^starejši slovenski dnevnik v Ohio °9|asi v tem listu so uspešni PRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) MARCH 4, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 52 Jugoslavijo!" k v a ■ V bolgarski fašisti v °VJETSKA RUSIJA OBSOJA BOLGARSKO VLADO '0skva je sporočila bolgarski vladi, da bo nJena akcija povzročila vojno na Balkanu. Grčija JE PRIPRAVLENA NA VOJNO MOSKVA, 3. marca. — Moskva je danes obvestila bolgarsko vlado v Sofiji, da bo njeno dovoljenje Nemcem, da smejo vkorakati v deželo, dovedlo do razširjenja vojne, zato ne more Sofija pričakovati od Rusije nobene pomoči. Moskva ostro u"1 obsoja akcijo bolgarske vlade, asi veliki kulturni uspehi i ^ v „ "—— 'foča]j sm° včeraj na kratko -lik Je bil Lubetov koncert teh. in materialni loto hl,Lllbe > z n_a^eč,JO i ki bo povzročila, da se bo vojna razširila na Balkan. Nemci v Bolgariji BERLIN, 4. marca>— Iz na-cijskih krogov se poroča, da je voja- ur J^'1 naJvišje baritonske i 1 Najnižje basovske pfOljgi]? VOttla. da je on eden NvlPeVCev< kar 3ih ima" »tJnpi lr A . .. . . vijom** x».i.v/^v/v av. ^/uiui-a, Ve'ik Bll.Je tisoče in tisoče nemških . Son. lv«eh , V . LISUUt; 1X1 Lisuce IieilllSKlIl VOja' z'tek, poslušati nje- kov razpostavljeni.h na strateš oren zvočen, mehak in P?ku?en bas-ba-1 Te*nemške"" čete imajo tudi mno- kih položajih po vsej Bolgariji. ■ res 0Sb^s- želeti je, da bi sej %tfarjeni pevec še na-' ^^Polnjeval, kajti za nje-takCe ?evske uspehe mu «8t t ,n;>e£ova prikupna o->8ki fkor njegov izreden C! erUU- s katerim reri obdari l u§0(Jno kva Vojni tajnik priporoča urad proti stavkam Romanje italijanskih ujetnikov t mmwmwm Naznanja se, da se bo Jugoslavija najbrže pridružila osišču, za kar bo dobila po vojni Solun« Pretekli teden je bila stavka v 23 tovarnah, ki so zaposlene z izdelovanjem vojnih naročil. WASHINGTON, 3. marca. — Danes je podal neki visok vladni uradnik sugestijo, da se zopet u-stanovi poseben urad za preprečitev stavk, ko grozi zopet na-daljna stavka v neki napravi, ki je zaposlena z vojnimi naročili. "Zdaj se ne bi smeli vršiti nobeni štrajki in nobeni izpori," je izjavil Herbert Patterson, vojni podtajnik, ki je rekel, da je pretekli teden zastalo delo v 23 tovarnah, ki, so zaposlene z vojnimi naročili, radi česar je bilo izgubljenih 120,000 delovnih ur. Patterson priporoča ustanovitev posebnega urada, sličnega shjci vidimo nepregledno kolono italijanskih ujetnikov, onemu, katerega je ustanovil, ^ so ^iZi zajeti po Angležih v zadnjih bojih v Libiji. Skupno predsednik Wilson leta 1918 in ■ število italijanskih vojakov, ki so jih zajeli Angleži v Afriki, BOLGARSKI FAŠISTI ZAHTEVAJO MACEDONIJO SOFIJA, Bolgarija, 3. marca.* — Bolgarski fašisti zahtevajo,' da se vrne Bolgariji ozemlje, katero je prišlo po svetovni voj- j ni v posest Jugoslavije, Albani-1 je in Grčije. Po ulicah Sofije se vrše demonstracije fašistov, ki se pretepajo s z Jugoslavijo!" Policija je aretirala mnogo demonstrirajočih ljudi. T Iz dejstva, da fašisti zdaj javno zahtevajo revizijo mej in priključitev jugoslovanske Makedonije k Bolgariji, je razvidno, da bo najbrže v kratkem času padla vlada premierja Filova. Pueblo, Colo. — Težko je zbo-komunisti, kričeč : "Dol M j h B lez in ge nah -a Qimn'" Pnlifiio in ar>o_ pod zdravniško oskrbo. — Na bolniški poselji je tudi Martin Kolbezen. Kar z dela je bil odpeljan v bolnišnico. Lorain, O. — Tukaj je pred kratkim umrla Mrs. Mary Horvat, v 62. letu starosti. Pokojna zapušča dve hčeri in sicer Mrs. Franres Krumpak v Lorainu in eno v starem kraju ter več vnukov in vnukinj. je v rjen. go težkih tankov. Izjava Turčije ANKARA, Turčija, 4. marca. — Oficijelni turški radio je danes naznanil, da je Turčija danes bliže vojni kot kdaj prej, ko so prispele k turško bolgarski ki je obstojal iz dvanajstih mož.; presega HOfiOO Napadanje nemške in angleške letalske sile has "je preserie- meji čete, ki so oddaljene manj. eVceartet> šesto ječ iz slede f^JolT Samsa- brata Bra" m Lube. Kvartet je bil prsten in zelo izpopo-• v Svojega zadnjega na- i^elT kvartetu Je zlasti fe tllcj ton Pevca Brada- kot 100 milj od Dardanel. Nemške čete so prispele do Svilen-grada, kjer stoje zdaj nasproti močnim turškim pozicijam, v katerih je 500,000 turških vojakov. Poluradni turški krogi nazna- Nemci so n a pa d 1 i Južni Vales, Angleži pa pristanišča in doke v Calaisu, Brestu in Roterdamu. | ški letalci so nocojšnjo noč z veliko silo napadli severovzhodno Anglijo in neki kraj v južnem ucl1 eden mihnlisrh h* klUM1 Iia-"11 Razveseljivo dejstvo. Se vedno častno to<*a t*1 Umetnikom - go-Poslej se bomo- v pr-. „, . m ljudem, reJStvovanjem dvi-našega imena. » 1 JlnX- •> 1 aj slavo Na božični večer se je 22-let-na Ruth Stevenson v Philadel-phiji ponesrečila z avtomobilom. Izza onega časa je v globoki nezavesti. Medtem so jo dvakrat operirali, ne da bi kaj čutila. Pred operacijo je namreč niso orriamili. V njenem slučaju ne gre za spalno bolezen, pač pa za enostavno globoko nezavest. Zdravniki Temple univerze se za nena- Angleški letalci so koncentrirali svoj snočnji napad na francosko pristanišče Brest, kjer so zelo poškodovali neko nemško bojno ladjo. Poleg tega so napadli angleški letalci pristanišča in doke v Calaisu in Rotter-damu. London ima priličen mir pred nemškimi letalci, ki so pričeli zdaj izvajati svoje napade v prvi vrsti na angleške ladje konvoje. ZADNJI RAZVOJ DOGODKOV V Ankaro, glavno" mesto Turčije, potuje z letalom posebni poslanec Nemčije, ki bo skiiSaLprepi iStl Turčijo, da zasedba Bolgarije .po nemških četah ne ogro-žuje Turčije. Angleška vlada naznanja, da bo angleška blokada u-veljavljena poslej tudi proti Bolgariji in da bo angleškemu poslaniku v Sofiji naročeno, naj prekine svoje stike z bolgarsko Vlado. Odgovarjajoč na ukor ruske vlade Sofiji, ker je bolgarska vlada dovolila Nemcem prihod v deželo, pravi nemška vlada, da ne more dovoliti, da bi postala Bolgarija bojno polje in priznava, da hoče Nemčija iz Bolgarije udariti na Anglijo. Grčija se ne boji nemških groženj in Prelom z Anglijo SOFIJA, 4. marca. — gleških virov se poroča, Iz an-da je Chicago. — Čikaški Ameri-popolni prelom med Veliko Bri- kanski Slovenec in Ameriška tanijo in Bolgarijo samo še vprašanje nekaj ur, nakar bo nastala med obema državama vojna. Nemške čete se zlivajo proti bolgarsko - grški meji ter so na. nekem mestu samo 60 milj od se bo dalje borilaSoluna kjer °grožaj° tudi turško mejo. Jugoslavija ob Nemčiji BEOGRAD, 3. marc£. — Nemška vlada je zahtevala od jugoslovanske vlade, da se slednja nemudoma izjavi za osišče, Anthony Eden je obljubil Grčiji veliko pomoč od strani Velike Britanije. ATEIE, Grčija, 4. marca. Domovina poiočata, da je jugoslovanska vlada podelila red sv. Save tretje stopnje Franku Opeki iz North Chicaga, častnemu predsedniki! KSKJ, Johnu Ger-mu iz Puebla, gl. predsedniku K. S. K. J. in Josipu Zalarju iz Jolieta, gl. tajniku KSKJ; dalje Podoljen red jugoslovanske krone četrte stopnje patru Aleksandru Urankarju, predstojniku frančiškanskega samostana v Lemontu. Chicago, 111. — Tukajšnji listi i , . , . ., ., so v svojih športnih novicah ob- Grško časopisje navaja izjavo » kar bo dobila po zmagovitem javili> da je med dijaki minoiške premierja Aleksandra i k°™u vojne grško priatanisce yui|iverze v Campaignu, pri igri "hockey" dosegel rekord slo- Iz virav, ki stoje blizu osišča, se naznanja, da bo Jugoslavija sledila zgledu Bolgarije ter se pridružila osišču. Ta odločitev grškega premierja Aleksandra jkoncu vojne grško Korisisa, ki je rekel, da se Gr-1 Solun, čija ne plaši pred nemškimi | grožnjami, ter izzivalno izjavlja,1 da se bo Grčija borila do brid- j kega konca. venski dijak Norbert Sterle, sin slovenskega rudarja Sterleta iz Eveletha, Minn., ko je pridobil i v sezoni 53 točk in s tem nadkri- UMESTNO OPOZORILO V I. C. Scottovo trgovino v Raleigh, N. C., so že ponovno vdrli roparji in odnesli precej blaga. Te dni. je dal lastnik nabiti v trgovini naslednje opozorilo: Tozadevna izjava grškega ča- |Pa ne bo dosežena v nekaj dneh, jm §portnega učitelja, ki je imel sopisja je sledila izjavi, da so : temveč šele v nekaj tednih. | doslej rekord s 47 točkami, grški, državniki na konferenci zj__ TZ/TT - ...I Chicago, 111. — Iz Aledo, 111. poročajo, da je slovenski duhovnik Rev. Michael Železnikar, vojni veteran, bil pred kratkim ime- Anthony Edenom dosegli popo- j v ameriški industriji len sporazum v vseh važnih i vprašanjih. Tukajšnje časopisje pravi, da I je Eden obljubil Grčiji veliko in j definitivno pomoč, nakar je grš-1 bo primanjkalo delavcev m CVj . Poroča, je prav ■ vadno bolnico zelo zanimajo. •OKi^Ce, S> w Materialen uspeh. O?3'0 ^dje, ki ra-kulturno udej-k**1 Ha , Pro§ram Cital-e tQ kotička. nismo mo-^ to nai » v eh- katere, smo Va 'Peditee °astno udeleže o-H^Nti g Uredništvo Ena-t1', 'V,1 «lovJ,lSkr^o zahvalju-> fc^M, ^nosti v Cle-inwoodu, ker se c*st: 110 odzvala. jniiuiiuiiuniiMiiiiiiiinmniiiiiiiEJiiiiiiiiiiiicimiiiiiiiiitiiiiuiiiuiiD V nedeljo 9. februarja 15-LETNICA / Skupnih društev SSPZ v S. N. Domu Šijajna komedija "Zadrega nad zadrego" Začetek ob 3:00 popoldne 'mmMiiuiaiwumuiuiiinnmuniHuwiiiiaiiiiiiiiiiiiniiiiiuimo Poziv na sejo Vse člane in članice društva Žužemberk se tem potom poziva, da se gotovo udeleže seje dne 5. marca. Seja je važna, za-toraj pridite vsi na sejo v vaš dobrobit. — Odbor. ka vlada sklenila, da se bo borila do bridkega konca, pa naj bo slednji kakršen koli. Atensko ljudstvo je prisrčno pozdravilo Edena in generala Dilla, kar je znamenje, da je vsa j Grška z Anglijo in odločena, boriti se do konca. Jeseni leta 1942 bo baje pričelo primanjkovati delavcev v ameriški industriji. NEW YORK. — Twentieth ! i Century Fund je te dni objavil Ko boste še prišli krast, boriti se do konca. j poročilo, ki Je izzvalo precej vas prosim, da napišete na po- Grški premier - - -aviI da pozornosti v javnosti. lictfpk Uni Ste nkrflrili premier je izjavil, da si, Ta orgamzaCija namreč napo- seben listek, kaj ste ukradli. je Grčija gyegta kon&e zmage> ^ ^ ^ V Atene je prispelo ljudstvo striji kmalu pričelo primanjko- novan za kaplana Fallerans post American Legion v Aledo, 111. —• Rev. M. Železnikar, ki je služil v I ameriški armadi zadnjo svetov-j no vojno in je zlasti med chicaš-|kimi Slovenci dobro poznan, je j pel svojo novo mašo lansko leto ' v Barbertonu, O, Verjemite mi, da nimam časa po i vašem odhodu ugotavljati, kaj ste mi odnesli. Vedeti moram, koliko stvari imamo v zalogi, koliko sem jih prodal in koliko so mi jih ukradli. Zadušnica V sredo ob 7. uri zjutraj se bo v cerkvi sv. Vida brala maša zadušnica za pokojno Terezijo Te-kalič ob priliki prve obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeležijo. Nov grob Danes zjutraj je preminil v Glenville bolnišnici Mr. Joseph Koncilja 971 East 237th St. Pogreb ima v oskrbi August F. Svetek pogrebni zavod. — Več bomo poročali jutri. BOMBA, KI SIGURNO ZADENE CILJ Radiocorporation v New Yor-ku si je pridobila patent za izdelavo bomb, ki na največjo daljavo s popolno sigurnostjo zadene določen cilj. Podrobnosti o tem patentu čuvajo seveda v najstrožji tajnosti. Vemo le toliko, da so te bombe opremljene z neko vrsto diapozitiva, preko katerega se bomba nameri na objekt, ki naj ga zadene. iz vseh krajev Grčije, da pozdravi angleškega poslanca. ■— Ljudstvo mu je priredilo burne ovacije, ki so trajale, dokler se ni prikazal na balkonu palače, v kateri je bil nastanjen. HUD MRAZ V ŠPANIJI Iz Madrida poročajo, da je vso Španijo zajel hud val mraza. V Segeviji je padlo živo srebro te dni na 20 stopinj pod ničlo. KONEC VOJNE ŽE L. 1941 ? Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je imel te dni značilen govor, v katerem je izjavil, da ni o izidu sedanje vojne nobenega dvoma. Mogoče je, da se bo vojna končala že letos, lahko pa se tudi zgodi, da se bo razširila še na nove države. Vstopnice Vstopnice za koncert, ki ga priredi Glasbena Matica v nedeljo 16. marca v SND na St. Clair Ave. se dobijo pri Mrs. Makovec v SND ali pri članih zbora. vati delavcev. Za narodno o,-brambne svrhe so določene tako ogromne vsote denarja, da. bo obratovanje šele jeseni leta 1942 doseglo svoj višek. Do tega časa bodo namreč zgrajene nove tovarne, stare pa bodo primerno preurejene. Do jeseni leta 1942 bodo potrebovali podjetniki šest milijonov nadaljnih delavcev. Toda smatra se, da se bo te delavce težko dobilo, ker je že zdaj v deželi samo še štiri milijone nezaposlenih ljudi. Poročilo je marsikoga presenetilo, kajti delavske organizacije pa tudi zveza ameriških tovarnarjev so mnenja, da je v deželi še vedno okoli sedem milijonov brezposelnih ljudi. V tem poročilu je rečeno, da ni več da- —- V Adamsonu, Okla., je 2. februarja umrl star naseljenec Anton Medved, star 65vlet in doma iz Zatične na Dolenjskem. Vzela ga je naduha. V Ameriki je bival 47 let in zapušča tu ženo, dva brata in tri sestre. ZLATO, MANGAN IN ŽELEZO V RUSIJI Kakor poroča Tas, so v vzhodni Sibiriji odkrili več najdišč zlata in mangana. Odkritja so u-speh geološke odprave, ki jo je poslala v te kraje moskovska vlada. V Nižjem Ilimsku pri Irkuts-ku je ekspedicija odkrila nahajališča železne rude, ki jo cenijo na 350 milijonov ton. V bližini Slirdjanka, takist6 v področju Irkutska, so dognali, da se nahajajo tudi tam veliki skladi železne rude. Ti dve novi najdišči železne rude bosta obenem z rud niki v Balgajinskem in na otoku Olihonu pri BaLjkalskem jezeru lahjco preskrbovali z že-leč čas, ko bo pričelo primanjko- 'lezno rudo tvornice v Petrovsku vati delavcev. na področju Cite. ŠTRAft 2, ENAKOPRAVNOST '4. marca, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by , fHE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po ra^našalcu v Clevelandu, za'celo leto.............................................................._...»5.50 za 6 mesecev ...'..................................$3.00; za 3 mesece —.......................................$1.50 Po puSti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto.......................................$6.00 ta 6 mesecev ...........................,,.........$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto............................................................•......................$4.50 ta t> mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece ..........................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto .............:..........................$8.00; za 6 mesecev .......................................$4.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. BOLGARIJA Bolgarija je bila v preteklih tednih "v ospredju polili, nega zanimanja," kakor pravijo časnikarji, širile so se o njej najrazličnejše vesti o rjemškem pritisku na nvt.io vlado, o zakulisnih bojih, ki se bijejo med berlinsko in moskovsko diplomacijo zaradi nje, in celo o vkorakali ju nemške vojske v njeno ozemlje, da je gornja označba popolnoma utemeljena. Bolgarija ima okrog 110,000 kv. km in okrog 7 milijonov prebivalcev. Vlada jo kralj Boris III. iz hiše Sachsen-Koburg-Gotha. Kraljica Giovanna je hči italijanskega kraljevega para. Po prvi balkanski vojski 1912, v kateri je Bolgarija bila zmagovita, je leto pozneje podlegla v drugi balkanski vojski, ko so se proti njej obrnili njeni prejšnji zavezniki Srbija, Grčija in Romunija. V prvi svetovni vojni se je Bolgarija dala pridobiti za i vlada odločila za politiko previdnosti, čeprav se obenem Bolgarije je, da dobi izhodišče na Egejsko morje. V Sofiji so upali, da se bodo te njihove želje mogle uresničiti s pomočjo osišča in so se zato začeli vedno bolj oslanjati na Berlin in Rim. Posebno ugodno so se začeli razvijati dogodki za Bolgarijo, ko je Italija, velesila, napadla malo grško državico. V Sofiji so bili prepričani — vsaj toliko kakor v Rimu —, da bo italijanska vojska brž strla grški odpor in bo tako Bolgarija mogla spet dobiti pot do Egej-skega morja. Kako se ne bi v Sofiji kar najlepše smehljali Berlinu in Rimu. Mnogi so takrat napovedovali, da bo poljedelski minister Bagrjanov kmalu prevzel politične vajeti dežele v svoje roke. Bagrjanov je eden izmed glavnih voditeljev mladinskega gibanja, ki je zelo podobpo nemškemu nacionalnemu socializmu in zgrajeno po njegovem programu. Bagrjanov, ki je tudi študiral v Nemčiji, ni nikoli prikrival svojih simpatij do Nemčije in njene politike. Italijanski napad na Grčijo se je pa kaj kmalu spremenil v umik pred reakcijo grške vojske; v Afriki so se stvari zasukale v docela drugačno smer, nego je sprva kazalo; Združene države so se še bolj odločno postavile na stran Velike Britanije. Vse to in morda tudi prijateljski nasveti ruske diplomacije so povzročili, da so Bolgari postali previdni in so Nemci prišli prekasno s ponudbo, naj bi Sofija pristala na totalitarni pakt. Ko se je Filov pred nedavnim vrnil iz Berlina, je imel govor, v katerem je naglasil, da hoče Bolgarija ohraniti mir. Povedal je tudi, da so razni izmi (mislil je na fašizem, nacizem in komunizem) morda dobri drugje, a nikakor ne za Bolgarsko. S tem je dovolj jasno obrazložil, da se je bolgarska zaveda, da ohranitev miru ni odvisna ocl malih držav. r *4fc osrednji velesili in je po porazu 1918 morala z njima deliti tudi enako usodo. Mirovna pogodba v Neuvillyju (1919) je Bolgarijo prisilila, da je odstopila del ozemlja, Jugoslaviji in Grčiji, morala je plačevati vojno odškodnino in se razorožiti. Kralj Ferdinand I. se je odpovedal prestolu v prilog svojemu sinu Borisu in je odšel v Nemčijo, kjer še sedaj prebiva. Na oblast je prišla radikalna kmečka stranka pod vodstvom Stambulijskega. Stambu- v Melju pri Mariboru imata •,.,., 1M , . . t, t i zakonca Josip m Alojzija ble- lijaki je bil politik velikega formata m nesp6ren voditelj jmannova svoJe stanovanje. Mož bolgarskega kmečkega ljudstva. Njegova "zelena 'dikta- |je bil obratovodja v tvornici v tura" je simpatizirala z nauki agrarnega socializma, pri Melju. Ker ju te dni predolgo tem pa je neusmiljeno pometala s sleherno opozicijo in! ni bilo na spregled, so stanoval in Zanimive vesta iz stare domovine j Sin rt zaradi slabe peci bil uslužben pri rudniku v Rta-nju, je prišel na sodišče v Zaje-čaru in zaprosil, da ga zapro, ker je zagrešil velik greh. Sodniku je začel pripovedovati, da se je bil zaljubil v neko žensko, . ki ga je znata pripraviti do tega, , , t v . t " i....... -ti t, i policijo. Ker tudi na ponovno tr- , . . , , . dobre odnosaje z Jugoslavijo m je imel v mislih veliko j Ganje ni bilo odgovora, so vdrli ?aJe PonareJal podpise in ope- Jugoslavijo, ki bi segala od Jadranskega do Črnega mor- je bil prvi režim v Evropi, ki je uvedel delavske čete za ci v isti hiši Pitali pozorni in izvršitev raznih javnih del. Stambulijski je omogočil prav , "bvestiii o tem gospodarja m „ . ... , .. . . \ . . ... ... nolicno. Ker tudi na nonovno tr- Vest ga je grizla pa se je sani prijavil Delavec Franjo Deželak, ki je j gorah." Guard," ki danes šteje 1,750,000 oseb. Ti brambovci' so civilisti, prostovoljci preko vojaške starosti, ki so po dnevi delavci, pisarji, komiji, trgovci, advokati, učitelji, bankirji, itd., ob večerih pa stražijo strategične točke v svoji okolici in se vadijo v rabi obrambnega orožja. Glavni namen domače obrambe je, odbiti napad, za slučaj, da bi padla iz oblakov takozva-na letalska pehota, kakor se je zgodilo, ko so Nemci vprizorili invazijo v Danski, Holandski in Belgiji, in držati sovražnika nazaj dokler bi na lice mesta ne dospele redne vojaške čete. Medtem ko je poveljstvo redne armade spočetka na to domobransko silo gledalo nekam postrani, kot na brezpomemben diletantizem, pa je danes Home Guard priznana, in njeni poveljniki imajo čine kot v redni armadi. Poveljstvo vodijo največ moški, ki imajo vojaške skušnje iz prve svetovne vojne. Eden iz med organizatorjev in vodilnih duhov domobrancev od početka do danes je Tom Wintringham, ki se je boril v Franciji med 1916 in 1918, za časa civilne vojne v Španiji pa je bil prvi poveljnik britskega batalijona sloviti mednarodni brigadi, ki sf je borila na lojalistični strani. Ti domobranci so živa priča in eden izmed mnogih dokazov, česa je zmožna zbujena demo kracija v času vojne krize. Geslo teh domobrancev so slovite Chuchillove besede: "Borili sc bomo na poljih, na ulicah in v Prebivalstvo velemest Več nego 4 odst. vsega človeštva živijo v mestih, ki štejejo nad milijon prebivalcev. Takšnih mest je 39 in sicer jih ima Evropa 15. Azija 11, Amerika 10 Avstralija 2 in Afrika 1 (Kairo). Njih prebivalstvo znaša skupno 93 milijonov, to je 4.3 odstotka vsega prebivalstva na zemlji. Na zemlji je okrog 700 mest, ki štejejo več nego 100,000 prebivalcev, skupaj pa predstavljajo okrog 2250 milijonov duš. Največ jih je v Evropi in sicer 77, V Nemčiji (vštevši Češko in Poljsko) 65, v evropski. Rusiji 57 v Veliki Britaniji in Irski, 24 v Italiji, 17 v Franciji in 11 v Španiji. Zedinjene države imajo 92 mest z več nego 100,000 prebivalci. Kitajska jih ima 50. Japonska 38, Indija isto toliko, Brazilija pa 19. ŠKRAT Prazniki v katakombah v stanovanje s silo. Ko so stopili v sobo, se jim je nudil strašen prizor. Oba zakonca sta ležala nezavestna na postelji. Poklicali so' takoj mariborske reševalec. Alojzijo, ki je še kazala nekaj znakov življenja, so prepeljali, takoj v bolnišnico, njenega moža pa kljub dveurnemu prizadevanju z umetnim dihanjem niso mogli spet zbuditi k življenju. ja in bi bila pod vodstvom organiziranega kmečkega ljudstva. Toda državni udar dne 9. junija 1923 je pokopal vse načrte Stambulijskega. Armada se je tajno združila s štirimi opozicijskimi strankami, ki so nezakonito delovale in vzela oblast v svoje roke. Stambulijski je bil prijet in ustreljen. Morje krvi in najhujšega terorja je sedaj zalilo deželo. Evropa se sicer ni veliko brigala za dogodke v Bolgariji, ker jih je smatrala za več ali manj navaden balkanski pojav. Višek notranjega trenja je bil dosežen s. strahotnim komunističnim atentatom na cerkev Sv. |Vzrok nesreče ie bil y te™' XT , T. , ,firir ... , t , i t ;Sta zakonca zvečer zakurila pee Nedelje 1. 1925, ki je pod razvalinami pokopala nad 300 !()d koder pa je> ker ^ bila peč žrtev med njimi velik del vlacle in poslancev. Odgovor.na plaba uhajal ogljikov mono- ta zločin je bilo seveda novo krvoprelitje, s katerim so j ksid. Cankovi pristaši maščevali smrt svojih tovarišev. Toda | - tudi to ni vodilo do pomirjanja. Pri prihodnjih volitvah I smrten skok z dravskega mostu so dobili komunisti v mestnem svetu v Sofiji 19 odbor- v Mariboru nikov od 35 sedežev. To je razodelo njihovo tajno silo in | zopet se je pričel trd desničarski režim, ki je postal znan pod oznako Cankova diktatura. Konec tako imenovane "narodne zveze" pa je prinesla 19. maja 1933 fašistična bolgarska organizacija imenovana "Zveno." Ustava je bila ukinjena, sobranje in stranke pa razpuščene. Mace- haril svoje tovariše za nekaj ti- Odkar je padla Francija, molčijo v Angliji vsi cerkveni zvo novi. Oglasili se bodo le kot svarilo, da so Nemci pričeli z invazijo. Ako bo taka invazija kdaj poizkušena, se bodo civilisti po vsej Angliji odzvali zvone-nju, toda ne s paniko in begom iz vasi, temveč z dobro discipli sočakov. Ko pa je prišel k sebi, j niranim, dobro informiranim in ga je tako pekla vest, da je po- j dobro poveljevanim odporom, begnil iz Rtanja in šel na pot z Nobeno podeželsko mesto v An- namenom, da se prijavi sodišču. Tako je tudi storil. Ker na sodišču takih prizorov niso vajeni, so najprej vprašali vodstvo rudnika, kaj je na tem resnice. Od tam so dobili odgovor, ki je potrdil Deželakove navedbe, in takoj nato so nesrečnika zaprli. Ko so mu sporočili, da se mu je izpolnila želja, je bil vesel in se oddahnil, češ, da bo imel zdaj vsaj mir pred vestjo. Preprečen, roparski napad na pošto gliji bi ne moglo pasti v roke sovražniku, ako bi tja prišla peščica metorizirane pehote, kakor se je n. pr. zgodilo, ko sc Nemci zavzeli Abeville v Franciji. Sovražnik bo v slehernem mestu in vasi našel odločne in izurjene domobrance. Opazka, katera se danes splošno sliši med prebivalci Velike Britanije, je: "Hitler naj kar poskusi z invazijo! Mi \mu že pokažemo!" Ameriški totalitarei i Nedavno so se v Središču ob I Nedavno zvečer je skočil tr- Dravi razširile govorice, da se govski pomočnik Janko Belina z pripravlja roparski napad na državnega mostu v Mariboru ta- poštno blagajno pri sv. Bolfen- v , ko, da ie padel na tla v Drav- ku na Kogu. Večina je smatrala j savžmjem ,. V??,6 ki ulici. Pri padcu je dobil smrt- j te govorice za čenče. 1 naJdemo kot LindberSh- poškodbe. Zdravniška pomoč j Orožništvo, ki je tudi slišalo Med onimi, ki danes na ves glas svarijo Ameriko pred "vrne , t , . ...... , , . ~ , ^ | je bila zaman. V bolnišnici je: govorice, pa je vestno \ hodilo clonska revolucionarna organizacija, ki je v dobi Cankova j ,Jelina umrl za poškodbami, % |*tražit pogL , * ugotovila, da go- ji«, ki je svojega očeta, oproščen vladala kakor država v državi in strahovala prebivalstvo, je z novim režimom bila močno prizadeta, ker je polkovnik Velčev ki je bil duša novega gibanja, makedonstyu- juŠčim stopil trdo na prste. „ n , , , . . v Tr I'd • i -i i - i ii , t Pred letom dni je župan Sto- Kralj Boris je pri vseh naštetih spremembah ostal v j jan Jovanovič iz CetireaPn Ku- ozadiu. Toda 1. 1935 je sam osebno prevzel oblast in manovem oženil svoietra sina, vpeljal diktaturo. Fašistično stranko "Zveno" je raz-j toda kmalu se je sam zaljubil v pustil, polkovnik Velčev pa je bil obsojen na smrt, po- |.;Vojo snaho. Začel jo je nadležne je pa pomiloščen na dosmrtno ječo. Obliko vladavine | govati, toda snaha ga je odklo- pocl kraljem Borisom je mogoče označiti kot zmerno ab-'mla" Nekega VGcera Je Poslal S1" , ,. ,.v , . , .... . ! rra v vinograd strazit, sam pa ie rolutisticno, ker pripušča neko opozicijo čeprav uradno M trkati na snahina v'rata. stranke niso dovoljene. R,ezim kralja Borisa podpirajo Toda sin se je bill nenadno vrnil demokrati in zemljedelei. V oktobru 1939 je bilo sobranje j domov, ker mu" je postalo sla- zopet razpuščenp in vpeljana nekoliko poostrena diktatu-j bo. Ko je. oče začutil, da se o- ra. Dne. 30. januarja preteklega leta so volitve prinesle i ^og hiše nekdo premika, je u- vladi zelo velik uspeh, ker se je ocl 160 poslancev za!st^lu iz samokresa in zadel si- .... on n/r- • i. i • i i -i Tr • • na v koleno. Sin je padel. Ne da opozicijo javilo samo 20. Ministrski predsednik Kjoseiva- bi M ve{M kdo £ nov se je moral kljub veliki volilni zmagi umakniti pro- je sprožii svo jo puško in zadel fesorju Filovu, o katerem so tedaj pravili, da bo vodil še neznanca, pred sobo svoje žene. bolj iskreno politiko najboljše soseščine z vsemi balkan- j Ko je šel gledat, je našel svoje-skimi državam. Toda od tedaj je tudi bolgarska politika S.a očeta mrtvega. Pred sodi- napravila znaten razvoj. ' \9em, f vsi. sosed-i? . . - i i r-> i i- tt i • ''^pričali, da je bil oce Jovanovič Po priključitvi južnega dela Dobrudze so Bolgari n&sihJ in ^ je gin streljal le stavili nove zahteve po delih Turčije in Grčije, pa tudi v svo>io obrambo. Zat0 je bU sin Jugoslavije. Največja želja, pa tudi gospodarska potreba oprošč^h vsake kazni. j --j vorice niso bile brez podlage. O- v nujni obrambi ubil l)azili 30 med druSim dva tujca, ki sta hodila pošto skrivaj ogledovat. Dognali so, da je pripravljala napad tolpa, ki je imela gen. Hugh Johnson, U. S. Chamber of Commerce in slične kroge, ki dvigajo geslo "America First." Kaj je prav za prav smoter teh elementov? Da niso ne pacifisti in tudi ne prijatelji demokracije, je jasno. So to čistokrvni ameriški im svoj sedež v Dragoslavcih v perijalisti, ki soglašajo s Hitler-Medjimurju. Dragoslavci so več jem v tem, da je demokracija ko tri ure oddaljeni od sv. Bol- j 'gnila,' da je 'preživela' svoj čas fenka. Počasi so se ugotovila iin da Je usojeno, da njeno mesto tudi že posamezna i,mena, tako da so orožniki iz Mačincev pred dnevi lahko vse zlikovce zajeli. Med roparji je tudi neki trgovec Novak, ki je bil najbrž njih vodja. zavzameta diktatura in totali tarni sistem. Njih ideja je, da je proti evropsko-azijskemu totalitarizmu treba zgraditi ameriški totalitarizem, Zed. države kot vodilna sila pa naj bi zago-spodarile nad vso ameriško he- Angleški domobranci misfero Minuli Božič je London praznoval, kakor pišejo poročevalci švedskih listov v katakombah. Čeprav se nemška letala v noči na 25. decembra niso pojavila nad angleškim ozemljem, je podzemeljsko življenje postalo angleški prestolnici nekaj tako samo ob sebi umevnega, da tudi praznik miru v tem pogledu ni delal izjeme. "Še dolgo potem, ko je legel večer nad mesto," poroča londonski zastopnik "Af-tonbladeta" je v Londonu vse poslušalo, dali se bodo oglasili znani glasovi siren kakor vsako noč tudi za božični večer namesto zvonov, ki so v Angliji že davno onemeli. Čeprav so sirene tokrat molčale, se je nazadnje vendar vse avtomatsko zateklo v zaklonišča." Za to noč so oblasti ublažile prepovedi o točenju alkoholnih pijač in to se je vidno pokazalo. Ne samo moški, tudi ženske, lasti iz bednih četrti in množe-stvenih zaklonišč podtalne železnice, so iskali v pijači trenot-nega pozabljanja. Nemški listi pišejo v zvezi s tem o silnem nazadovanju angleške zunanje trgovine, ki da jo prizadeva nemška blokada. Po uradnih številkah je uvoz v Anglijo v zadnjem mesecu nazadoval za 12 milijonov funtov šter-lingov. Anglija, pravijo isti viri, se vprašuje s čedalje večjo skrbjo, kako dolgo bo lahko njena gospodarska industrijalna odpornost vzdržala ta pritisk. Leto 1941 bo v tem pogledu zanjo leto največje nevarnosti. Vodja angleške nakupovalne komisije v Ameriki., sir Walter Laython je v neki svoji izjavi dejal, da je vse od tega odvisno, dali bo Anglija 1941 prebila. Če se bo to zgodilo, tedaj bo lahko sigurna, da bi z ameriško podporo, ki se bo začela tedaj prav uveljavljati, vzdržala. Ameriška pomoč pa se bo začela uveljavljati praktično šele v zgodnjem poletju 1941 ter bo dosegla svoj višek spomladi 1942. Artur Nikisch je dirig11 koč tretjo Beethovenovo ^ rino overturo. V tej sk'®1 j oglasi hornist z znamenj nalom, kakor znano, ne lZ ^ stra, temveč z drugega ^ da je slišati, kakor iz dalj Takrat je trobentač ^ galeriji koncertne dvora je prišla vrsta nanj, so ^ sili samo prvi takti, P° trobenta nenadno umo$ j mo s tem, da je Nikis^ ( velel drugemu trobentacU ( kestru, naj nadaljuje, * položaj. ' Po overturi je dirigen| ^ val od drugače zaneslji™ gnil* vega trobentača pojas "Pomislite, kaj se f " lo"! je dejal ta. "KomajJ, trobil prve zvoke, je P'8^ možak k meni mi to z ust in dejal polg1^ "Ali ste znoreli, da t« ^ tite? Spodaj dirigira , znameniti Nikisch ko«^ "Napredek' PODZEMSKI PROMET V MOSKVI Moskovska podzemska želez- Lansko pomlad, ko je na-cijski vojni valjar začel podirati male samostojne države v za-padni Evropi, i a je Angležem nenadoma postalo jasno, da jim j niča je v teku pravkar zaklju grozi aktualna invazija, je bil čenega leta prevozila 375 mili-v Veliki Britaniji podvzet svoje-: jonov potnikov, kar pomeni 44 vrsten obrambni poizkus. Orga; milijonov več kakor v letu 1939. nizirana jo bila tako zvana do- Moskovski tramvaj je Lani pre-mača, obramba ali "Home1 vozil 1,830,000 oseb. Po osvojitvi Beogi'a^ 1521 se je sultan So|>: vračal v Carigrad a , J .Med P" padla nenadno stara ž njim na kolena in vz^i™ "Gospod pomagaj ^ vojaki so mi vzeli vse, ^ imela, med tem ko seC k'Kako je mogoče?' ; . šal sultan. "Imeti mora13 \o trdno spanje, če m5) j ropota, ko so plenili tvoj, "Kako bi ne spala ^ trdno, ko sem venda1 da boš ti, plemeniti in i gospod, čuval tudi ^ Odgovor je sultan« Dal je ženici nadomest^ in jo je še bogato obc$ _ — ^ goč, izostal je tudi doV Čije. Oblasti si prizadevaj ^ to preskrbo, kolikor 31- jI toda čfe imajo ljudje kdaj .1 dni kruha, nimajo nn sa ali pa narobe. jeP' Ribolov je skoraj P1 ^ to v prestolnici, kjer £° i be glavna ljudska hra težko občutijo. Cene s° a rasle, navzlic temu ljudje vse kar morejo- -la tudi angleško vojaš je videti v Atenah. Hišnim lastnikom ^ s°^ dali gradnjo zakloni^' ^ po južni, navadi nima]0 ^ skih kleti. Atenski sovo, ki je gotovo eden naj- Hiyn j. » O"" * lev i,*1 ljubljanskih okra- 2veri m'}čno vznemirila novica *'jeb'i m r°Parskem umoru, tki ba' odkrit v mali stanovanjem . mestne vrtnarije ob a šoku°tl- V baraki centralne- ISval ** Vrta Je že deij časa avka jT ,6lletna mestna de-rodu j* *riJa Podpečanova, po ftojnavTalicije pri Celju' pri" edtiom Jubljan°. Pred dobrim 5 in irJe Podpečanova oboleli v ostala skoraj vse »epii '',rakf- Zadnja dva dneva 'i«di. g 111 več prikazala med ^zni i'Sed°m se zaradi njene ^a j ?,^ »i zdelo nič čud- "ived p nis° V sredo zve" 6r° je n • strašno novico, ka-lastnica bližnje »tar0g 1 Milka Vovkova, ki je °krJ?Q Za!agala z mlekom. %g je kakor vsak dan Iffkala' p0s°do z mlekom ter po- Sestro svoje snahe je ustrelil Celje, 3. jan. — Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je začela davi razprava proti 581etnemu preužit-karju Francu Stergarju iz Slo-gonskega v občini Kapelah pri Brežicah zaradi umora. Obdolženi Franc Sterger in njegova žena Terezija imata sina Franca, ki se je leta 1932 po^ ročil s Frančiško Molanovo. Slednja je imela sestro Rozali-jo, ki se je leta 1933 poročila z Andrejem Radanovičem. Lani 17. oktobra popoldne sta odšla Andrej Radanovič in njegova žena Rozalija s svojim otrokom na njivo v Lazah v SIo-gonskem. Radanovič in stari Stergar sta mejaša. Ko sta bila Radanovičeva zaposlena na svoji njivi, je prišel po poljski poti stari Stergar, ki je imel lovsko puško na rami. Ko je prispel do Radanoviča, ga je vprašal, kdo je vozil po mejaški poti, nakar mu je Radanovič pojasnil, da so Bogovičevi peljali buče. Nato je Stergai- vprašal Radanoviča, ali je vozil tudi on. Radanovič je to zanikal in pripomnil, da sme vendar tudi on voziti po tej poti. V potrditev teh besed je stopil Radanovič na pot in napravil po njej nekaj korakov. Stergar pa ga je pričel zmerjati in odganjati. V tem je stopila k njimi 381etna Rozalija Radanovičeva. Pritrdila je svojemu možu in dejala, da ima tudi ona pravico hoditi po tej poti. Stergar je jezen skočil k njej, jo pahnil z roko in zakri-j čal, naj se. odstrani. Takoj nato je stopil dva koraka nazaj, snel puško z rame, pomeril na Radanovičevo in sprožil, šibre so zadele Radanovičvo ter prodrle skozi rebra y prsno duplino, poškodovala pljuča in srce in tudi želodec. Radanovičeva se je takoj zgrudila in je na mestu , . izdihnila. Radanovič je prestra- > K ;okt n Je1bl1 tH Pobegnil. Stergar je pomeril s M „„ " ,so Pa truplo pre-1 n , .. , v. Žale in je bila izvrše Pusko.tudl za n.l™> k sreci pa v °bdukoii0 ! VrS6| Puški ni bilo najboja. Nato je Utirali d! ; Ji p T I Ster^ar deJ'al Mihi Pšeničniku #VT°Vaslei kn tri- i in Jožetu Požarju, ki sta delala tow 0 Pre.l umoriena i . .., .. , Ki , tom. Morilec i i i e na i |V bhBBl "a SV0J'lh Bjlvahi Baj W ai ■ ' - sPravita Radanovičevo domov umora ter ga obsodilo na 12 let robi je, trajno izgubo Častnih pravic in plačilo povprečnine v znesku 800 din. Lep jubilej V zagorski vasi Križovljanih pri Varaždinu sta nedavno obhajala 80-letnico zakonskega življenja Vilim in Julka Jurič-ko. Vilim je star 102 leti, Julka pa 101 leto. Oba sta še prilično čvrsta. Se. m Vrata barake Podpe-"ihi-e h a njeno začudenje se >ata 0(j 0gi_asil. Poskušala je VkerPieti' pa se ji ni posre-bila očividno zaslone h'V Se tudi na "jene po-%siia lve Podpečanova ni L* se jp 3e Vovkova v slutnji, . nekaj hudega zgodilo, Javit vso zadevo nekemu Pa -jp mestne vrtnarije. ^ilnaJ. Potlej nemudoma opo- S n, u-Žjega Praznika, ki je '"itel k baraki, s silo vrata Nj ,tleb takoj m našel Podpeča-a vratmi storjeno. Stražnik je Snega ovira promet Med Skopljem in Tetovem je nedavno obtičalo v snegu sedem vlakov. Po večdnevnem odko-pavanju so delavci progo očistili. Na cesti med Ohridom in Bi-toljem se je nagrmadilo toliko snega, da je bil šele po desetih dneh zopet vzpostavljen promet. Pomanjkanje čaja Pravi ruski ali kitajski čaj se v Jugoslaviji le redkokje še dobi. Zato si ljudje pomagajo s čaji iz domačih rastlin. Posebno priljubljen je čaj iz lipovega cvetja in iz robidovega listja. Tudi listje navadnih jagod j je cenjeno za pripravo čaja. Maks Lajovic umrl V Dupljah na Gorenjskem je umrl 58-letni Makso Lajovic, bivši trgovec in gostilničar v Litiji, član velike in ugledne La-jovičeve družine, iz katere je izšel tudi sloveči slovenski skladatelj. Desetake je ponarejal, da je kvartal Kranj, 9. januarja. — Pred tedni so se pojavili v prometu v Kranju in okolici lOdinarski kovanci, ki so na prvi pogled bili videti pristni, toda pri natančnejšem pogledu jih je bilo zlahka spoznati za ponarejene. Ker so bili kovanci spravljeni v promet večinoma po gostilnah, je policija uvedla preiska- Južne Afrike se vojna doslej vo v to smer. Tako je izsledila sicer še ni mnogo dotaknila, večjo družbo, ki je pred dnevi vneto kvartopirala v neki gostilni v Zgornjem Bituju. V igri je eden izmed kvartopircev priigral 14 ponarejenih kovancev, katere je potem seveda skušal spraviti v promet. Njemu je policija prišla brž na sled in naslednji dan so bili prijeti vsi člani kvartaške družbe. Na podlagi njihovih izpovedi se je posrečilo razkrinkati ponarejevalca Alojzija Plestenja-ka. Pri preiskavi na njegovem stanovanju je policija našla razbit model in samo še en ponarejen kovanec. Pri nadaljnem zaslišanju je Plestenjak priznal, da jd ponaredil 25 kovancev po 10 din, katere pa je že Vse raz-pečal po gostilnah v Kranju in Stražišču. Draga levja srca iiuuuioiiWHMOiiHWiauHWMioiimuuiiaiiiiiiiiimumiiiiimo^^ V vsaki slovenski hiši s tukaj rojeno odraslo mladino bi morala biti knjiga vendar pa so se tam končali lovi na leve. Prepovedali so jih. To pomeni izgubo znatnih dohodkov cele vrste podjetpih ljudi iz Kapskega mesta, ki so za bogate tujce, zlasti Američane, prirejali takšne love in pri tem bogato zaslužili. Edini, ki ima od prepovedi za sedaj še dobiček, je konservator levjih src. -- To je mož, ki je od pomočnikov lovcev na leve že leta kupoval levja srca in jih potem kon-serviral v špiritu, špekuliral je povsem pravilno s hrepenenjem bogatih lovcev po lovskih trofejah. \ Poleg levje kože so odnašali Američani domov tudi levja srca, ki so potem konservirana v kozarcih oznanjala slavo neustrašenih Nim rodov. V primerih, kjer se je mudilo, pa je seveda lahko tudi starejša srčna konserva rabila kot nadomestilo za srce obvladanega vladarja živali. Zato so konservirana levja srca podjetnega moža iz Kapskega mesta zrasla v svoji ceni že na trikratno višino. s Vrlina stražnico in na ,'ave£3- dogodka ie še, '%-£nT komi3ija> ki je N>va . ■ J'e Postala Pod-L j{0 zrteV roparskega na-je ugotovila, da ia Vp?Canova Pobito Joba-tlti J "}estih in da se je roga n ec Pri tem poslužil k n !Teta< ki ^ pa ko- Jii ludi našla se ^ na mestu zloči- "From Many Lands" Spisal LOUIS ADAMIČ Ta najnovejša knjiga našega slavnega rojaka je zbudila občo pozornost in odlično priznanje v ameriški javnosti. "The New York Times" piše:. "S to knjigo se je Louis Adamič lotil največjega problema, pred katerim stoji Amerika ... Problem, katerega je načel, je tisočkrat težji kot gradnja Boulder ali Grand Coulee jeza, in v svojih končnih zapletljajih je celo težji kot so dnevni problemi, katere rešuje predsednik . Roosevelt ter oni, o katerih pravi Wendell Willkie, da se jih je voljan lotiti..." ' ! Ji Je naj nekaj smrtnonosnih Slavo, nato pa jo je še mr0Vv i 4v'il, sx. 5W 'Jčl • J. nslt0 uvedla vse- > preiskavo in že v krat-'rsto važnih a dvoma ni, m ova umor-.iubja, saj je m /,r '^tvčiVO 1] i NC vrala vrsto važnih * L to bila Vbenega dvoma i-, Pekova umor Nie!> koristoli „ Je | K i s? v«o ale stori ''Jenem zločinu DredaL p1remetal, pregledal io h Potem je odšel domov, odložil puško in šel javit orožnikom. Franc Stergar je priznal dejanje. Izjavil je, da je izvršil dejanje v veliki razburjenosti in da se ničesar ne spominja. Zdravniški izvedenec dr. Alfred Fišer je izjavil, da skuša Franc Stergar simulirati' duševno bolezen. «ta'r ter or-!!1- [azkril tudi po- j dolženčeva žena Frančiška je Zaslišanih je bilo več prič. Ob-. Frančiška je je njen mož zelb "T,he Philadelphia Inquirer" piše: "Redkokdaj je še Amerika čula tako prepričevalen argument za ideal edinstva — apel, ki bi zvenel tako čisto in resnično, kot nam ga nudi Louis Adamič v tej svoji najnovejši knjigi." "The Cleveland Press" pravi: "Louis Adamič, avtor del kot 'The Native's Return' in 'My America,' je napisal važno in misel izzivajočo knjigo pod imenom 'From Many Lands.'" Naročila za knjigo "From Many Lands'* sprejema uprava "Enakopravnosti," 6231 St. Clair Ave. Vse knjige, ki jih naročite pri nas, so lastnoročno pod-pi$ane od pisatelja L. Adamiča. Cena $3.50; po pošti 10c več. niiiiiiiiic3iiiiiiiiniicaiiiiiini3iiC3iiiiiiiiitTiraiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiTtii:3iitM(rii(iicaifTiitiiHiic7ifiiiiiiiiiic3iiiiiiiiiii iiiiiiii(iiniiti(iiiiiitcaniiiiittitic3ttiiiiiiiiuc3iiiiiiMiiiinttiiJitiiiiiC2iii>iiiiniiC3iifttiiiiMiC3Tiiiiiiiiiiicait»tiiiiie Miiiiiiiiiii[3iiiiiiiffliiiiiiiiiiiiiiii[]iiiiiimi!ir]iiin .....11 m i ! ■ i tel g°^Virdno odnesel pri- j ^etola, V „ .. bea^0tovnV;!!!l,kl jib.je PO-j nervozen, pred nekaj leti ga je ,| zadela lahna kap in prestal je I tudi težko operacijo. Od takrat je bil razdražljiv in nagle jeze. | Sodišče je spoznalo Franca j| Stergar ja za krivega zločinstva i I h i^°Vo imela nekje skrl S nlP0Vedbah sosedov je £S c pokojna Podpe-V' 'toftla X°mno nekaj tisoča-VT^Undeset/ aJi Pa tudi k 12 Povedal i sosedje, ;le dni P° Prazni-C ? in o .0blSkal "e^an tuj k icer i'SLHjal Pri nji po več s Podpečanova žive- s>li t): ^otarsko in navadno anega obiskoval- SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... C: "'i tejj1 Ujemala obiskov. \ ie .'^»»Bi obiskoval->C,k< ^»točila polici jska h, H|,ak; S&j je doinnaVi ufav, Je dejanski stan da so bile raz- Išče se dekle, ki je čez ti let stara, za delati v gostilni. Vpraša naj na 7513 St. Clair Ave. Gostilna naprodaj Po jako nizki ceni s^ mora prodati gostilno v prometnem I kraju. Vse moderno urejeno — i M S 'Enakopravnosti' s s OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" way dobro znane. 1 Vprašajte na 1245 East 55th St HHMMBBMMglWBIIWiailMMaMMMMMMMMM B haTr-breadth harry f WELL,BA8v! I SOTTA 60 LOOK AT THE SLAVES! WHEN RAS5ENDALE OOMES TO, TELL MIM WHO'S BOSS! HERE'S MV GUN-AN' WWATCHA GOT FER^ TRADE1 When you take Smith Brothers Cough Drops, you get Vitamin A at no extra cost. Smitli Brothers—Black.or Menthol—still cost only 5t'. Smith Bros. Cough Drops are the only drops containing VITAMIN A Vitamin A (Carotene) raises the resistance of mucous membranes of nose and throat to cold infections, when lack of resistance is due to Vitamin A deficiency. mark -AN URGENT MESSAGE- to women who suffer FEMALE WEAKNESS Few women today arc free from some sign of functional trouble. Maybe you've noticed YOUKSELF getting restless, moody, nervous, depressed lately—your work too much for you — Then why not take Lydia E. Pinkhnm's Vegetable Compound to help quiet weary, hysterical nerves, relieve monthly pain (cramps, backache, headache) and weak dizzy fainting spells due to functional irregularities. For over 60 years Pinkham's Compound has helped hundreds of tho«sands of weak run-down, nervous "ailing" women to go smiling thru "difficult days." Why not give this wonderful "woman's friend" a chance to help YOU? Try it I $ KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIKI Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega Časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik IME: _________________________i___________ NASLOV:________________________________ Zastopnik: _______________________________ Plačal $______c____ Dne_____________19___ NOVICA... ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-son 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore 4680W JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 STRAN 4. ENAKOPRAVNOST cmjmainMuniiattwiwiioiiwMHiitiiiwMiniiaiHiiniiMiuimin^ V. J. KRIŽANOVSKA 54 MOČ PRETEKLOSTI Roman v treh delih IVAN VOUK ^^ucniimniitiaHiUHiuiiE3iiitiii!i>iiunimium[3iiiiiiiiiiiic3iiiiiiimu[3iniuimiicTnuiiiiiiiK3 ; Baron je takoj začel s pripravljanjem stanovanja za svojo mlado ženo in nihče se ni čudil, da je odpovedal službo, zakaj mladi milijonar je imel dovolj opravila z upravo svojega o-gromnega premoženja; nihče ni slutil, da se na tihem pripravlja na odhod. Ko je obiskoval svoja posestva, je povsod tako u-krenil, da bi se vse vršilo v redu za časa njegove odsotnosti, če bi se ta imela zategniti tudi na več let. Dva tedna po povratku Helene Aleksandrovne in Bakulinke z Valerij^ so praznovali obe poroki, toda zaradi baronovega žalovanja le v ožjem krogu. Pa je bilo tudi že proti koncu jeseni in večji del petrograjske družbe je bil že v inozemstvu ali na jugu Rusije. Prve tedne po poroki so mladi zakonci živeli bolj sami zase. Lolo je bivala v Carskem Selu, kjer je služil mož, toda mlada parčka sta se večkrat videla, ker sta si bili dami veliki prijateljici. Kakor so se polagoma vračale v mesto "ptice selivke" prestolnega "sveta", tako so se saloni odpirali in zbudilo se je živahno in navidezno bleščeče, toda dolgočasno življenje. Tedaj so se začeli prikazovati majhni oblački med baronom in ženo. Mlada in srečna Valerija, ki je bila ponosna na svojega lepega moža, katerega so ji prijateljice zavidale, se je hotela zabavati in posečati družbo in gledilišče. Ker je bila Valerija poprej bolna in podvržena omedlevicam, je malokdaj kam zahajala, »akaj zdravniki so ji predpisovali mir; zdaj pa, ko se je čutila ljnočna in zdrava, se ji je zahotelo šuma, družbe, zabave. To je bil vzrok, da je med zakoncema nastalo nesoglasje. kako približale njegovemu bivšemu očetu. Ko je pozorno motril grofov portret, se mu je večkrat zazdelo, da so njegove oči oživele in se mu smehlja. Tedaj je nežna sinovska ljubezen "prevzela njegovo srce. Ko je včasih v tej tišini zaprl oči, je pozabil svojž sedanje bistvo in v njem je oživel Paolo Monti-gnoso; vnovič je čutil silni, vroči objem oživilega duha in brkate ustne, ki so se dotaknile njego-, vega čela. Bilo je naravno, če se je baron v takem razpoloženju rajši izogibal svetu; rano je vstajal, šel v cerkev in z radodarno roko, toda tajno je delil miloščino. Zečel je čutiti, da stoji med njim in "svetom" nekaj, da se on in množica ne razumeta, in polotilo se ga je čustvo tesnobe in osamljenosti. Valerija je bila nekoliko razočarana; moževa topla nežnost ni bila prav nič podobna burni, demonski strasti Paola Monti-gnosa. Spominjala se je ur brezumne ljubezni, ki sta jih preživela v prepovedanih sobah in ni razumela izpremembe. Strastno je ljubila moža, toda čuvstvo u-žaljenega samoljubja jo je sililo, da je skrivala svoja čuvstva, a včasih so ji prihajale v glavo temne misli ljubusumja. Pavel BorisoviČ je zapazil in razumel to pritajeno razočaranje svoje mlade žene, toda ni se čutil sposobnega, da bi mogel temu od-pomoči. Tudi on je ljubil Valerijo; njena sijajna lepota ga je privlačevala in navduševala, toda tO ni bila prejšnja strast, ko jo je vidtel, ni vzkipela v njem kri, ampak hotel je najti v njeni duši svoj odmev, svojo pomočnico v delu. Prizadeval si je, da bi v njej našel prijateljico, s katero bi mogel obravnati zamotana vprašanja, ki so ga zanimala, Pavel BorisoviČ ni nikoli lju-1 pronikniti skupaj z njo v tajne bil veselic, zdaj pa se je v njego-duši izvršila globoka izpre- VI memba. Nenavadni in mračni dogodki, katerih junak je bil, so ga pretresli, a "svet" je dobil v njegovih očeh drugačno podobo. Dolgočasno klepetanje, malenkostne skrbi, umazane spletke, ki so razburjale družbo, so mu bile dolgočasne in zoprne. Prevzela ga je strastna in neodolji-va želja, da bi proučil in raziskoval tajinstvene, množici prikrite zakone, ki določajo usodo človeštva. Plitvo, lahkomiselno in cinično slovstvo je vrgel iz svoje knjižnice, in ga zamenil z resnimi proizvodi iz okultizma in zgoodvine Vzhoda; s sten kabineta, ki je bil nanovo in razkošno, toda priprosto opremljen, so izginile dvoumne slike in vse je odgovarjalo novemu razpoloženju sedaj delavnega mladega hišnega gospodarja. Z gospodom Žeraldom in Diomi-dom Petrovičem si je baron živahno dopisoval; zdaj je vedel, da odpotuje gospod Žerald proti koncu februarja. Do tega časa mu je bilo urediti svoje stvari. Včasih, ko je Valerija veselo klepetala s kakšno prijateljico, s katero sta goreče pretresali | vprašanja toalete, je Roteršild z sli. izgovorom, da ima delo, šel v J Baron je vzdihnil in težka svojo sobo, sedel v globok na- skrb mu je stisnila srce. Kaj bo, slanjač pred kaminom in se ni ko ji pove o, svojem odhodu in mogel nagledati slike grofa Ri- |da ga ne bo domov več let? Ka-dolfa, ki jo je pripeljal s seboj j ko bo Valerija sprejela in prene-iz gradu; pogostoma je prebiral:sla to ločitev? Dobro je razu- onega sveta in skupaj z njo stremeti k svetlobi. Toda Valerija je bila premlada in presrečna, da bi mogla razumeti užitek, ki ga da znanstvo, a spomini na o-kultne doživljaje, katerih je bila priča in žrtev, so ji bili zoprni. Baron je skušal zbuditi v njej zanimanje za vprašanja, ki so ga tako zaposlovala, jo navajati k čitanju, no kmalu se je prepričal, da se Valerija dolgočasi in da je dajala prednost razgovoru o ljubezni pred čitanjem razprave o astralnem svetu. Nekoč po kqsilu, ko se je baron vnovič poglobil v čitanje o-kultističnih knjig, je prišla Valerija k njemu, se vsedla na pod-ročnik naslanjača, ga z eno roko objela okoli vrata, a z drugo pokrila stranico knjige. — Ah, Pavlik! Pusti enkrat te dolgočasne knjige in pridi klepetat z menoj. Lolo je odšla in brez tebe mi je tako dolgočasno. Sploh pa opažam na tebi izpre-membo, — je pristavila tiše. — Zdi se mi, da ti je družba in zabava zoprna; nič nisi vesel, in dasiravno ničesar o tem ne razumem, bi. želela razumeti, ker te zelo ljubim. Včasih se me po-laščajo zaradi tega žalostne mi- £ pripravi na udarec ki jo čaka. | Takoj je hotel rešiti to vpraša-| nje, zato je zaprl knjigo, poljubil ženo in vstal. — Sediva na divan in pogovoriva se, — je rekel s prijateljskim glasom. — Opazil sem, draga, da ne odobravaš mojega či-tanja in mi šteješ v zlo, ker sem resen in se izogibam svetu. Deloma imaš prav; naveličal sem se dolgočasne družbe z njenimi malenkostnimi skrbmi, z njeno škodoželjnostjo in glupostjo, toda jaz nisem nikoli zanjo maral. In kar imenuješ ti "biti resen", je samo poglabljanje v samega sebe. To je tisto, zaradi česar si nezadovoljna z menoj. Valerija? Toda ne morem biti drugačen. Kar sem preživel in pretrpel v Montignosu, se ne da zbrisati z eno potezo. Tudi ti si preizkusila zločesto moč preteklosti, s katero je prekinjena, zdi se, vsaka vez Ali ni naravno, če želim pronikniti v te tajne in doumeti strašne zakone, ki jim ne moremo ubežati. Da, Valerija, tako mora biti. Da si zagotovim mirno srečo za bodoče čase, moram se naučiti obvladati svoj "jaz", da ne zapadem vnovič starim grehom. Ali mi boš verjela, če ne utrdim svoje nravstvene osnove in če se ne utrdim in očistim z znanstvom in naukom? Ali si uverjena, da ne postanem zopet nagel, strasten človek, ki bo iskal ljubezenskih doživljaj z drugimi ženskami? — Ali se v tebi pojavljajo take podle želje? — je vprašala Valerija in nemirno pogledala v oči možu, nakar se je on nasmejal. — Sedaj ne. Toda kdo more jamčiti za prihodnjost? Pomisli, koliko skušnjav preži name! Jaz sem mlad, ugajam ženskam, sem silno bogat in poleg tega zelo slab ... — in je umolknil. — Dinina smrt leži na moji duši: jaz sem bil sirov in neusmiljen z njo. Res je, da je nisem ljubil, toda sam od svoje volje sem se oženil z njo, in ko sem se je odrekel, da izpolnim častni dolg napram , tebi, je bila sirota, popolnoma sama in stara dvajset dve leti. Dina me je ljubila kakor ti, Valerija; v svoji zaslepljenosti se je oprijela praznover-nega upanja, da me bo pridržala s pomočjo ljubezenskega napoja, ki pa je bil strašen strup. Jaz sem jo pahnil v smrt in spomin na njo je težek ukor moji vesti. — In ti meniš, da zadostuje proučevati te knjige o okulti-zmu, pa boš našel duševnil mir in se obranil vseh nevarnosti, o katerih govoriš? — je neverno in s tesnobnim občutkom vprašala Valerija. — Samo to ne zadostuje, toda jaz se hočem naučiti brzdati v sebi žival in nečem biti slep. — Kdor jasno vidi krivine življenja in razume nevarnost, se težko izpodtakne. Da pa bom mogel doseči smoter, h kateremu stremim, bom morebiti zahteval od tebe dokaz tvoje ljubezni in tvojega potrpljenja. — O! Ni je žrtve, ki bi je jaz ne doprinesla v dokaz svoje ljubezni, posebno če se gre za tvoj dušni mir. Zdaj pa se vrni k svojim knjigam, jaz pa sedem tu na divan, da končam akva-relno sliko našega starega Mon-tignosa. Ne bom ropotala in te vznemirjala, od tu se bom naslajala s tvojim milim profilom in črnimi kodri, v katerih ni niti ene sive lasi vkljub nemirni vesti. Veselo, lagotno in ljubko je stekla ven in mu poslala s praga poljub z roko. Pavel BorisoviČ se je nekolikokrat izprehodil po sobi razburjen in razdražen. Kako se bo vse to končalo, kakšni težki prizori ga čakajo? — Vendar pa je sklenil, da zlomi še tako upiranje. Indija ga je privlačevala kakor magnet; oditi v tisto deželo čudes. in tajn pod vodstvom nenavadnega človeka, ki mu on dolguje svoje nravstveno osvobojen je, je bila zanj taka sreča, kakršne so deležni samo oni, ki jih usoda razvaja. Gotovo ne bo zamudil tako redke prilike zaradi ljubezenskih muh mlade vrtoglavke. XI. Čimbolj se je bližal čas odhoda, tembolj je rastel tajni nemir v Pavlu Borisoviču; razbijal si je glavo, kako priti na mučno vprašanje, pa ni našel odgovora. Valerija ni ničesar o-pazila ne sumila; imela je vedno obiske, ali pa je bila z doma, rada se je lišpala in bila skrajno vesela. Baron pa je dokončaval svoje priprave, uredil je denarna vprašanja, uredil upravo svojih posestev in napravil oporoko. Pet let je dolga doba in ni mogoče vedeti, kaj vse se lahko zgodi med tem časom. Kako lahko bi bilo vse to, če bi bil prost . . . Bridko se je kesal svojega brezumja, ki ga je prisililo oženiti se. Nekoč zvečer, ko je bila Larisa Arkadjevna pri njih v go-steh in je baron ostal sam ž njo, dokler se je Valerija oblačila za more od jutra do večera mešati sem ga videla, — je vprašala v to bedasto množico in posluša- Larisa Arkadjevna. ti njeno neslano brbrljanje. Ni-j — Ah! Gotovo v kabinetu in kolil nisem mislil,'da je tako je zaposlen s proučevanjem "a-prazna in tako ravnodušna dojstrala" in premišljevanjem o umstvenega življenja. Njo je i- grehotah, ki mu jih je zapustila stotako kakor mene udarila u- preteklost ter o novo pridoblje- sodna prošlost; strašni dogodki, grozne prikazni so pretresli njeno mlado življenje in jo vrgli na kraj groba. In po taki preizkušnji ne čuti najmanjšega zanimanja za te strašne tajne, nobene želje izobraziti se, raziskovati oni svet in proučiti njegove zakone. Dobra Larisa Arkadjevna je skušala opravičiti svojo krščen-ko, češ da je mlada, se veseli življenja in ji manjka zanimanje za vsa takšna suhoparna in abstraktna vprašanja. — Bodite potrpežljivi in osvojila si bo vaše misli in želje, ker je vendar dobra in razumna ženska. Pavel BorisoviČ je skomizgnil z rameni, in ni nič odgovoril, zakaj v tem trenotku je vstopila Valerija, prelestna, nališpana, smehljajoča se, prava predpo-doba brezskrbne veselosti. Larisa Arkadjevna se je vznemirila in sklenila, da bo dala nekaj svetov mladi ženi. Črez nekaj dni je šla k njej že zjutraj, in ko je Valerija končala svoja važna posvetovanja z šiviljo, jo je Ba-jkulinka odvedla v budoar. — Kje je Pavel BorisoviČ ? Ni- nih čednostih, — je posmehljivo odgovorila Valerija. — Nimaš prav, draga moja, če kažeš tako sovražnost za to, kar tvojega moža zanima. Nasprotno, ti bi se mu morala prilagoditi, se udeležiti njegovih i raziskovanj in vzbuditi zanimanje za okultna vpr Pavel BorisoviČ je bil hu det in razumljivo je, Če nikniti v te tajne. Na n0" čin ga ne smeš vlačiti od ce do veselice: to ga in mu je neprijetno. Pritajena Valerijina P tu izbruhnila na dan: fDalje e?edU^ OGLAŠAJTE V — "ENAKOPRAVNA Prizori v jetnišnicah Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 POLNA ZALOGA kuhinjskih peči na plin ali elektriko. General Electric, Tappan, Roper in Grand. ANTON DOLGAN 15617 WATERLOO RD. KEnmore 1299 RAZPRODAJA 7 cu. ft. Frigidaire, ves porcela- , . . . . , ,nast samo ............................ $79 ples, je pripomnil nestrpno jed- kuhinjsUa pež, prej $99, va zatajujoč svojo nevoljo. / — Ne razumem, kako more Valerija najti užitek pri tem be- 1 sedaj samo .......................... $69. Norwood Appliance & ganju s plesa na ples, z gostije na gostijo, skratka, kako se Furniture Co. 819 East 185th St. DR. WILLIAM F. URANKAR ZOBOZDRAVNIK 362 East 156th St. vogal Ridpath Ave.' IVanhoe 5311 Znižane cene na premogu Standard Pocahontas Egg___________ Standard Pocahontas Lump__________$8.50 Smokeless Pocahontas______________$Q.®0 Premium No. 3____________________$9.5© Znižane cene tudi na Stoker premogu, vseh vrst. Se priporočamo BLISS COAL CO. 22290 Lakeland Blvd. KEnmore 0808 tudi starodavni rokopis, ki ga je znal skoraj na pamet. Pavel BorisoviČ je izgubil očeta in mater mel, da če zapusti ženo za več let nekaj mesecev po poroki, da postopa neusmiljeno in jo izpo- v otroških letih, potem je živel v stavlja veliki preizkušnji. Ven-hladnem ozračju, ki je obdajalo dar pa se ne bi za nobeno ceno njegovega strica. Ta mu ni ni-1 odrekel svojemu načrtu. Ona se koli ničesar odrekel, toda nikdar mora udati, če ga ljubi. Nena-mu ni kazal ne sočutja ne lju- doma mu je prišlo na misel, da bežni. Citanje rokopisa in zad- more po Valeriji sproženo vpra-nje prikazni v kapeli so ga ne-! šanje nuditi lepo priliko, da jo m M 9 i i iS i i m Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. |Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 »i« 1 i i m i /