SEPTEMBER ^_SLiudrnila II S Poblnk. }8 p Tomaž. Vil. J* £ Januarij «• S Kv.-Evatahij ♦ I1, i Matevi ii S Kv.-Emeran + °*8_gt..T»kU_+ u S i7" f°blnlc- 26 T ?V' Pacifik- "P' ,5 t Justina S Kozma in Dam. il o Vencealav g » P Mihael + ,0 S Jeromij AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI UST K AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ✓ (Official Organ of four Slovenian OrganizationsX najstarejši in najbolj priljubljen blovenski list v združenih DRŽAVAH AMERIŠKIH. (NO.) 184. CHICAGO, ILL., TOREK, 26. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 26, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII« ^solini dejal, da zdaj, ko ni več Poljske, tudi ni več povoda za nadaljevanje vojne. — V angleškem odgovoru se povdarja, da je Anglija stopila v vojno ne toliko zaradi Poljske, marveč, da konča agresivnost. . London, Anglija. — Itali-^a«ski diktator Mussolini se je stiri mesece trajajočem olku zadnjo soboto zopet Slasil v javnem nastopu. V go-)!°ru> ki ga je imel ob tej pri-kl voditeljem fašistične "Tanke v mestu Bologni, je Povdarjal predvsem eno toč-namreč, da ni zdaj nika-ega vzroka več, da 'bi se nadevala vojna, in, da bi to-ej zapadni velesili morali pre-nehati s sovražnostmi. . Odgovor na Mussolinijeve esede je prišel iz angleških ftdnih krogov takoj drugi an> v nedeljo, in sicer potom 'nisterstva za informacije A° minist ^ussolinij ministerstvo je označilo ftet0 eva izvajanja kot TURŠKORU-SKA POGODBA Turški minister v svrho pogajanj. Moskvi v Istanbul, Turčija. — Iz zanesljivih krogov se širijo vesti, da utegne priti med Turčijo in Rusijo do pakta za medsebojno pomoč, in da je v to svrho turški zun. minister Saracoglu točasno na obisku v Moskvi. Ako res pride do tega PODMORNIKI OKROG AMERIKE, PRAVI PREDSEDNIK Washington, D. C. — Tuje-zemski podmorniki so se videli v bližini ameriške obale, je sporočil predsednik Roosevelt zadnji petek pri svojem sestanku s časnikarji. Kakor je povedal, so enega zapazili na južnem koncu Alaske, drugega pa na Atlantiku, kakih 50 do 70 milj južno od Nove Scotie. Predsednik ni dal ni-kakega določnega odgovora na vprašanje, katere države submarini bi to utegnili biti, vendar so se takoj pojavile domneve, ali ni mogoče poslala teh ladij Nemčija, da bodo ovirale transporte blaga po morju njenih nasprotnic. Ugi- Poljska prestolica se še vedno brani Kljub silovitemu bombardiranju, ki se nadaljuje dan in noč, mesto Varšava še vedno kljubuje napadu in se ne namerava podati. — Vodja mestne obrambe ni vojaški častnik, marveč mestni župan. Iz Jugoslavije ^mmmmmmmtmmmm^ tisoden napad objestnih fantov na mladega Jamnika s Tolstega vrha in njegovo sestro, ki sta nabirala maline na Turnovi planini. — Zanimivo pismo iz vojnega ujetništva v Španiji. — Smrtna kosa in drugo. pakta, potem se bo se bolj ■, , , , . , . , , v ... , ... . ba se tudi o tem, kje bi mogli zmedel ze itak nerazumljivi' . , . , , . ,. , ti podmorniki dobivati kurivo, v °čna in kot neodgovarjajo-a resničnim dejstvom. Mussolini je v govoru pov-2arjal» da zdaj, ko je poljska ac*eva, zaradi katere se je aPovedala vojna, rešena, ni c Povoda, da bi se sovražno-1 Nadaljevale. Angleški od-??Vor na to se glasi, da je napad na Poljsko sicer neredni povod za vojno, ven-Pa to ni bil prvotni vzrok |°jne. Ta napad je bil namreč * Posledica tistega pravega J'.^ka, proti kateremu se An-jj1Ja bori, in to je mednarod-r brezpravnost in agresivnost. °kler se ta ne bo končala, tudi ne bo odnehala, še manj ^.Priznala kakega dovršenega ^Jstva, ki izvira iz te agresivni. Cilj Anglije je, da odreši ropo pred neprestanim stra-ll^tn> in od tega ne bo odnehala, v Slede na to, kako smer bo za-'ela sovjetska Rusija. ^ ^Plošno je v angleških krogih Pravil Mussolinijev korak u-v0clen vtis, zlasti še, ker ni bilo govoru nikakega napada na j^ijo in Franoijo in se govor-tlotni z najmanjšo besedico j^knil zveze med Italijo in položaj, ki vlada točasno v Evropi. Turčija ima namreč medsebojno obrambno zvezo sklenjeno z Anglijo in Francijo, dočim stoji Rusija bolj ali manj na strani Nemčije. Kako, bo potem Rusija na eni strani pomagala Turčiji in z njo zapadnima velesilama, in istočasno ostala prijateljica z Nemčijo, je težko pojasniti. -o- AMERIŠKE LADJE OPRAVLJAJO SLUŽBO ako bi ostali kaj dalje časa v tujih vodah. PO KAT. SVETI) i^čijo, še manj pa, da bi bil azil kake grožnje. Pač pa je (j^aril, da se bo Italija še na K,iJ.e Pripravljala za vsak mostni Kot slučaj. ^ : nekako nadaljevanje Mus j^jjevega govora in kot po- k n3fimu Pa se lahko članki v raznih faši-vaCnih listih. Tam se namreč iz-^ a' da se Italija sicer trudi, obdrži svojo nevtralnost, Jo k r Je temu možno, da flj, °clo dogodki prisilili h kon- |j V tpm allien in nn i7.rnin New York, N. Y. — Z zad njim petkom se je zopet otvo-rila potniška prevozna služba preko Atlantika na ameriških ladjah. Ta služba je bila prekinjena' za teden dni, toda ne zaradi vojne same, marveč zaradi mornarjev, ki so zastav-kali z zahtevo, da se jim prizna poseben bonus in druge u-godnosti zaradli plutja v krajih, kjer se vrši vojna. Ta spor se je poravnal in tako je omenjeni dan odplulo od tukaj sedem ameriških ladij, med njimi tudi "Washington," ki je vozil s seboj S50 potnikov, po večini Angležev, ki so se vračali domov. Nazaj pa bo pripeljal Amerikance, ki še zdaj čakajo na povratek iz Evrope Pred odplutjem teh ladij se je pojavila nenavadna, težkoča. Dasi namreč vlada že več let med mornariji resna brezposelnost, je zdaj nenadoma primanjkovalo moštva. Do tega je prišlo, ker so se nemško-amerikanski mornarji, kateri so doslej služili na teh ladjah, poskrili, ker niso hoteli riski-rati vstopa v Anglijo, kjer bi utegnili biti preiskani in morda celo internirani. -o- V tem slučaju pa izražajo irilo, da bo imel ta dogo-'ajno resne posledice. Ka- — Rim, Italija. — V tistem delu Poljske, ki ga je zasedla Rusija, je okrog sedem milijonov katoličanov. Glede teh vlada med voditelji cerkve posebna skrb, ker je nevarnost, da sovjeti s silo ne začno tamkaj zatirati vere. — Milwaukee, Wis. — Po svojem kanclerju je tukajšnji nadškof zadnji teden objavil, da ni izdal nikakega naročila, naj se vpliva na kongres glede odlo^evanja o nevtralnost-nem zakonu. Nadškofov princip je, da se popolnoma vzdrži političnega udejstvovanja. — London, Anglija. — Poročila o verskem življenju v Avstriji vedo povedati o srditem preganjanju cerkve od strani nazijev. Tako na pr. ne sme duhovnik prinesti zadnje popotnice v bolnico, ako ni za to bolnik pismeno zaprosil. — Bamako, Afrika. — Na neki misijonski postaji je bil neki domačin, po imenu Dial-lo, posvečen v duhovnika. Takoj drugi dan pa je ta duhovnik krstil svojo lastno mater in ji podelil prvo obhajilo. o RAZDELITEV POLJSKE Zemlje dobi Nemčija eno tretjino, prebivalstva polovico. Berlin, Nemčija. — Koncem zadnjega tedna se je poljska država uradno zbrisala z zemljevida. Nazijske oblasti so namreč objavile, da se je uredila razdelitev Poljske med Nemčijo in Rusijo; omenilo pa se je, da je ta razdelitev le začasna, in se utegne pri podrobnejšem urejevanju meja še izpremeniti ter se bo pri tem morda upostalvf'1 še kak ostanek Poljske. Po sedanji razdelitvi dobi Rusija dve tretjini, zemlje. Glede prebivalstva ste obe dobili približno enaka dela; gospodarsko pa je na boljšem Nemčija, ker je zapadni del bolj bogat, ■o •ŠIRITE AMER. SLOVENCA' POLJSKI LETALCI DALEČ BEŽALI Bukarešta, Rumunija. —Pri begu iz izgubljene domovine, so nekateri poljski letalci bežali ne samo v sosednje države, marveč daleč preko njih. Tako je nekaj letalcev preletelo celo Rumunijo in pristalo v Bolgariji. Drugi pa so.zopet ubrali smer proti severu in so jih videli leteti preko Švedske, ne, da bi se tamkaj kaj ustavili. Ti zadnji so bili bržkone namenjeni v London. -o- ZAHTEVA PO 30 URNEM DELU Springfield. 111. — Državna konvencija illinoiške del. federacije je v petek sprejela resolucijo, da se podvzame ka*m-panja za splošno uvedbo BO urnega dela na teden. Budapesta, Ogrska. — Poljska prestolica Varšava nudi vzgled izrednega in naravnost neverjetnega junaštva. Dočim poljske države, kot take, sploh več ni, ker je razdeljena med dve sosednji velesili, se vendai osrčje države, obkoljeno od vseh strani, še vedno hrabro brani. Edina zveza, ki jo ima Varšava še z zunanjim svetom, je potom radio in potom tega načina daje svetu informacije o položaju, ki vlada v obleganem mestu. In ta položaj je naravnost strahovit. Nemci namreč obdelujejo mesto takorekoč noč in dan z bombami iz zraka in s težko artilerijo. Kakor se povdarja, tvorijo civilisti glavno žrtev tega bombardiranja. Kljub vsemu trpljenju in vsem žrtvam pa se potom radio povdarja, da se bo Varšava še nadalje branila in da "se ne bomo nikoli podali." Pri vsem tem je posebno zanimivo to, da voditelj te hrabre obrambe ni nikak višji vojaški častnik. Vsi ti so bili ali ujeti, ali pa so pobegnili preko meje. Vojskovodja v tem slučaju je župan Varšave, St. Strazynski. BIVŠI NAZIJSKI VODJA PADEL V BOJU Berlin, Nemčija. — Iz Hitlerjevega glavnega urada se je koncem tedna objavilo, da je v bojih pri Varšavi izgubil življenje bivši vrhovni poveljnik nemške artn'ade, W. von Fritsch, in Hitler je obenem odredil posebne slavnosti v čast pokojniku. Ta general je igral veliko vlogo pri uposta-viti nemške armade po vojni Resigniral pa je s svojega me sta v februarju 1988, ker se ni strinjal s Hitlerjevim načrtom, da se zasede Avstrija. Mladi rokovnjači zakrivili nesrečno smrt Maribor, 6. sept. — Na Turnovo planino nad Pako sta šla nabirat maline 17 letni Franc Jamnikar ter njegova 12 letna sestra Marija s Tolstega vrha. Ko sta nabrala že okrog 4 kg, se je prikazala v gozdu skupina mladih fantov. Bili so to 18 letni Anton Vr-hovnik, 22 letni Jožef Pogla-dič, 20 letni Stanko Pogladič in 16 letni Ludvik Pogladič. Fantje so začeli oba nabiralca malin brez vsakega vzroka zmerjati. Vrhovnik in Ludvik Pogladič sta stopila k Jamni-ku ter zahtevala, dal jima izroči maline, drugače bo dobil po glavi. Jamnikar se je branil. Fanta pa sta ga vrgla na tla. Ležečega sta nato tepla s palicami ter ga suvala s čevlji Nato sta vzela maline in vsa nasilna družba se je oddaljila v gozd. Jamnikar je čutil močne bolečine, da se je s težavo vrnil domov. Čez nekaj dni pa je Jamnikar nenadoma umrl. Sodišče je odredilo obdukcijo. Ugotovljeno je bilo, da je Jamnikar imel zelo slabo srce in vneto ledvico; bolezen je bila smrtnonevarna. Poškodbe, ki jih je dobil Jamnikar v gozdu ob priliki napada, pa so njegovo smrt še pospešile. Orožniki so mlade napadalce izsledili ter so pri zaslišanju izpovedali, da so se že pri odhodu od doma zmenili, da bodo vzeli maline nabiralcem, ki jih bodo zalotili v gozdu. -o- li navadni krivniki nedolžnih ljudi v ozadju. Mi — sumljivi elementi — kakor so nas nazi« vali, nismo mogli dobiti nobenih zvez z družino in z inozemstvom sploh in to ves čas, dokler nisem februarja meseca bil ujet ter sem mogel pisati y Jugoslavijo.' j USPEH RAZDIRALNIH SIL mtro bi namKeč Italija sto-^V.Vojno- se ^ nemu(loma . 'rila na vso vzhodno Evro-b na Sredozemlje, od tam pa na celi svet. ustmeni odgovor na fo . omenjeni Mussolinijev bo min. predsednik i-e^Wlain podal najbrž ta to-8k V Parlamentu. Med tem pa še ansleška vlada natančnej-s0v.e°toviti, kake načrte ima dVoJetska Rusija. To je bil brez Povod za povabilo za ster ga je,poslal zun. mini-"alifax sovjetskemu posla- MOONEYU NI BILO DOVOLJENO GOVORITI Gary> Ind. — Delavski voditelj Tom Mooney, ki je preživel 22 let. v ječi, iz katere je bil, kakor znano, izpuščen meseca januarja, ni smel govoriti na delavski konvenciji, na katero je bil prej povabljen, namreč na konvenciji del. federacije države Indiane, ki se je vršila tukaj zadnji teden. Eden delegatov je stavil predlog, da se Mooneya ne pusti na oder, češ, da je agent CIO, in predlog je l>il odobren. Mooney pravi, da ni v zvezi s CIO niku Maiskijemu in kateremu se je ta odzval v nedeljo zvečer. Slika kaže del mesta Radom na Poljskem in se vidi iz nje "uspeh", ki so ga dosegli Nemci s svojimi bombami. Število hiš je v razvalinah in le malo je poslopij, ki bi ne bila vsaj deloma prizadeta. Ozdravljen Maribor, 6. sept. — Kakor drugod v naši domovini, je bilo tudi v Mariboru nekaj za peljivcev, ki so, okuženi j marksistično miselnostjo, odšli na pomoč španskim "sodru-gom" v državljanski vojni Usoda mnogih je neznana Mnogi molče in se domneva da jih je zadela smi't, dragi pa so se začeli polagoma javljati. Tako se je oglasil te dni tudi eden izmed teh mladih zapeljancev ter je poslal svo-_emu prijatelju v Maribor dopisnico sledeče vsebine: 'Vem, da se boš čudil, ko boš prejel to mojo dopisnico, kajti najbrž si mislil, kakor mnogi drugi, da sem mrtev. No, jaz sem živ in zdrav in se nahajam v vojnem ujetništvu v Španiji. Tukaj v Španiji, prav za prav v rdeči Španiji sem vi del, na kako krivo pot sem zašel. Ali to njč ne de. Videl in naučil sem se marsikaj, kar mi bo v življenju brez dvoma koristilo in ko se bom danes ali jutri vrnil v slovensko domovino, bom vsakomur, kdor me bo hotel poslušati, govoril tem, kar sem videl in doživel 18 mesecev v rdeči vojski in 6 mesecev z rdečimi v ujetništvu. Bili smo prevarani, po gnani v največje nevarnosti — mi, ki smo se branili, da bi bi- Modras jo je pičil V splošno ljubljansko bolnico je bila pripeljana 43 letna posestnikova žena Ana Ce-gl ar j eva iz Debče vasi pri Šmartnem v litijskem oraju. V tem poznem, že na pol jesenskem času, jo je na domačem! vrtu pičil modras v roko. -c- Pod avtom Na cesti pri Št. Vidu je neki avtomobilist podrl na tla 64 letnegaj paznika Janeza Planinca iz Spodnjih Pirnič pod Šmarno goro in mu prizadejal precej nerodne poškodbe na glavi in drugod po živo- U. Smrtna kosa V M-okronogu je umrla Ana indič, rojena Dolenšek, po-sestnica. — V Ljubljani je umrl Franc P. Zajec, ljubljanski meščan, optik in posestnik, ki je bil po svoji optškarski obrti znan daleč po Sloveniji. V Mariboru je umrla Ana Zavernik, soproga skladiščnika stara 50 let. Severne ptice v Hrvatskem Zagorju Zagreb, 13. sept. — Tukajšnji "Jutranji list" poroča, da ' so se v Hrvatskem Zagorju pojavile nenavadno velike jate raznlih ptic, zlasti vran, divjih rac, čapelj, itd. Ljudje domnevajo, da so te ptice pribe-žale s severa, pred topovskim in letalskim streljanjem. — Tudi leta 1914 so ljudje opa-žili jate sličnili ptic, ki so priletele iz severnih krajev. -o- 35 let v zibelki V vasi 2abnik pri Varaždi-nu živi Boltek Koščak, ki je star 35 let, pa še ni zapustil zibelke. Nesrečnež je bil rojen kot povsem normalen otrok, toda v nadaljnem razvoju je zaostal na rasti, da meri komaj 40 inčev. Glavo ima veliko, ostale telesne okončine kom'aj kakor 3 leta star otrok. Govori ne, sliši slabo, le vid ima dober, hoditi tudi ne more, je pa vedno dobre volje. Tudi zobje mu še niso zrastli. i ! -o- Lepo število Kakor poročajo iz Varaždi-na, je v vasi Gabernik pri Va-raždinu kmetiea Mica Šoltiče-va, že osemnajstemu otroku podarila življenje, dasi je stara komaj 40 let. i -o- Oglasi v Amerikanskeirt Slovencu imajo vedno uspeh. mam sreče, da bi dobil službo tednu. Pridite rojaki iz vseh TARZAN IN SLONOVI LJUDJE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs IfflTE»" F1? t>3, 29.) Ali se ne loti ko hudih misli, ce b°> drži roke križema? Kadar tlovaic lenari, lenar(i pač le °yek, a(mpak za človekom j ^ nekdo, hudi duh, rjoveči ev> ki nikoli na lenari, nikdar Jle linije, ko sam nima miru. paPeljivec se pridno klati oko-1 kakega človeka in išče vsa-0 Priliko, da ga .spravi na Sv°io stran, zapelje v greh. ^loben je hudič, ampak bister J1", ki dobro ve, da se v kal-111 vodi izvrstno da ribariti. Le-nare>lje je podobno mirni, a vadno tudi kalni vodi. Bolj-e Prilike, da bi izpeljal svoje "aklep'e in razlil v duše svoj genski strup, hudič res ne najti. Človek, ki pase le-v duhu ni zaposlen; za-0 Je njegov duh lahko vsem Vstopen in tako tudi popolnoma pripraven, da sprejme aziiovrstne misli in naklepe r se v njih mudi, z njimi za-. Ja- Ni čuda, da mu razne kar vrejo v d;ušo, in hudi ,1,11 Poskrbi, da ne bodo to °gve kake do'bre, pač pa vrlo ^marne misli in zelj'e. Slovenski pi*egovor pravi: "Lenoba je vseh grdob grdo-ba." Pravilno. Misel porodi misel, grda misel, grd oba, to-raj drugo grdo misel, drugo grdobo. Pred izkušnjavami sicer niti delaven človek ni povsem vareii. Čednost se izkuže le v borbi, do borbe pa more priti tudi le po izkušnjavi. Tako je zdaj človeško, kristjano-vo življenje. Ampak delovnega človeka izkuša morda le en hudič, okoli postopača, lenuha je izkušnjavcev cela legija. Lenoba krepi moč hudih mesnih nagnenj, kj'er je korenina vsakega greha. Sv. pismo pravi: "Vedno delo upogne hlapca (Sirah, 33, 27)." Vsi smo hlapci hudih nagnenj radi greha. Delo, neprestana zaposlitev upogne ta hlapčevska nagnenj a, pri lenobi se pai ta hlapec okrepi. Lenuh je navadno tudi nečitnik. Oboje raste na iste'm drevesu. Največji hudodelci so, kakor kaže vsakdanja skušnja, postopači brez rednega dela. Tudi samomori se v zvezi z lenobo. Življenje postania za postopača prazno, puhlo, brezmiselno; vrže ga proč. VLAK STRMOGLAVIL V VODO PO ARGENTINIJI ! Janez Hladnih M&jtj IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE ld nJski rudnik ostane državna last Idrija, v začetku septembra, ^ed prilično tremi meseci le . i x V1ada s posebnim odlokom °°klastila finančnega mini-' da sme glede našega rud- g* izdati daljnosežne ukre- „, da ga sme celo prodati za- H; m£m |( , ni družbi. Vsebina tega od- ki je bil strogo admini-J^tivuega značaja in je tvo-. nekak okvir za nadaljne l'Gdbe, je prišla v javnost v J} o nepopolni, .potvorjeni i očijvidno tisti, ki so od-j,* kitali, istega niso dobro ra-Tako se je zgodilo, da bila nenadoma vsa javnost ^krbljena, zbegana. Rudarji s Sg bali, da se jim p6d za-ž>o družbo poslabša polo-Upokojenci so vzdihovali, ... bod0 ob prenosu lastništva ^ove pravice okrnjene. Vse z vsem okrajem vred je IJQ° zaplašeno z mislijo, da tj *asebna družba v kratki <} 1 izčrpala vsa ležišča r.u-jj ' obratovanje rudnika bo j: °nehalo in mesto z vso oko-Sk°'b0 obsojeno v gospodar-Doi ?mrt- To črnogledo neraz-v ]0:ienje je še povečal članek ljubljanskem "Jutru," ki je $$ da se bodo srebrna leži-docela izkoristila v dese-ietih. Že pred diobrim me-J'e ljubljanski "Sloveti . v kratki notici skušal te W°Ve raz-natL Si Neki stari železniški most v bližini Portsmouth, N. H., se je nedavno vdrl pod vlakom in del vlaka je padel v vodo. Potnikom se k sreči ni nič pripetilo, pač pa sta bila ubita strojevodja in kurjač. Glede na la3 omenjeni odlok je na-Predvsem je treba pod-da zakonski načrt pred- V^a, da bi večino delnic no- družbe prevzela država in r^bitja." Dalje je priobčil Sevalno vest, po kateri o(|]'6 Pokrajinska oblastva pri v^G^cilnih činiteljih živo za-3(]j,.2a življenjski problem ]jt, • Danes moremo z vese-v«ng Sporočiti, da je bilo "Slo-°v°" pomirjevalno poro-:6 utemeljeno. Doznali smo >v° Poučenega vira, da je \ 0,1 n° mesto v Rimu od.lo-cj' idrijski rudnik ostane (1 last. Rudnik bo od-od finančnega mi-ne več od ministrst-javna dela. Vse drugo £ve v glavnem pri starem. h{uedeli smo tudi, da imajo Nii^dni, zadovoljivi in hitri 1 ^ga važnega vprašanja veliko zaslugo pokrajinska oblastva. Rudarji in drugi prizadeti krogi so se z zaupanjem dbrnili na odločujoča mesta, zlas ti na pokrajinska oblastva, katerim so razložili svoje skrbi ter jih prosili za posredovanje. Prefekt in šef javne varnosti v Gorici sta blagohotno in objektivno preiskala položaj in se z vso vnemo zavzela za pravilno rešitev vprašanja. Rudarji in z njimi vsa Idrija so njima in vsem drugim oblastvom iskreno hvaležni, da so modro ocenili in razumeli socialne in gospodarske potrebe idrijskega prebivalstva in tako uspešno posredovali na najvišjih mestih v njihovo skupno korist. --o- Ogenj uničil šest kmetij Postojna, 4. sept. — V sredo popoldne je izbruhnil v Landolu, v va?f, ki leži med Postojno in Ilruševjem, silovit požar, ki je uničil šest kmečkih hiš z gospodarskimi poslopji vredi. Ker so bili to lepi kmečki domovi, ki so spravili že večino poljskih pridelkov in skoraj vso krmo, kar je vse zgorelo, cenijo škodo na približno pol milijona lir. Saj je zgorelo krog 2500 kvintalov krme in tudi precej lesa. Tudi trije prašiči so poginili v svinjakih. Ogenj se je š.ril tako naglo, da ni bilo mogoče rešiti nič drugega kot golo življenje in živino. Ko je na številki 6 zagorelo, je veter takoj. zanesel iskre na sosedna hiše in v teku pol ure je bilo že šest hiš v plamenih. Prihitele so požarne brambe iz Postojne, Hruševja in Studenega ter s pomočjo domačinov in orožnikov poskušale omejiti ogenj. Pridrvela je tudi velika brizgalnica iz Trsta in se z vnemo lotila dela. Združenim naporom se je posrečilo preprečiti razširjenje uničujočega elemental. Požrtvovalno delo gasilcev zasluži vso pohvalo. Škoda, da zaradi pomanjkanja vode zlasti tržaška brizgalnica ni mogla hitro in docela razviti svoje moči. Brez strehe je okrog 40 oseb, katere so sprejeli dobri sosedje. -o- Nesreča pridnega dekleta Iz Bovca nam poročajo: Pred dnevi je prišla v Bovec 21 letna Kristina Mlekuš, da nakupi razne potrebščine za dom. Blago je naložila na kolo in se je odpeljala proti domu v Podklopce, malo selišče ob cesti iz Bovca proti Žagi. Ko je privozila že v bližino našega trga na vrh cestne zaseke, jo je dohitel težak tovorni avtomobil s priklopnim vozom. Ker so na tiste'm mestu nekaj popravljali cesto, je tovorni avtomobil vozil močno na desni, tik njega pa nič hu-djega sluteča Kristina. K nesreči je v tistem hipu prlbrzel nasproti luksuzni avtomobil in tovorni se mu je umaknil tako močno na desno, da je priklopni voz skoraj k cestni steni stisnjeno Kristino zadel s tako silo v glavo, da je obležala na mestu mrtva. Njena smrt je pretresla! vso okolico. Bila je pridna, poštena in delavna mladenka. Pred dvema letoma je izgubila očeta, mati si je zlomila nogo, brat je pri vojakih, zato je pustila svojo .službo in prišla domov, da bi skrbela za dom in družino, pa je padla kot žrtev svojega plemenitega dela. Imela je izredno lep, veličasten pogreb. Nova maša V lepi jelšanski cerkvi je imel svojo prvo sveto daritev domačin Alojz Kristan, ki je dovršil študije v Benetkah in bil posvečen za mašnika v reški stolni cerkvi. V prelepo okrašeni cerkvi se je zbrala številna množica ljudstva ne samo iz domače fare, ampak tudi iz sosednih krajev, še celo iz precej oddaljenih Matulj so prišli. V spremstvu dvanajst duhovnikov, sobratov in več bogoslovcev, domačih oblasti in sorodstva je šel pred svoj novomašni oltar. Pridigal mu je gospod Milan Grlj. Domači pevski zbor je pa z veliko preciznostjo pel latinsko mašo in druge novomašne pesmi. Lepo slavje se je zaključilo z novOmašnim obedom v župnišču. Naša fara je ponosna na novomašnikai in na to, da imamo še tri bogoslovce, ki bodo čez nekaj let stopili pred božji altar. : . . ± -o- vili, da je dobila na glavi, da se zdraviti 5 tednov. * težke rane bo morala Trst, avgusta 1939. — S škofijskim dekretom sta bila imenovana za častna kanonika kapitlja pri sv. Justu prof. Bertolomej Vascotto, župnik iz Trsta in Josip Glažar, župnik iz Sežane. Šmartno p r i Kojskem. — Kolonu Antonu Sreberniku so neznanci zažgali nekaj sena in porezali nekaj trt. Zadeva je j a vi j ena karabinjerjem. Miren. — Kjer je zaklal tele brez dovoljenja oblasti je bil postavljen pred sodišče 36 letni Stanislav Lutman iz Mirna. Sodišče ga je oprostilo. TO m ONO IZ DOMOVINE Usoden padec V Št. Janžu pri Velenju je padla 63 letna žena vojnega invalida Marija Šmarčano-va na( skednju z lestve in se prav nevarno pobila ter so je pripeljalo v celjsko bolnico. — Prav tako nesrečno je padla s skednja na tla Marija Kajdičeva, pocestnica na Ščavnici, katero so odpeljali v gornjegradsko bolhico. Nenavadna nesreča Marija Kramarjeva, 40 letna kuharica v Ljubljani je hotela naliti sifona, pa ji je steklenica na lepem v rokah eksplodirala. Drobci stekla so se s tako sivlo zarili v nogo, da je kri v curkih lila iz rane in je bila v resni nevarnosti, da izkrvavi, če bi ne prišli še o pravem času reševalci in jo odpeljali v bolnico. Suša v Dalmaciji Kakor se poroča iz KRATKE NOVICE Kave ni — sadja v izobilju. S 1. septembrom je ukinjena prodaja kave. V kavarnah in drugih javnih lokalih se ne dobi več kave. — Ker ni ni-kakega izvoza,j'e nastal v prodaji sadja usoden zastoj. Zadnji lepi, sončni dnevi so zorili breskve, hruške, češplje, grozdje in trg se je napolnil zvrhal s samim okusnim, sočna-tim, krasnim sadjem, toda izvoza ni, kupcev ni, cene nI Ljudje obupujejo: kalm s tolikimi božjimi dobrotami? * Zgonik. V nklekarico Marijo Rudelovo : iz Samotorče se je zaletel na (Kontovelu neznani kolesar in jo podrl na tla. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ugoto Dalmacije, je suša uničila vso letino v Dalmatinskem zagorju. Dežja niso imeli že več mesecev. Koruzle ne bo niti zrna in prav tako ne jesenskega krompirja. Primanjkuje tudi živinske krme, ker je trava v hudi vročini kar zgorela. Otrok zažgal hišo Posestniku Alojziju Kerinu v Drnovem je pred kratkim zgorela hiša s šupo vred, v kateri je imel spravljeno seno in slamo. Ogenj je napravil škode za nad 17.000 dinarjev. Orožniki so prepričani, da je ogenj povzročil domači sinček Lojze, ker so bili vsi ostali domači zaposleni na polju. Vlom V gostilno in trgovino "Zlata kaplja" v Vrhpolju pri Kamniku, je bil izvršel vlom. Ko se je gospodar vlegel spat, okolu 1 ponoči, so tatovi prišli predi gostilno in trgovino kar z vozom in nemoteno izvršili vlom ter napravili za okrog 9000 dinarjev škode. Hiša je precej na samem in medtem ko so tatovi opravljali svoje nepošteno delo, je gospodar mirno spal. ..... o- "Zgledna" zakonska ljubezen J. I., tako pišejo iz Ljubljane, ki je postrežnica v Ljubljani, je odšla nekega jutra službo. Na postaji se je sestala z možem in že sta se spore-kla. Nastal je prepir, med ka- terim je postal mož sila togo-ten, da je začel ženo pretepati ter ji prizadejal tako hude poškodbe, da so jo morali spraviti v bolnico. -o- T Podlegel V Polzeli je pri nekem prepiru udaril neki posestniški sin Jožeta Svetka s steklenico po glavi in mu prizadejal težko poškodbo. Svetka so pripeljali v celjsko bolnico, kjer je v nekaj dneh podlegel poškodbi. Dolgo je živela V vasi Stanari pri Banjaluki je pred kratkim umrla 126 let stara kmetica Stanoja Žugič. Starka je zadnja leta živela od milodarov, ki so ji jih poklanjali dobri ljudje. Skozi vso starost je bila precej krepka in šele nekaj tednov pred smrtjo je pričela bolehati. Nesreča Pri nalaganju sena je padel z voza 66 letni dninar Jože Pintar iz Spodnjih Pleterij, občin Sv. Lovrenc na .Dravskem polju in se močno poškodoval po zgornjem delu telesa. , Propeler ga je udaril Valter Kehna, 28 letni mehanik zagrebškega aerok-luba je na 'mariborskem letališču spravil letalo v pogon. Po lastni neprevidnosti se ni dovolj začasno umaknil in naglo vr teči se propeler ga je udaril s tako silo po glavi, da so ga morali odpeljati v bolnico. ijp^'l^ipipjp^ip jMpljp llllll (Dalje) Treba je bilo izdelati načrt, kako v enem dnevu čim več videti, čim več naših obiskati. Po kosilu sem se nameril v pristanišče. Tamkaj je bojda tudi Slovencev, še več pa Hrvatov, ki so celo v "Domobranu" organizirani. Največ mi je pa bilo, da najdem g. Držaja. Vedel sem, da se skriva tam doli nekje. Na ženo in hčer doma v Metliki je pa čisto pozabil. Kmalu sem našel sled za njim, V "Almacen Croacia" se je na šla nit, ki je vodila po mnogih ovinkih, in nazadnje sem ga le našel na delu v pristanišču. Malo začuden me je pogledal . Črni suknji ni nič kaj prijatelj in bi se najbrž skril, če bi bil slutil, kak obisk bo dobil. Le to je tožil, da je življenje strašno drago, da mu kladiva in klešče pogosto v morje padajo, da dobrih cigaret ni poceni dobiti ... da je 6 pesov vse premalo, da bi dostojno živel, kako 'šele pa ženi kaj poslal . . . No, naj že bo tako ali drugače. Tisti, kateri menijo, da so v tej deželi dovolj daleč od doma, da bi jih kdo nadlegoval, naj le računajo, da se jim kak dan lahko primeri, da jim pride kak ne-zaželjen obisk . . . Zato je najbolje, da vsak izpolnjuje po svoji dobri, ne slabi vesti, kar je njegova dolžnost. Še dalje me je zaneslo po pristanišču. Nazadnje sem začudeno bral: "Galeb", Sušak. Precejšno morsko bitje je stalo v pristanišču in so usipali žito v ladjo. Stopil sem gori jn bil seveda prav prijazno sprejet. In kako ne bi človeka prijetno prevzelo: stopiti na domača tla in vendar tako daleč od doma! Saj je krov ladje prav naš. Mar ne? V pristanišču While so zgradili velikanske "elevatorje". To so skladišča, iz katerih vodijo dolge struge čez valjarje, in žito teče kakor reka in kaj malo je zamude, pa je natovorjena velikanska prekomorska ladja. 80 m je visoka velikanska zgradba, iz katere tečejo reke žita v Anglijo, Dansko, Skandinavijo ali kamorkoli. ga opozorila na višje stvari, katere moja črna duhovska suknja kliče v spomin . .. i SKOZI TRES ARROYOS V. TANDIL MED ROJAKI PRI SODČKU PIVA. DENARNE POŠILJATVE nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo tenar na dom po pošti. Včeraj jo bile naše cene: ZA DINARJEi Za $ 2.25 ............ 100 Din Za $ 4.40 ............ 200 Din Za $ 6.50 ............ 300 Din Za $10.00 ...v....... 500 Din Za $19.75 ............1000 Din Za $38.50 ............2000 Din ZA LIRE: Za $ 6.25 .............. 100 lir j Za $11.90 .............. 200 lir Za $28.75 ..............!500 lir Za $56.00 ..............1000 lir Za višje pošiljatve, kakor zgoraj, dovolimo še boljše pogoje. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road. CHICAGO, ILL. i Skrb so imeli Boškovič in Oselj in gospa Novakova in Vadnjalova in gospodična Zvon-ka. Saj,veste, kako je s kuharicami, kadar je kaj posebnega. In za Bahijo Blanko je bil ta dan res nekaj posebnega. Ura je bila noč. Rojaki so se začeli zbirati. Tisti, katerim ni bilo za to, da "gospoda" vidijo, so rekli: pride na pivo ... Pa smo se zbrali okrog mize, na katero je prišlo marsikaj dobrega. Precej široko smo lahko sedeli od kraja, pa smo se radi stisnili, da je dobil še nov gost prostora. In še in še so prihajali, tako da nas je bilo nazadnje kar polno omizje. Kar kmalu So padli vsi predsodki in smo se znašli v tako veliki družbi, da se to še ni zgodilo v B. Blanki. In zato nas je ta ko prevzelo posebno veselje in vseh 30, kar nas je bilo zbranih, smo kar pozabili, da ura teče. Samo mislite si naše pevke i Saj se jim je spet zbudila stru na in je oživela pesem, ki je že pozabljena zaspala nekje notri In naša slovenska beseda, ki je povedala besede za smeh, a tudi besede za res, besede ljubeznive Dan mi je prisijal skozi okno. Šest je ura, tako sem spoznal. Mamo sem že našel v kuhinji. "Glejte, kakšno razdejanje," je pokazala na posodje od sinoči. "Toda sinoči je bil res večer, kot še nikdar moj živ dan". Danes bo pa spet tako kot vsak dan. Zato torej kar spet na delo. Do 11 sem imel čas. Torej kar žurno. Opravil sem mašo in pozdravil očete Salezijance. Prej nekoč je živel v B. BI. naš rojak, salezijanec Zamjen. Sedaj ga nisem mogel več najti. Živi v zavodu v Gral Acha, v Pampi. Mesto samo sicer leži v ravnini. Toda malo nad mestom je nekaj višjega sveta, od koder je mesto lepo videti. Seveda tak pogled ne da kaj posebnega. Obilje hiš, kak zvonik vmes, tam dalje kot nekaka grozeča trdnjava veliki elevatorji v pristanišču in dalje tja v nedogled morje. Še smo si stisnili roke v slovo in rekli "Z Bogom!" Dolgočasna je vožnja, četudi z brzim. Pa, ko bi tak bil ! Tista proga ima menda vlake za krave. Saj smo se vozili 5 ur, pa je bilo komaj 150 km, in postaj prav malo. Počasi smo se pritresli do Tres Arroyos. Spomnil sem se, da bi bilo dobro kaj jesti. Na vlaku so kar preveč dragi. Tri ure časa je že nekaj. Stopil sem v hotel "Comercial", a ne morda zato, ker sem ga iskal, temveč, ker sem se ravno ob njegovem pragu spotaknil. Naročil sem si večerjo in odšel po mestu. Kakih 30.000 ljudi šteje me-sto. Kam naj krenem? Saj je vseeno. Vprašam nekega moža, ki je bil videti važna osebnost, ali pozna kakega Jugoslovana. Da ni nič slišal o nikomer. Da je pa Dancev tam veliko. Mesto je pomembno živinorejsko središče, kar j.e gotovo zasluga danske kolonije. Obiskal sem tudi duhovnike. Trije so. Ena sama župnija za 50.000 vernikov. In nekateri imajo po 50 km daleč ... Pa so se pohvalili, da je versko življenje zelo lepo; 60.000 obhajil je bilo v preteklem letu; 700 je bilo prvoobhajancev . . . Poslovil sem se in šel, da po-večerjam. Nato sem sedel na vlak, je bil zdaj nekoliko urnejši. Preden je pa prišel do fandila, se je kar na lepem ustavil. Kaj je bilo? Konj je zašel na železniški tir in smo ga morali odgnati, da mu ne bi reber polomili. Bilo je polnoči, ko sem stopil v Tandilu v hotel "Ramirez". (Konec prih.) '5IRITE AMER. SLOVENCA' ^.'VttKtm IHItHMUHIlIf (MilUlMM IIH|ipjmtM1!U19i HIHMtHHMiUtMli HIM^ Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE M.J0HN3.SMETANA OPTOMETRIST 1G31 So. Ashland Avenn« Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 »večer. llBlllIBlBIIIIIBlinill1 M. KLAR1CH I SON STAVBENIK IN KONTRAKTOR 3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL. Telefon Calumet 6509 GRADIMO nove hiie, velike in male, prenavljamo hiše m razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo por£e. —. Sprejemamo mala in velika dela. Delamo načrte »a nove hi£e, kakor tudi načrte la prenove in poprave. gfran 5 m XHERIKAN5KI SLOVENEC j m * m.* fc Spisal Dr. O. Ilaunig Rudolfi se je takoj odstranil, grof Ta-tenbah je ostal sam. Prečital je pismo grofice Žrinjske, v katerem mu popisuje, kar je doživela z njegovo soprogo. Grof Tatenbah je hodil z velikimi koraki gor in dol, obraz mu je žarel, po žilah se je nemirno pretakala kri. Mož omahljivosti in dvoma je zašel v zagato, iz katere tudi najbrihtnejši ne najde lahko izhoda. "Ta nesrečna zamenjava," vzklikne, "mogoče je to storil moj sluga Boltažar nalašč. Ali je morda ta hinavski dečko podkupljen od moje soproge? Toda ne. Ana Terezija nikdar ni ravnala tako nečastno, kaj takega bi zoper mene ne storila." Zopet je hodil nekaj časa nem in zamišljen gor in dol: "Kako naj stopim sedaj pred ono, ki je tako hudo užaljena, ko ve za moje razmerje do grofice Zrinjske. Kaj bo odločila zaradi najinega zakonskega razmerja, kaj bo storila?" Tako je govoril grof Tatenbah na pol glasno pri sebi. Pri tem ni zapazil, da so se rahlo odprla vrata. "Odpustila bo," se sliši prijazen glas. Grof Tatenbah se obrne ter zagleda pred seboj mirni obraz svoje soproge. "Ana Terezija," reče z odkritosrčnim naglasom, "ti prideš k meni, jaz pa se komaj upam, da ti pogledam v oči." Grof Tatenbah povesi glavo ter se izogiba pogledom grofice. Cez nekaj časa pa reče: "Ti veš, česar bi sicer ne smela vedeti in vendar hočeš." . "Odpustiti in pozabiti, moj soprog," odvrne grofica resno in mirno. "Odpustiti in pozabiti," vzklikne grof. Grofica veselo pritrdi in reče: "Ana Terezija Tatenbah ve sicer, kaj je dolžna časti plemenitašinje ter pravi soprogi vladnega svetnika in bi v drugem slučaju prosila, moj soprog, da ji prepustite enega od svojih gradov, v katerem bi stanovala, ker je brez svoje krivde iz-gujjila ljubezen svojega soproga. V teh tenkih dnevih pa, ko so vas nezadovoljne-ži dobili v svoje mreže ter hočejo tudi vas pogubiti, v teh dnevih je sveta dolžnost žene, če tudi je njeno srce še tako ranjeno, da vztraja trdno in zvesto pri svojem soprogu ter mu stoji ob strani, dokler niso pregnani hudobni duhovi, ki vas hočejo spraviti v nesrečo. Zato, grof Tatenbah, hoče vaša soproga pozabiti, kar se je zgodilo, ter ne zapustiti vaše hiše, marveč bo vztrajala ob vaši strani ter ostane vaš dobri angel, dokler ne stojite zopet na trdnih tleh pravice in zvestobe." Grofica je izgovorila te besede z dostojanstvom, obenem pa tudi z globoko prisrčnostjo. Stala je pred grešnim soprogom kakor maščevalna boginja, ki pa mu je dala roko v spravo, da se ji pridruži ter najde ob njeni strani blagi mir. Prevzet od duševne plemenitosti, je padel grof Tatenbah na kolena pred svojo soprogo. "Moja Ana, moj dobri angel, duša moje duše," je jecljal ter poljuboval njeno roko, "kaj moram storiti, da sem tebe vreden in da. zopet dobim tvoje zaupanje?" "Dati zaupanje, kjer zahtevate zaupanje, moj soprog," odvrne Ana Tatenba-hova, "toda zaupanje more le takrat na- stopiti, kadar se grof Tatenbah prepriča, da ni nobenega na svetu, ki bi mu'hotel tako dobro, kakor mati njegovega sina." Spomin na ljubezen sina je ganil grofo-vo srce še bolj. Ves prevzet vzklikne: "O, ali je še kaka druga ženska na zemlji, ki bi bila tako blaga kakor ta? Govori, o govori Ana, kaj imam najprej storiti, da zaslužim zopet tvoje zaupanje?" "Ivan," odvrne grofica, se pripogne ter rahlo dvigne skesanega kvišku, "če hočeš poslušati nasvet svoje žene, se odtegni vplivu onih brezsrčnih in sebičnih, ki te hočejo vjeti v svoje mreže ter te upropa-stiti. Odstrani iz svoje bližine vse hinavske prijatelje in če si kot služabnik svojega cesarja krenil že predaleč s pravega pota, idi pred cesarja, padi pred njim na kolena ter priznaj, da bi bil lahko že do polovice izdajalec, da pa hočeš ostati zvest državni služabnik.". Grof Tatenbah je gledal otožno pred se in bilo mu je, kakor bi videl v tem trenutku celo svoje preteklo življenje. Bil je eden tistih trenutkov, ko stopi dobri duh pred človeka ter ga resno svari. Ako človek upošteva to svarilo ali ga ne upošteva, tako se tudi odloči cela njegova usoda. Zdajci dvigne grof Tatenbah glavo in njegov pogled se upre v odkriti, pošteni obraz soproge. V njegovi duši se je oči-vidno začel boj dobrega angela s hudobnim. "Ana," reče mirno ter jo prime za obe roki, "moja Ana, ti si res moj angel varuh, kako te spoštujem! Gotovo, ti si žena, o kateri se pravi: Dobra žena je desna roka svojega moža. Draga Ana, tvoje be- VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE ZGODOVINSKA POVEST Ob obletnici smrti Vinka Poljanca Te dni je minilo leto dni,odkar je v Škocijanu umrl koroški borec in voditelj župnik Vinko Poljanec. Slovenski dijaki so na njegovem grobu počastili njegov spomin s skromno slovesnostjo, kot jo dopuščajo trenutne razmere, ki so v znamenju prevelike na petosti, da oi se mogel takim trenutkom dati primeren poudarek. "Koroški Slovenec" posveča pokojnemu vodji topel spominski članek, iz katerega posnemamo: "Koroški Slovenci smo pred enim letom doživeli težko izgubo. Potrti smo stali ob svežem grobu na škocijanskem pokopališču. Pred nami pa je vstajala velika podoba narodnega' delavca župnfka Vinka Poljanca. Letos, ko že raste na njegovem grobu cvetje, ki ga je tako ljubil, se nanovo vzbuja spomin "veselega slovenskega fanta," kakor se je pogostokrat sam imenoval. Prečesto je nosil nagelj v gumbnici in zapel je, da je bilo veselje. Ljubil je koroško pesem, ki je odsev slovenske duše. Ponovno je dokazal to svojo ljubezen na številnih zborovanjih in prav posebno kot vodja koroških pevcev, ki so nastopali s slovensko koroško pesmijo po vseh, večjih mestih Slovenije. Zdi se, da je v Vinku Poljancu odsevalo vse življenje koroških Slovencev. Pogledal je našemu človeku globoko v srce in poznal vse njegove lastnosti, dobre in dabe. Koroška zemlja mu je postala domovina, ki jo je - - . . - x, . .. , vzljubil iz vse globine svoje sede ne ostanejo brez vtisa. Se ta poljub, j duve> čeprav mu je zibelka teti duša moje duše, potem me pusti same- _ kla tam na lepem Štajerskem. Slovenska beseda, ki je naraven izraz slovenske narodnosti, je riašla v škocijanskem župniku svoj eg vnetega glasnika. Od PlJberka do gmohor-ja, od Sel pod Košuto do Djekš pod Sinjo planino je potoval na shode in prireditve, xedno znov£. i je fralim' ljiidem vlival novega poguma 'in- nove vere v bodočnosti, da pod težo razmer ne bi omagali. Raz- položenja, ki ga je ustvaril, ni bilo le pena na morju, globoke m/isli, podane v preprosti besedi, mešane s pristno šegavost-jo, so zapustile trajni učinek: ljubezen do materne besede in povezanost z grudo." * V Dobu pri Pliberku je padla po stopnicah 90 letna Mež-narjeva Jera in se smrtno ponesrečila. Pokojnica je bila izredno izobražena in delovna žena. Posebno priljubljena je bila pri mladini, ki jo je rada učila peti štare pesmi in ji tako lepo znala pripovedovati povesti, pa tudi izkušnje in doživetja iz svojega lastnega dolgega življenja. V Nonči vasi pri Pliberku so na Marijin praznik praznovali 450 letnico obstoja ta-mošnje cerkvice. "Marija nat pesku" je poznana božja pot v Pod j uni. Na Sad j i pri Selah so te dni blagoslovili prenovljeno znamenje Breztaiadežne, ob katerem se je pred 90 leti — po ustnem izročilu — zgodil čudež. Nekemu falntu se je na tem mestu prikazala Marija in mu obljubila svojo pomoč, ko bo težko oblel. Kmalu nato je fant zares zbolel in se zatekel za pomoč k Brezmajdežni. Bil je zares ozdravljen. V spomin na to so vaščani postavili znamenje, ki pa je tekom desetletij začelo razpadati. Po pripovedovanju domačinov pa se je zadnje čase zopet neki fant iz Saj de zatekel na tai kraj, ker je hudo obolel na nogi in mnogo trpel. Bil je uslišan in ozdravljen. To je dalo menda povod, da so se kmetje iz Šaj-de zedinili in na istem mestu postavili novo znamenje v ob- Pisano polje J. M. ga, kajti grof Tatenbah hoče napraviti red v svoji hiši." "Če hočeš to storiti, moj soprog," reče grofica ter ga ljubko pogleda, "moraš, moj Erazem, predvsem zaupati svoji soprogi kot svoji drugi duši. Ti ji moraš vse razkriti, ti ne smeš imeti nobene tajnosti pred svojo Ano Terezijo." In lepa gospa je pri teh besedah položila roko na grofovo i-amo, mu pogledala srčno v oči ter rekla s prosečim, nežnim glasom: "Erazem, od tvoje zadnje bolezni je tvoje ravnanje zagonetno. Tvoj pogled je nestalen, tvoje vedenje nemirno; zdi se mi, da si v svojem srcu razdvojen. Kar skleneš danes, zavržeš jutri. Ivan, ti si omahljiv v svojih mislih in svojih dejanjih." "Mogoče," odvrne grof, a se ne upa pogledati svoji soprogi v oči, "dogodki današnjih dni prinašajo marsikaj s seboj ter zahtevajo od državnika tako različne stvari, da človek večkrat dvomi, česa bi se oprijel, da bi bilo prav." "Ne, ne," vzklikne grofica, "to so pre-splošne besede, ki niso navadne v višji politiki, v kateri rabite take izraze, da pri-krijete svoj pravi namen. Velike načrte ima v svoji duši, toda on noče, da bi zvedeli njegovi svojci, kaj namerava, ker bi se mogoče ustrašili, če bi zvedeli, kako velike, a tudi nevarne načrte ima. Ali ni tako, moj Ivan?" (Dalje prih.) Ko to pišem, so črni oblaki še vedno nad Poljsko, ampak grmeti še ni začelo, dasi pikajo razni provokaterji Poljake kakor ose. Prav, da ohranijo Poljaki mirno kri. Angleško in francosko zagotovilo, da stojita za Poljsko, ni brez pomena, ampak namenjeno bolj za Hitlera, da se premisli priti z mečem. Ako se Hitler odloči za meč, bi bila angleška in francoska pomoč vrlo problematična, če nista Angtež in Francoz s tem ogrožena. Za to gre, ne za kako pomoč Poljakom. Ker sta postala Hitler in Stalin debela prijatelja, ni izključeno, da vtakne Hitler za zdaj Poljsko v žep. Vsekako pa bo skušal napraviti drug Muenchen, in vzeti, kolikor le mogoče. Tek raste. Najprej je bil govor le o nemškem Danskem, potem o .širokem pasu v pasu, zdaj je govor o vsem pasu in še pre cej, najmanj še o tem, kar je prej stara Prusija Poljakom ukradla. Bojim se, da bodo morali Poljaki kloniti, ker so sami. Prikazen, kakor že od začetka pri Slovanih. Poljaki nikoli niso bili Slovani, kaka slovanska pomoč je že radi tega izključena, izključena pa tudi, ker skoroda nezaslišano bi bilo, če bi Slovan Slovanu pomagal, ako bi tudi mogel pomagati. Če se Hitler odloči za meč, je dvomljivo za Poljake, ako se pa ne odloči, bo Poljska brez rok in nog. Na Rusijo ni bilo misliti zadnjih 20 let, ampak evropejski Slovani bi bili lahko postali sila, pa so spali in se med seboj dne- da g. Garden ne bo našel ver« za svojo vero, da ne veruje ^ tisti raj. Razlog, da m" ^ verjamejo, je duše slov11 ^ ga značaja. Tam ti Stalini verniki niso, tu so, ampak v USSR se jiim slika raj, in ^ g. Garden pravi, da tam m r! ja, mu ne bodo verjeli, ^ se morali vere v raj izne in to je skoroda nemogoč ^ kler kdo sam na lastni ne občuti, da ni raja in obe", le pekel, kakršen je ta 1 sani raj. Zdi se pa, da so zadnji vi prinesli neko izpre'metf j in g. Gardenu malo Pornag pri pobijanju skalnate ver USSR pri slovenskih in kanskih stalinovdih. Stabn Hitler sta se postavila ^ eno in isto marelo, in to je ka polomija, da bi se ute^1. polomiti tudi naši staling Se pa zopet ne bodo, ^^ ka rajska in zemeljsk0* ska vera se ne zlomi P1"1 & y stih, ko se je zlomila ver* nebeški raj. ^ Pravijo in trdijo, da Je, ^ vek nek bratranec opic, raj ne imel nobene duše. pak ta brezdušni opičn1 tranec se ravna po najc1-5'"^ šem dušeslovju, in veriO nek raj celo tam, kjer m benega raja. liki male kapelice. Znotraj jo prepirali po stari slovanski še- krasijo lepe nabožne slike in krasen kip Brezmadežne. Nove slike je izvršil dobro selan-ski slikar sa'mouk Janko Ogris. Listen to and Advertise over PALANDECH'S YUGOSLAV RADIO Folk Songs and Music Tamburitza Orchestra Station WWAE, Every Sunday 1 to 2 53G S. Clark St*, Chicago — Har. 3006 Pm, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: A i zdeluje vse vrste tfsEorine, ka društva, organizacije in posameznika, lično in poceni Poslrasite In prepričajte se! 1819 Wcef CermaE Road, CHICAGO, ILLINOIS Kranjsko-Slovenska §|3 Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 46. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,450.000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%. K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in Članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $6,960,000.00. GESLO K.S.K. JEDNOTE JE:"VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ sc lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaJjnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K, S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. , V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K.^ S. K. Jednoti. . Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 N. Chicago Str eat, Joliet, Illinois. bi•si- gi. Zdaj je 20 let minilo, Če-hoslovaška je izginila, Poljska je pred grobom, in na vrsto pride — Jugoslavija. Izrazil sem mnenje, da utegne začeti pokati ob Jugoslaviji, ne na Poljskem. Pri vseh kritičnih momentih, ko se je pričakovalo, da bo takoj za čelo pokati, in jie bila že ura določena, je ostalo pri mojem mnenju. Ako se posreči Hitle-ru, da obreže Poljsko brez meča, se bo obrnil tja, kamor stal se obračala že Bismarck in Viljem — proti Carigradu in naj je zdaj tudile Istambul. V Jugoslaviji je nekaj pameti, se zdi, da se postavijo skupno, jn bo vsaj skupnai smrt, ker smrt je neizogibna, če jugoslovanska borba za smrt in življenje morda ne odpre oči Angležem in Francozom, dasi bi bilo tedaj že hudo pozno tudi za nju,ker Hitler v Istam-bulu pomeni smrt tudi tema dvema. Kaj pa — Rusija? Klada, saj sta Stalin in Hitler prijatelja! He.. he. .Stalin 'in Rusija sta izginila, ko se črnilo v podpisu za pakt še niti posušilo rti. Pot v Istambul se ne naredi v enem dnevu, in do tedaj Stalin' lahko gteda v Moskvi še mnogo parad, dokler ne pride gledat iz Leninovega grobišča — nemške parade sam prijatlj Hitler. Ampak poleg Hittera in Stalina še nekdo drugi na tem svetu havžva. * Vidim, da ima v zvezi z Rusijo precej težkoč tudi socialist Anton Garden. Upam, da bi on z menoj vred rad videl vse dobro v USSR, ampak zopet z menoj vred sam tja ne more, in še manj more poslati tja tiste, ki njemu ne verujejo, ko pravi, in trdi, da v USSR ni vse lepo in krasno in celo mnogo grdih grdobij. Ali bo naišel vere, ko ne veruje v lepote v USSR, našel vere pri tistih, ki imajo naravnost ko skala trdno vero, da je tam vse lepo, pa so pri precej polnih loncih tu v Ameriki in niso tam v Stalinovem raju, v ta raj le trdno verujejo. Trdim in celo vidim, 4: Že prej, in prav V za^Jj dneh je precej razprav, šna je sovjetska vojaška ^ Sovjeti sami in sopotnik1 j jo, da je ta sila silna, j, menijo, da ni tako silna- ^ ja se je nagnila, in AngW9 ^ kaj to pomeni, naj je P0pf; vojaška sila taka ali taka^ ^ vsaka vojni sili je odj resničnega in dejans ^ spopada, da se pokaže ta ^ ki nikakor ni odvisna le števila vojakov, opreme, 0 y ja. . temveč še od mnog0 -e važnih činiteljev. Paradiž najlažja stvar, in Rusi so 1. , ______j.-.-i.! ____ .-»«iml m gpOpa z Jaiponci je zopet stara _]tl sem, da človek ne veš, naj bi verjel. Čehi bi se zdaj radi pa so prej vrgli puške v jj zo, in imeli so baje naj^ ^ škami, in pri nekih e. stara v bori'1' Kor1': imeli so baje ]1V opremljeno vojaško silo, 1 p bodo slabi bojevniki. ^ ® sila ? Na papirju, ko ni Poljaki enako ne bodo ^ vojaki, boritelji, ko iinl^ za življenje, ampak P jt zoper orjaka, in ni dv011* ^j, so Jugoslovani najboljši ■ ^ pa zopet peščica zoper n trume, in tista hvalis»nf ^ jetska s.ila je zasadila 1 ^ še zasadila Poljakom in je slovanom le nož v hrbet, škoda papirja, da bi se k ge salo o — vojaški sili, y nož zasadi lahko brez sp ^ da, in se more moč vsaborbi' jaške sile meriti le P° tjif* Oprostite, da tudi jaz * je P°!?oh i"1 vojaških le čas, aimpak vse r razprav o na parade se na ulicah m kah, da ljudje kar zijaJ ' ŠIRITE AMER. SLOV^* PRIPON NAZNANILO IN ČILO . ^ Našim naročnikom in v južm rojakom Slovencem yj gtf»n nu in okolici na da j« Chicage sporočamo, ^ sprejel zastopništvo % ^ liste naš znani rojak tin Golobič, ki je "A' sprejemati naročnino „ ^ t* merikanskega Slovenca- ^ mesečnik "Novi Svet, jj tudi 'za oglase za oba sprejemati naročila naše knjigarne. Vsem ^ ga toplo priporočamo- ^ i