163 Čudne dogodbe v gozdu
Nij Se tega dolgo, da je deževalo, kakor da bi se lrili oblaii ntrgali. Smereke so si z gjavami majaj6č šepetale: ..kdo bi si bil danes zjutmj mislil, da bomo imeli tako Treme!-' Dež je lil z drerja na gmiovje. z gnnovja na praprot, & 8 praproti so potekli mnogobrojni potoski, TrSeS po kamenji in mahovji. Po p61udne je še močnejše lilo in nastala je taka tcinii, da bi ilovek mislil, da je tpnma noč vso zemJjo pokrila. Žaba rega, predno se je legla spat, pogledala je na Treme ter rekla svojej eosedi: ,jutri bo deževalo in po-tlcj bomo imeii dolgo dež."
Tako si je rnislil tudi mravijiiiec, ki se je rarao na šetanje pripravljaL Pred p61udne je bil t Jrfonuvcu ua si>jmn, kjer je prodajal jajca, tei- je nesel pollicn mošfljiček deuarjev dom6v. Za vsako stopinjo je vzdihjiil ia rekel: ,,oljleka mi je liže vsa premočena, ra?uo tako tndi kloljuk! 0 jaz sirouiak! ko U bil Tzel vsaj dcžuik s soboj, ali pa, ko 14 bil obul Tsaj lesene coklje!"
V teiu, ko je tako sam v sebi govorii, ngleda pred soboj viHikega go-bana*) ,,Aka! tfl je za uiene liiša*', vzdaliue. ,,Tukaj ostanem, da prestane deževati. Kakor Be uii doziieva, tiikaj uiltče nii stanuje. — Toliko bolje za meiie! Vse po svojoj glavi si leliko uravnam!" Kakorje rekel, takoje tudistoril. — Earuo ko ae pripravi, <h Iji si h čredjer vodo iziil, uglcda luumit, ki nese gosli ioi raoio.
,,Smem li bližo do tebe," vpraža muren mmvljiuea.
,,1'ridi," odgomri inravljineo, ,,mcni je vselej ljubo, kadar vidim kacega tovariša sli prijatelja W/zu sehe." ,,Danes seui se uže dosti nagodel," oa-daljnje muren, ,,in rad bi malo počiuil. Pozno je užž, in kdo ve, ako je šo kje kaka fafma odprta!"
•) Goba ali gliva: veliki gobaji, jurij,  vrgaDJ; Hofrojipilz.
MureB iname gosli, in je obesi n» stano, tei sede poleg nirasljinoa. Nekaj 5asa sedič, zapazita, da pride nekdo s svetilnico t roci. Ko se jims približa, spoznata. da je to kresniea. ,,Prosim vajn." reče jima kresnira. ,,d» mi dopustita tukaj prenofiiti. HotJa sem obiskati strijca, ali zgrešila sem pravi pot in zdaj sirota oe vem ne na levo ae na desno." ,.Naina je prav Ijubo, d& prideš z lačjo. ter nama ^saj hišo razsvetiš. d& ne bodeva v tenvi. Sedi tukaj k nama!" Eresnica dene svetilnieo na mizo ter sede. Sretloba kmalu privabi tu.li četrtega gosta. llil je U> velik hrost (keber), ki stopi prav zarobljeno v hišo niti ,,dober Tečer" ielU. ,,Ha! kakor vidim, prišel sein pra? ngodno, ker tnkaj je, ako mc oči ne varajo, dolira krCina." To rekSi sede, izvleie a torbe bcešao ter začne večeijati. Potlej si še napolni fajfo s tobakom, prosi kresnico, da bi mu dal» malo oguja, ter začne kaditi prav po tnrško. Dež je neprenehoma lil, bliskalo se je in gromelo. Za nekaj časa se sliši, da pride nekdo težko dihajoč. Bil je to siromak polž. ,,Tekol sein, da nie jetra bol6. To-le pismo moram odnesti v bližnjo vas. Nu kam li morem v takej temi? A meni je Se posebno težavno, ker moram todi svojo hiSo pOTsod 8 soboj nositi. Ako ini družba doroli, malo bi rad poSival tnkaj pri vas, potlej so takiij pmiam zopet dalje po železnici!" Dmžbi je bilo TšeS, da je dobila tako imenitnepa gosta. Polž vzatoe sToje pletho t«r tako urno prebira s pletilnimi iglicami, da ga je veselje gledati. ,,Zakaj tukaj tako molM sedimo, lehko bi si kaj lepega pripovedovali; jaz bi takoj sam začel, ako bi kaj znal," reče mravljinec. ,,Nu mi se lahko tudi drugače kratkoSasimo. Efo ga murna! ki zna ua gosli igrati. ,,On nam jedno zagode in nii bomo lepo plesali." Ta predlog je bil usem po volji. Muren vzami1 gosli, stopi v sredo Rvojih tovarišev tet gode, a drugi H«5n6 veselo skakati okoli njega. Samo polžtt se nij hotelo plesati: sedel je in smijoe se gledal vesele tovariSe. Za nekaj Sasa začn« tudi peti. Ali to njihoTo veselje nij trajalo dolgo. PriSa je ž&ba, ki je pod volikiin gobanom slanovala. Kadar je bilo lepo vreme, sedela je na strebi, & kadar je deJevalo, stisuila se je pod gobo (glivo).
OtiSla jo bila, predno je zaMo deževati, k svojej knmi žabi regasi, ld je živela v bližnjem barji (močviiji). A pri dobrej kavi se je ondu zamudila, Še le zTečera se privleče domOv. V levej roei je nesla veliko vreCo, a t desnej strašen dežiiik. Ko Cnje ropot, krič in petje v svojem stanovanji, stopi kav tihoma med vesele goste.
Hrost malo da ne pade od velicega strahti. Kresnica nij knela časa, da bi bila ugasnila ln«. Mtirnu padejo g09li h rok, a uboga raravlja se treBe kakor Siba na rodi. Še cel6 polžu, ki se je vedno hrabrega dclal, upadlo je srce. Nn on si brž pomaga; skrije se v svojo bižo, zapabne vrata in refie smijoč se: ,,zda.j pa naj pridc, kdor koli hofie, do mene ne morn !•' — A zdaj fiijte, otroci, kaio je zafela žaba -upiti, ko je ugledela nepovabljene goste. ,,Glej jih, glej! kako priilejo. kadar niene doma nij ter godejo, plešejo in raz-aajajo, kakov da bi raoje stanovanje v najem vzeli," togoti 8« žaba its maha z rokama po hiši. ,.Tuknj uemam prostora za take potepube in vlaSngarje. Tak(5j se mi poberite izpred oCi, pravim, ee ne —."
Nobeden si ue upa niti Tjesedice izpregovoriti. Ysak pobere svoje stvari ter naglo otide. Mraiiljuiee potrka polžu na vrata ter niu refie, da naj todi oa gre ž njiini.   Prja, ^e Sl» itepnica z. lučjo v roei, za njo hrost, tretji je
158
Sel miavljinec, pctlej muren, a poslednji je bil poli. Hrost je ogladnil med potoma, ter je vedno popraševal, Ce je nžč kaka krčma blizu; ali niiifie mu nij dal odgovora. Za oekaj Casa se mnren nazaj ozri, ter vidi, da nij polža nikjer. Za«n6 nra klicati iz vsega grla: ,,polž — mož, pod?izaj se, drugače zaostaneš! A bilo je vse zaman; polž jih ne Cnje in oni gredii dalje. Dže je bilo pcsno v noči, da najdejo pod koreninc starega drevesa snh prostorček. Vso noč nijso spali, tako so se ustrašili ti junaki — veseljaki. Še dandanes se Bpominjajo oiie strašne noči, t katerej se jim je tako hndo godilo. — Tako mi je pripo-vedoval muren, a jaz sem povedal vaui t ib Ti povedite zopet dalje, ako se v&m poljnbi.                                                                                        M. K.