296. številka
Ljubljana, v četrtek 27. decembra 1900.
XXXHI. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSl nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ograkv dežele za vse leto 25 K, za pol Teta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu §t. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 8t. 12.
»Slovenski Narod" telefon št 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Volilni shod v Ljubljani.
Tako znamenitega volilnega shoda, kakor je bil včerajšnji shod v veliki dvorani ^Mestnega doma", pač Se ni bilo v našem mesta Ta shod je bil sijajna manifestacija napredne Ljubljane zoper neču-veno hujskanje klerikalcev in zoper vnebo-vpijoče lopovščine, s katerimi vodi duhovščina boj zoper meščanstvo sploh in zlasti zoper dr. Tavčarja. Zbralo se je okrog 600 volilcev, mej katerimi ni bilo niti 15 ne-volilcev, ki sicer na klerikalnih shodih štafažo delajo. Zbrali so se meščani, vo-lilci vseh slojev, obrtniki, trgovci, podjetniki, višji in nižji uradniki in gromovito klicanje: BŽivio Tavčar" je pričalo, včega-vem taboru je Ljubljana.
Shod je otvoril podžupan dr, K. vitez Bleiweis - Trsten iSki, ki je v imenu izvrševalnega odbora napredne narodne stranke pozdravil volilce, povdarjaje, kako se je vsa Ljubljana razveselila, ko je izvedela za kandidaturo dr. Tavčarja. Ž njim dobi Ljubljana neustrašnega, neodvisnega, v gospodarskih zadevah jako veščega na rodnega poslanca, ki pozna natančno, kot dež. odbornik, vse potrebe in želje dežele kranjske in kot dolgoletni občinski svetovalec tudi vse potrebe in želje mesta ljubljanskega.
_L\<i predlog fcovomikt* je bii potem izvoljen predsednikom shoda župan Hribar, ki je po kratkem ogovoru dal besedo kandidatu dr. Tavčarju.
Ko je nastopil dr. Tavčar, je po dvorani zaorilo urnebesno klicanje „Živio Tavčar". Klicanju in ploskanju kar ni hotelo biti konca. Ko se je to navdušeno akla-miranje poleglo, je dr. Tavčar govoril tako-le:
Častiti volilci ! Ko stojim danes pred Vami, sem v prijetnem položaju, da mi ni treba na široko  in dolgo razviti svojega programa. Ne vsled lastnih zaslug, pač pa vsled nasprotstva političnih svojih sovražnikov smem brez pretiranosti izreči, da je že samo moje ime nekak  program. (Živahno odobravanje in ploskanje). In če me izvolite svojim državnim poslancem, izvolite  z mojim  imenom tudi  program, ki je združen s tem   imenom; Jedro imena kakor programa pa je neizprosno   nasprotstvo tistemu, kar se imenuje .klerikalizem". (Živahno  pritrjevanje in dobro klici). Ne pripadam med zdihovalce, ki se z rosnim očesom neprestano ozirajo po širni Sloveniji, ter nam v jedno mer pojo žalostno pesem o bratomornih bojih, želeč si miru, in naj si bo to mir grobov in smrti 1 Naša slovenska domovina je njiva, kjer rase tik zlate pšenice tudi obilo plevela.   Kdor pa ruje plevel iz pSenice, ki sta  končno kot rastlini  ene in tiste zemlje tudi sorodna ta ne uganja bratomornega boja, ta počenja koristno delo (klici: Tako je!), s kojim se pomnoži  rast in rodovitnost rumene pšenice!   Klerikalstvo pa ni druzega nego plevel (Živahno pritrjevanje), ki mori zlato pšenico narodovega napredka, in kdor, kakor nekdaj  Simson, spušča goreče repe med ta plevel, ne vstvarja s tem bratomornih bojev, pač pa je koristen delavec na polju omike  in prosvete! Zadnje čase pa je hodila in lazila okrog Vas politična mlekarica, ki je nekaj prevzetna postala, ker jo vsi farovži naše kronovine z mlekom zalagajo (Veselost).   In ta mlekarica Vam je govorila, da je pri nas klerikalizem prazen pojem, da je strah, ki je v sredi ■
otel, okrog kraja ga pa nič ni! Mislim, da ste to žensko presodili za to, kar je, namreč za smešno prikazen, ki se je hotela norčevati iz slovenske inteligence, (Živahno pritrjevanje in klici: Res je) in posebno iz slovenskega meščanstva, če kdo pri nas govori, da je za nas klerikalizem prazen pojem, vidi se mi to tako, kakor bi na Francoskem vstal kak suh in črnikast jezuit, pa bi dejal: za Francosko je klerikalizem prazen pojem 1
Za nas je klerikalizem strah, ki nam sega v kosti, in za nas je klerikalizem pojem, ki kakor ostra kosa grozi v prvi vrsti našemu meščanstvu. Povsod je klerikalizem tisti moloh, ki si z zlorabo verskega čutila, kojega nosi v sebi vsak človek, bodisi hote, bodisi nehote, polni svoj trebuh (Splošno pritrjevanje). Glavno sredstvo pa mu je, da hujska stan na stan, in pri nas je v tem pogledu zadnje č?se vsled večnega hujskanja poživinjene — tako se izraža dr. ŠusteršiČ — naše duhovščine skopal globok prepad med kmetom in meščanom. Prišli smo srečno tako daleč, da vidi kmet v meščanu največjega sovražnika (Borno klicanje: Res je), kar ni čuda, če se še celo najvišje cerkvene glave spozabijo, da trgovca, ki je vendar glavni steber meščanstva, kmetu kot pravega oderuha, kot nekako kugo slikajo! D^.ti nimam zaslug, ali nekaj zasluge si pa vendar smem prištevati pri tisti energični akciji, s kojo smo vsaj za silo izpodkopali tla goljufivi in sleparski gospodarski organizaciji, (Burno pritrjevanje), s katero so hoteli naši klerikalci zadaviti naše trgovce. Sedaj se je pa farovška politična mlekarica praznično oblekla (Veselost) in okrog vas, trgovci, berači za vaše glasove, prej kot ne v zahvalo za to, ker je Vas hotela potegniti na gospodarske vislice! V resnici, trgovstvo po mestih in trgih moralo bi zatajitizadnjo iskro časti in pameti v sebi, če bi pri ti volitvi dalo se zvabiti na led sladkoginjenim glasovom, katere spušča dr. ŠusteršiČ iz farovškega svojega klarineta! (Burno pritrjevanje).
Ali tik samopašnosti tiči v klerika lizmu tudi pojem najgrše nevošljivosti. Kakor požeruh je, ki je nevofiljiv radi vsake bilke katera slučajno ne izgine v Širokem in globokem njegovem želodcn! Dokaz tema nam je uradniški stan, ki je tudi jeden prvih stebrov našega meščanstva. Koliko časa se je ta stan trudil, in ko-nečno se mu je stanje vendar nekoliko zboljšalo, ker so se povišale uradniške plače. Sedaj pa pravi dr. ŠusteršiČ, da kle-ri^alizma ni. Ali jaz upam, da so naši uradniki opazili tisto klerikalno gospodo, ki je od nevoščljivosti in zavisti kar rumena postala. Po shodih so nevednemu našemu kmetu govorili o previsokih plačah uradnikov, indosegli ao s tem, daimanaš kmet uradnika za nekak mrčes, ki skoraj nič ne dela, kije po nepotrebi na sveta — ker bi njegov posel prej kot neprav lahko opravili gospodje s fa-rovžev! — ki je pravi lenuh, d a-sivleče pri tem po nazorih naših klerikalcev prav mastno plačo! Koliko pa je tega kar je neki še-pavi klerikalni politik na shoda v Logatca, če se ne motim, svojim kmetskim poslušalcem na Široko razkladal, da so Se celo tisti manjši uradniki, ki so pravi trpini
človeške družbe, živeč od revne plače in praha, ki ga požirajo v se iz aktov, v resnioi le tatovi božjega Časa, ker si od dela nobeden še ni zlomil hrbtišča, kakor se to pri duhovnikih skoraj vsak dan pripeti (Veselost)! A vzlic temu predrznil se je jezuit dr. ŠusteršiČ stopiti pred to uradništvo in piska in gode mu, in v svoj tabor ga vabi, prej kot ne v namena, da bi prav kmalo obstrigel uradniške plače ter s prihrankom, na ta način pridobljenim, povišal rente naših prelatov in kanonikov. (Burno pritrjevanje). Upam, da bode med zavednim in dičnim našim uradništvom le malo kalinov, ki bi hoteli dr. Šusteišicu v mrežo!
In tako je objedel in oglodal naš klerikalizem skoraj vsak stan; iz kmetov na prav rafiniran način iztiska zadnje žulje, mej tem pa vse druge stanove razkričava za krvosese. Posebno zoprna mu je šola. Ker dobro ve, da je on — klerikalizem — bacil, ki se more zrediti jedino le na mreni neumnosti, preži kakor morski volk po naši šoli in naše vrlo učiteljstvo bi prej kot prej rad potisnil pod svoje mlinske kamne! In vendar pričakuje lirični naš dr. ŠusteršiČ, da bodete vi, slovenski učitelji, klerikalno volili, ter si tako sami spletli vrv, 3 katero vam bo potem dobrotljivi dr. ŠusteršiČ z veliko radostjo vrat zadrgnil. (Viharno klicanje: Tako je!) Uči telji, dajte mu odgovor, ki naj še dolgo zveni po aSesih tema brezvestnemu političnemu kondotijeru!
In kaj je napravil klerikalizem iz naših obrtnikov? S krščanskim socialnim hum • bugom jih vabi na svoje shode. Ti shodi pa niso druzega, nego nova prilika, kjer zapravljata obrtnik in delavec teško pri slu-žene krajcarje. Vsaj pri nas v Ljubljani je tako, pa tudi za druge kraje velja resnica, da se s katoliškim pijančevanjem po katoliških shodih obrtniško vprašanje ne bo rešilo. Od nekdaj je bilo tako, in tudi danes ni drugače, da namreč klerikalizem le tistega vabi v svoj tabor, katerega hoče imeti za molzno krava (Pritrjevanje in klici: Res je!) In zatorej morali bi tudi naSi obrtniki biti zelo previdni, če jih vabi dr. ŠusteršiČ v svoj tabor. Veliko mleka res nimate, ker ste reveži, ali če za druzega ne bodete, bodete vsaj plačevali očena&e, če tudi samo z dvajsetimi vinarji komadi (Veselost). Na tem mestu pa naj jedenkrat za vselej zavrnem klerikalno laž, da zastopamo mi slovenski naprednjaki glede obrtništva načelo svobodne konkurence. Nikdar tega načela zastopali nismo, in ga tudi v bodoče zastopali ne bodemo, ker ne stojimo na stališču katoliške stranke, ki bi s pomočjo zadrug — v Ljubljani se ji je tos pomočjo katoliške tiskarne in svete družine že deloma posrečilo! — rada udušila gostilničarje in sploh vse obrtnike. Mi pa hočemo obdržati obrtniški stan, in zategadelj smo proti svobodni konkurenci.
Kaj Vam hočem Se govoriti? Najbolj razsvitleni duhovi olikanega sveta so soglasno in že davno spoznali, da je klerikalizem bolezen- Pri nas in na Španskem je ta bolezen že kronična postala. (Klici: Istina! Tako je!) Kakor rja je na listovih naSega slovenskega drevesa, in kakor rak ae je zajedla v deblo tega drevesa! Ker se katilinarične eksistence vsikdar oprijemljejo nemoraličnih in razuzdanih načel, ni čada, da tudi pri nas katilinarični politični ple nolovi trumoma hite v klerikalni tabor. Ta
se kar vidi, kako ti poštenjaki ska Sajo v hitrosti prekositi drug druzega, ker bi vsak najraje bil prvi pri polnem loncu. (Živahno pritrjevanje.) Po številu jih je veliko, po etični teži pa komaj odvagajo reso, ki je sapa s sabo drvi! Ker pa je ti slaboglasni tolpi naša slabopoučena hijarhija na razpolago dala božja svetišča, in posebno leče in spoved* niče v teh svetiščih, se je v istini bati, da nam politična ta drhal, kakor bi se izrazilo dr. Šusteršičevo glasilo .Slovenski List", ne pomeksikani slovenskega naroda. In zategadelj je danes bolj nego kdaj vkoreninjeno moje prepričanje, da je nas vseh dolžnost, ne da bi žrtvovali bistvenih načel slovenske politike, delati na to, da se v boju proti klerikalizmu kolikor mogoče mej nami združijo vsi napredni in liberalni elementi — tu niti socialnih demokratov ne izvzemam —, ker je položaj brez pretiranosti tak, da velja za ubogi slovenski narod bolj nego za katerikoli narod Gambetov izrek: klerikalizem je sovražnik! (Burno pritrjevanje in ploskanje. Klici: Res je! Tako je!)
Dasi ne vemo, kaka bode osoda bodočega parlamenta, so vendar tri reči, ki mej nami vzbujajo splošno zanimanje, ter se povsod s sedanjo oržavnozborsko volit-vijo v tesni zvezi razpravljajo. Te tri reči so: obstrukcija, jezikovno vprašanje, in pa vprašanje, h kateremu klubu naj pristopijo napredni slovenski državni poslanci. Z obstrnkcijo se je jako pametno bavil oklic napredne narodne stranke. Temu oklicu le pristavljam, da vidim v obstrukciji orožje, ki reže na dve strani, ki reže tistega, proti kojemu se suče, pa tudi tistega, ki to iz -j venredno orožje suče. Slovenske javne razmere ne bi prenesle nikake obstrukcije, ako bi se leta kot splošna obstrukcija vprizo-rila. To pa zlasti zategadelj ne, ker ni upati, da bi naš sprideni parlamentarizem še mogel preživeti jedno samo splošno obstrnkcijo, ker bi se potem brezdvojbeno vpeljal absolutizem. Absolutizma pa se je nam Slovencem bati iz dvojnega razloga. Prvič zategadelj, ker je absolutizem velik protektor klerikalizma. Kakor dva brata sta si v sorodo, in prav odkritosrčno se jeden druzega podpirata. In ne hotel bi doživeti, da bi avstrijski absolutizem in naš klerikalizem v bratski slogi morila liberalstvo po Slovenskem. Potem bi ne bilo niti nemogoče, da postane dr. ŠusteršiČ vladni zastopnik v Ljubljani, in kako bi ta davil in moril napredno mišljenje, to si brez težave predočujemo! Na drugo stran pa se je nam bati z absolutizmom tiste višje avstrijske birokracije, ki je že dandanes do svojih kostij klerikalna, ki ima tik klerikal-stva še drugo strast, to je strast, s centralistično pestjo države ponemčevati slovanske narode. Ne daje nam ustava vsega, ali to kar nam daje, zadošča, da trepetamo pred absolutizmom, in da se moramo s svojega slovenskega stališča brez ozira na gospodarska vprašanja obstrukciji odločno protiviti, NaS parlamentarni položaj je tako zavožen, da mora vsaka obstrukcija postati mati absolutizma. Tega rojstva pa bi vsaj jaz ne hotel doživeti!
Kar se tiče jezikovnega vprašanja, tudi ni treba dolge razprava Da to vprašanje v Avstriji ni rešeno, ve vsak otrok. Enkrat ae bo moralo reSiti, in si-
cer na podlagi pravice; država bo morala biti pravična nasproti posameznim  narodom,  ali   tudi ti bodo   morali   biti   pravični nasproti državi, ki je kot taka celota, koje razpada Slovenci v interesu svojega obstanka nikdar želeli nismo,  in ga  danes tudi ne želimo. Oklic narodne napredne stranke naglasa, da naj je naloga bodočega parlamenta v prvi vrsti gospodarska.  Temu je pritrditi.   Savignv pravi nekje, da ni vsak čas sposoben za važno postavodajno delovanje, in meni se vidi, da sedanji čas nikakor ni poklican potom zakona rešiti jezikovno vprašanje v Avstriji.   Strast je parola današnjih dni, a strast se ni bila nikdar pravična, ker je največkrat slepa.   Parlament naj se torej v prvi vrsti peča z gospodarskimi zadevami. V tem oziru je veliko potreb, in tudi Slovenci jih imajo mnogo. Te naj se reSijo najprej,  med  tem pa se  ohlade strasti, potem pa bo napočil čas, ko se s pravičnim   in   pravi coljubni.i   zakonodaj stvom naSi državni polovici podeli tisti mir, po kojem vsi hrepene, tako Slovani, kakor Nemci. Da pa ta mir ne sme biti tak, kakor ga občutijo nemadjarski narodi onkraj Litve, to je pa zopet gotovo!
Nastane vpraSanje, kako naj se vedo naSi poslanci nasproti slovanski kr&čansko-narodni zvezi. Kar čez noč je ta zveza silno važna postala; ako ne pristopimo v njo, ruSimo slogo. Povše, Pfeifer, Žitnik in drugi naši velemoži (Hrupna veselost) pridejo ob ves parlamentarni kruh, in o tistih velikih uspehih, katere so dosedaj ti odlični in dični parlamentarci (Občna veselost) dosezali, v prihodnje ne bode ne duha ne sluha! To je vse silno lepo, ali resnica pa je, da slovanska krščansko-narodna zveza na Dunaju prav nikakega ugleda ni imela. Ta parlamentarni klub bil je prava senca, ker prav za prav ničesar druzega ni bil, nego ponesrečena kopija kluba katoliške nemške ljudske stranke. Tam je gospodaril baron Dipauli, tu pa go spod Povše, ki pa je prebrisanemu gospodu iz Kalterna nekako tako podoben, kot novorojeno jagnje staremu lisjaku. (Viharna veselost). In „sloga", ki je v ti zvezi vladala med slovenskimi poslanci, tudi ni bila vzgledna: če je Ferjančič vlekel na to stran, vlekel je Povše čisto gotovo na drugo stran, tako da je minister dostikrat bil v prijetnem položaju, da ni dal nič niti Ferjančiču niti Povšetu, samo da se ni zameril niti jadnemu niti drugemu. Tudi se je omenjena zveza opirala na strogo klerikalno podlago, tako da so bili naši poslanci nekaki politični skopljenci. Doma na primero bili so z vso vnemo proti verski šoli, na Dunaju pa so bili vsled programa slovanske krščansko socialne zveze z ravno isto vnemo za versko šolo.
Menim, da se v tak položaj ni treba vračati našim poslancem, ki morajo, ako na svojo Čast kaj diže\ en in isti političen značaj kazati tako v Ljubljani, kakor na Dunaju! Po mojem mnenju bi najbolje kazalo, če bi se ustanovil pameten jugoslovanski klub, ki naj se otrese balasta, mcravskih in ruskih klerikalcev, kojih gospodarske kakor sploh politične težnje so dostikrat različne od naših teženj. S tem pa ne rečem, da naj se z Jugoslovan, kluba izločijo vsi klerikalni elementi, vsaj imamo v poljskem klubu izgled, kjer uspešno skupaj delujejo konservativci in napiednjaki. Se ve, pri tem se ne smejo uganjati tiste ultramontanske prismoje-nosti. kakor jih uganja dr. ŠusteršiČ v Ljubljani! Končno pa je stvar tudi taka, da se parlamentarne skupine rode po potrebi in priliki. Če narodno-napredni poslanci tudi nekaj časa samevajo, in če bi tudi ničesar ne dosegli, bi to še ne bila taka nesreča, ker bi potem še vedno ravno toliko dosegli, kolikor so dosegli do sedaj v slovanski krščansko-nar- dni zvezi!
Poslanec ljubljanskega mesta ima pri tem še posebej že naprej odkazani delokrog, pri kojem bo bolj odločevala poslan-čeva osebna individualnost, nego pa kaki klubovi vplivi. Vsi čutite, da se bo šlo za to, da se skeleče rane, koje je zasekal potres naši Ljubljani, če že ne odstranijo, pa vsaj toliko ohlade, da jih bo moglo prenašati mukotrpno naše meščanstvo. Pri tem bo odločevala bolj oseba Vašega poslanca, nego okorni aparat tega ali onega kluba. Sicer je pa vsaj na tem polju pričakovati solidarnosti vsehslo-
venskih poslancev, ker bi moral vsak — in naj je sam dr. ŠusteršiČ — imeti zverinsko, a ne človeško srce v sebi, če bi delal ovire beli Ljubljani, kadar si oeli rane potresa!
Moj protikandidat, kanonik Sušnik, podpira svojo kandidaturo s svojim delovanjem pri potresni akciji. In njegovi prijatelji napihnili so to delovanje, da je videti, kakor bi se dvigal balon nad Ljubljano. Nerad govorim o tem! Kar pa se tiče delovanja pri potresni akciji, nisem zaostajal za drugimi. In skoraj poldrugi mesec imel sem pisarno natlačeno, da se osebje skoraj z drugim pečati ni moglo, nego s potresnimi zadevami. Nisem dobil nikake zahvale in je tudi zahteval nisem. K večjemu, da me je ta ali oni prosileo ozmerjal, ker radi gnječe ni mogel takoj na vrsto priti! Ti časi so pretekli, ali takrat bil je vsak zavezan storiti, karjemogel, ne oziraje se na hvalo od zgoraj ali od spodaj! Ne rečem ničesar več, samo omenjam: če je kanonik Sušnik radi omenjenega delovanja upravičen, zahtevati od Vas mandat bele Ljubljane, moje upravičenje v tem pogledu ni manjše od njegovega!
Če mi izročite mandat bele Ljubljane, izvrševati ga hočem vestno in marljivo. Sicar se pa ne gre za mojo osebo, gre se za stvar. Nasprotniki prikrivajo udarec, katerega so jim prizadele volitve v kmet-skih občinah, s huronskim krikom. Obnašajo se, kakor pravi divjaki: ali resnica je, da sta jim bila dva kmetska mandata v resni nevarnosti. In sedaj potrebujejo malo mazila in pričakujejo, da ga jim dajo naša mesta. Pričakujejo, da bodo naša mesta tako temna, kot so temne gorenjske kmečke občine. Nemogoče ni ničesar na svetu! Ce bi se usedla naša mesta na limanice kakemu skritemu političnemu črkostavcu brez vsacega programa, ali pa kakemu vino-hlepnemu duhovniku, bilo bi to zelo obžalovati, in za mesta bi bila sramota! Ali obstoj naše stranke ni odvisen od števila mandatov, nas ne vzdržujejo poslanci, pač pa ideja, svobodomiselna ideja, ki je ne umrjoča, kakor je neumrjoča Človeška duša. Dne 3. januvarja boriti se bo mestom in trgom za čast, upam da jo bodo rešili in da stori vsak zaveden meščan svojo dolžnost. V najskrajnem slučaju pa se bodem vsaj jaz tolažil s Katonom: Victrix causa placuit dis, sed victa Catoni!
Ko je govornik končal, priredili so mu volilci novic sijajno ovacijo. Zaorilo je zopet viharno vedno z nova ponavljajoče se klicanje »Živio Tavčar", in živahno ploskanje je odmevalo po dvorani. Bil je to velelep moment, ki je dobro pokazal mišljenje ljubljanskih volilcev.
Župan Hribar je dejal, daje viharno odobravanje predgovornikovih izvajanj dokaz, da je dr. Tavčar volilcem govoril iz srca (Živahno pritrjevanje)in potem naglašal važnost prihodnjega zasedanja dri. zbora zlasti za Ljubljano. Ali je dr. Tavčar mož, ki bo znal zastopati gospodarske interese Ljubljane? Je! Dr. Tavčar je neustrašen in neodvisen, on ima vse sposobnosti, in bo zato mogel vse moči posvetiti dosegi svojega smotra. Če so klerikalci naglašali, da zategadelj ne bo dosti opravil, ker ga klerikalci ne bodo podpirali, se mora z vso odločnostjo povedati, da ne bo prav nobena škoda, Če ga tista krščanska-narodna zveza ne bo podpirala. Ta krščansko-narodna zveza ni Ljubljani v zadnjih letih čisto nič koristila. Župan je povedal, da se je o tem sam prepričal, kadar je bil na Dunaju, kajti dosegel je samo to, kar je sam izposloval, in če se je sam zavzel za kako stvar, je imel vedno več uspeha, kakor če se je za kako stvar zavzela krščansko narodna zveza. Sicer pa opravijo na Dunaju samo oeli možje kaj, samo možje, ki ne upogibajo tilnika in povedo" vsakemu, kar mu gre. Resnična možatost imponira najbolj (živahno pritrjevanje), in če bo kdo mogel kaj doseči, bo to dr. Tavčar (Viharno pritrjevanje). Kanonik Sušnik, ki zdaj kandidira proti dr. Tavčarju, je sicer spoštovanja vreden mož, ali v javnosti ni nikdar nič storil in torej svojih zmožnosti ni pokazal. Sicer pa je notorična stvar, da duhovniki v drž. zboru prav nič vpliva nimajo. Vsak posvetnjak ima več vpliva kakor duhovnik. Znano je, da je bil neki višji slovenski duhovnik drž. poslanec, a ni mogel za svojo deželo niti najmanjše stvarioe doseči ter
je prišel do spoznanja, da .duhovnik ničesar ne šteje v drž zboru. Imena tega duhovnika pač ni treba imenovati. (Klic: prost Einspieler.) Faktum je, da duhovniki nimajo nikdar tistega ugleda, kakor po-8vetnjaki. Tudi Klun je šele po dolgih letih dobil nekaj vpliva. Na Kranjskem imamo tri mestne skupine in v dveh kan-didujejo klerikalci duhovnike, v tem, ko se v kmetskih občinah niso upali, postaviti več duhovnikov, kakor jednega samega moža, ki je na nekem posebnem glasu. Tem večja predrznost je, da se upajo pred zavedne, politično izobražene mestne vo-lilce stopiti kar z dvema duhovnikoma. Zavedno meščanstvo bo pa na to jasno in glasno odgovorilo in Ljubljana bo gotovo pokazala svoje napredno lice. V ostalem pa pričakujejo ljubljanski volilci z vso pravico, da se bo njih poslanec zavzel z vso močjo, da sa Ljubljani olajšajo bremena, ki jih jej je naložil potres.
Ker se ni nihče oglasil za besedo, je dal župan kandidaturo dr. Tavčarja na glasovanje in je bila ista soglasno, z viharnimi klici „Živio Tavčar" sprejeta.
Ko je župan Hribar še pozval volilce, naj se volitve polnoštevilno udeleže, je zaključil shod. Volilci so se razšli ob gromo-vitih, navdušenih klicih „Živio Tavčar"!
Državnozborske volitve.
Elbertova kandidatura.
Iz Novega mesta, 22. dec.
Klerikalnemu kandidatu dr. Elbertu je zadnje dni greben močno vzrastel.
Opijanila ga je zmaga razdivjane po-povske tolpe pri dosedanjih volitvah, in zato se nadeja, da bo tudi njegova kandi datura v mestni skupini uspela.
Da bi ujel naše uradnike na svoje li-mance, se vede kot vladni kandidat in intimni prijatelj protektorja avstrijskih Slovanov, ministra Korberja, misleč, da bo vsaj to imponiralo liberalcem, če že pred pro-štovo kapo in krivaljo respekta nimajo.
Nedavno strašil je po celem mestu z nekim Korberjevim pismom, v kojem minister pravi, da z našim vodovodom, ki ga moramo itak največi del iz svojega žepa plačati, za jedenkrat nič ne bo, ker država denarja nima in Se tistege piimeicma neznatnega doneska, ki ga je obljubila, dati ne more.
Da to ni posebno priporočilno za kandidata, ki hoče biti voljen, ponašati se s tem, da mu je pisal minister, da v tej za Novo mesto važni zadevi nima vinarja na razpolaganje, to je prost Eibert v svoji domišljavosti prezrl.
Šele, ko je izvedel, da se v Novem mestu neprostovoljni komiki njegovega bob-nanja vse roga, sprevidel je, da ta njegov debut kot osrečevatelj svojih bodočih volilcev ni bil posebno spreten, in prišel je v veliko zadrego, iz koje mu je nehote in nevede pomagal te dni višjesodni predsednik grof Gleifpach.
Leta bil je pred kratkim v Novem mestu ter je obljubil, uvidevši nujno potrebo vodovoda za novo sodišče in jetniSnico, da se bode potegnil za hitro in ugodno rešitev cele zadeve na pristojnem mestu.
Na njegovo besedo dobil je naš vodovod svoje mesto v državnem proračunu; prost Eibert pa, ne bodi len, razkazuje sedaj spet pismo svojega korteša Korberja, v kojem se mu javlja ta vesela novica.
Eibert se pa trka na prsi, češ, to sem storil jaz, in si lasti Gleispachove zasluge v vsej krščanski ponižnosti, koja naše „namestnike božje" kaj diči.
Ker sluti, da se v mestni skupini pač ne bi obnesla popovska nasilnost, ki je proti kmetu-omahljivcu vodila do zmage, in da si mestni volilci ne bodo dali glasovnice niti kradimice pouzmati, niti šiloma izpuliti iz rok, vrgel se je na poskus, na-metati volilcem peska v oči ter jih prešle piti z raznimi izmišljenimi ali tujimi zaslugami.
On, ki niti z mazincem ni mignil, da bi krotil brezmejno divjo agitacijo duhovnikov svojega dekanata, ki ni imel niti jedne grajne besedice zato, da se je priž-nica skozi cele tedne zlorabljala za najpod-lejše laži, — ki je dal celo te dni v cerkvi slaviti klerikalno zmago v peti kuriji, dela se najedenkrat nasproti volilcem mestne skupine .mirnega, zmernega mestnega duhovnika", ki nima a fanatičnimi derviši na deželi nič stičnega razven črne halje.
Sicer se pa čuti svoje zmage po te^ taktiki tako gotovega, da se je osmelil našega skoz in skoz naprednega župana vprašati, da li bi se on Boštjan Eibert tudi v imenu župana zahvalil Korberju za ugodno rešitev vodovodne zadeve 1
Prost Eibert se torej že smatra diktatorjem v Novem mestu in si lasti pravico govoriti v imenu po ogromni večini narodno-naprednega prebivalstva.
Ne vemo, čemu bi se bolj čudili, — ali vsiljivi predrznosti ali gorostasni naivnosti našega Elberta!
Prost in njegovi maziljeni in ne-maziljeni pristaši, kojih slednjih lahko po prstih našteješ, se skušajo z inteligentnim mestnim volilstvom kar norčevati.
Ali misli prost Eibert, da smo že pozabili, kako je popovska druhal zlasti zadnje dni po celi deželi zoper inteligenco — torej v prvi vrsti zoper mestne prebivalce, meščane in uradnike, v cerkvi in zunaj cerkve razsajala?
Mestni volilci nismo niti slepi niti gluhi, da ne bi zadnji med nami slišal bojni krik, ki ga je ravno duhovščina zagnala proti srednjemu stanu, trojega popi iz dna svojega srca sovražijo, ker mu je prezaveden in presamostojen.
Ni dovelj, da so klerikalci revnega premalozavednega in samozavestnega kmeta našega vpregi i v svoj jarem in ga tako oslepili, da je pahnil od sebe kandidate kmetovalce ter izvolil ljudi, ki nimajo niti srca niti sposobnosti, da bi- mu v njegovi bedi pomagali; zdaj bi še radi našemu srednjemu stanu po mestih in trgih udarili sramotni pečat srednjeveškega na-zadnjaštva in popovskega hlapčunstva!
Toda zaman se bodo trudili, naš tilnik ae ne vpogne pod popovsko peto, naj si pride tudi prost Eibert in vsi njegovi kortesi tja doli do Kušlana in Pečnika !
Tisti ljudje, proti kojim so popje kmečko ljudstvo z najpodlejdimi lažmi hnjskali, prodali bi svojo čast in možatost, če bi volili d. Elberta, in zato bo zastonj po Novem mestu za glasove beračil.
Toliko bodi d. Elbertu dan.es povedano. Prihodnjič več!
V IJublJanI. 27 decembra. Obnovitev železnega obroča.
V .Politik" je objavil dr. Karel Matuš članek, v katerem priporoča vsem strankam, katerim se je bati nemške hegemonije in upeljave nemškega državnega jezika, da se združijo v skupnost bivšega železnega obroča. Isto misel zagovarja BBu-di voj".
Kako je na Kitajskem? Na božični dan so se zbrali vsi posla niki na Kitajskem pri španskem poslaniku, ki je najstarejši, da izroče ondi glavnima zastopnikoma kitajske vlade, Lihungčangu in princu čingu skupno noto z mirovnimi pogoji. To noto je podpisalo 11 zastopnikov vlastij. Nota, ki obsega mirovne pogoje v minimalni velikosti, zahteva, da odgovori cesar nanjo čim preje. Baje se je nadejati, da dospe kitajski odgovor do prihodnjega četrtka. Cesar se ne vrne v Pekin, dokler je vojaško zaseden. O večjih operacijah ni slišati sedaj ničesar, ker vlada na Kitajskem sedaj huda zima.
Vojna v Južni Afriki.
V Londonu so sila razburjeni. V Kap-landijo je vdrlo 6000 Bnrov pod poveljni-Stvom Hertzoga, Philippa Bothe in Haasbroeka. Tem trem pa se je pridružilo sedaj še četrto poveljništvo s svojim oddelkom, ki je pri ZoutpansDriftu prekoračilo reko Oranje ter krenilo proti zahodnji železnici, da jo poruši. Invazija se je izvr šila po dogovoru z voditelji Afrikanderjev. Pri De Aarju so porušili Buri 90 črevljev dolgi železniški most. Angleške čete se ne morejo skoraj gibati, ker je voda podjela mnogo železniških prog. Položaj je jako rasen; more se dvigniti vsa kolonija Bižčas se proglasi nad vso kolonijo obsedno stanje. Drugi priporočajo, naj se ustava za pet let suspendira. Lord Kitchener je opetovano nujno prosil novih čet, zlasti jezdeoev. Vlada se je nekaj časa premišljala, končno pa se je vsled vedno vznemirljivejših poročil odločila, da odpošlje takoj polk pešcev na konjih in prihodnji teden š e dva polka. Angleška vojna uprava se nadeja,, da dobi tudi v novi Seelandiji in v Avstraliji nekaj tisoč vojakov, prostovoljcev, ki dobe povišano plačo. Anglija pobere po svojih kolonijah vse do zadnjega, vse kar le more no-
»iti puško! .Evening Standard" poroča, da je Kimberlev resno v nevarnosti. Na vseh koncih primanjkuje Angležem čet Pretorija nima proti jugu in vshodu nobene zveze. Dewet je v okolici Senekala. Buri nameravajo počasi zvabiti večino angleške vojske v Kaplandijo ter zasesti sami glavne točke Transvaal a.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. decembra.
— Osebne vesti. Premeščeni so notarji gg. Vilibald Svoboda iz Tržiča v Šmarje na Štajersko, Ignacij Huth iz Kranjske gore v Pod ki oster na Koroškem in Vinko Kolšek iz Loža v Šoštanj. — Major g. Anton Dolleczek v Kamniku je imenovan ravnateljem ondotne pra-harne.
— Volilni shod v ..Mestnem domu".
Velikanski, sijajno uspeli volilni shod dr. Tavčarja je klerikalcem kar sapo zaprl. Prepričali so se, da v Ljubljani ničesar ne opravijo, pa naj žrtvujejo za agitacijo kolikor hočejo potresnega in drugega, na podoben način pridobljenega denarja. Na shodu je bilo tudi pet ali šest volilcev, ki sicer navadno glasujejo za klerikalce, v če-, raj pa so glasovali vsi za dr. Tavčarja Tudi Kregar je glasoval za dr. Tavčarja. Ko je župan pozval volilce, ki so proti kandidaturi dr. Tavčarja, naj dvignejo roke, se je dvignila je dna sama roka. To je obudilo splošno veselost, ki se je preme-nila v homeričen smeh, ko se je konstati-ralo, da ta nasprotnik dr. Tavčarja niti volilne pravice nima. Shod se je izvršil v najlepšem redu, in so se volilci razšli polni navdušenja za svojega kandidata.
— Zopet nekaj a la častna beseda
Žitnikova. Župan Hribar poslal nam je naslednji pripis: ,V 294. številki BSlovtnskega Naroda" pripoveduje gospod Viktor Rohr-mann, da mu je, ko je klerikalna stranka snovala svoje politično društvo, gospod Ign. Žitnik dejal: „saj bomo Tavčarja predsednikom volili in tudi Murnika in Grassellija v odbor kandidirali, samo da bomo rusofil nega Hribarja popolnoma izolirali." Glede na to zdi se mi potrebno konštatovati, da sta ravno takrat prišla k meni gospoda Ignacij Žitnik in dr. Ivan Janežič ponujat mi vodstvo klerikalne, ali — kakor se je takrat imenovala — konservativne stranke. — V Ljubljani, dne 25. decembra 1900. — Ivan Hribar.
— .,Slovenski List" In trgovski nastavljene!. Piše se nam: Prejeli smo trgovski nastavljenci ne naročeno sobotno izdajo „Slovenskega Lista". Razžaljeni smo. To krščansko socialno glasilo, katero stoji v ozadju umazane klerikalne stranke, do-mišljuje si, da pridobi na ta način vsaj nekaj naših ter smatra nas narodno napredne trgovske nastavljence za omahljivce in neznačajneže. Dovolj rečeno, da tudi milijoni iztisov brezplačno nam vposlanih nas ne odvrnejo od narodno naprednega mišljenja. Kupčije željna klerikalna stranka je ustanovila konsumna društva, s katerimi uničuje našo bodočnost in naš obstanek, in tako stranko naj mi podpiramo ? Pereant taki stranki! Kolegi, dne 3. januvarja vsi v boj za narodno naprednega kandidata. Od njega bomo zahtevali, da olajša težnje našega stanu. Zatorej vsi na volišče, da bode častne j ša zmaga.
Trgovski nastavljeno i.
— Kako se za kandidata dr. Elberta  propaganda  dela.   Na Krškem je
agitiral dne 22. decembra t. I. župnik Švajger, to je tisti duhovnik, katerega so na volilnem kmetskem shodu dne 22. novembra izbaonili, — za prosta Elberta, in je ljudem na dolgo in široko pripovedoval, da je v Ljubljani govoril z deželnim predsednikom baronom Hein-om, kateri mu je zatrjeval, da je njegova želja, in da ga bo silno veselilo, če bo prost Eibert proti notarju Plantanu dne 3. januvarja zmagal. Mi konštatujemo le besede župnika Švaj-gerja in pristavljamo, da smatramo iste za izrodek bolna fantazije izbacnenega župnika Švajgarja, kajti ne moremo verjeti, da bi se deželni predsednik za klerikalnega kandidata tako potezal in pozabil na obljubljeno nevtralnost vlade! Toraj s takimi lažmi delajo za Elberta!
— Kakšne ljudi imajo klerikalci za svoje somišljenike. Da nimajo izobražen-
stva za seboj, je znano, da pa obstoji njih masa iz skrajno nevednih in duševno nesamostojnih ljudij, je tudi znano. V naslednji dogodbioi se zrcali po jedni strani smešnost, po drugi obžalovanje: V selški občini sta imela oba .klerikalca" (tako masa govori) večino. V kmetski skupini je dobil Pire 39 glasov. Velika, rečemo skoro, vsa večina nima niti pojma, kateri je bil napredni, ka teri klerikalni poslanec. Volili so tako kakor so duhovniki zapisali. In naj bi zapisali .gospod" tistega .Kofetka", pa bi ga ta masa volila. Ko se je naznanil izid, da je dobil napredni kandidat 39 glasov, ponovi s palčko v roki, znani Bitenc iz Martinvrha, izdelovalec avetovnoznanih .flajštrov" : „ A de je čel 39 liberalčov. Ja čudno. Liberalci šo prov ante kriatov služabniki". In ta mož je volil sam naprednega kandidata. Vidi sa toraj, da je sam antekriatov služabnik. Taki so tista .masa", da sami ne vedo, pri kateri cerkvi zvoni.
Antekriatov služabnik.
— Iz Žirov se nam piše: Pri zadnji državnozborski volitvi je gosp. Božič dobil 159 in ne kakor se je poročalo 150 glasov, proti Žitniku, ki je dobil 119 glasov. Nadalje tudi ni znano tukaj, da bi bil Štafeto v fantek kje tepen, ampak udarec na čelu je moral imenovani klerikalni agitator kje drugej stakniti.
— ..Sloveneo" odklanja v štev. 294 vsak nauk od strani .Popotnika" ter patetično kliče: od te strani ni treba naukov. Nekje v sv. pismu pa so zapisane zlate besede: „ Pro bate omnia, quod bonum est tenete!" Ali še veljajo te besede za .SIo-venčeve" urednike in kranjske duhovnike, si drzne vprašati ukaželjnež.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela svojo 130. vodstveno sejo dne 29 novembra t I. v družbinih prostorih .Narodnega doma". Navzočni: Tomo Zupan (prvo mest ni k), dr. Dragotin vitez Bleiweis Trsteniški, Gregor Einspielei, Martin Petelin (blagajnik), Luka Sveteo (podpredsednik), dr. Ivan Svetina in Ivan Šubic; od nadzorništva: Oroslav Dolenc. — Svojo odsotnost so opravičili: mestni župan Ivan Hribar, ces. svetnik Ivan Mur-nik in župnik Anton Žlogar. Ob treh po-poludne otvori prvomestnik Tomo Zupan sejo ter posebno toplo pozdravlja v zmislu § 18. družbinih pravil na posvetovanje povabljene in došle gg.: deželnega poslanca dra. Ivana Dečka iz Celja; odvetnika dra. Josipa Abrama in kateheta Antona Štem-bergerja iz Trsta ter ljubljanskega profesorja Simona Rutarja kot pooblaščenca deželnega glavarja namestnika dra. Antona Gregorčiča iz Gorice. Ta pomnoženi odbor se je bavil v prvi vrsti z vprašanjem, kaj naj se ukrene v zboljšanje družbinega gmotnega stanja. Ker se § 18. do sedaj ni uporabljal še nikoli, razvida slovensko občinstvo, da so se pri družbi jele kazati one posledice medsebojnih slovenskih bojev, ki uničijo vsekako sčasoma našo družbo ; konoema pa brezdvombenougonobe tudi samo -stalnost celotnega slovenskega rodu. — Naj se — žal — zgodi, kar drago prepirajočim se Slovencem, družbe sv. Cirila in Metoda vodstveni odbor ima ob tem čiste roke! V ta namen se je sprejelo več jako umestnih predlogov, ki jih izvrše deloma družbini zaup niki izven kranjske kronovine, deloma pa družbino vodstvo. Klicano pa naj je v pomoč vse Slovenstvo. — Zelo živahno zborovanje je trajalo do polu 6 ure zvečer.
— Zopet jeden. Iz Cirknice se nam piše: Dne 20. t m. je bila glavna sodnijska o ravnava proti gosp. Janezu Lovšinu, župniku od sv. Vida, v kateri je bil obsojen radi častikraje in obrekovanja pri višji oblasti na globo 200 kron, oziroma 20 dni zapora in v povrnitev sodnih stroškov. Tako se je dokazalo, da je gosp. nadučitelja in gdč. učiteljico iz sv. Vida na jako podel in lažnjiv način denunciral, samo da bi jima škodoval. Da bi se vendar že kmetom oči odprle, in da bi spoznali delovanje teh naših „osrečevateljev", in da bi več ljudstvo ne sedalo na farovške limanice!
— Narodna čitalnica ljubljanska imela je v nedeljo dopoludne v mali dvorani .Narodnega doma" svoj letošnji občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število društvenikev. Običajna letna poročila o društvenem delovanju ter o blagajniškem stanju vzel je občni zbor soglasno v znanje ter izrekel mnogoletnemu blagajnika gosp.
profesorju Kaiolu Pircu zahvalo za vestno opravljanje blagajniškega posla. Narodna čitalnica ima sedaj 305 členov ter je naročena na 58 časopisov. Pred volitvijo izjavil je dosedanji blagajnik, da mu ni mo goče sprejeti eventuvalne zopatne izvolitve v odbor. Predsednikom bil je zopet izvoljen g. dr. Karol vitez Bleiweis Trste-niški, v odbor pa naslednji gospodje: inžener Alojzij Ciuha, odvetnik dr. Matej Hudnik, lekarnar Milan Levstek, blagajniški asistent Milan Paternóster, odvetnik dr. Makso Pire, ravnatelj Josip Prosenc, finančne prokurature konci pijent dr. Hubert Souvan, ravnatelj Ivan Šubic, odvetnik dr. Fran Tekavčič in trgovski poslovodja Anton Vrhunec Računskimi pregledniki so bili izvoljeni gg. Anton Dečman, Ivan Kruleo in Fran Uršič. Finančno stanje društva je ugodno ter znaša blagajniški prebitek koncem preteklega društvenega leta 678 K 89 vin.
— Slovensko gledališče. Včeraj sta bili zopet dve slovenski predstavi. Po polndne se je igralo prvikrat na sloven akem odru po nemškem poslovenjeno božično igro .Palček". Posamični igralci in igralke so večinoma povoljno rešili svoje uloge, tako g. Danilova, Rücko-va. Kataninova, Ogrinčeva Puhkova in gg. Verovšek, Bo leska, Hovačič, Danilo, Orehek, Jamnnik i. dr. Mali Rotar je izvajal svojo precej veliko nlogo še dosti spretno in kaže mnogo talenta. Gledališče je bilo precej dobro obiskano in se je posebno mnogobrojna nežna mladina, kateri je bila igra v prvi vrsti namenjena, prav dobro zabavala in tako prearčno smejala in radovala, da je tudi starejši gledaleo imel veselje nad tem. — Zvečer so se igrali .Rokovnjači" in je bilo gledališče že tretjikrat v sezoni razprodano. Igralo se je v obče prav dobro, zlasti pa se je odlikoval, kakor vselej v ulogi Blaža, g. Verovšek. — Prihodnja predstava bo v nedeljo, 30- t m. Pela se bo na željo zborovalcev slovenska .Šolske Matice" Sme tanova komična opera .Prodana nevé 81 a".
— Pri sinoónji predstavi igre ,,Ro-kovnjači" začela je v času, ko se je med aktom postavljala scenarija za ,črni graben", žareti žica električne luči, katera ob seva ogenj rokovnjačev v črnem grabnu. Svilnat ovitek žice je zgorel in provzročil smrad. Ker sa je električni tok omenjene luči takoj zaprl in so varnostne priprave takoj funkcionirale, udušila ae je v par sekundah vsaka nevarnost. Občinstvo ostalo je mirno. Predstava se je točno nadaljevala.
— Umrl je v Št. Juriju ob južni železnici ondotni zdravnik in posestnik g. Nikolaj Rüpschl, tast g. Petra Msjdiča v Celju v starosti 70 let. Pokojnik je bil občečislan zdravnik in vesel družabnik. Poznal ga je ves celjski okraj in vsi ljudje so blagega in značaj nega moža radi imeli. Bodi mu ohranjen prijazen spomin!
— Nove stavbe. V gramozni jami ob Kodelijevi cesti je mestno skladišče za razno orodje zgrajeno ter se bo začelo spomladi sna žiti in uporabljati.
— Bleiweisova cesta podaljša se bajé,  prihodnje  leto  do Dunajske ceste.
— Mestna kopel. Od 9. do 15 grudna letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 342 kopelij, in sicer za moške 304 (prsnih 210, kadnih 94), za ženske 38 (prsnih 8, kadnih 30).
— Suknjo je ukradel neznan tat 23. t. m. metlarju Antonu Seroku v neki gostilni v Vegovih ulicah.
— Vojaiki izgredi. Danes ponoči so vojaki 27. pešpolka po mestu prav hudo razgrajali.
— Pobalinstvo. V noči od 24 na 25 t. m. so ponočnjaki podrli stražniško utico ki stoji na Bleiweisovi cesti pred hišo, v kateri stanuje general.
— Ogenj. V ponedeljek okoli 4. ure popoludne je gorelo pri Camerniku v Ko-menskega ulicah. Pregorela je pločevinasta cev, ki vodi iz peči v pisarni pod streho, in so se deske unele. Požarna bramba je bila takoj na lici mesta in je ogenj pogasila.
— Sleparja imajo zaprtega pri okrožnem sodišču v Olomucu, ki je goljufal tudi po Kranjskem. Priznal je sam, da je v Ljubljani dve stranki ogoljufal. On je namreč pod aznim imeni, kakor Riedl, Sobelt, Reissner, Rheinthaler, nabiral naročnikov na
knjigo .Bilz, Naturheilverfahren", in si je dal izplačati predplačilo. Knjig seveda stranke niso dobile. Slepar se piše Anton Treppel.
— Led se je udri na Kernu dne 25. t. m., ko so se ljudje drsali. Več oseb je padlo v vodo in so vse premočene komaj rešili iz vode.
— Mr. Chambly-ja čarobna predstava v Areni .Nar. doma" je včeraj privabila precej občinstva, ki je bilo prav zadovoljno z elegantno izvedenimi in res presenetljivimi produkcijami g. Chambly-ja in njegove soprog«. Nekatere točke, n. pr. plešoča miza, magično računjanje, in skrivnostno, sedemkrat zapečateno pismo so bile povaem nove, kakor jih v Ljubljani doslej še nismo videli. Občinstvo je izražalo gosp. Cbambly-ju in tudi njegovi soprogi ope-tovano svojo zadovoljnost z živahnim aplavzom.
Književnost.
— ..Zveza slovenskih posojilnic" v Celju naznanja, da ima na razpolaganje Se več iztisov svojega V. Letopisa za I. 1899 ter da oddaja istega posojilnicam členicam, ako se oglase zanj, brezplačno, posamez nikom pa za lastne stroške. Priporočamo našim posojilnicam in podobnim denarnim zavodom, da pridno posežejo po tem iz borno sestavljenem letniku (sestavil gosp. Franjo J o š t), kateri prinaša na 66 straneh nad vse zanimivih statističnih podatkov o Zvezinih posojilnicah ter ponuja lep pregled razvoja slovenskega poaojilništva, katero je zasnoval naš zaslužni gosp. Mihael Vošnjak, od časa obstoja požrtvovalno in nesebično delujočega društva B Z veza slovenskih posojilnic" v Celju. Zaradi tega pa naj bi tudi posamezni rodoljubi, ki se zanimajo za narodnogospodarski napredek slovenskega ljudstva in ki zasledujejo se danji tok delovanja narodnih denarnih zavodov, si nabavili omenjeni .Letopis". Nh željo bi zamogla postreči .Zveza slovenskih posojilnic še tuii z nekaterimi iztisi .Letopisa" od poprejšnjih let. Vsak iztin stane 2 kroni.
Telefonska in brzojavna poročila.
Ptuj 27. decembra. Včerajšnji shod dr. Ploja pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju izvršil se je sijajno. Znani kandidat ptujskih Nemcev za peto kurijo \Vissenjak, pripeljal je celo vojsko iz Ptuja in z Brega, ki je hotela shod šiloma preprečiti. A prišlo je drugače. Vrli Šentlovrenčani pometali so nasprotnike od Wissenjaka do zadnjega Stra-schilovega hlapca na cesto, od koder so jih domači fantje med burnim posmehom občinstva podili kakor zajce proti Ptuju Najhujši razgrajač ptujskega župana Orniga pek bil je ranjen. Wis-senjak je moral zbežati brez klobuka. Na tisoče zbrano ljudstvo upilo je ogorčeno: „Vun ž njimi! V hlev ž njimi!" Le prizadevanju nekaterih domačih gospodov se je zahvaliti, da ni prišlo do hujšega. Danes se smeje ves ptujski okraj tepenim nasprotnikom pod vodstvom beži kapitana "VVissenjaka.
Dunaj 27. decembra. Iz Inomosta se poroča, da so se staroklerikalni deželni poslanci združili s krščanskimi socialisti ter volili odbor, ki naj poravna mej njimi nastali razpor. V ta odbor j a bil voljen tudi Zallinger, ki pa je sedaj odložil svoj mandat za deželni zbor.
Dunaj 27. decembra Prihodnjo nedeljo se razglasi s cesarsko naredbo temeljem § 14. budgetni provizorij za šest mesecev. Iz tega provizorija so se črtale vse postavke v investicijske namene.
Brno 27. decembra. Namestništvo je iz volilnega imenika za mesto Pro-stajov črtalo 513 čeških volilcev in vpisalo vanj 92 nemških. Levičarski listi pravijo, da je s tem ta mandat pridobljen za Nemce.
Rim 27. decembra. Italijanski poslanik na Dunaju grof Nigra je mnenja, da se vinska klavzula v avstrijsko-italijanski trgovinski pogodbi vsled ugovorov Francije in Španije več ne obnovi, da pa ostane trozveza vzlic temu intaktna.
London 27. decembra Listi poročajo, da sa je že blizu 3000 Holand-cev iz Kaplandije pridružilo Burom.
Darila.
Upravntatvu naBega Iistr. -s t a p o a 1 al a : Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospod Andrej Jurtela, gimnazijski učitelj v Stavropolju v Rusiji 15 K 14 v. — Gospod Vilko Praprotnik 10 K 70 vin., nabral v veseli družbi pri odhodnici v gostilni Miramar. — Skupaj 25 K 84 vin. — Živeli!
Listnica uredništva.
Gospod dr. Karol Ozvald, gimn. profesor v Ptuju: Potrjujemo pod častno besedo, da Vi niste spisali našega članka o razmerah na ptujski gimnaziji in da uiste ž njim v nobeni zvezi.
Pri Ervlnu Burdyeh-a, lekarju v »Uofjl Loki se dobiva (321—92)
intlseptlkom
katero je sestavil zobozdravnik dr. Rado Frlan, katera ohrani zobe zrni raj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadosčajoča za eno leto, stane 9 kroni, po poŠti 8*05 kroni.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 15. decembra: Štefanija Beber, komp-toaristova hči, 3 leta, KriževniBke ulice Btev. 8, škarlatica
Dne 19. decembra: Fran Ferlinc, gostilničar, 67 let, Cesarja Jožefa trg Bt 12. pljučnica.
Dunajska borza
dne 27. decembra 1900.
3kupni državni dolg v notah  .... 98 65
skupni državni dolg v srebrn .... 9S50
ivstrijska zlata renta ....... 11750
avstrijska kronska renta 4°/3   .... 98 60
Ogrska zlata renta 47.-...... 11695
ogrska kronska renta 47»..... 93 05
Ivstro-ogrske bančne delnice      , 1696 —
Creditne delnica ......... 66950
jondon vista.......... 240-10
domski drž. bankovc s» 100 mark . 117-65
,10 mark............ 23 52
*) frankov........... 1913
taliianski bankovci........ 90 90
1. kr. cekini.....                               ... ll-37
Meteorologično poročilo.
Vi*in» nad morjem 806-a m.  Srednji tračni tlak 73« 0 mi
Dec.	Caa opisovanja	I Stanje | baro-! metra I s' mm.	fes* 8.» a e	\	Nebo	S Ti > a "s si m
24	9. zvečer	7410	— 24	sl. szahod	megla	
*	7. zjatraj 2. popol.	7433 7448	— 27 — 19	si. svzhod brezvetr.	oblačno megla	§
	9. zvečer	744 9	— 1-4	sl. jzahod	oblačno	I
26.	7. zjutraj 2. popol.	743 7 7421	— 32 — 34	sl. vzsvz. brezvetr.	megla megla	o [o
n	9. zvečer	7411	— 39	brezvetr.	megla	S
27. *	7. zjutraj 2. popol.	7384 7361	— 63 — 0-8	sl. jzahod sl. jzahod	megla del. jasno	a o 0
Srednja temperatura ponedeljka, torka in srede —16", —2 0° in —3 6% normaie: —2-4", —2 5° in —2 5*.
Alojzija Vldlt*. globoke žalosti potrta naznanja v svojem in v imenu svojih otrok tužno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo k sebi pozvati njeno iskreno ljubljeno hči, oziroma sestro, gospodično
Jeanetto Viditz
učiteljico
dne 25. decembra popoludne ob 4. uri, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče v boljSe življenje.
Pogreb bode dne 27. decembra t. 1. ob V»4- uri popoludne.
Drago ranjco priporoča se pobožnemu spominu vseh sorodnikov, prijateljev in znancev. (2644)
Na Vrhniki, dne 25. decembra 1900.
Mesto vsacega posebnega naznanila.
Ljubljanska kreditna banka
Laibacher Creditbank
v Špitalskih ulicah št. 2 menjalnica v pritličju
sprejema vloare na hranilne knjižice ter iste obrestuje po 4 ■/• «*• dne \ 1 oii «• do dne dviara,
'■i rentnl davek od teh hranilnih vlog plača banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
Izplača tudi večje Nvole brez odpovedi. (1877—86)
Zunanjim vlagateljem so na željo poStno hranilničhe položnice na razpolago v svrho   poštnine proste vpoSiljatve zneskov.
Preklic.
Podpisani Rudolf Dobnikar, mitničarski prejemnik v Trnovskem predmestju, preklicem in obžalujem, da sem g. Jožeta Jerino, posestnika v Korunovih ulicah, obdolžil krivega pričevanja pred sodiščem.
V Ljubljani, 27. decembra 1900.
(2649)_Rudolf Dobnikar.
Odvetniškega
koncipijenta
sprejme
dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celji.
Plača po dogovoru. (2643—1)
s
OS-.«-'**    * '
It v ^  - • -
Št. 41.464.
(2636-2)
Pobiranje pasjega davka za lOOl. leto pričelo se bode m 9, dnem januvarja 1901.
Ta davek plačati je v okrožji ljubljanskega mesta od vsacega psa, izimši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si preskrbe" za to leto veljavnih pasjih mark najkasneje do £©. dne fcbrirvarja 1901 pri mestni blagajnici proti plačilu
8 kron,
Z ozirom na § 14 izvrSilne naredbe o pobiranju pasjega davka opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februvarja 1901 nadalje vse one pse, kateri se bodo nahajali na ulicah brez veljavnih mark.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 12. decembra 1900
m
m
Častitemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzela gostilno
pri ,,črnem medvedu"
m m m m m i i
Postregla bodem tadi vsak dan 1»» ceni z okusnimi mrzlimi in gorklmi jedili ob vsakem času. (2640—2) iS» Za mnogobrojen obisk se najuljudnejSe priporočam z velespostovanjem saj
i£ AlOjZiJa Žvail, gostilničarka.
iw\ ~m. sw.      7W»      sw* *W*      *W*      *w. s*. sw» *—. sw* *W. sw\ 3Wi 3Wi 7W+ SWi      3F» ^T« *W»
(zum Stckwarzen Bären)
na Rimski cesti št. 15
ij* kjer točim  lastno  pristno dolenjsko  in  Istrif: — ter Urekerjevo marčno pivo*
-m I z okusnim
Ces. kr. avstrijska £$* državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta.
Odhod ii Ljubljana jaz. kol. Proga čez Trbiž.
Ob 12. uri 5 m po nofii osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno;čez Selzth-.il v Aassee, Solaogmd; čez Klein-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m zjutraj osoboi ▼lak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gent vo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki:  Ob 6. uri
54 m zjatraj,  ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri
55 m zvečer. Prihod v LJubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja Osobni vlaki: Ob b. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m
Kpoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubno drž. kol. iz Kamnika.  Ob  6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob ti. uri 10 m zvečer.
Izborna špecijaliteta
najljubše darilo vsakomur je
ljutomerski -
Biser iz Strmeča 1886
(2023) Dobi se v steklenicah pri (72)
Edmund Kavčič-u
Prešernove ulice, nasproti glavni pošti.
Povsod
tudi v najmanjših krajih se iSčejo spretne in delavne osebe, katere s prevzetvijo neke (2) agenture lahko zaslužijo (2585;
vsak dan 10—20 kron.
Ponudbe z natančnim popisom sedanjega delovanja se prosi vposlati pod »l'etoer»ll itt« anončni ekpediciji II. Nekalek, Dunaj, I.
V gostilni „Pri roži"
točilo se bo vsaki dan
U2ST črez ulico
med 11. in 12. uro dopoludne in med 6. in 7. uro zvečer slavnoznano Colaričevo Tino iz Bočja — Gadovapeč po 46 kr., in pristen teran iz najboljšega teranskega kraja Tomaj pri Sežani po 58 kr., torej vsako 2 kr. pri litru ceneje. (2629-3)
Prodaja vina.
Podpisani prodaja pristna istrska vina, teran, refoškat, rudeči Opollo iz Visa, kakor tudi izvrstna bela vina od 15 kr. naprej iz kleti v Pulju (Pola) ali iz Vodnjana (Dignario, Istra)
Istotako se prodaja tudi
IfcSTfiiio namizno olje."2«i
Krištof CoSSOVel in drug
(2624—7;     veletržec v Pulju, Istra.
Spretne, solidne
potovalne uradnike
(ak«-lKltc-r|*- >
za vse zavarovalne stroke v«prejme proti visoki proviziji, sšasoma tudi is Mlalnn plaro tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poalujoče tuzemske zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „ak\lzlter *3" upravništvu „Slov. Naroda*. (1531—43)
Najudaneje podpisani si usoja s tem ponuditi od eltsto »veže donile poMlIJatvn
garantirano pristen cognac
od
F. Courvoisier & Gurlier y Cognac-u
v najboljših znamkah, posebno za rekonvalescente, kakor ne manj svojo priznano naj-V)Jf bolje asortirano (2452—5)
zaloga špecerijskega blaga
po najnižjih eenak priporočati, in prosi za častita naročila, katera bode vedno skuša-najbolje izvršiti. z velespostovanjem
Karol Planinšek.
		+	4°				4		
									
Št. 41.948.
Razglas.
(2633-2)
V smislu sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 21. decembra 1900 razpisuje mestni magistrat ljubljanski javno pismeno ponudbeno razpravo
za prevažanje odgojencev in ujetnikov in pa za priprego za ^Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo" v I. 1901
na dan 28. decembra t. 1.
ob 10. uri dopoludne.
Pogoji o izvrševanji vožnje in drugi pripomočki razgrnjeni so ob navadnih uradnih urah vsakemu na upogled v pisarni mestnega stavbnega urada, kjer je tudi izročati ponudbe, v katerih naj bode ponujana svota, zapisana s številkami in besedami najkasneje do določenega časa v zapečatenih zavitkih in opremljene z vadijem 100 kron. Is^-ecno^ee dostavlja, da se na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale ponudbenim p&gojem, ali katere se bodo glasile pogojno in pa na take, ki bodo pre-kasno ali dodatno vložene, ne bode oziralo.
:n^a,grlstra,t lj-u.lolja.rLSlri,
dne 22. decembra 1900.
Št. 396/Pr.
Razpis službe.
(2632 -2)
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je vsled sklepa izredne sejo z dne 18. t. m. popolniti služba
3- &1\3L&&
na II. mestnej deškej 5razrednici z letno plačo 900 kron, s pravico do dveh v pokojnino vštevnih 5 letnic po 100 kron in do brezplačnega stanovanja v šolkem poslopju. Od prosilcev se zahteva:
1. Avstrijsko državljanstvo.
2. Neomadeževano dosedanje vedenje.
3. Telesno in duševno zdravje.
4. Starost najmanj 18 in ne več ko 40 let.
5. Popolno znanje slovenskega jezika v besedi in pismu.
Eventualno v začasnem svojstvu že doslužena leta se ne vštevajo v pokojnino S potrebnimi dokazili opremljene prošnje vlagati je pri predsedstvu mestnega magistrata
najpozneje do 31. decembra t. 1«
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri podelitvi službe ne bodo upoštevale
dne 20. decembra 1900.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli
r«aatnipa in tiak .Narodne Tiskarne".