ki mu lahko rečemo tudi neznanje ali v mnogih primerih zavračanje strokovnih ugotovitev. Drugače pač ne moremo govoriti, če imamo v mislih setev doma pridelanega zrnja, ročno setev, neustrezno gnojenje, nezaščitene in zapleveljene posevke ... Žal je tako, da mnogi kmetovalci nočejo verjeti strokovni služ- < bi dokler se na primeru drugih kmetovalcev tt^ prepričajo, da so ! imeli strokovnjaki v tem ali onem nasvetu prav. 'V tem je tudi osno- | vni vzrok prepočasnega prebiranja Ispdobnegd.kmetijstva v ustalje- ! no kmečko življenjCi ki pd ne omogoča napredka, temveč le gara- ' štvo za životarjenje iz dneva v dan. j V začetku tega desetletja smo pričeli v naši republiki s politi- i čno akcijo za zagotovitev samooskrbe, med »političnimi« pridelki ; se je znašla tudi pšenica. Odpor je bil precejšen, trditve, da visokih | planov ne bo mogoče nikoli uresničiti, so se zdele ob številnih do- j kaznih argumentih kar verjetne. Stroka pa se ni dala in je trdila j svoje. Rezultat: Leta 1981 so na primer v kmetijski zadrugi Ptuj odkupili 105 ton pšenice, naslednje leto — 1982 pa že 819 ton. Ak- cija pa je tekla naprej, letos so tako odkupili že 2.300 ton pšenice, skupaj pa je kmetijstvo ptujske občine zagotovilo pekarjem letos že nad 9 tisoč ton zlatega zrnja. Spet pa je tu strokovna služba, ki trdi, da še zdaleč nismo do- segli vsega, da so možnosti mnogo večje. Tega jim ni težko dokaza- ti, tudi verjeti tej trditvi ni težko. Medtem ko so povprečni pridelki v organizirani tržni proizvodnji okoli 4 tone in pol, v neorganizirani pa kako tono nižji, so v kmetijskem kombinatu v povprečju pridelali 6.200 kilogramov na hektar, najboljši zasebni pridelovalci so se iz- kazali z osmimi tonami. Tako lahko tiste, ki pridelajo na hektar še vedno okoli tri tone zrnja, mimo ocenimo kot slabe kmetovalce. Stroka bo imela torej nalogo, da v prihodnjih letih »spreobrne« prav te lastnike zemlje, kije pravzaprav njihova lastnina, vendar pa družbena dobrina, ki mora zagotoviti dovolj hrane. S planiranjem setvenih površin smo prišli takorekoč do gornje meje. Kmetijski kombinat bo posejal to jesen pšenico na 1.287 hek- tarih, od tega bo 150 hektarov semenske pšenice. V kmetijski za- drugi Ptuj bodo poskušali v pogodbeno pridelovanje zajeti 960 in v kmetijski zadrugi Lovrenc 300 hektarov. Čeprav teče sklepanje po- godb brez večjih težav, bo plan vendarle težko izpolniti. Tudi za pri- hodnja leta ne bo mogoče povečevati površin. Tako smo spet pri za- četnih ugotovitvah: rezerve so v količini pridelka. Tako naj kmeto- valci pohitijo s pripravo zemlje, preoratijo je potrebno vsaj teden ali štirinajst dni pred setvijo. Tudi gnojenje naj bo izdatno, č.eprav je drago. Vsak dinar vložen v gnojilo, seme, zaščito se bo prihodnje le- to bogato povrnil. V kmetijskem kombinatu imajo dobro strokovno službo, tudi v obeh kmetijskih zadrugah. Prav nič sramotnega ni, pa naj gre za še tako izkušenega kmetovalca, če boste poiskali po- moč pri teh strokovnjakih. Da delajo prav so že nekajkrat dokaza- li... J. Bračič SKUPŠČINA V PTUJU IN ORMOŽU v sredo, 9. oktobra, se bodo v Ptuju in v Ormožu sestali delegati skupščin Občinskih skupnosti za zaposlovanje. V Ptuju bo seja ob 7.30, v Ormožu pa ob 12. uri. Delegati bodo najprej obravnavali poro- čila o delu skupnosti in finančnega načrta v prvem letošnjem polletju, odločali o sprejemu valoriziranega finančnega načrta in spremenjeni prispevni stopnji do konca tega leta in rebalansu finančnega načrta medobčinske skupnosti. Poleg ostalega je na dnevnem redu tudi obravnava osnutka spo- razuma o temeljih plana občinskih skupnosti za naslednje srednjero- čno obdobje. Seveda pa bodo delegati razpravljali še o nekaterih spe- cifičnih vprašanjih zaposlovanja v obeh občinah. N. D. Za enotne zimske počitnice v Podravju Zimske počitnice za učence osnovnih šol in srednjega usmerjene- ga izobraževanja v vseh podravskih občinah naj bi bile skupno z učenci Ljubljane in Maribora. Ta predlog je podprl tudi občinslci ko- mite za družbenoekonomski razvoj in planiranje, ko je na zadnji seji obravnaval šolski koledar zimskih počitnic. To stališče so sprejeli na podlagi mnenj, ki so jih dobili od kolektivov osnovnih šol in Srednje- šolskega centra Ptuj. Doslej je nekaj let veljala praksa, da so bile zimske počitnice v dveh skupinah izmenično za učence- Ljubljane in Marioara in za učence iz ostalih občin v Sloveniji. To je potrebno zaradi te^a, da so zimska rekreacijska središča enakomerneje zasedena. Iz ptujske obči- ne, enako velja za Lenart in Slovensko Bistrico, se veliko učencev šola v srednjem usmerjenem izobraževanju v Mariboru. Zaradi tega so bili starši često v neugodnem položaju, saj je imel zimske počitnice nai- •prej en otrok, potem pa še drygi. Tako je bilo težko koordinirati tudi v družini. Predlagatelji upajo, da bo predlog sprejet, saj imajo zimska re- kreacijska sredisča na Pohoiju, tja predvsem odhajajo naši učenci v času zimskih počitnic, dovolj zmogljivosti, potrebna je samo ustrezna razporeditev. FF 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 3. oktober 1985 - TEDNIK Primož Trubar tudi v Ptuju Radio televizija Ljubljana bo prihodnje leto posnela nadaljevan- ko o začetniku slovenske književnosti Primožu Trubarju. Režiral bo Andrej Stojan, scenarij je napisal Drago Jančar, scenograf bo Seta Mušič, kostumograf pa Marija Kobi. Primoža Trubarja bo igral Polde Bibič. O snemanju nadaljevanke, za katero so priprave v polnem teku, je direktor serije Marcel Buh dejal: »Nadaljevanko bomo pričeli snemati 27. januarja, v Ptuju pa bo- mo v sredi marca, kjer smo izbrali objekte na Slovenskem trgu in v muzeju. V Ptuju bomo opravili tri snemalne dni, poleg tega bomo sne- mali v Kranju in Slovenj Gradcu, nekaj bomo posneli v Kopru in še Čeprav trajajo priprave na snemanje že leto in pol, se še vedno zatika pri denarju. Nadaljevanka bo veljala blizu 10 starih milijard. Nekaj manj kot 4 milijarde bo prispevala kulturna redakcija RTV, kulturna skupnost Slovenije naj bi zagotovila 3 milijarde, ostanek pa bi prispevali sponzorji. Sponzorstvo je predvideno v dveh delih. Ge- neralni sponzorji, ki dajo več kot 100 starih milijonov — v dogovorih smo s sozdom Papir, saj gre za snemanje nadaljevanke o prvi sloven- ski knjigi — predstavljajo prvi del sponzorstva. V drugem delu pa so manjši sponzorji, ki naj bi za materialno uslugo dobili na televiziji protiuslugo v EPP bloku. Televizija se je odločila, da bo vsak drugi torek po dramskem programu imela poseben Trubarjev EPP blok, v katerem bo imelo reklame tisto združeno delo, ki bo vlagalo sredstva v snemanje nadaljevanke. Gre za tako imenovani kompenzacijski po- sel. Upamo, da bo med temi organizacijami združenega dela tudi ne- kaj ptujskih, saj jih bomo zaprosili za ustrezno pomoč pri snemanju v vašem mestu.« Z avstrijsko televizijo ste se pogovarjali o koprodukciji. Kako da- leč so ti pogovori? »V vseh protokolih med avstrijsko televizijo in RTV Ljubljana piše o sodelovanju pri snemanju te nadaljevanke. Vendar Avstrijci ni- so zainteresirani za snemanje nadaljevanke, pač pa za snemanje 90-minutnega filma. Ta film naj bi bila razširjena tretja epizoda nada- ljevanke, ko se Trubar iz Nemčije slavnostno vrne v Ljubljano in do njegovega drugega izgona iz Ljubljane. Avstrijci bi kot koproducenti nastopili s filmskim materialom, ki je vreden 900 starih milijonov. Če do sodelovanja ne bo prišlo, bomo morali ta strošek kriti sami, čeprav bo nekoliko manjši, saj bomo posneli nekoliko manj. Zato si seveda želimo, da bi do koprodukčije prišlo. Ker se je slovenska javnost, posebno pa ljudje, ki odločajo o sne- manju te nadaljevanke, razdelila na dve polovici — polovica jih je za, polovica proti — nas še vedno obhajajo dvomi. Upamo in želimo si, da bi nadaljevanko posneli in slovenski javnosti obudili spomin na Primoža Trubarja.« Ne glede na sedaj deljeno mnenje slovenske javnosti smo prepri- čani, da bomo vsi skupaj z veseljem gledali nadaljevanko o Primožu Trubarju, saj je glede na zasedbo pričakovati, da bo posneta stroko- vno, vendar dovolj poljudno, da bo sprejemljiva za najširši krog gle- dalcev. Nevenka Dobljekar Razvoj PTT prometa v občini Ormož Podjetje za ,PTT promet je zborom skupščine občine Ormož predložilo poročilo o izgradnji PTT objektov v letih 1981 — 85 in na- kazalo možnosti za nadaljnji razvoj. Na območju občin so obnovili vseh 8 PTT enot, število naročni- kov teleksa je le 6, čeprav so jih načrtovali 10, zmogljivost krajevnih telefonskih central je 1.309 in je izvršena 77 odstotno glede na plan, število telefonskih naročnikov pa je 1.050 ali 94 odstotkov planiranih. Vzrok, da ni več naročnikov teleksa je v manjšem interesu uporabni- kov zaradi visokih nabavnih cen teleprinterjev in dolgih dobavnih ro- kov. Plan zmogljivosti telefonskih central ni uresničen zaradi tega, ker ni bila razširjena obstoječa telefonska centrala v Ormožu za 400 priključkov. Zgraditev PTT zgradbe v Ormožu in razširitev telefonske centrale je prenešena v plansko obdobje 1986—90. Število načrtova- nih telefonskih naročnikov pa ni v celoti izpolnjeno zaradi neizvršene finančne obveznosti nekaterih KS in pomanjkanja kablov, kar je upo- časnilo graditev krajevne mreže. Za vse te investicije so porabili 55,263.310 din, pri tem pa ni zaje- ta gradnja koaksialnega kabla Maribor—Murska Sobota. Lastna sredstva uporabnikov so znašala samo 12,3 %, vse drugo so bila sred- stva uporabnikov, dobrih 8 % pa so znašali krediti. Vzrok za tako niz- ko lastno udeležbo je v nenehnem slabšanju gospodarskega položaja in reproduktivne sposobnosti PTT prometa, ki je v neusklajeni rasti cen PTT storitev s cenami drugih storitev in blaga, saj so neekonom- ske cene v poštnem prometu in podobno. Za srednjeročno obdobje 1986—1990 pri PTT načrtujejo, da bo- do pri 8 PTT enotah v občini Ormož povečali sprejemna delovna me- sta od sedanjih 15 na 17 delavcev, število naročnikov teleksa naj bi se povečalo na 10, zmogljivosti krajevnih telefonskih central bodo pove- čali od sedanjih 1.309 na 3.712, število telefonskih naročnikov pa naj bi se povzpelo na 1.800. Za izvršitev tega načrta bo po cenah iz leta 1984 potrebno čez 400 milijonov dinarjev, od tega naj bi uporabniki prispevali okoli dve tretini denarja. V planiranih financiranja je zaje- to tudi namensko združevanje za razvoj manj razvitih območij. Izvršni svet SO Ormož je sprejel to poročilo. Predlagal je, da je treba v samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja območne SIS za PTT promet Maribor natančneje vpisati obveznosti krajevnih skupnosti in drugih. Gradnja zgradbe pošte v Ormožu naj bo predno- stna in je treba z njo začeti že v letošnjem letu, saj je od tega odvisen nadaljnji razvoj PTT omrežja v občini. Opozorili so tudi na to, da naj PTT tistim delavcem in občanom iz OZD, ki niso podpisale samou- pravnega sporazuma o združevanju sredstev pojasni, da bodo lahko dobili telefonski priključek šele takrat, ko bodo priključeni vsi, ki so samoupravni sporazum podpisali in sredstva tudi združujejo. Kako nadaljevati začeto delo? PRIPRAVA PLANSKIH AKTOV Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje je na seji prejšnjo sredo med drugim razpravljal tudi o pripravi planskih aktov v skladu z zakonom o sistemu družbenega planira- nja in v zvezi s tem sprejel določena stališča. O teh stališčih je v to- rek razpravljal koordinacijski odbor za usmerjanje razvojne politi- ke, družbenoekonomske odnose in družbeni plan pri predsedstvu OK SZDL Ptuj, včeraj pa je o njih sprejel končna stališča izvršni svet SO Ptuj. Gre namreč za to, da je Predsedstvo SFRJ izdalo ukaz o raz- glasitvi zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ, 28. avgusta letos, v Ur. listu SFRJ pa je bil objavljen 6. septembra. V Sloveniji prevladuje mnenje, da ta zakon ni v nasprotju s seda- njim republiškim zakonom o planiranju, čeprav vnaša nekatere spremembe. Zaradi tega smo se obrnili na magistra Antona Ileca, predsednika občinskega komiteja za DERP Ptuj, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Katere novosti prinaša zakon o te- meljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije? Zvezni zakon določa na področju planiranja nekoliko skrajšan posto- pek. Med drugim ne pozna samou- pravnih sporazumov o temeljih pla- nov, temveč je po določilih zakona ključni dokument srednjeročni plan, samoupravni sporazum pa je dogo- vor, kako bomo srednjeročni plan iz- polnjevali. Pomembno je tudi, da je v združenem delu glavni dokument srednjeročni plan delovne organizaci- je, v temeljnih organizacijah sprejme- jo le elemente za skupne temelje sred- njeročnega plana delovne organizaci- je. — Kakšne pa so značilnosti družbenega plana Jugoslavije? Moram reči, da je bolj avtokratsko naravnan, velja stroga hierarhija. V njem so določeni skupni interesi in ci- lji gospodarskega in družbenega raz- voja, strukturne spremembe v gospo- darstvu za njihovo uresničevanje. Te- mu se morajo podrejati vsi plani na nižji ravni vse do temeljnih organiza- cij združenega dela in krajevnih skup- nosti. Le na ta način bomo lahko do- segli skladnost materialnih odnosov v celotni družbeni reprodukciji, zagoto- vili pogoje za skladne odnose na enotnem jugoslovanskem trgu, eko- nomsko uspešno vključevanje jugo- slovanskega gospodarstva v medna- rodno delitev dela, znanstveni in teh- nološki razvoj, povečanje produktiv- nosti celotnega družbenega dela, zboljšanje življenjskih razmer, delov- nih pogojev, povečanje zaposlenosti in življenjskega standarda. V njem se določijo tudi drugi interesi in cilji, v skladu z dogovorom z republikami in pokrajinama. To pomeni, da bo ifioral biti tudi srednjeročni plan občine podrejen repu- bliškemu, plani delovnih organizacij ih krajevnih skupnosti pa srednjeročnemu planu občine? Prav gotovo, zato bo moral srednje- ročni plan občine biti bolj načelen in se ne bo neposredno vmešaval v pro- izvodne programe delovnih organiza- cij. Tako npr. ne bo določal, koliko ton aluminija bomo proizvedli, koli- ko hektarov pšenice zasejali, koliko ton sladkorne pese pridelali, koliko hektarov pšenice zasejali, koliko ton sladkorne pese pridelali, temveč bo- mo v srednjeročnem planu občine le določili stopnje rasti v posameznih dejavnostih in druge skupne interese, cilje in naloge za gospodarski ih druž- beni razvoj občine. Kaj nas čaka v okviru republike in občine, da bomo naloge na področju planiranja opravljali v skladu z zvez- nim zakonom? V okviru republike bo treba v repu- bliškem zakonu uskladiti tiste člene, ki so v nasprotju z zveznim zakonom. Da pa delo na tem področju ne bi preveč zastalo, je v SRS dogovorjeno, da se delo nadaljuje tako kot doslej. Ali bo tako tudi v ptujski občini? O tem bo odločil občinski izvršni svet. Občinski komite za DERP je sprejel sklep, da se izvršnemu svetu predlaga, da vodimo aktivnost naprej • v smislu novega zakona, ki je v tem, da je srednjeročni plan občine temelj- ni dokument. Sporazumi o temeljih dokumentov pa bodo prav gotovo po- trebni na tistih področjih, kjer bo vefi nasprotujočih stališč, zlasti v samou. pravnih interesnih skupnostih materi- alne proizvodnje. Za SIS s področja družbenih dejavnosti jih verjetno ne bo treba. Sicer pa bo o tem imel do. končno besedo izvršni svet. Kako je z roki. ali bodo plani sprejeti do konca letošnjega leta to je do takrat, ko bomo začeli i izvajanjem srednjeročnega plana 1986- 90? V ptujski občini prav gotovo ne, podobno pa je stanje v dru- gih slovenskih občinah. S plan- skimi dokumenti smo namreč že doslej v delni zamudi, krajši za- stoj pa je pogojeval tudi zvezni zakon. Realno računamo, da bo predlog družbenega plana obči- ne Ptuj predložen zborom občin- ske ski^ščine na seji v februarju 1986. Če hočemo to uresničiti bo DERP takoj po seji izvršnega sveta sklical delovni posvet s pla- nerji iz OZD in SIS, da se bomo podrobneje dogovorili o rokih in izvedbi nalog do sprejema sred- nieročnih planov. Se morda vprašanje, kako je na področju usklajevanja planov? Usklajevanje teče v okviru ko- ordinacijskega odbora pri SZDL, vendar še ni prav steklo. V okviru občinskega izvršnega sveta ne more biti usklajevanja, ker odločno stoji na stališču, da stopnja rasti porabe ne more biti višja od rasti družbenega proiz- voda. To pomeni tudi uskladitev z materialnimi možnostmi. FF AKCIJE DIMNIKARJEV V MESECU POŽARNE VARNOSTI Čim več požarno preventivnih pregledov! Dimnikarsko podjetje v Ptuju zajema s svojo dejavnostjo ob- močje ptujske in ormoške obči- ne, kar je glede na velike kadrov- ske probleme (primanjkujejo jim dimnikarji) zelo zahtevna in od- govorna naloga, skorajda preob- sežna. Kljub temu se trudijo, da bi svojo nalogo opravili kar se da korektno in med drugim bodo v oktobru — mesecu požarne varnosti povečali število požarno preventivnih pregledov v vseh gospodinjstvih, tako da bi novo kurilno sezono dočakali čim bolj pripravljeni. Direktor dimnikarskega pod- jetja Ptuj, Ivan Kukovec, je o tem povedal: »Glede na zakono- dajo in glede na to, da je pri nas strašno malo dimnikarjev, smo si zastavili natančen program dela, ki ga počasi in vztrajno uresniču- jemo. Povedati moram, da smo si za osnovno nalogo naložili, da bi do konca julija na novo zaposlili okoli 30 delavcev. To nam poča- si sicer uspeva, vendar ne tako intenzivno kot smo predvidevali. Glede na zakonska določila bi morali začeti s preventivnimi pregledi že s 1. junijm. Ker pa ni bilo dovolj kadra, se je ta akcija nekoliko zavlekla. Kljub temu smo sredi avgusta na najbolj kri- tičnih območjih že pričeli s pre- gledovanjem kurilnih in dimno- vodnih naprav. Do sedaj smo opravili že prek 1000-takšnih preventivnih pregledov in glavna ugotovitev je, da je stanje več kot porazno. Skoraj ni dimnovodne ali kurilne naprave, ki bi v cejoti odgovarjala vsem predpisom. Okoli 70 odstotkov napak na dimnovodnih naprav je zaradi hib na vratih dimnikov; bodisi da se vratca ne zapirajo, da niso tesna ali pa da jih sploh ni več. Ostale najpogostejše napake pa so, da dimniki niso ometani, da so podstrešja zanemarjena in polna razne navlake. V dogovoru z občinskim požarnim inšpekto- ratom smo sklenili, da bomo vsem tistim strankam, ki nimajo pravilno vzdrževanih in urejenih dimnovodnih ter kurilnih na- prav, izdali opozorilne bloke in določili roke, do kdaj morajo biti napake odstranjene. Sicer pa bomo s požarno pre- ventivnimi pregledi nadaljevali skozi vse leto, da bi tako zajeli vse stranke na našem območju. Tako bomo dobili tudi pregled nad vsemi kurilnimi in dimno- vodnimi napravami in zagotovili tudi določeno intenziteto odpra- vljanja vseh pomanjkljivosti.« Vaši dimnikarji so tako precej obremenjeni? »Prav gotovo, saj mora vsak dimnikar za dnevno normo oči- stiti okoli 25 hišnih naprav, po- leg tega pa se mora posvetiti tudi svetovanju stranki ob morebitnih nepravilnostih in napakah. Ker je treba po pregledih izdajati tu- di opozorilne bloke, se sedaj s tem ukvarjajo tudi ostali delavci v našem podjetju; tudi vodje obratov. Po pregledu vseh kurilnih in dimnovodnih naprav na območ- ju obeh občin bomo dostavili po- ročilo občinskim inšpekcijskim službam, tako da bomo imeli vsi skupaj jasen pregled nad dejan- skim stanjem. Ob tem seveda želimo, da bi stranke delo pri požarno preven- tivnih pregledih razumele kot nujnost in ne kot prisilo. Včasih se niti ne zavedamo kako kori- stni so pregledi, saj lahko na tak način rešimo požara ali drugih nevšečnosti marsikatero zgrad- bo.« davite, da vam primanjkuje dimnikarjev. Kaj ste storili za to, ^ da bi jih pridobili? »Objavljenih je bilo že več raz- pisov za prosta dela in naloge dimnikarjev, na razgovoru smo imeli že 15 staršev in njihovih si- nov, da bi si zagotovili vsaj ene- ga štipendista za dimnikarsko šo- lo. Zal je uspel dogovor le v enem primeru, pa še ta je sedaj odpovedal. Kandidat se je na- mreč že vpisal v šolo, ko smo mu dali štipendijo 10 tisočakov me- sečno, pa je odpovedal. Prvi pogoj za dimnikarja je, da je zdrav, fizično dobro razvit, še posebej da ni bolan na dihalnih organih in očeh. Osebni dohodki so različni glede na opravljeno delo; od minimalnega do okoli 50 tisočakov mesečno. Pozivamo vse mlade fante, ki jih veseli po- klic dimnikarja, da se oglasijo pri nas, kjer jih bomo seznanili z vsemi pogoji šolanja in poznejše- ga delovnega razmerja.« M. Ozmec Ivan Kukovec, direktor dimnikar- skega podjetja Ptuj NE ZAMERI, TOVARIŠ LOVEC! »Če je res, da sta zimska in spomladanska pozeba napravili toliko škode, do 85 odsto- tkov pridelka, kako je potem lahko na primer EKK Ptuj TOZD Slovenske gorice poslala Lovski družini Podlehnik račun za povrnitev škode, ki jo je na trsju povzročila srnjad v vi- šini 6 milijonov dinarjev?« Tako je vprašal eden od delegatov na seji zbora združenega dela SO Ptuj ob razpravi o poročilu o oceni škode po elementarnih nesrečah v ptujski ob- čini. Predsednik občinskega komiteja za kmetij- stvo Janko Mlakarje na vprašanje odgovoril, da je oceno škode, ki jo je na trsju napravila letos srnjad, pripravila posebna komisija, se- stavljena iz predstavnikov — strokovnjakov Kmetijskega zavoda Maribor, občinskega ko- miteja za kmetijstvo Ptuj, lovske zveze in drugih. Ugotovili so, da je bilo po srnjadi ob- žrtih trsov skupno 12.260, od tega 7.200 trsov ponovno obžrtih, vse to na območju lovske družine Podlehnik. Škoda je bila ocenjena realno in se je z njo strinjal tudi predstavnik lovske zveze. »Vseeno ne razumem, če je pozeba uničila trs 85 odstotno, kako je potem mogla še srna napraviti tako visoko škodo. Ali pa tam, kjer so srne obžrle trsje, pozebe ni bilo?« — je še naprej trmoglavil delegat. »Tovariš lovec, po tvojem vprašanju skle- pam, da si lovec in ne vinogradnik, ne zame- ri, da tako rečem, mlad in neizkušen, sicer bi razumel obrazložitev predsednika komiteja« je začel delegat, član kmečke delegacije v ZZD in nadaljeval: »Po zimski in spomla- danski pozebi je trta iz zadnjih rezerv pogna- la na videz bujne poganjke. Na teh poganj- kih sicer ni grozdja, toda če bi se nemoteno razvijali, bi rodili v naslednjih letih. Tako pa so prišle sme, zaradi nenormalno visokega staleža nimajo dovolj hrane, prihajale so v vi- nograde in obžrle na tisoče trt. Kaj pomeni to, če ti nekdo uniči še zadnjo rezervo, je lah- ko vsakemu jasno. Zato je edino pravilno, da lovska družina poravna škodo, ki so jo real- no ocenili strokovnjaki.« Ta odgovor delegata delegatu je bil prepri- čevalen za vse. FF POMOČ ORGANIZIRANI KMETIJSKI PROIZVODNJI ' V prejšmem tednu je bilo na sejah zborov občin- ske sKupšČine veliko povedanega tudi o vinograd- ništvu in sadjarstvu. Izkazalo se je, da delegati, se- veda v imenu svojih delegatskih sredin, po^lpirajo odločitev, da je potrebno pomagati premagovati posledice naravnin nesreč vinogradnikom oziroma adjarjem, ki organizirano sodelujejo z zadrugo, orej upoštevajo želje in potrebe naše družbene kupnosti. Na omenjenem zasedanju zborov je bilo poda- no poročilo izvršnega sveta skupščine občine Ptuj 'n občinske komisije za oceno škode v kmetijstvu o škodi po zimski m spomladanski pozebi v naših vinogradih in sadovnjakih. Po opravljenem kon- 'olnem pregledu, opravila sta ga republiški in ob- činski kmetijski inšpektor, znaša ta škoda milijar- do in 920 milijonov dinarjev. Ugotovljeno je bilo, da so strokovne komisije v krajevnih skupnostih realno ocenile škodo in se ta ujema z zapisnikom. Zbon občinske skupščine so soglašali, da je po- trebno pristopiti k sanaciji škode, ki pa naj je bo deležna organizirana tržna proizvodnja. Gre za odpis davkov iz dohodka v kmetijstvu in odpis pnspevkov za zdravstveno in socialno zavarovanje kmetov, v višini izpada dohodka in obnove vino- gradov. Konkreten prdlog ukrepov bo pripravljen, KO bo znana višina sredstev za te namene. Na omenjenem zasedanju zborov je bila podana tudi informacija, da je ptujska občina prejela za škodo pa toči v letu 1984 sredstva republiške soli- darnosti v višini 58 milijonov in 794 tisoč dinarjev. Sredstva so bila porabljena po programu, torej za sanacijo škode. Ker je polovico sredstev prejela občina pozneje, je izvršni svet odločil, delegati pa so minuli teden odločitev potrdili, da se 15 milijo- nov dinarjev, namenjenih KZ Ptuj, razdeli tako, da prejme 5 milijonov KK Ptuj, TOZD Kletarstvo Slovenske gorice — Haloze in sicer za obnovo vi- nogradov in dovoznih poti. Deset milijonov dinar^ iev pa ostane kmetijski zadrugi Ptuj, ki jih nameni le za regresiranje nakupa umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in semena tistim vinogradnikom, ki so utrpeli škodo po pozebi v letu 1985, poeoj pa je, da so oddali zadrugi grozdje v letih 1983 in 1984. O višini pomočT seveda odloča količina oddanega grozdja v omenjenih letih in prizadetost njihovega območja po toči v lanskem letu. Kot smo že ome- nili, da delegati tako obliko pomoči podprli, šc zlasti, ker je bila po prvotnem sklepu vsem priza- detim na območju Haloz že regresirana nabava umetnih gnojil in zaščitnih sredstev takoj po kata- strofalni toči in sicer v znesku 3 milijone 475 tisoč dinanev. Sredstva v višini 10 milijonov dinarjev so v zadnigi Ptuj upravičencem že na voljo. Delegati so na koacu še opozorili, da bi bilo potrebno ob naorebitnih novih naravnin nesrečah zagotoviti po- moč hitrde. Učinkovita je namreč le pravočasna pomoč. Kdor hitro da, dvakrat da! JB tednik - 3. oktober 1985 DELEGATSKA SPOROČILA — 3 Spoštujmo tistega, ki zemljo obdeluje! Ko so delegati zbora združenega dela SO Ptuj razpravljali o programu setve 1985/86 za organizirano tržno proizvodnjo, so še po- sebej pohvalili stališča odborov zbora, zlasti odbora, ki ga vodi I mre Varju. »Čeprav člani odbora niso od stroke, je iz njihovih stališč fazvidno, da poznajo probleme in so se vanje poglobili, treba jih je začeti odločno reševa- ti« — je o tem rekel delegat iz delegacije kmetov. Ker so stališča in ugotovitve odbora ZZD pomembna in zanimiva, jih objavljamo: Odbor ugotavlja, da je za uresničevanje za- stavljenega plana setve treba videti tudi neza- držno višanje cen reprodukcijskim materia- lom (semena, gnojila, zaščitna sredstva), rast cen delovnih strojev, rezervnih delov, goriva in maziva. Vseh teh nakopičenih problemov kmetijstvo samo ni zmožno reševati, zato je nujno potrebno, da širša družbena skupnost stimulira kmetijske proizvajalce, da bodo ti lahko potrošniku zagotovili najpotrebnejšo hrano po dostopnih cenah in tako delavcem zagotavljali tudi socialno varnost. Kmetijstvu je treba pravočasno in v zadostnih količinah zagotoviti potrebna reprodukcijska sredstva, potem lahko tudi pričakujemo, da bodo do- segli dobre hektarske donose. Odbor ugotavlja vrsto cenovnih neskladij pri nekaterih kmetijskih proizvodih, kar tudi lahko vpliva na setev. Upoštevati je treba tu- di dejstvo, da je kmetijska pridelava močno odvisna od vremenskih razmer. Zaradi tega kmetijci, ki so ozko proizvodno usmerjeni, prevzemajo nase velik rizik, ki lahko močno vpliva na njihov gospodarski in socialni po- ložaj. APLAVZ DELEGATU - PRIDELOVAL- CU PSENICE Delegat Janez Žampa je v svoji razpravi med drugim povedal, da so pri setvi in pride- lavi poljšin nekateri dejavniki, proti katerim smo nemočni. Mnogo pa je takih, ki jih s svo- jim osebnim delom, znanjem in zavzetostjo lahko premagamo. Dokaz za to je EKK Ptuj, ki dosega pri pšenici najvišje hektarske dono- se v Sloveniji, za kar ima največ zaslug ing. agr. Finžgar. Poudaril je, da je na primer pri pšenici odvisno 40 % pridelka od strokovno pravilnega in pravočasnega škropljenja. Predsednica zbora združenega dela Rozina Markovič je k temu dodala, da je EKK Ptuj med tistimi, ki dosega najvišje ha donose v Sloveniji v družbenem sektorju, Janez Žam- pa pa je slovenski rekorder pri hektarskih do- nosih pšenice v zasebnem sektorju. Delegati so ob tej ugotovitvi spontano za- ploskali. Eden od delegatov pa je še rekel: »Spoštujmo in varujmo našo zemljo, spoštuj- mo pa tudi tistega, ki na tej zemlji dela!« FF TEŽKO JE DANES BITI KOMUNIST Pred Zvezo komunistov in vsakim njenim članom so vse težje in oa- govornejše naloge v sedanjem času velikih prizadevanj, da bi premagali sedanjo gospodarsko krizo in odpravili zaostajanje pri razvoju sociali- stičnih samoupravnih odnosov, da bi zagotovili trden materialni in druž- beni napredek države. Uresničevanje teh nalog zahteva danes bolj kot kdajkoli prej idejnopolitično usposobljene in marksistično izobražene komuniste, zato je nujno v vsaki organizaciji poglobljeno teoretično delo in dosleden idejni boj. Naloga osnovnih organizacij ZKS je, da z vso resnostjo začnejo na- črtno posamično in kolektivno marksistično izobraževanje, ki mora po- stati pomemben sestavni del aktivnosti vsakega člana ZK in organizaci- je kot celote. To je srž dogovora na posvetu s poverjeniki za idejnopolitično usposabljanje, ki je bil prejšnjo sredo v Ptuju in na katerem je sodelovala tudi Brigita Kuharje- va, predstojnica medobčinskega študijskega središča Maribor. Žal udeležba ni bila zadovoljiva, saj se je v delavskem domu Fran- ca Krambergerja zbralo le pribli- žno polovica poverjenikov oz. sekretarjev iz tistih organizacij, kjer nimajo poverjenika. Razpra- va na posvetu je bila kritična, iz- ražala je veliko tistega, kar teži — ne le komuniste, temveč vse delovne ljudi in občane. Kljub temu velja ugotovitev, da nekate- ri vse preveč kažejo na napake in slabosti le navzven, mnogo pre- malo pa je lastne pripravljenosti za spreminjanje razmer. Naloga poverjenikov za idej- nopolitično usposabljanje je predvsem, da v osnovnih organi- zacijah skrbijo za to, da se bo vsak član individualno, to je sam osebno usposabljal glede na svo- je interese, potrebe, sposobnosti in razpoložljivi čas. Predvsem si je vsak član dolžan pridobivati teoretično znanje na področju, na katerem družbenopolitično deluje in področjih, ki ga pose- bej zanimajo. Tako usposobljen bo lahko učinkoviteje deloval in se opredeljeval do družbenih pmblemov v svojem okolju. Na- loge s tega področja so poverje- niki dobili že na posvetu v juni- ju, vendar še v večini organizacij niso sprejeli programa individu- alnega marksističnega izobraže- vanja. Res je, da je bilo vmes ob- dobje letnih dopustov, zato je na posvetu bil sprejet sklep, da bo- do to nalogo opravili v nasled- njem mesecu. Posebno pomembne so organi- zirane in pedagoško vodene obli- ke idejnopolitičnega usposablja- nja komunistov. Sklep o razpisu izobraževalnih oblik v občinski organizaciji ZKS Ptuj je bil obja- vljen v letošnji 5. številki Vesti. Poseben poudarek so dali ka- drovanju v Oddelek ZK šole so- cialističnega samoupravljanja Ptuj, ki naj bi začela z delom že 4. novembra. Učni program bo obsegal 33 predavanj in razgovo- rov v osnovnem, t. j. A progra- mu, okoli 20 ur pa v B programu. Ta program pomeni praktično usposabljanje za opravljanje funkcij v ZK in bo izvajan skozi delo aktiva komunistov — sluša- teljev šole. Prav tako 4. novembra pri- čne z delom tudi šola marksisti- čnega samoizobraževanja pri Oddelku ZK šole soc. samoupra- vljanja. Ta študij temelji na indi- vidualnem delu ob usmerjevalni vlogi aktiva predavateljev. To je pot do usposabljanja za samoi- zobraževanje in samostojno poli- tično delo, ki zahteva povezova- nje teorije z našo neposredno ži- vljenjsko prakso. Del posveta so namenili še predkongresni aktivnosti ZK. V vsaki organizaciji morajo skozi lastno prakso preučiti Izhodišča za pripravo 13. kongresa ZKJ, poročilo za 10. kongres ZK Slo- venije in druge dokumente. Na sestankih naj teh dokumentov ne prebirajo, to mora storiti vsak član sam, na sestanku pa skupno ocenijo, kaj so komunisti v last- nem okolju naredili, česar niso in zakaj niso. To je sočasno tudi priprava na programsko volilne konference OO ZKS, ki morajo biti opravljene v novembru in decembru. pp Proizvodnja — gospodarjenje - dohodek Podatki o gospodarjebju v osmih mesecih le- tošnjega leta kažejo, da ne dosegamo niti lan- skoletne ravni proizvodnje, načrtovali pa smo 3-odstotno rast. Akumulacija je v upadanju, čeprav je to podlaga za boljše gospodarjenje. Visoke obresti požirajo velik del dohodka, zato se moramo bolj opreti na lastne moči. Čakanje na boljše čase brez lastne angažiranosti je brezpredmetno. Odpraviti je treba nesoraz- merja na področju gospodarjenja z dohodkom. Zgubarje obravnavati enotno. Zagotoviti reši- tve v vsaki OZD. To je nekaj ugotovitev in stališč seje plenu- ma občinskega sveta ZSS Ptuj, ki je 26. sep- tembra obravnaval poročilo o uresničevanju družbenoekonomskega razvoja v ptujski ob- čini v letošnjem letu. V glavnem so potrdili stališča sindikalne skupine delegatov v DPZ, Vi jih je posredovala na seji zbora. Člani ple- ouma so v razpravi opozorili na težavno sta- nje v posameznih OZD ali področjih dejav- nosti. Predvsem pa so poudarjali, kaj morajo sindikati napraviti, da bomo več in boljše de- lali, učinkoviteje gospodarili, saj je od tega odvisen tudi osebni dohodek. Razpravo so končali s sklepom, da naj predsedstvo čimprej skliče posvet s predsed- niki izvršnih odborov OOZS, jih seznaniti z nalogami in zadolžiti, da dajo pobudo delav- skim svetom za razpravo in učinkovite ukre- pe za boljše gospodaijenje v bodoče. Povezana s tem je bila tudi naslednja točka dnevnega reda, ko so analizirali vzroke pri- merov prekinitev dela v ptujski občini in se seznanili s težavnim položajem v nekaterih drugih OZD. Pri tem je bilo opozorjeno, da ni primeren izraz »krizna žarišča«, za prime- re, kjer se pojavljajo težave in nezadovoljstvo delavcev. Razpravljalci so si bili enotni v oceni, da prekinitev dela ni ustrezna pot za izražanje nezadovoljstva delavcev in reševanje spornih zadev. Za vsak tak primer imajo delavci tri možnosti, da rešijo zadevo po samoupravni poti, če tu niso uspeli, v okviru drubenopoli- tičnih organizacij, t. j. predvsem skozi sindi- kat, in če je treba tudi prek družbenega pra- vobranilca samoupravljanja. V razpravi je bilo povedanih tudi precej sa- mokritičnih besed, daje delo sindikata danes razvrednoteno, da bi moral imeti sindikat v OZD večjo avtoriteto in podobno. Eden od razpravljalcev je to ilustriral z nazornim pri- merom: če pride v OZD na obisk kak funk- cionar ali delegacija, direktor povabi zraven predsednika DS, včasih še sekretarja OO ZKS, nikoli pa predsednika lO OOZS. Razpravljalci so s konkretnimi primeri iz svojih delovnih okolij prikazovali, kako po- samezni vodilni delavci poskušajo izigravati vlogo sindikata. Njim je sindikat potreben samo takrat, če je treba reševati primere ne- zadovoljstva delavcev, da se išče podpora sindikata le v primerih, če je treba izpeljati kak nepopularen ukrep, kadar pa gre za kak- šno populamejšo zadevo, to opravijo mimo sindikata. Dejstvo je, da danes delavci mno- go bolj potrebujejo sindikat kot so ga potre- bovali pred leti. Praksa tudi kaže, da vsak de- lavec poišče sindikat takrat, ko ga potrebuje, in kolikšno pomoč dobi, tako sindikat tudi ceni in toliko bo v njem pripravljen tudi so- delovati. Iz vsega tega je tudi izhajala skupna ugoto- vitev, da morajo osnovne organizacije ZS de- lovati samostojno, vendar usklajeno z drugi- mi DPO Sindikat mora vedno biti na strani delavcev, tistih delavcev, ki pridno in pošte- no delajo. FF Kako boli aktivirati lastne moči Včeraj, 2. oktobra, se je na redni seji sestal občinski komite ZKS Ptuj. Ocenili so uresni- čevanje družbenoekonomskeaa razvoja obči- ne Ptuj v letošnjem letu in obravnavali nalo- ge komunistov pri aktiviranju lastnih moči v orunizacijah združenega dela. Gospodarske v letošnjem letu so bile neko- liko slabše kot leto poprej. Zaostrena je bila oenamo kreditna politika, kar se je odražalo v večji rasti nelikvidnosti OZD» v višjih obre- stih, v visokih stroških proizvodih ob drse- nju vrednosti dinaija in vse večji anižbeni rt- fiji'. Podatki tudi kažejo, da osebna^ skupna ■Q splošna poraba v občini letos ni bila sktdd- na z dejanskimi rezultati poslovanja. To po- M — TOZD Maloprodaja. Gre za sodelovanje teh treh kolektivov z učenci šole Olga Meglič na osnovi katerega sc obvczttjqo, da bodo šolarjem pom^ali z Vpad- nim materialom pri tehničnem pouku in tudi z drugimi oblikami po- moči, učenci pa s sodelovanjem na proslavah in prireditvah. Skratka — sodelovanje naj bo obejestransko koristno v odpiranju delovnih organizacij šoli in šola njim. Popoldanska slovesnost pa se je začela ob 16. uri in so jo pripra- vili skupaj s KO ZZB NOB Olga Meglič, s katero so se dogovorili, da bodo prenesli eksponate iz spominske sobe v domu krajanov v šolo in tako mladim na neposreden način približali delček naše revolucionar- ne preteklosti.'Gre za spominsko gradivo Olge Megličeve in njene družine, ki so ga namestili v spominskp sobo v šoli. Tudi v ta namen so podpisali skupni dogovor o varovanju tega gradiva, prav tako pa skrb za spomenik Olge Megličeve, ki je pred domom na Vičavi in za spominsko obeležje na njihovi domačiji. 4 - IZ NAŠIH KRAJEV 3. oktober 1985 — tednik Dober den, jaz pa v gorico gren. Kaj bom pa delal tam, čisto sam ? Pravzaprav je to žalostno vprošanje, saj bi se mogli v toten cajti trseki od grozdja vpogibati, letos pa nega grozdja no tudi beročov z Mico neboma nucala. Cisto sama sma šla po gorici doj pa gor no vsega fkuper tri pute grozdja nobrala. Nič si nesma pela kak včosik gdo bla gorica puna bero- čov. Samo mumlala sva si žalostna tisto pesmico: »Po gorici sma hodila, nič nesma govorila, je kokšni grozdek tu in tam, sen v duši čista doj za- klan ...! Pa kaj bi van jomra, če glih je hudo. Celo leto delaš no garoš,' v je- sen pa gdo bi moga delo no stroške vrnjene dobiti, pa ti ostonejo samo žulji na rokah no prozna mošja. Provijo pa, da za dežjon drgoč sunce po- sije. Za slabimi letinami pa drgoč dobre pridejo. S ten se pač tolažimo, če glih je tokšna tolažba hujda za tistega, ki si mora z njo upanje vlevati. Pa kaj bi to, še hujše cajte smo preživeli, pa nas neje vrag vzeja, zato nas tudi ena pozeba nede vničla. Jaz provin, samo, da bi mir na sveti bija, te bomo nekak že pregura- li. Samo delo, pridno delo nas lehko reši gospodarskih stisk no težov. S totimi cenami pa je zdaj že provi cirkus. Saj vena vete, zakaj naš lubi di- narček poda navzdol no ne skoče navzgor? Gor ne skoče zato, ker ma v nogah slabo federacijo. Mislin seveda na fedre — vzmeti, kak se jin po slovensko reče, da si ne bi kdo kaj drugega misla. Drgačik pa na našen Suhen bregu življeje normalno teče. Zlo lepo poznopoletno no jesensko vremen nan je tudi sušo prineslo. Zdaj tudi ko- ruzo siliramo no jo trgamo za zrnje. Koruza je dobro obrodila, cukma runa pa tudi. Skoro bomo začeli pšeničko sejati, da bomo drugo leto kru- heka meli. Ovi den sen na Ptuju bija no vida, da je tan pri mestni tržnici drgoč jovni WC ali hajzlc po domočen — odprt. Totih objektov bi morali še več odpreti, saj se mi zdi ga že malo preveč ser____Misla sen serenado no ne tistega kaj ste vi drogi brolci mislili. Te pa srečno vaš SERE-NADNI LUJZEK Oktober, mesec varstva pred požari Ker čez vso leto na področju varstva pred požari naredimo tako malo, naredimo več vsaj v oktobru, ki je izbran kot mesec varstva pred požari. Vzbudimo v sebi in v vseh ostalih ljudeh odgovornost do požarne varn6sti in spozna- nje, da površnost, malomarnost in predvsem neprevidnost ogrožajo življenje vsakogar iz- med nas. Da požari nastajajo skoraj vsak dan, in ko o tem poslušamo po radiu in beremo v časo- pisu, nas osebno ne prizadene in ne opozori na pazljivost, če pa nas bo morda že jutri do- letela enaka nesreča, bo žal že prepozno. Skoraj več kot polovica požarov nastane za- to, ker požara ne preprečimo pravočasno, če- prav bi ga lahko in tako uničujemo svoje in družbeno premoženje. Požari nastajajo povsod, v gospodarstvu, doma, v gozdovih, itd. V gospodarstvu naj- večkrat pride do požara zaradi nepazljivosti pri rokovanju z aparati, ki iskrijo, pri varje- nju, pri odmetavanju cigaretnih ogorkov in kajenju na požamonevarnih mestih itd. Ob vsem tem razmislimo, ali ne bi bilo prav, če bi v delovne organizacije, kjer ni gasilskih društev, povabili ljudi, ki so strokovno izo- braženi na tem področju in bi nas poučili ka- ko ravnati ob izbruhu požara. Mnogo lažje je pogasiti začetni požar z vedrom vode kot pa že močno razširjenega z vso gasilsko tehniko. Na žalost pa ugotavljamo, da je tudi mnogo takih, ki ne poznajo delovanja niti najosnov- nejšega gasilskega aparata. Mnogo premalo je spoznavanja in učenja na tem področju. Sole posvečajo temu premalo pozornosti, saj vidimo, da požarno varnost spoznavajo le na nekaterih osnovnih šolah, kjer deluje društvo »mladi gasilec«. Mislim da bi se tu moralo narediti več, saj so tudi otroci mnogokrat povzročitelji požara, ko med svoje igrače vključijo tudi vžigalice, ki jih starši niso po- spravili na ustrezno mesto. Vse pogosteje pa požari zajemajo tudi naše gozdove in uničijo veliko hektarskih površin, da jih ni moč obnoviti več let. Mnogokrat so zato krivi izletniki, ki kurijo na neočiščenih gozdnih tleh m tudi sami lastniki gozdov ter travnikov, ko požigajo suho travo in suhljat v času, ko piha veter, ne zavedajoč se, da lah. ko že najmanjša iskra zaneti požar na sosed, njem travniku ali gozdu. Niti malo nedolžen pa ni tudi odvržen cigaretni ogorek iz avto. mobila ali vlaka. Se mnogo podobnih primerov bi lahko na- šteli kot vzroke, ki uničujejo premoženja in $ tem našo blaginjo. Zato bodimo raje previd. nejši na svojih delovnih mestih, stanovanjih, gozdovih — skratka na vsakem koraku. Po! skrbimo za preventivo, da gasilcem vsaj v mesecu varstva pred požari ne bi bilo treba operativno posredovati. Na žalost so ti v tem mesecu skoraj vedno edini, ki se zavzemajo za večjo varnost pred požari. Velik povdarek na tem področju bo- do dala, kot vsako leto, gasilska društva s svojimi rednimi pregledi, vajami in razstavo gasilske tehnike, pa tudi občinske gasilske zveze, požarne inšpekcije in vsi, ki se preven- tivno in operativno ukvarjajo s področjem požarnega varstva. Branko Cajnko V novem prizidku zasedene vse postelje Ob letošnjem občinskem praz- niku smo slovesno odprli novi prizidek k domu upokojencev s čimer je novi del Ptuja dobil privlačnejšo podobo, saj smo z njegovo gradnjo ured^ili tudi oko- lico doma. 1. septembra so vanj začeli naseljevati prve oskrbo- vance, ki jim je potrebna intenzi- vna nega, in danes lahko že zapi- šemo, da je ta del doma že zase- den in da je na voljo še nekaj več kot 20 postelj za tiste, ki še niso povsem odvisni od tuje pomoči, tord za pokretne. Ko so v mesecu avgustu pri- pravljali cene za novi del doma, so bile le-te od 30 do 39 tisoč di- narjev, odvisno od števila postelj v sobi in od tega, če oskrbovanec potrebuje popolno ali le delno pomoč pri negi in oskrbi. Doslej so z^oslili le pet novih delav- cev, Čeprav jih bodo potrebovali še več. Ugotavljajo tudi, da je v novem prizidku ena tretjina ta- kih oskrDovancev, ki lahko sami plačajo mesečno oskrbnino in bi- vanje, eni tretjini je potrebna delna pomoč socialnega skrb- stva, eni pa v celoti, kar pomeni, da nimajo svojih dohodkov. Pn tej kategoriji oskrbovancev bo z novimi izračuni cen tudi mini- malno povečanje, pri ostalih pa se bodo od sedanjih, poprečno 20 tisoč dinarjev, d^vignile na okrog 27 tisoč dinarjev. Po tradiciji se vsako leto, v za- četku jeseni, zbero upokojenci na skupnem srečanju v Muretin- cih. Tale piknik so imeli v sredo, 25. septembra. Oskrbovanci obeh domov so družno zapeli in ,se poveselili ob dobri kapljici in dobrotah z »roštilja«, zabavala pa sta jih tudi pevka in harmoni- kar. Bilo je veselo in prijetno, za- to ob letu spet nasviaenje! Nepogrešljivi Rudi Košir s pomočnicami je tudi letos dobro opravil svo- jo nalogo Foto: mi Dobre volje, petja in glasbe tudi tokrat na srečanju v Muretincih ni manjkalo Foto: mš Obisk mladine in članov ZRVS iz Zagreba v sodelovanju z občinsko or- ganizacijo Zveze rezervnih voja- ških starešin v Ptuju je minulo soboto obiskalo ptujsko občino 90 mladincev in članov organiza- cije ZRVS iz zagrebške občine Trešnjevka. Po tem ko so jih do- čakali predstavniki družbenopo- litičnih organizacij in SO Ptuj, so gostje položili venec k spomeni- ku narodnega heroja Jožeta La- cka ter se poklonili spominu vsem padlim borcem na našem območju. V spremstvu predsed- nika občinske organizacije ZRVS Ptuj Stanka Megliča in ostalih so si nato vsi skupaj v uri zgodovine ogledali muzejske znamenitosti na ptujskem gradu, še posebej zbirko NOB, kjer so se ustavili najdlje. Zatem so se odpravili na krajši orientacijsko- taktični pohod, popoldne pa še na ogled poslednjega bojišča le- gendarnega Pohorskega bataljo- na na Osankarici pri Treh žebljih na Pohorju, kjer so imeli ta dan drugo uro zgodovine. Predsednik ZRVS iz občine Zagreb — Trešnjevaka, Milorad Radakovič, je obisk v Ptuju tako- le ocenil: »Že pred 10 leti smo organizi- rali podobni delovni in poučni izlet naših članov v ptujsko obči- no in na Pohorje. Po dogovoru s ptujsko organizacijo ZRVS smo sedaj izvedli podoben obisk, s tem da smo tokrat izvedli še del- no preverjanje znanja naših čla- nov v orientacijsko-taktičnem pohodu v neposredni bližini Ptu- ja. Sicer je v naši organizaciji praksa, da vsako leto izvedemo poučni delovni izlet članov in mladincev. Do sedaj smo bili že petkrat v Sloveniji in lepe vtise imamo od tod. Ti delovni izleti so del naše družbenopolitične, vojaško-strokovne aktivnosti in pravgotovo delim mnenje vseh udeležencev, da smo v Ptuju in na Pohorju preživeli zares kori- sten in prijeten dan. Prepričan sem, da bo v kratkem prišlo do vrnitve obiska organizacije ZRVS iz Ptuja pri nas v Zagre- bu; z veseljem jih bomo dočaka- li.« M. Ozmec Člani mladine iz ZRVS iz Trešnjevke med polaganjem venca k spomeni- ku Jožeta Lacka KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV v soboto, 5. oktobra, ob 18. uri prirejata RTV Ljubljana in Ljubljanska banka KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV, ki bo v ki- nodvorani Zavrč. V oddaji sodelujejo: ansambel RŽ s pevci, an- sambel HENČEK s pevci, humorist Marjan ROBLEK-Matevž in harmonikar Milče STEGU z baritonistom Stanetom KORI- TNIKOM. Napovedovalec je Jože LOGAR, urednik oddaje pa Kajetan ZUPAN. V oddaji bo na kratko predstavljena v doma- čem narečju tudi krajevna skupnost Zavrč. _ Vljudno vabljeni! Ormoški ribiško gojitveni načrt Z ormoškim ribiškim okolišem gospodari Ribiška družina Ormož, ki je maja letos pripravila ribiško gojitveni načrt in ga po- slala skupščini občine Ormož s predlogom, da ga sprejme, oziroma potrdi. Ribiško gojitveni načrt je dolgoročni načrt gojitvenih, var- stvenih in tehničnih rešitev za smotrno upravljanje ribiškega okoli- ša. V njem so določene tudi vrste, količina in struktura staleža rib, ki mora biti v ravnovesju z drugim živalstvom v vodi. Skupščina občine Ormož je ju- nija 1982 dala ormoški ribiški okoliš v upravljanje Ribiški dru- žini Ormož. Ta okoliš obsega na- slednje ribolovne vode: — potoki Pesnica, Sejanca, Lešnica, Pušenski in Pavlovski potokf Libanja, Črnec in Trnava, — Drava in Ormoško jezero in kanal od Zavrča do republiške meje pri Središču ob Dravi, — ter združevalniki, ribniki in gramoznice. Vse te ribolovne vode obsega- jo 281 ha koristne površine. Pri- rast rib v teh vodah je 4.515 kg. Varstvene vode obsegajo 17,5 ha, to so potoki Pesnica, Sejanca in Lešnica, zadrževalnik Savci in ribnik v Ormožu. V ribolovnih vodah so predvsem naslednje vr- ste rib: postrv, sulec, bolen, klen, linj, mrena, platnica, ploščič, po- dust, amur, som, ščuka in krap. Med prizadete vode spada Pu- šenski potok zaradi organskih odplak iz Tovarne sladkorja Or- mož v spodnjem toku in stalne zastrupitve zaradi škropiv v zgor- njem toku, ter Libanja in Črnec, ki sta neustrezna zaradi nepri- merne regulacije in pomanjkanja vode za gojitev, vlaganje in ribo- lov. Za ogrožene vode so opredeli- li potok Trnava zaradi organskih odplak iz tozd Gosad, fekalij iz naselja Središče in neustrezne re- gulacije v spodnjem delu. Reka Dravai v zgornjem toku zaradi neučinkovitih čistilnih naprav v Ptuju in v spodnjem toku zaradi organskih odpadkov, ki priteka- jo iz lagun Tovarne sladkorja. Tako obsega prizadeta vodna površina 5,3 ha. Sportno-ribolo- vne vode obsegajo 227 ha kori- stne površine, tekoče varstvene vode 40 ha in ribniki 18,3 ha. NAČRT GOSPODARJENJA 1986-1990 Velja poudariti, da je ribiška družina samoupravna organiza- cija občanov, ki se prostovoljno združujejo zaradi varstva in goji- tve rib, ribolova in upravljanja ribiških okolišev, zaradi varova- nja voda kot dela naravnega člo- vekovega okolja in športno-re- kreativne dejavnosti. To nalogo RD Ormož vestno izpolnjuje, po- leg tega pa s svojim delovanjem opravlja tudi naloge s področja SLO in družbene samozaščite in razvija varstveno kulturo pri svo- jih članih. Petletni načrt vlaganja rib v pjosamezne športno-ribolovne vode predvideva, da bodo vložili 160 mladic ščuke in smuča ter 100 sulca v reko Dravo. V ribnik pri žagi v Ormožu 550 krapov, 10 amurjev in 14 tolstolobikov. V zadrževalnik Savci pa 1200 kra- pov. V nadaljevanju podrobneje razčlenjujejo prirast rib, število ribolovnih dni in kosov plena v posameznih vodah. Gojitveno čuvajska služba bo predvsem skrbela za varstvene vode, varovala pa tudi vse ostale vode pred krivolovom, kontroli- rala člane ribiške družine in va- rovala drstišča. Načrt vzdrževanja in gradnje ribiško-gojitvenih objektov pred- videva, da bodo glede na finan- čne možnosti vgradili v nekatere potoke proge ali jezove, izkoristi- li možnosti za nakup zemljišč za gradnjo ' ribnikov, opravljali vzdrževalna dela na zadrževalni- ku Savci in ribniku v Ormožu ter ob tem ribniku zgradili tudi ba- rako. Skupaj z Ribiško zvezo Slove- nije in z ustreznimi službami ^ SRS in SR Hrvaški si bo RD Or mož prizadevala doseči upošte- vanje sporazuma iz Otočca i" doseči obseg vlaganja, režim iz* lova in način lova. Pripravili so tudi tinancno go- spodarski načrt upravljanja z ri- biškim okolišem, ki je razčenjefl na posamezne vire in po letih o^ 1986 do 1990. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnost' skupščine občine Ormož sta n^ zadnji seji ta načrt tudi potrdila Ff tednik - 3. oktober 1985 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5 SOVRETOVIH SEDEM PTUJSKIH LET Letos 4. decembra bo minilo sto let od rojstva velikega huma- nista in mojstra slovenske besede Antona Sovreta. Njegovi prevodi Iliade in Odiseje, Herodota in plutarha, Platona in Lukrecija sodijo med naše največje prevod- ne mojstrovine. Kralj Ojdipus in Antigona, Oresteja in Alkestida v Sovretovih prepesnitvah in odrskih priredbah vedno znova vznemirjajo občinstvo naših gle- dališč. Njegova prozna priredba Homerjeve Odiseje je prava mla- dinska uspešnica, ki je tudi v sr- bohrvaškem prevodu - doživela vrsto ponatisov. Njegovi članki o slovenščini — o tujkah, o odve- čnih oziralnih odvisnikih, o raz- nih »besednih in slogovnih spa- Icah in drugih nebodi jih treba«, kot jih je sam označeval — so danes, ko se ta plevel bohotno razrašča na njivi naše slovenšči- ne, aktualni bolj kot kdaj prej. Anton Sovre je bil po rodu si- cer iz Zasavja — rodil se je želez- ničarskemu delavcu v Savni peči, hribovski vasici med Hrastnikom in Zidanim mostom —, vendar je na Ptuju preživel več let, ki so bi- la odločilnega pomena za njego- vo nadaljnjo življenjsko pot in prevajalsko in strokovno ustvar- jalnost. Zato sta se dve slovenski društvi — Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Dru- štvo za antične in humanistične študije Slovenije — odločili, da v začetku letošnjega oktobra na Ptuju priredita tridnevni stroko- vni simpozij z naslovom »Sovre- tovo srečanje«. Tega srečanja se bodo udeležili ugledni prevajalci in klasični filologi iz vseh naših republik in pokrajin, pa tudi iz zamejstva. Na njem se bo zvrsti- lo 22 referatov, predvsem o An- tonu Sovretu, o njegovi prevajal- ski umetnosti in o njegovi vlogi v slovenskem kulturnem življenju, pa tudi o nekaterih ustvarjalcih pri drugih jugoslovanskih naro- dih, ki so kot posredniki antičnih kulturnih vrednot v svojem oko- lju odigrali podobno vlogo kot Anton Sovre pri nas (npr. Miloš Djurič pri Srbih, Ton Smerdel in Veljko Gortan pri Hrvatih). Vzporedno s tem srečanjem bo v ptujski Študijski in ljudski knjižnici odprta razstava Sovre- tovih izvirnih del in prevodov. Ob otvoritvi te razstave — v pe- tek, 4. oktobra, ob 17.30 — bo v knjižničnih prostorih tudi kratek recital, na katerem bosta Breda Pugelj Otrin in Marijan Bač- ko,igralca Drame SNG v Mari- boru, recitirala izbrane odlomke iz Sovretovih del in prevodov. V spomin na Sovretovo stole- tnico bo Ptujski tednik v nekaj nadaljevanjih objavil članek dr. Kajetana Gantarja »Sovretovih sedem ptujskih let«, ki je pred petnajstimi leti izšel v Izvestju Gimnazije Dušana Kvedra; čla- nek objavljamo v želji, da bi bil dostopen čim širšemu krogu bralcev, pisec pa je vanj vnesel nekaj manjših popravkov in do- polnitev. Morda je med starejšimi Ptuj- čani še kdo, ki se osebno spomi- nja Sovreta kot svojega nekda- njega gimnazijskega profesorja ali kako drugače. Bilo bi zanimi- vo, če bi tu objavljeno podobo tega originalnega učenjaka do- polnil s svojimi osebnimi vtisi in spomini. RAZSTAVA »ANTON SOVRE - MOJSTER BESEDE« v prejšnji številki Tednika je dr. Kajetan Gan- tar, vredni nadaljevalec mojstra slovenske besede Antona Sovreta, pojasnil, zakaj sta se Društvo književnih prevajalcev Slovenije in Društvo za an- tične in humanistične študije Slovenije odločili za srečanje v Ptuju. Razstava v Ljudski in študijski knjižnici, kjer je poudarek na Sovretovem preva- jalskem delu, ki je po kvantiteti, še bolj pa po kva- liteti naravnost ogromno, kaže, da je dejansko za- služil naziv »mojster besede«. Že dr. Ganter je v ptujskem izvestju gimnazije Dušana Kvedra izčrp- no obdelal Sovretova ptujska leta, sedem po števi- lu, ki so nekak začetek njegove poti. Ptuj, kot staro antično mesto, je močno vplival na mladega profe- sorja ptujske gimnazije, čeprav bi bilo preveč sme- lo trditi, da je bil odločujoči faktor, pa je bil ven- dar najmočnejši dejavnik v Sovretovem razvoju. Poleg samostojnih del ter mnogoštevilnih prevo- dov v knjižni obliki, manjkajoče nam je za razsta- vo priskrbel dr. Gantar, so razstavljeni še po- membnejši prevodi po časopisju in zbornikih ter tudi ocene najpomembnejših slovenskih prevajal- cev in pisateljev, ki so jih izrekli o Sovretu. Na raz- stavi so seveda tudi Sovretova zgodovinska dela o Ptuju. Otvoritev bo v petek, 4. oktobra, ob 17.30 v pro- storih knjižnice in poleg udeležencev simpozija vabimo še ostale Ptujčane, zlasti njegove ptujske ali ljubljanske učence. Na otvoritvi bomo slišali iz- brane recitacije Sovretovih prevodov antične poe- zije in o njem bo predvidoma spregovoril dr. Kaje- tan Bantar, od njegovih prvih učencev pa dr. Fra- njo Brumen iz Ptuja. Jakob Emeršič Zlati maturanti pred ptujskim magistratom (od leve v zadnji vrsti): Herbert Sorec, dr. Franc Vrbnjak, dr. Sve- tozar Polič, Vladimir Kosi, Franček Simonič, Jože Belšak, Jože Pavličič, prof. Anton Ingolič, Miha Feguš, Marjanca Makovec, Zvonko Tomše, Zora Praper, Viktor Mere in Nuša Murko, (foto JOS) ZLATI MATURANTI PTUJSKE GIMNAZIJE Na 50. obletnici mature se je v Ptuju v torek, 24. septembra, zbralo 13 nekdanjih ptujskih gimnazijcev in njihov profesor Anton Ingolič. Predsednik skup- ščine občine Ptuj Franc Tetičko- vič jim je opisal družbeni in go- spodarski razvoj občine, ravnate- ljica srednješolskega centra Me- ta: Puklavec pa jim je razkazala to moderno izobraževalno usta- novo, nad katero so bili navduše- ni. Razlika med nekdanjimi skromno opremljenimi gimnazij- skimi učilnicami in današnjimi sodobnimi kabineti je razveselji- va, so dejali jubilanti. Nič manj veseli niso bili pova- bila v klet tozda Slovenske gori- ce — Haloze, kjer so ob pokušnji različnih letnikov vin obujali spomine na gimnazijska leta. N. D. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Po [K>roki z Elso Kasimir leta 1911 je Jan Oeltjen živel na Du- naju do začetka prve svetovne vojne. Vključil se je v krog ženi- nih znancev. Oskar Kokoschka je nanj naredil velik vtis. Vpliv izjemnega avstrijskega ekspresio- nista je preglasil občudovanje Hansa von Mareesa. Spremenila se je Oeltjenova barvna paleta, tudi kompozicija, predvsem pa način upodabljanja ljudi, kjer se je Oeltjen posvetil analizi portretirančeve psihe in na najboljših portre- tih okrepil predstavitev upodobljenca s simbolično govorico rok. Ko- koschka je zaznamoval Oeltjenovo ustvarjalnost v celoti. Najprej se je to odrazilo v litografskem ciklusu Nedelja iz leta 1914, kasneje pa tu- di v oljnih delih, še najbolj v številnih Oeltjenovih avtoportretih. Leta 1915 so slikarja poklicali v vojsko. Vojno je preživljal v Vo- gezih, na ruski fronti in v Lotaringiji. Veliko je risal, pa tudi alikal akvarele. Upodabljal je tisto, kar se je dogajalo okrog njega: vojeke, strelske jarke in žanrske prizore iz vojaškega vsakdanjika. Že leta 1916 je bil pri Cassiererju v Berlinu razstavljen Oeltjenov tako imeno- vani »akvarelirani dnevnik«. Dela iz slikarjevega vojnega razdobja so največ v zasebni lasti v Nemčiji. Marjeta Ciglenečki Jan Oeltjen: Bavarska vojaka v strelskem jarku, risba s svinčnikom, 1915. V strelskih jarkih je v treh letih, ki jih je Oeltjen prebil na fronti, nastalo precej risb in akvarelov. Večina jih je v zasebni lasti, predsta- vljeno risbo pa hrani Pokrajinski muzej Ptuj (inv. štev. G 1048 s). Foto- teka kulturnozgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj štev. F 1681. Foto Mišo Koltak 1982. Prešli so na predlaganje kandidatov. Kot prvega kandidata za predsednika so najprej predlagali sedanjega sekretarja OF Simona. Ni bilo pripomb, če je sedaj sekretar, potem ima kvalifikacije tudi za predsednika. Drugi kandidat za predsednika je bil Janez, borec in de- legat na kongresu OF. »Koga predlagate za tajnika?« je vprašal Mirko. »Frančeka,« se je spontano oglasila Katica. »Zakaj, predlog je treba utemeljiti.« »Bil je vedno najboljši v šoli...« je dodala Katica. »Pa dober skrivač pred Nemci!« je dopolnil Janez. Kako je tisto s skrivaštvom, je Mirku na kratko pojasnil Nace. »Dober bo, sem ga že zapisal. Sedaj pa še drugega kandidata za tajnika«! — se je mudilo Mirku. »Anico, predsednico mladine.« »Oh ne, kar Franček naj bo« — se je Anica skromno branila. To- da nič ni pomagalo, bila je zapisana med kandidati. Deset kandidatov za pet odbomiških mest je bilo hitfo na listi, osem moških in dve ženski, večinoma starejši. Več razmišljanja je bilo o predlogu kandidatov za delegata v okrajni narodnoosvobodilni odbor. Enako kot na Kočicah, so se tudi fu odločili le za enega kandidata — sivolasega Štefana Fiderška, ki se je pred leti priselil iz makolskega konca, za časa Franca Jožefa pa je ^'ojda že bil v deželnem zboru v Gradcu. »Kako pa med vojno, s kom je sodeloval?« je zanimalo Mirka. »S partizani,« seje oglasilo nekaj navzočih. Jamek pa je podrob- neje pojasnil, da je »Stef«, tako so ga klicali, »nemškemu županu v Zetalah poslal pismo s sporočilom, da z Nemci prekinja vse diplo- matske odnose, zato naj ga pustijo v vsem pri miru, ker tudi sam od njih noče ničesar!« . Po zaslugi ocene župana Filipiča, da je malo »trčen« so ga Nem- res pustili pri miru, sicer bi bil pošteno nastradal, je pojasnil Nace •n izrazil upanje, da bo Štef dobro opravljal delegatsko dolžnost. »Samo, da ne boste zamenjavali nekdanjega deželnega zbora z našim okrajnim odborom« — je Štefana opozoril Mirko in ga vpisal za kandidata. (To opozorilo ni bilo odveč, kar se je pokazalo čez ne- kaj mesecev, vendar o tem pozneje). Drugi dan na zborih volilcev za Cermožiše in Dobrino ni bilo kakšnih zapletov. Potekalo je podobno, kot v opisnih dveh primerih. Nekoliko se je zapletlo na zboru za krajevni odbor Žetale. Tu je prišel okrajni aktivist s predlogom, da bo en krajevni narodnoosvobo- dilni odbor z nad 800 prebivalci prevelik, zato je predlagal, da se raz- deli na dva — Žetale in Stopnico. Volilci so se najprej strinjali, vendar pod pogojem, da bo sedež obeh odborov v Žetalah. Zapletlo se je pri kandidatu za predsednika. Sekretar Janez Kovač ni hotel biti, pa tudi ljudje so ocenjevali, da za tako dolžnost nima posebnih sposobnosti, zato so predlagali Svenška. Odločno proti pa je bil aktivist iz okraja, češ, da bivšim trgovcem ne smemo zaupati. Čeprav je Nace pojasnil, da je s trgovino propadel in se je med vojno preživljal kot šofer, bil pa je tudi povezan z OF, je Ljubo iz okraja odločno vztrajal pri svojem. Končno je popustil v toli- ko, da je lahko le član odbora, če je res bilo njegovo zadržanje med okupacijo v redu. Za tem se je ponovno začela razprava o enem ali dveh odborih. Slednjič je prevladala enotna misel, ki jo je obrazložil še predlagani kandidat Svenšek, da je Žetale enotna katastrska občina, zato naj ostane tudi enotni narodnoosvobodilni odbor. Kotkandidata za pred- sednika je predlagal Franca Nemca, malega kmeta iz Šimperka. »No, če ste Slovenci za Nemca, pa ga imejte,« seje pošalil Ljubo in vprašal: »Kaj pa on med vojno, je bil za Slovence ali za Nemce?« • Nace je pojasnil, da je že sedaj član odbora OF, da so se med vojno na njegovi domačiji pogosto oglašali kurirji iz Hrvaške, saj je njegova domačija pod Macljem, pa tudi naši kurirji, če so tam čez šli na Hrvaško. »Samo Amerikanci tega niso vedeli, zato so ga kot Nemca bom- bardirali!« je v šali, vendar na videz resno pripomnil Zajko. Vsi v dvorani so se zasmejali, le Ljubo, ki ni vedel za kaj gre, je želel pojas- nilo. Primer je slikovito obrazložil Svenšek. »Eskadrilje zavezniških bombnikov, ki so bombardirale objekte v južni Nemčiji, Avstriji in tu- di Maribor, so se navadno vračale tu čez. Zgodilo se je, da je kakšne- mu bombniku ostalo nekaj bomb. Najbrž jih niso smeli pripeljati na- zaj, zato so jih med potjo odmetavali, posebno pogosto v gozdove Maclja. Take odvržene bombe so npr. poškodovale cerkev pri Trojici- v Halozah, tri pa so padle tudi v Simperku. Vendar so Amerikanci slabo merili. Niso zadeli našega dragega Frančka Nemca, za kar smo. jim mi vsi danes lahko hvaležni, ni jim pa hvaležen on sam, ker mu je ena od bomb razdejala svinjak« — je duhovito sklenil svojo pripoved Svenšek. Tako je bil Nemec sprejet kot prvi kandidat za predsednika. Pri ostalih kandidatih pa je šlo hitreje. Imenovali so jih skupno 18, saj so se zaradi velikosti krajevnega odbora odločili, da bo odbor imel poleg predsednika in tajnika še 7 odbornikov. PRIPRAVE NA VOLITVE Ko so bili zbori volilcev končani, kandidati na zborih sprejeti in potrjeni, je Nace dobil na okraju nalogo, da za vsakega prinese krat- ko karakteristiko in pisno ali vsaj ustno izjavo, da je pripravljen sode- lovati, če bo izvoljen. Šele po tem bodo dali volilne liste s kandidati v tisk. Nace se je naenkrat znašel nekako sam. Matevž je pustil ljudsko milico, ker ni želel pustiti kmetije, Pepi je bil premeščen v Maribor, Lojz pa vključen v redno enoto JA in premeščen nekam na jug. Novi komandirje prišel od drugod in razmer ni poznal. Ni sicer imel opri- jemljivih dokazov, vendar je nekako čutil, da mu stvari uhajajo iz rok. Kar trije od sedanjih sekretarjev OF niso med kandidati za predsedni- ke. Da bi izpolnil nalogo, ki jo je dobil na okraju, je osebno obiskal vse kandidate za predsednike in tajnike. Z vsakim se je podrobneje pogovoril o delu in nalogah, ki ga čakajo, če bo slučajno izvoljen. Ra- zgovore s kandidati za odbomiška mesta pa so opravili predsedniki odborov OF. Z okrajnim kadrovikom Ljubom in aktivistom Mirkom so potem skupno pregledali podatke o kandidatih. Predvsem Ljubo ga je kriti- ziral, da so bili zbori volilcev politično premalo pripravljeni in da je med kandidati premalo mladih, žensk in malih kmetov, delavca prak- tično pa nobenega. Nace je utemeljeval, da so sinovi kmetov dejan- sko poljski delavci, saj so jim tudi Nemci vpisovali tak poklic. Vendar Ljuba o tem ni prepričal. Nace si te kritike sicer ni vzel preveč k srcu, bolj ga je skrbelo, kako bodo šle volitve in kakšne kritike bo deležen šele takrat, če bodo na volitvah izpadli tisti kandidati, ki so politično bolj naši in tudi iz- boljšujejo strukturo. Ta njegova skrb ni bila odveč. Prav v tistem času je bil v posebni gostilniški sobi v Žetalah sestanek skupine »pravih Žetalčanov«, ki so pripravljali strateški načrt akcije, da ne bi bili izvoljeni »gošarji« (ti- sti, ki so bili borci v NOV) in tudi ne prevroči »oferji« (ofer je bil v tem kraju naziv za reveža, ki je stanoval v tujem stanovanju in ga je odsluževal s svojim delom,sedaj pa so ta izraz uporabljali tudi za pri- padnike OF). Se nadaljuje 6 - NAŠI DOPISNIKI 3. oktober 1985 — tednik KMEČKI PRAZNIK V OBREŽU Kulturno društvo iz Obreža je priredilo 1. kmečki praznik. Zad- nja poletna nedelja je bila tako zelo živahna. V vročem vremenu se je zbralo več kot 500 gledalcev, ki so jih razveseljevali tekmovalci petih vasi v različnih kmečkih opravilih. Po predstavitvi ekip Koga, Središ- ča, Loperšic, Godenincev in Obreža se je prešlo na oranje s konji in kravami s starimi rjavimi plugi. Potem so se pomerili kosci, sledilo je zlaganje voza, luščenje koruze, kožuhanje, vlečenje pijače s šefom, je- denje sira in po napornih igrah še kmečka južina s pristno domačo kapljico. Vsako kmečko opravilo se je točkovalo in v skupnem seštev- ku točk je zmagala ekipa Godenincev, ki jo je vodil Kondrad Kolarič, pred Loperšicami, tretji je bil Obrež, četrto Središče, peti Kog. Tek- movanje je potekalo v prijetnem vzdušju tekmovalcev in gledalcev ter končalo pozno v noč z vinsko-trgatvijo. Prvi kmečki praznik je uspel, ker so marljivi organizatorji s Tiliko Kolarič vzorno pripravili in iz- brali prave igre. Pokrovitelji so bili list Arena, KK TOZD Kooperaci- ja Ormož, Oljarna in Droga iz Središča, ki so prispevali svoj delež k uspešnemu kmečkemu prazniku. TI 20. JUBILEJNI POHOD, 100 ŽENSK NA TRIGLAV^^^:;^ ?'^^ Nesporazum na Studorskem prevalu I. nadaljevanje Visok je okrog 2004 metrov nadmorske višine. Ovenčan z ze- lenjem. Na njem se je vrsta zgo- stila. V notranjosti mojih sotr- pink se je vse smejalo. Samo ma- lo še in pri skupini bomo. Prej vznemirjeno glasno sopenje, zdaj umirjeno in tiho dihanje seje po- razgubljalo v počasnih in enako- mernih korakih. Sončna sobota, umito jutro, svežina ozračja je kar divjala v meni, še poslednje kotičke moje notranjosti je napolnilo s srečo, ki je niti težava s srcem, ne hitra hoja nista mogli skaliti. Živela sem v prepričanju, da bom z bo- lečino srca kaj hitro opravila s vplivom misli, ki blagodejno učinkuje name kadar verjamem sebi. Ko bi le končno vedela, kdaj mi prava kava koristi in kdaj škodi. Ne bi je pila, če ne bi imelaa težave z nizkim krvnim pritiskom, ki rad povzroča hud glavobol. Smo res toliko odvisni od vremena? Samo korak! Kako čudovito se počutimo, ko odložimo težke nahrbtnike. Kar naenkrat se znajdemo v mešani družbi: »Nikoli si ne bi znala predsta- vljati vašega strahu pred ženska- mi, kot si ga lahko sedaj, ko vi- dim moško glavnino vodnikov, ki hiti pred nami s tako hitrostjo, da smo vas komaj dohitevale. Težave smo imele med potjo, po- čutile smo se tako osamljene brez vas,« jim očitam v šaljivi obliki. »Kje ste pustili sinočne obljube? Na Pokljuki pri spo- znavnem večeru? Niste nam nič pomagali, ne hranili naše moči za jutri!« Kramljam kar naprej z veselimi možaki. Eden mi ponu- di značko! In že nalagajo nahrb- tnike. »Kam?« jih čudno vprašu- jem. »Me se še nismo spočile?« jih hočem zadržati. Veselo se mi smejejo in že hitijo po hribu navzdol. Tudi sama stopim po nahrbtnik, naredim nekaj kora- kov, zastrmim se na levo stran v možaka brez srajce. Hrbet in če- lo sta se lesketala od znoja, sre- brni lasje so bili mokri, kot da je pravkar stopil izpod tuša. Nje^- va hoja je bila podobna teku. Se do sape ni prišel, že je kričal. Njegov izbruh smo dojele kot ša- lo in si ga tako razlagale. »Nič drugega vam ne morem reči kot to, da ste krave, obnaša- te se kot krave. Kje je vaš planin- ski čut do tistih, ki vam ne more- jo slediti? Kakor da smo vas spu- stili na pašo. Pošteno bi vas mo- ra! premlatiti!« S svojimi izjava- mi je izzval plaz smeha. Ni nas znal utišati, preveč je deloval smešno. Iz oči so prosojno cvete- li spominčici, vsa mehka toplina je sevala iz njih, prepojena z ma- gično močjo, ki nas je vlekla v njegovo bližino. Počepne se v na- ši sredini, obriše si znojno čelo in nadaljuje: »Mimo, me slišite? Krave neumne! Tišina! Podivja- ne krave, postavite se v vrsti! Ne boste že enkrat utihnile? Vsako posebej bi moral premlatiti!« In žugal je s palico. Ženske, tiste ki so bile spredaj, so mu poskušale razložiti; kaj, me ki smo bile na repu vrste, nismo vedele. Ni jih hotel poslušati. Erika Zupančič Razplet prihodnjič Prehodili greben med malim in velikim Triglavom. Foto: Joco Žnidaršič Nenavadno in prijetno tovariško srečanje v Cirkulanah so si 14. septem- bra sošolci rojeni leta 1928 na la- stno pobudo pripravili tovariško srečanje in proslavili 50-letnico vstopa v šolo. Na to srečanje so se med seboj povabili in iskali naslove, kajti boj za življenjski obstoj jih je raznesel širom po svetu. V rojstni matični knjigi pri matičnem uradu v Cirkulanah je za leto 1928 vpisanih kar 77 roj- stev. Na srečanje so povabili tudi vse predstavnike krajevne samo- uprave, predstavnika šole in vs€» preživele predvojne učitelje, ven- dar se žal od teh ni nihče odzval vabilu. Predsednik sveta KS je vse ju- bilante pozdravil in v svojem go- voru med drugim dejal: »50 let je dolga doba. Pravkar preteklih 50 let pa je toliko daljših, ker se je v teh letih zgodilo mnogo po- membnih stvari in marsikaj spre- menilo. Ko smo se pred pol stoletja zbrali v naši šoli, trepetajoči in prestašeni malčki, nas je bilo strah, kako in kaj bo v šoli. Niti slutili nismo, da v šoli ne bomo smeli ves čas govoriti v našem materinem jeziku. Prišel je čas, ko je bilo v šoli strogo prepove- dana slovenska beseda. Solo smo končali za časa nemškega teror- ja. Marsikateremu med nami je prav nemška šola preprečila, da bi se nemoteno šolal naprej. Voj- na vihra nas je raznesla na vse strani. Iskali smo vsak svoj kos kruha doma in po svetu. Tako se je mnogim pretrgala nit življenja doma ali na tujem. Upam si trdi- ti, da smo in še vedno po svojih močeh pomagamo s svojim de- lom in znanjem pri reševanju tež- kih gospodarskih problemov v naši domovini. Mnogi med nami ste si ustvari- li dom in družino daleč od rod- nega kraja, toda vsi ste v srcu ostali Haložani. Naj vam bo še tako lepo, vedno nosite v sebi podobo ljubega domačega kraja. Nekaj nas je ostalo doma kot kmetje, toda lepo je biti tudi kmet, saj je naša samoupravna družba tudi zanj našla mesto. Čeprav Haloze niso bogate, so lepe in ponosni smo, da smo Ha- ložani. Srečni smo, če se v Cirku- lanah karkoli zgradi, kajti vse pomeni napredek za naš kraj. Podoba Cirkulan se je v teh 50 letih znatno spremenila in pono- sni smo lahko, da smo k temu pripomogli tudi mi in naši otro- bi. Prepričan sem, da bomo še dolgo toliko pri zdravju, da bo- mo zgradili še kakšno cesto, na- peljali vodovod in uredili še mar- sikaj, kar je v kraju potrebno. Danes pa smo se zbrali zato, da bi se znova zbližali in se vsaj za kratek čas izognili skrbem in delu ter veselo poklepetali.« Pred razhajanjem, ko je bilo marsikatero oko rosno, so si za- želeli še več takih srečanj. MŽ SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV v petek, 20. septembra, ob 16. uri smo se zbrali starejši občani v prostorih osnovne šole Olga Me- glič v Prešernovi ulici. To družabno srečanje je bi- lo zelo lepo pripravljeno, za kar gre vsa pohvala krajevni skupnosti Dušan Kveder v Ptuju. Priredi- li so nam lep kulturni program, prestregli z dobro in obilno večerjo. Tudi vina in drugih pijač ni manjkalo. Najprej nam je govoril Ciril Šatej, ki je obširno pojasnil, kaj vse je krajevna skupnost na- redila v Ptuju in kaj še namerava storiti. Seveda brez samoprispevka ne bo šlo. Zelo sem bil prese- nečen, ko je med govorom omenil, da sta na sreča- nju dva najstarejša občana, Terezija Vidmar in njen mož Alojz iz Ptuja. Ob tej priliki sva oba do- bila zelo lepo darilo. To srečanje je bilo res enkrat- no doživetje, ne samo za naju, temveč za vse pri- sotne starejše občane. Alojz Vidmar tednik — 3. oktober 1985 ŠPORT IN DRUŠTVA - 7 Tretji mesti za mladi atletski ekipi v soboto je bilo na stadionu Borisa Kidriča v Celju finale Atletskega pokala Slovenije za mlajše mladince in mladinke, fravico nast(^a si je izbori- lo tudi 20 ptujskih atletov izmed 170 nastopajočih iz 18 klubov. Mladinke in mladinci so osvojili tre- tji mesti, kar je presenetilo mnoge močnejše atlet- slce kolektive v Sloveniji. Zanimivo je, da so do predzadnje disciplme mladinci iz Ptuja vodili skozi celo tekmovanje, vendar njihova požrtvovalna borba ni zadostovala za prvo mesto^ katero bi prav gotovo osvojili, če bi bili kompletni — en tekmovalec se je poškodoval in eden iz neznanega vzroka ni prišel na tekmova- nje. Pohvale so deležni vsi, izdvojiti pa je vseeno treba Krabonja, Kdvača in Horvata, ki so kot ste- ber ekipe največ prispevali in v svojih finalnih na- stopih posegli po n^višjih uvrstitvah. Med boljši- mi uvrstitvami je treba izdvojiti Kraboma, ki je oil v teku na 300 m prvi (35,3), drugi v štafeti in tretji na 100 m (11,3); Kovač prvi v višini (200 cm), dru- ei v štafeti in tretji v kopju (5.0 50}; Horvat drud v štafeti, četrti v teku na 300 m (36,3) in 1 lOm/oizi- brat, Flanjak in Dimovski so osvojili peto, šesto m sedmo mesto v skoku v višino (186 cm); Bedrač še- sti v teku na 2000 m (5:56,0); Vidovič peti v suva- nju krogle in diska. itd. Mlajše mladinke so med tekmovanjem kon- stantno držale tretje mesto in ga na koncu s pre- cejšmim naskokom pred ljubljanskimi atletinjami obdržale. Tekmovale so z izredno zagnanostjo ta- ko da je padlo precej osebnih in klubskih rekor- dov. Najboljši rezultat je dosegla Korošakova, ki je zmagala v skoku v daljino s 543 cm. Rekordne znamke so si postavile še Osojnikova (2:19,0) in Vrablova (2:23,0) v teku na 800 m, Nahbergerjeva (12,6) in Korošakova (12,9) v teku z ovirami, Vido- vičeva na 300 m (44,2), Megličeva v skoku v višino in štafeta 4 x 100 m (52,0) v postavi: Korošak, Vi- dovič. Meglič in Nahberger. S finalom APS so se gostovanja atletskega klu- ba v sezoni 1985 končala, edino tekmovanje pred atleti je še republiško prvenstvo v mnogoboju, ki bo to soboto in nedeljo v Ptuju s pričetkom ob 9. uri oba dneva. I Č. Polovičen izkupiček rokometnih ekip Ekipe rokometn^a kluba Drava so dosegle po- lovični izkupiček. Qanski ekipi sta izgubili, mla- dinski pa zmagali. Članice so se v soboto pc^ol- dan v Ptuju pomerile z Iskro iz Šentjerneja. Pred tekmo se Je od aktivnega nastopanja poslovila Marjana Radanovič, najbolj zaslužna igralka za uvrstitev Drave v prvo republiško ligo. Mlade Ptujčanke, ki so jih začele pestiti še poškodbe, so tekmo izgubile z 19:29. Tako so po štirih kolih še brez točke in seveda na zadnjem mestu. Ekipa si- cer vadi zelo zavzeto, vendar ji na prvenstvenih tekmah ne gre in ne gre. Na sobotnem sreč^ju so zadetke dosegle: Rižner 8, Potočnik, Fridl, Stehar- nik. Vtič in Korošak po 2 ter Lašič enega. V petek se bo Drava v gosteh pomerila z Mlinotestom, to- rej, v Aidovščini. Clani Drave so s štirimi zadetki razlike izgubili v Krogu pri Murski Soboti. Rezultat je bil 26:22 za domačine. Ptujčani so slabo odigrafi prvi polčas, ki so ga igralci Kroga dobili z osmimi zadetki ra- zlike. V ohigem polčasu je bilo veliko bolje. Za- detke so dosegli: Gregonn 7, Žmavc 4, Bezjak, Debeljak in Horvat po 3 ter Peklar dva. Mladinci so vrstnike Kroga premagali z 18:17, mladinke pa so v Ptinu visoko premagale Šmartno. Rezultat je bil 29:12 za Dravo. Člani Velike Nedelje so doma s težavo igrali neodločeno s Fužinarjem (22:22), podobno pa se je godilo Ormožanom, ki so na svojem igrišču le z zadetkom razlike premagali Branik. V soboto popoldan bo v Ptuju srečanje članov Drava—Ormož (15.30). 1. k. USPEHOM NAPROTI Poletna pionirska karate šola KK BOREC je imela v četrtek. 26. septembra, uspešen zaklju- ček. Sedem najvztrajnejših od dvaj- set vpisanih je pred množico ra- dovednih gledalcev prikazalo, česa so se naučili v dobrih dveh mesecih treniranja. S svojim zna- njem, močjo, hitrostjo in samo- zavestnim nastopom so navdušili vse prisotne v telovadnici OŠ Ljudevita Pivka. Vseh sedem je bilo deležnih spontanega aplav- za staršev, prijateljev in drugih članov kluba. Izpitna komisija je imela ugodno nalogo pri ocenje- vanju znanja teh dečkov, ki se jim obeta lepa športna prihod- nost. Seveda, če bodo nadaljeva- li tako, kot so začeli. Upajmo, da jim bodo sledili tudi ostali pionirji vseh ptujskih osnovnih šol, ki so že ali pa bodo v kratkem začeli trenirati v pio- nirski karate šoli KK BOREC. Ta se uradno prične naslednji ponedeljek. KK Borec Z zaključnega nastopa (foto M. Ozmec) Občinsko prvenstvo v krosu Prihodnji četrtek, torej 10. oktobra, bo v Ptujskih toplicah tradicionalno jesensko občinsko prvenstvo v krosu za vse starostne kategorije. Proge bo- do dolge od 600 do 5000 metrov, zad- nji rok za prijave ekip in posamezni- kov pa je do ponedeljka, 7. oktobra. 1. k. Vindlš zmagal tudi v Ludbregu Mirko Vindiš se je udeležil tradi- cionalnega maratona v Ludbregu (SR Hrvatska). V teku članov na 15 kilo- metrov je zmagal zanesljivo, z več kot tremi minutami prednosti pred dru- gouvrščenim Keličem iz Slavonske Požege. 1. k. Tudi v košarki živahno Precej časa že nismo pisali o košar- ki. V košarkarskem klubu Ptuj se zav- zeto pripravljajo na bližnjo sezono v republiških ligah, torej ne mirujejo. Članski ekipi se pripravljata na nasto- pe v drugi republiški ligi, mladinci in kadeti pa že nastopajo. Tako so mla- dinci v soboto po podaljšku s 83:81 premagali Pomurje, kadeti pa v nede- ljo s 111:61 ekipo Slovenske Bistrice. 1. k. Zapustila nas je naša nenado- mestljiva Hermina. Po sedmih tednih strašnih bolečin je odšla iz življenja, ki ga je tako neiz- merno ljubila. Hermina Misotič se je rodila 3. novembra 1918 v Hrušici pri Jesenicah na Gorenjskem in bila tako že v svoji mladosti »zastru- pljenja« z ljubeznijo do gora. Svojo mladost je preživela na Gorenjskem, v čudovitem pla- ninskem svetu. V Ptuj je prišla po 2. svetovni vojni in se zaposli- la v Petoviji kot administratorka, kjer je ostala vse do svoje upoko- jitve leta 1982. Ljubezen do pla- nin je prinesla v Ptuj in z njo zas- vojila tudi nekaj mladih sodelav- cev in znancev, mladih Ptujča- nov, s katerimi so potem že leta 1953 ustanovili PD Ptuj. Hermi- na je postala prvi tajnik. Kar si Hermina storila za nas planince, tega ti ne moremo ni- kdar povrniti! Bila pi 32 let od vsega začetka nenadomestljiva tajnica PD Ptuj. Kakor čebela delovna, pridna, poštena, točna in zmeraj vljudna in prijazna do vseh, ki smo pri- hajali, si uradovala v pisarni na- šega društva, ki je postala zlasti, ko ši pred leti odšla v pokoj, tvoj drugi dom in tvoj najljubši koti- ček. In tu si tudi omahnila v stra- šni prepad ... iz katerega te ni- smo mogli rešiti, čeprav smo si zelo želeli in bi te še zelo potre- bovali. Rada si imela naše dru- štvo, nesebično in do kraja pre- dano si izgorevala zanj. Ves čas si držala tri njegove vogale — pri četrtem so se menjavali — da se ni sesulo, ampak da je napredo- valo tako v množičnosti kot v svoji aktivnosti. BILA SI PRAVA PLANINKA IN ČUDOVIT ČLOVEK Rada si imela planine, bile so tvoji otroci, h katerim si se toli- kokrat in s tolikšno ljubeznijo vračala in nam o njih pripovedo- vala. Bila si naš vzor. S svojim prelepim likom boš ostala zme- raj naš vzornik, zapisana v naših srcih, saj si nas s svojo življenj- sko neposrednostjo in pristnost- jo, s svojim optimizmom in no- tranjo močjo bogatila in planin- sko vzgajala. Na mnogo generacij ptujskih planincev si prenašala svojo pla- ninsko in človeško izkušnjo in nam odpirala pogled v božansko svetlobo človeške dobrote in le- pote. Z vsemi si delala in vse si imela rada: cicibane, pionirje, mladince in člane, vsem si poma- gala, svetovala in vse si znala navdušiti s svojim vzorom za pla- nine in planinstvo. Prav posebej pa si se do zad- njega razdajala starejšim planin- cem, svojim dolgoletnim planin- skim prijateljem, s katerimi si ne- štetokrat poromala v planinski svet, da ste skupaj občudovali le- poto. Skrbela si za vse, da je imel vsak ustrezen sedež v avtobusu, da je dobil vsak čaj in ležišče v koči, ti si dajala dostikrat prvo pomoč in tolažbo, besedo spod- bude, če je kdo zaostal, s svojo vedrino in s samo tebi značilno razposajenostjo pa si še polepša- la in obogatila mnoge trenutke v hribih. Ko smo bili letos maja skupaj na Donački gori, Hermina vidim te, kakor da bi bilo včeraj, kako si se kakor otrok veselila, kako si bila prešerna, spoznal sem te te- daj še z neke druge plati: videl sem, kako preprost, kako nepo- narejen, kako čudovit človek si in še bolj sem te začel ceniti... Vedel sem, da ne ljubiš samo planin, ampak da ljubiš tudi ži- vljenje, to naše življenje, ki je v planinah lepše, prijaznejše, celo veselo. Mnogokrat sem videl, kako obožuješ gore, neoskrunjen pla- ninski svet, toda sedaj sem videl, kako obožuješ še bolj življenje, kako se veseliš življenja, te stra- sti, pretresen in predvsem zgro- žen skoraj ne morem verjeti... kako je kratek čas, kako človek hitro odide, nenadoma, prehitro in brez slovesa. Kakor da sploh ni važno — kaj je to 67 let — saj ni pomemben čas, a je vendar ve- liko delo, tisto, kar je ostalo. Ti- sto, kar ustvari in prenese na druge. Hermina je ustvarila ču- dovitega človeka in ni živela za- man. Njeni prijatelji in planinci smo bili nanjo ponosni in dolgu- jemo ji zelo veliko. Hermina! Velikokrat ti nismo znali biti hvaležni, ti nismo znali pokazati, vsi smo hoteli biti pa- metnejši, toda tvoja preprostost, tvoja čudovita iskrenost in člove- ška uvidevnost so bile modrost, ki je nečimmi in glasni nismo ra- zumeli ... oprosti nam, kot si nam znala vedno oproščati in kot si z nasmehom in prizaneslji- vostjo spremljala ves čas naše delo, naše šale, pa tudi naše ne- taktnosti. Hvala ti še enkrat za vse, hvala ti za tvojo požrtvovalnost, več kot 30 let si delala za planinsko društvo in planince, ne da bi v tem času dobila za to delo en sam samcati dinar. Delala si kot ljubitelj, kot idealist, ne da bi kdajkoli pomislila na plačilo, ne da bi hlepela po zunanjih prizna- njih, odlikovanjih. Pa si vendarle tudi teh veliko prejela, čeprav se z njimi nisi hvalila in jih kazala v javnosti. Hermina je prejela za svoje nesebično delo v planinski organizaciji srebrno in zlato značko PZS. dobila pa je tudi zlato Bloudkovo značko za svoje družbeno politično delo in za za- sluge za narod, zaradi splošne družbene koristnosti svojega de- la pa je prejela državno odliko- vanje — Red dela s srebrnim vencem. Hvala ti za tvojo vedrino, ži- vljenjski optimizem, za tvojo glo- boko vero v človeka, za tvojo ne- sebično ljubezen! Hvala za tvoj čudoviti vzor — resničnega planinca in dobrega človeka! Tvoji planinci in prijatelji Aluminij izgubil v slovenski nogometni ligi so odigrali srečanja petega kola. Igralci Alumi- nija so v nedeljo gostovali v Titovem Velenju in izgubili z 1:3. Vsi zadetki so bili doseženi v prvem polčasu. Domačini so z zadetki v 14-ti, 17-ti in 38. minuti po- vedli s 3:0, v 41. minuti pa je Silvo Žitnik znižal na 3:1 za Rudar. Za Aluminij so nastopili: Kaljnšek, Stajner, Bek, Smigoc, TemenL Panikvar, Silvo Žitnik, Jaušovec, Koren, Škerjanec, Vogrinec, Fruk in Franc Žitnik. Po petih kolih ima Aluminij le točko iz srečanja z Ilirijo in je trenutno zadnji. V nedeljo se bo v Ki- dričevem pomeril z močnim Rudarjem iz Trbovelj. Nogometaši Drave so imeli prosto nedeljo, ker je celotno kolo prestavljeno, v nedeljo pa se bodo v Ptuju pomerili s Proletarcem. j ^ MOTOKROS USPEH FRANGEZA Na zadnji dirki za državno prvenstvo v motokrosu, ki je bila v Orehovi va- si, je v kategoriji 125 ccm nastopil tudi znani ptujski tekmovalec Maijan Fran- gež, sedaj član AMD JASTREBARSKO. Z odličnimi vožnjami je osvojil lep pokal za tretje mesto. Zmagal je Urbanija iz Lukovice pred Mirkovičem in Frangežem (oba AMD Jastrebarsko). S to uvrstitvijo je Frangež v končnem se- števku osvojil 9. mesto. V kategoriji 250 ccm je nastopil tudi Peter Segula, ki je po dobri prvi vožnji bil 14., v drugi pa padel in tako zamudil dobro uvrstitev. Žal smo letos vse pre- malo slišali za njegove nastope. Trenutno je edini tekmovalec za AMD Ptuj. Upamo, da se vrste motokrosistov v prihodnji sezoni povečale in bodo tekmo- vanja ponovno postala zanimivejša za ljubitelje motokrosa v Ptuju. ^^^ V vodstvu Boč in Pragersko v soboto in nedeljo je bilo odigrano 5. kolo v medobčinski nogo- metni ligi A-skupina. Rezultati: Sp. Polskava—Slovenja vas 1:3; Hajdina—Zg. Polska- va 2:0; Tržeč—Gerečja vas 0:1; Osankarica—Boč 2:2; Središče—Pra- gersko 0:1; Markovci—Skorba 2:2. LESTVICA PO 5. KOLU Pari 6. kola. A—liga člani in pionirji: Slovenja vas—Skorba, Pra- gersko—Markovci, Boč—Središče, Gerečja vas—Osankarica, Zg. Pol- skava—Tržeč, Sp. Polskava—Hajdina. Pari 5. kola, B—liga: Podvinci—Hajdoše, Gorišnica—Rogozni- ca, Stojnci —Kicar, Grajena—Domava, Partizan—Oplotnica. Pari 5. kola, C—liga: Zavrč—Draženci, Apače—Leskovec, Mla- dinec—Videm, Bukovci prosti. Branko Kirbiš STRELSTVO Na troboju najboljši Ptujčani v nedeljo, 29. septembra, dopoldan je bilo v Mariboru 36. tradi- cionalno srečanje strelcev Maribora, Ptuja in Varaždina z MK (malo- kalibrsko) puško in pištolo. Organizacija srečanja je letos pripadla Zvezi strelskih organizacij Maribor, ki je nalogo dobro opravila. Med člani so v ekipni konkurenci zmagali Mariborčani s 730 kro- gi, pred Ptujem 729 in Varaždinom 703 krogi. Najboljši posameznik je bil Darko Jazbec (Ptuj) z 256 krogi pred Majheničem (Mar) 255 in Korotajem (Var) 241 krogov. V ekipni konkurenci mladincev so zmagali Ptujčani s 716 krogi, pred Varaždinom 705 in Mariborom 626 krogov. Tudi najboljši posa- meznik je bil Ptujčan Bojan Mihelač s 248 krogi, pred Zgrebecom 246 in Medvedom 236 (oba Varaždin). Tudi članice Ptuja so bile ekipno prve s 743 krogi, pred Varaždi- nom 705 in Mariborom 694. Med posameznicami je bila prva Vanja Šetor (Mar) 257 krogov pred Zdenko Matjašič (Ptuj) 255 in Danico Mašinovič (Var) 244 in Zupanič (Mar) 236 krogov. Skupni končni vrstni red: 1. Ptuj 2855 krogov, 2. Varaždin 2832 krogov, 3. Maribor 2730 krogov. Ob zaključku so najboljše ekipe in posamezniki prejeli pokale, medalje in diplome. Ptujčani pa so kot skupni zmagovalci prevzeli pokal od Varaždincev, ki so ga osvojili že dvakrat zapored. Zadovoljni so se poslovili od strelcev in strelk Maribora ter Va- raždina s pozdravom »Nasvidenje prihodnje leto v Ptuju!« K. A. 8 - ZA RAZVEDRILO 3. oktober 1985 —5 — tednik tednik — 3. oktober 1985 OGLASI IN OBJAVE - 9 Mladi so se pomerili v streljanju z MK puško (foto M. Ozmec) Prehodni in pokal v trajno last za Vitomarce (foto JOS) Tradicionalno tekmovanje ekip krajevnih organizacij ZRVS ptujske občine, ki so ga le- tos dopolnili še s tekmovanjem ekip osnov- nih organizacij ZSMS, je kljub nekoliko slab- ši udeležbi od pričakovane na Ptujski gori le- po uspelo. Za to gre zasluga gostoljubnim domačinom, ki so tekmovanje pripravili sku- paj s predsedstvom OK ZRVS. Značilnost tekmovanja je bila precejšnja izenačenost v prav vseh disciplinah, zato so razlike v to- čkah zelo male, pa tudi prikazano znanje in spretnosti so bile na precej visoki ravni. To je ob zaključku poudaril tudi Stanko Meglič, predsednik predsedstva O K ZRVS Ptuj. Tekmovanja se je udeležilo 25 ekip. Clani ZRVS so merili moči in znanje v taktiki, to- pografiji (orientacijski pohod) ter streljanju z vojaško pištolo in metanju ročne bombe v cilj, mladinci pa v poznavanju področja SLO in DS, topografiji ter streljanju z MK puško in metanju ročne bombe v cilj. Ekipni vrstni red: 1. Vitomarci 314 točk, 2. Majšp^rk 310, 3. Podlehnik 306, 4. Boris Zi- heri 305, 5. Bratja Reš 290, 6. Gorišnica, 7. Dolena, 8. Leskovec, 9. Ivan Spolenak, 10. Turnišče itd. V taktiki so največ znanja pokazali Janko Kolar, Anton Lampret in Dušan Kolarič; v topografiji Darko Kafel, Jože Murko in Mijo Bračko (ob veliki pomoči mladincev svojih ekip!); v streljanju s pištolo in metu bombe Zvonko Hajduk, Franc Cetl in Ludvik Ko- tar; v streljanju z MK puško in metu bombe Matjaž Pristovnik, Boštjan Simonič in Miran Gajšek; pri poznavanju sistema SLO in DS pa so največ točk zbrali Aleksander Planine, Branko Rojs in Marjetka Eberi. Vsi imenova- ni so prejeli pisna priznanja, najboljše ekipe pa pokale, ki sta jih podelila Stanko Meglič in Ivan Rojs, predsednik OK ZSMS Ptuj. Ob razglasitvi rezultatov so poseben aplavz doži- veli domačini, kar je bila zahvala prisotnih udeležencev za uspešno organizacijo. Večina je bila tudi mnenja, da bi takšno tekmovanje (skupaj z mladino) obdržali in da bi bila pri- hodnje leto udeležba popolna. 1. kotar Kako se bomo greli to zimo čeprav nas jesen še prijetno greje, dodat- no toploto pa prinaša misel na potrebno ozimnico in v okviru nje — največji problem — premog in drva. V LIK »Savinja« tozd Tr- govina Les Ptuj, ki je nosilka oskrbe s kuri- vom v občini Ptuj, smo izvedeli, da so do 20. septembra dobavili 58 odstotkov pogodbenih količin rjavega premoga, kar je le 5555 od 9600 ton. Dobava rjavega premoga iz Trbo- velj in Senovega sicer resega pogodbene koli- čine, kar pa bistveno ne vpliva na boljšo pre- skrbo. Nekoliko boljša je preskrba z manj ka- loričnim lignitom iz Velenja. Skupaj so doslej dobavili 30.226 od dogovorjenih 40.900 ton. Sicer pa je preskrba s premogom v prvih osmih mesecih letos v Ptuju boljša — ugod- nejša kot je slovensko poprečje. Kot je pove- dal Vilko Pešec, direktor tozd Trgovina Les Ptuj, jim je v obravnavanem obdobju uspelo zagotoviti 71 odstotkov dogovorjenih komer- cialnih količin premoga. KAKSNE SO NAPOVEDI DO KONCA LE- TA? »Ob obisku rudarjev v BIH in Sloveniji smo ugotovili, da imajo velike probleme v proizvodnji, še večji pa so s prevozi (zlasti z železnico). Tako lahko pričakujemo do kon- ca leta le 70 odstotkov dogovorjenih količin ali drugače povedano izpad rjavega premoga in večje popraševanje po lignitu, za katerega ni bojazni, da ga ne bi dobili v dogovorjenih količinah in celo več. Rudarji so namreč obljubili, da bodo delali vse sobote in po po- trebi nedelje.« KAKO BOSTE ZAGOTOVILI MANJKA- JOČE KOLIČINE? »Pospešeno se pripravljamo na uvoz brike- tov iz Nemške demokratične republike in ZSSR. V tem mesecu pričakujemo 560 ton vi- soko kaloričnih in kakovostnih briketov, za katere že prejemamo vplačila. Brikete iz ZSSR pa pričakujemo v decembru. Pripra- vljamo se tudi na uvoz rjavega premoga iz Češkoslovaške. Z uvozom bomo tako nadomestili primanj- kljaj dobav premoga iz BIH, s tem da bosan- ski rudniki večje količine premoga tudi izva- žajo.« KAJ PREDLAGATE POTROŠNIKOM? »Svetujemo jim pri nakupu in jih usmerja- mo v nakup lignita. Poleg tega jim predlaga- mo kombinacijo rjavega premoga in lignita, zlasti še brikete z lignitom. Zagotovili smo tu- di večjo količino drv, ki so lani primanjkova- la in bodo v veliko pomoč, da bomo prebro- dili prve težave letošnje zime. O problematiki preskrbe s premogom red- no obveščamo IS in druge organe v občini, ki so jim ti podatki potrebni. Povsod smo imeli polno podporo tako pri zagotovitvi sredstev za uvoz briketov prek banke oziroma sklada rezerv ter IS, kot tudi pri zagotovitvi potreb- nih deviznih sredstev. Mnenja smo, da je problem oskrbe Ptuja s kurivom skupni problem vseh nas in da bo- mo samo skupaj uspeli zagotoviti take količi- ne premoga in drv, da bo oskrba čim boljša.« KAKŠNO PA JE SODELOVANJE Z BAN- KO? »Po novem dobijo potrošniki kredite za premog in tudi drva po 42 odstotni obrestni meri. Ti krediti bodo v mnogočem olajšali preskrbo socialno šibkejših družin.« MG Drevi poslastica za ljubitelje jazza Po 10-dnevnem premoru smo v torek v Ptuju nadaljevali s trinajstimi kulturnimi sre- čanji, ki jih prireja Zveza kulturnih organiza- cij. Lahko zapišemo, da sta bila avgust in september dokaj pestra in tudi po številu gle- dalcev zelo uspešna meseca. V torek smo bili tudi Ptujčani navdušeni nad Mileno Zupančičevo in njeno ANO v istoimenski drami Rudija Šelige, saj je to predstava, ki ni dobila le vrste nagrad, tem- več daje gledalcu veliko snovi za razmišlja- nje, v razsojo in obsodbo ... V sovjetskih ta- boriščih so umirali tudi naši ljudje, mučeni na najrazličnejše načine, fizično in psihično. In tega je v ANI v izobilju. Ana je Mileni Zu- pančičevi prinesla veliko nagrad in priznanj, kar je le potrdilo, da je resnično odlična in velika igralka. Do konca oktobra sta predvideni še dve gledališki predstavi — v okviru Borštnikove- ga srečanja bomo videli Mačka v žaklju v iz- vedbi Prešernovega gledališča iz Kranja, go- stovanje bo 28. oktobra, na prvo premiero v tej sezoni pa se pripravljajo tudi v ptujskem gledališču, kjer so si tokrat izbrali delo Duša- na Jovanoviča Življenje podeželskih plejbo- jev v režiji Branke Bezeljak-Glazer. Včeraj so v paviljonu Dušana Kvedra odprli razstavo z naslovom Območno sreča- nje likovnih skupin, na kateri je na ogled 43 likovnih del, drevi ob 20. uri pa bo v disku Metulj večer jazza z Branetom Rončelom. Tu gre za nekako multimedijalno predstavitev jazza v fotografiji in komentarju ter seveda z originalnimi jazzovskimi posnetki. 10. oktobra bodo prišli na svoj račun naj mlajši, ki jih bodo razveselili člani lutkovne- ga gledališča Jože Pengov iz Ljubljane. Poleg tega pa je predviden še baletni večer, razsta- va slikarja Viktorja Goričana in koncert MPZ Slava Klavora iz Maribora. Pod pokroviteljstvom meso- kombinata Perutnina Ptuj so čla- ni pred mesecem ustanovljenega kolesarskega kluba Ptuj minulo soboto, 28. septembra, uspešno izvedli svoj prvi kolesarski mara- ton po Slovenskih goricah. Na- tanko ob 9. uri in 15 minut je iz- pred upravne zgradbe Perutnine Ptuj startalo 193 udeležencev, starih od 9 do 68 let na 75 km dolgo pot. Ta jih je vodila naj- prej prek Destmika v Pacinje, od tam pa v Domavo in Polenšak ter naprej v Tomaž pri Ormožu in Ormož. Maratonci so se nato vračali po progi, ki je vodila sko- zi Veliko Nedeljo v Podgorce in •nato skozi Domavo v Pacinje, kjer je bila zadnja kontrolna to- čka. Kot zanimivost velja omeniti, da so bile med udeleženci kole- sarskega maratona samo tri žen- ske, najmlajšemu udeležencu Urošu Rojicu je bilo 9 let, najsta- rejšemu — Lojzetu Fajdigi, pred- sedniku kolesarskega kluba Bra- nik iz Maribora, pa 68. Na progi in na cilju niso zabeležili nobene hujše poškodbe, prvi pa jo je prevozil član kolesarske sekcije Branika iz Zlatoličja, Štefan Ge- rečnik. Sam pravi, da je 2 uri in 15 minut za 75 km dolgo pot srednji čas. Lahko bi vozil hitre- je, vendar pri maratonu ni tako pomemben čas kot je udeležba. Ta pa je bila zares odlična in or- ganizacija tudi. Proga je bila zelo razgibana in je udeležence vodi- la po slikoviti pokrajini Sloven- skih goric. Organizatorju — ko- lesarskemu klubu Ptuj — veljajo za organizacijo in brezhibno iz- vedbo iskrene čestitke. Vsak, ki je maraton prevozil, je od organizatorjev dobil pose- ben spominski medaljon z letni- co, imenom kraja in stiliziranim kolesarjem — oblikoval ga je akademski kipar Viktor Gojko- vič. Vsi skupaj pa so najbolj ve- seli, da je bilo tudi vreme ugod- no, tako da je prireditev v celoti uspela. M. Ozmec Med maratonci je 75 km dolgo progo najprej prevozil Štefan Ge- rečnik iz Zlatoličja. Fotografiji: M. Ozmec Udeleženci maratona po startu izpred upravne zgradbe Perutnina Ptuj. V tednu od 24. septembra do vključno 1. oktobra so miličniki posta- je milice Ptuj in oddelkov posredovali v petih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili dve hujši ter pet lažjih telesnih poškodb. Vzroki nesreč so bili v glavnem neprimerna hitrost in izsiljevanje prednosti. Materialna škoda na vozilih je ocenjena na okoli 900 tisočakov. ZARADI NEOSVETLJENEGA KOLESA Do hujše prometne nesreče je prišlo v sredo, 25. septembra, ob 19.45 na cesti 8. avgusta v Ptuju. Kolesarka Silva Čeh iz Ptuja se je peljala proti Podvincem. Ko je pripeljala do križišča z Anželovo ulico, je iz njene desne pripeljal z osebnim avtom Mirko Šeruga iz Ptuja. Zaradi neosvetljenega kolesa ni opazil kolesarke in jo zbil. Pri tem se je hudo poškodo- vala in so jo prepeljali v ptujsko bolnišnico. IZSILIL PREDNOST V četrtek, 26. septembra, je prišlo do nezgode na križišču re- gionalne in magistralne ceste v Spuhlji. Voznik tovornega avto- mobila Darko Kuhar iz Maribo- ra je peljal iz Borla proti Ptuju. V križišču v Spuhlji ni upošteval znaka stop in zapeljal na predno- stno cesto ter pri tem zaprl pot vozniku tovornega avtomobila Dragu Planincu iz le/enske Do- brave. Prišlo je do trčenja, pri če- mer sta se poškodovala voznik Kuhar in sopotnik Franc Alauf iz Maribora. Matenalna škoda na vozilih je ocenjena na okoli 400 tisočakov. -OM Gasilci Arandjelovca in Kidričevega pobrateni Prijateljstvo med pobratenima občinama Arandjelovac in Ptuj je še bolj poglobljeno. V soboto, 28. septembra, so na razširjeni seji pro- stovoljnega industrijskega gasilskega društva Šamot v Arandjelovcu slovesno podpisali listino o pobratenju in stalnem sodelovanju z IGD v Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo. Slovesnega podpisa so se poleg članov IGD in vodstva TGA udeležili tudi pred- stavniki gasilskega centra Videm pri Ptuju, ki so pobrateni s člani IGD v tovarni Elektroporcelan Arandjelovac, ter predstavniki občin- ske gasilske zveze ter požarne skupnosti občine Ptuj. Poleg gostiteljev — gasilcev IGD Šamot iz Arandjelovca — so se slavnostne seje in podpisa udeležili tudi gasilci iz tovarne Elektroporcelan, predstavniki občinskih organov požarnega varstva občine Arandjelovac ter pred- sednik požarne skupnosti SR Srbije. Na omenjeni slovesnosti v Arandjelovcu so gasilci in vsi ostali iz- menjali tudi izkušnje s področja varstva pred požari ter civilne zašči- te, tako da bodo imeli koristi eni in drugi. Poleg ustaljenih področij sodelovanja je bilo med drugim dogovorjeno, da bodo razširili to še na pionirje-gasilce, z navdušenjem pa so sprejeli pobudo pionirjev iz Hrvatske in Slovenije, da bi v spominskem parku Šumarice v Kragu- jevcu postavili skupno spominsko obeležje. Gostitelji iz Arandjelovca so vse, ki smo bili iz ptujske občine, prisrčno in bratsko sprejeli, nam razkazali tudi kulturne in zgodovin- ske znamenitosti v mestu in okolici. Tako smo si poleg spominskega parka Šumarice v Kragujevcu ogledali še mavzolej Karadjordjevičev Oplenad v Topoli, bližnjo goro Bukolja, proizvodnjo tovarne Samot in Elektroporcelan ter delavska naselja. Ob tej priložnosti prinašamo bratske pozdrave občanov Arandje- lovca vsem občanom ptujske občine. V imenu vseh članov naše dele- gacije pa se prijateljem iz Arandjelovca za izkazano gostoljubje javno zahvaljujem. ' i Rajko Matijevič Ob zaključku tabora obrambne vzgoje. Zaključen tabor obrambne vzgoje mladine v brigadirskem domu v Domavi so v četrtek, 26. septembra, s krajšo slovesnostjo obeležili zaključek 18-dnevnega tabora obrambne vzgoje mladine ptujske občine. Kot je v slavnostnem govoru povedal načelnik oddelka za ljudsko obrambo pri SO Ptuj, se ga je tokrat ude- ležilo 120 mladincev — od tega 58 deklet in 62 fantov. Vsi so stari 16 let, v glavnem so s podeželja, oziroma vsi Jisti, ki po končani osnovni šoli niso nadaljevali šolanja na kateri od srednjih šol in tako bi bili prikrajšani za pouk obrambe in zaščite. Komandant tabora Marijan Kokol je povedal, da so z izvedbo te izobraževalne oblike nadvse zadovoljni. Mladinci so se trudili po svo- jih možnostih in ob koncu tudi dokazali, da so sprejeli precej znanja s področja SLO in DS. Krona vsega tega pa je bilo streljanje s pravo vojaško puško, ki so ga udeleženci tabora opravili z oceno prav do- bro. Vsakega mladinca so ob prihodu v tabor uniformirali in oboroži- li, tako da je bil vtis kot v pravi vojašnici. V času tabora«pa so uspešno sodelovali tudi s krajevno skupnostjo in osnovno šolo v Domavi. Na slovesnosti ob zaključku tabora so najzaslužnejši posamezniki prejeli posebna pisna priznanja; pionirji osnovne šole — pevski zbor in fol- klorna sekcija ter udeleženci tabora pa so zbranim pripravili tudi bo- gat kulturni program. M. Ozmec Rodile so: Anica Novak, Tržeč 25 — de- klico; Vikica Vinko, Dežno 13 — Ervina; Zofka Malek, Dolič 28 — dečka; Gabriela Leskovar, Skrblje 3 — dečka; Marjeta Kaj- zer, Janežovski vrh 39 — Darja- na; Kristina Vodušek, Sedlašek 108 — Darjo; Zinka Kumer, Pri- stava 8/a — deklico; Nada Ko- rez, Žetale 25 — Gregora; Mile- na Filipič, Vinski vrh 25 — Polo- no; Angela Kožar, Kraigherjeva 29 - dečka; Frančiška Slana, Vitomarci 55 — dečka. Poroke: Janez Bauman, Jiršovci 49 in Irena Doklovič, Jiršovci 48; Jan- ko Cimerman, Šardinje 54 in Ana Toplak, Bratislavci 37; Vla- dimir Janžekovič, Stojnci 136/c in Milena Meznarič, Stojnci 67; Ivan Kidrič, Grdina 7 in Antoni- ja Pihlerič, Grdina 7; Anton Danko, Kajuhova 3 in Ljuba Ko- drič, Kajuhova 3;. Ufnrli so: (Marija Vrečar, Krčevina pri P