Razne stvari. I>OJma.če. (M i 1. k n e z i n š k o f) se odpeljajo v soboto v savinjsko dolino, ter bodo v nedeljo posvetili novozidano cerkev Št. Pavla v Preboldu. (Delavska organizacija.) Ker zmeraj narašča število druStvenikov, poskrbelo je mariborsko kat. delavsko društvo za nove društvene prostore pri »Nadvojvodi Ivanu«. Zadnjo nedeljo ie bilo v novih prostorih prvo zborovanje. Dvorana je bila polna občinstva. Kot govornika sta nastopila 'prefekt Ant. P. KoroSec in prof. dr. Ant. Medved. Prvi je govoril o važnejših dnevnih dogodkih zadnjega časa, prof. dr. Medved pa je slavil z izbranimi besedami našega cesarja kot cesarja-mučenika. Mariborski delavci, pristopajte v obilnem številu k našemu društvu! (Iz Nazareta.) Vrlo zaslužni upokojeni gimnazijski ravnatelj o. Bernard Vovk preselil se je iz tukajSnjega samostana v Brežice. Redovni generalat želel ga je imeti za generalnega lektorja v Rimu; častno mesto pa je o. Bernard vsled visoke starosti ponižno odklonil. Zaslužni gospod je letos že tretji, ki ostavlja naž samostan. (Prestavljen) je frančiškan o. Feliks Podbregar iz Nazareta v Pazin. (Na mariborskem kolodvoru.) Dva tukajšna gospoda sta se zadnjo nedeljo napotila k zborovanju političnega društva v Jarenini. Do Pesnice se namenita peljati z vlakom. Pri blagajnici v Mariboru zahteva prvi gospod v slovenskem jeziku vozni list: »Tretji razred do Pesnice, semintje!« Crnobradat uradnik odgovori na to: »Das versteh' ich nicht!« (Ne razumem.) NaS gospod zopet: »Tretji razred do Pesnice, sem in tje!« Uradnik zopet: »Ne razumem«. In še tret.ekrat sta ponovila te besede. V tem pristopi nek drug uradnik, razloži zahtevo naSega gospoda ter ga reši nadaljnih sitnosti. Kmalu na to pride drugi gospod. Zahteva tudi v slovenskem jeziku in dobi isti odgovor, kakor prvi gospod. Na opombo, da mora slovenski znati, odgovori mu uradnik: >To je moja briga!« Čudno, kakor da bi ljudstvo živelo od uradnikov in ne uradniki od ljudstva. Kdor ne zna slovenski, na slovenski zemlji ni sposoben. za uradnika. Kakor smo poizvedeli, je ta uradnik sploh precej neuljuden nasproti slovenskemu občinstvu. Sicer pa so se oddale te dni pri ravnateljstvu pritožbe zaradi njega in upamo, da bo si kmalu že med Nemci kruh služil. (I z M o z i r j a.) Naš rojak abiturijent iz znane hiše Goričarjeve g. Makso Goričar je vstopil v novicijat pri reformiranih benediktincih v Sekavu. (Trgovina s sadjem) je bila letos v gorenji savinjski dolini zelo živahna. (Prošnje za nadsodišče in slovensko vseučiliSče v Ljub1 j a n i), za slovenske napise, za slovensko klicanje postaj in slovenskega zmožne uradnike pri novi železnici Spodnji DravogradVelenje, so nadalje po svojem poslancu č. g. Žičkarju na dotična ministerstva poslale vrle občine slovengraškega okraja: Mislinje, Verhe, Št. Ilj, Št. Vid, Šraiklauž. Za slovenski pečat in slovenske napise pri pošti Mislinje prosile so občine Mislinje, Št. Ilj, Št. Vid; za slovenski pečat, slovenske napise in tiskovine pri pošti Slovengradec, pa občine Šmiklauž in Verhe. (IzSlivnice pri Mariboru) nam piše gospod Grill, da se 8. septembra ni na njegov predlog raz občinsko hišo razobesila frankfurterica. (Celjski Studentenheim,) ta velikonemški dijaški zavod, koji ima nalogo, da ohrani celjskemu višjemu gimnaziju nemSki značaj, napreduje. Število njegovih gojencev se je letos povečalo. NemSki Celjani z vidnim veseljem in ponosom gledajo to svojo nado, kadar koraka iz šole in v Solo. Cudno pa je, in se je že večkrat popraševalo, kako je mogoče, da to odgojevališče nemških duhov brez vsake ovire vodi c. kr. gimnazijski profesor! No, tukaj se gre samo za razširjenje blažene nemščine, to pa vendar ni nič tako hudega! (Slovenski zdravnik v Konj i c a h.) Kakor se nara poroča, bo se nastanil v Konjicah nov slovenski zdravnik, dobroznani dr. F. Jankovič, kmalu ko bo zadostil vojaški dolžnosti. Konjiški posili Nemci se ga neki ne veselijo, vsi vrli Slovenci pa ga z radostjo pričakujejo. (Vspeh interpelacije.) Kakor smo poročali, je drž. poslanec Jožef Žičkar vprašal vlado, zakaj se v Mariboru in Celju ni cesarjeva zahvala razglasila tudi v slovenskem jeziku. In glej, koj drugi dan so po Celju in Mariboru že oznanjevali veliki lepaki cesarjevo zahvalo tudi v slovenskem jeziku. Interpelacija že pomaga, zato pa naj rodoljubi ne zamudijo, da hitro in točno poročajo poslancem o vsaki krivici, storjeni slovenskemu jeziku in narodu. (Jako značilno!) Uradni list glavarstva brežiškega prinaša mej drugim v svoji zadnji Stev. naznanilo, da bo dne 23. oktobra od osme ure zjutraj kontrolni zbor. Ce pratika ne laže je isti dan — nedelja. Drznemo se vpraSati slavno glavarstvo: Kedaj bodo dopustniki in nadomestni rezervniki iz občin Mihalovec, Veliki obrež in celo iz PiSee isto nedeljo pri božji službi? Kedaj bo glavar sam, ki se tako rad pohvali, da v cerkev zahaja? Za tako krščanstvo ne -damo niti počenega groša. (Orožniki, — cestni ogledi.) Okrajno glavarstvo brežiško je naročilo vsem c. kr. orožniškim postajnim poveljstvom, da poročajo, v kakem stanju se nahajajo okr. ceste I. in II. razreda v okraju tamošnje straže. Cemu pa so cestni ogledi? Cemu pa prihaja vsako leto iz Gradca deželni geometer? So li morda c. kr. orožniki strokovnjaki v ¦cestnem oziru? Ni čuda, saj že politična oblastva naročajo c. kr. orožnikom, naj poizvedujejo in potem poročajo o duhovniku, ki prosi za kako župnijo. (Č u d e n s I u č a j.) Znana vam je basen o ježu in lesici. Podobna je kozjanskemu oskrbniku in ubogemu ljudstvu. Kakor se ie jež razkoračil, tako dela naš oskrbnik. GrajSčina ima gostilniško obrt, katera pa se že nad dve leti ni izvrševala. Ce se ne motimo, mora taka obrt čez pol leta prenehati. Prej je izvrševala grajSčina to obrt v lastni hiši, v grajSčini. Sedaj pa si je dal oskrbnik sezidati Iastno gostilniško poslopje zunaj trga. Tu hoče imeti gostilno z grajščinsko koncesijo ali gostilniškim obrtom. Je-li to dovoljeno? Seveda, Nemcu! Hitro se poda nek tukajšnji gostilničar k uradnerau vodju, ki mu odgovori: če občina dovoli, sme tamkaj oskrbnik imeti gostilno. Cez nekaj časa je bila občina vprašana od okr. glavarstva, če dovoli gostilno in 6e je potrebna. Občina Je vse odbila. Mej tem časom priroma petdesetak iz Hrastnika od grajščaka na občino z naročilom, naj to svoto občina porabi v jubilejne stroške. In ne dolgo t. j. pretečeni teden naznani okrajno glavarstvo kozjanski občini, da je gostilna dovoljena in da naj se občina zoper to pritoži v teku 14 dnij. Zberejo se občinski očetje zadnjo nedeljo k seji, bi se li pritožili ali ne. Eden izmed njih, posebno modra glava, opomni vse navzoče na petdesetak grajSčakov in na obilne dobrote, ki kar dežijo z grajščakove mize v občinsko blagajno, torej zavoljo grajščaka pač ne bi bilo lepo se pritožiti (če je gostilne potreba ali ne, na to sedaj ni mislil.) In ta modra glava je bila pred dobrim tednom odločno proti gostilni, čez teden dni pa se je obrnila po vetru. Pride do glasovanja. Trije so zvesti ostali dani besedi in svojemu prepričanju, drugih 7 se je pa izreklo: ne bomo se pritožili. Čez teden dnij bo slovesno odprta gostilna najzagrizenejšega Nemca v Kozjem! (C u d n o!) Okrajna hranilnica kozjanska je raorala po naročilu okrajnega glavarstva brežiškega objaviti svoj letni račun v graškem nemškem listu, seve v nemSkem jeziku. Reklo se je, da je to alles eins (vsejedno). Toda to ni »alleseinsU Hranilnica je okrajna, vzdržana le od okraja, okraj je vseskozi slovenski; torej bi bil moral račun se objaviti v slovenskih, v kozjanski okraj zahajajočih listih: »Slov. Gospodar«, »Domovina« in »Siidst. Post«! V kozjanski okraj pa ne zahaja niti jeden iztis »Grazer Zeitung«. Kozjanski okraj torej ne bi smel vedeti, kako njegova hranilnica stoji, samo prebivalci graSkega mesta, ki jih nič ne skrbi? Naši listi se tudi ne bi branili Sesterih goldinarjev! (Letina v kozjanskem okraju) je boljša od lani. Vina bo mnogo več, pa tudi veliko boljšega kot lani. Tu pa tam se je prikazovala že grozdna plesnoba (oidium tuceri), ki je zlasti na brajdah mnogo grozdja vničila. Trs se ie večinoma dobro obrasel, po nekod todi tak, ki je lani bil le pedenj dolg. AmeriHanec se bujno razvija, samo da Se se nahajajo nekateri vinogradniki, ki ga ne sadiio. Gakajo in čakajo, dokler se jim vinograd popolnoma ne posuši, pa tudi potem še se nekateri ne ganejo. Koruza je bila povsodi prav lepa, ajda ie veljala le bolj pozna, krompirja pa je bilo po nekod, zlasti v težki, ilovnati in bolj vlažni zemlji prav malo, tem več bo pa repe in korenja. Olava je bila prav lepa in so jo vsi, tudi ob Sotli srečno spravili. Pa kaj vse to, ko smo pa tako ubogi, toliko plačil, seimi slabi, pridelkov ne |moremo in ne smemo prodati itd. Ce bi prišel k nam kmet iz savinjske doline, z dravskega ali murskega polja, bi žalostno vskliknil: Ljudje božji, od česa pa živite v tem gorovju? (Tudi značilno!) Nekje v neki gostilni je nek okr. glavar hitro obrnil svojo škatljico siidmarkovili žvepljenk, ko je nek Slovenec priSel k njemu! Tako se nam poroča iz brežiškega okraja. (Napredek). Okrajna hranilnica kozjanska je imela doslej izključno nemSke tiskovine. Sedaj si je pa naročila v tiskarni sv. Cirila slovensko-nemške. Hranilne knjižice je tiskarna ravnokar dodelala prav priročno in okusno. (Peticije za vseučilišče in nadsodiSče v L j u b 1 i a n i) so tačas najboli umestne. Na razna vpraSanja, kako naj bi naše občine sestavile prošnje za vseučiliSče in nadsodišče, nasvetujemo naslednja obrazca: 1.) zavseučilišče: Visokb e. kr. ministerstvo za uk in bogočastje! Odbor občine . . . je v svoji seji dne . . . izrekel (soglasno) prepričanje, da je ustanovitev vseučiliSča v Ljubljani za Slovenee in tudi druge narode na jugu Avstrije živa potreba, in je zategadelj sklenil, prositi visoko c. kr. vlado, da čim preje izposluje takSno vseučilišče. Ta sklep si usoja predložiti v najblagohotnejše uvaževanje udano podpisano županstvo. Županstvo v . . . (Pečat) (Podpis) 2.) Za višje deželno sodišče v L j u b 1 j a n i: Visoko c. kr. ministerstvo za pravosodje! Odbor občine ... ie v svoji seji dne . . . izrekel (soglasno) prepričanie, da je ustanovitev višjega deželnega sodisča v Ljubljani vsaj za Slovence na Kranjskem, Spodnjem (slovenskem) Štajarskem in na Koroškem v pravosodnem in gospodarskem oziru nujno potrebno, in je zategadelj sklenil, prositi visoko c. kr. vlado, naj blagovoli poskrbeti, da se čim preje ustanovi takšno višje deželno sodišče v Ljubljani. Ta sklep si usoja predložiti v najblagohotneiše uvaževanje udano podpisano županstvo. Županstvo v . . . . (Pečat) (Podpis) (Načelnikora okrajnega zastopa šmarskega) je bil izvoljen narodni slovenski odvetnik dr. Georg, a le z jednim glasom večine (13), druge (12) je dobil znani pragerman Loschnigg (beri LeSnik). Kdo je zadnjemu dal te glasove? NajrajSe bi molčali, da svet ne izve o slovenski omahljivosti, a vendar povemo na vsa usta, da so Lešnika volili skoro izključno s 1 o v e n s k i kmetski zastopniki. Kar je nemških zastopnikov pri okrajnem zastopu, so oddali glasove Šlovencu, Slovenci pa Nemcu. Zivio narobe svet! Kaj tacega se ne dogaja vsak dan in ne v vsakem okraju. Šmarčani pravijo sicer, da v okrajnem zastopu ni neraSke, ni slovenske stranke, temveč sta dve stranki, takozvani >stranki interesov«. Georgova stranka n. pr. želi gramoz oddajati po takozvanem ofertnem potu (kdor namreč prevzame nabavo gramoza po nižji ceni, tistemu se odda), kar je seve dobro in koristno za okraj, kateri si prihrani pri tem par tisočakov; Loschniggova stranka hoče oddajo groraoza po licitaeiji ali dražbi. Tu se pa tako radi podjetniki zmenijo med seboj, tako da le jeden licitira za katero okolico in tako ostane vedno pri vzklicni ceni. Pozneje si pa med seboj razdelč nabavo in navažanje gramoza. Taka je bila tudi po drugih okrajih, podjetniki so imeli dobiček, okraj pa škodo. Toda naš Lešnik ima pri vsem tem le ta namen, priti v Šmarju zopet na krmilo vsaj v okrajnem zastopu, ker so mu županski stolec že davno spodbili. Naši kmetje pa ga vrlo podpirajo, zato jih zelo omilujemo. Volilcem Smarskega okraja podajamo po tej žaloigri naslednji nasvet: Volite prihodniič v okrajni zastop same Slovence, izmed teh pa tudi le take, ki gledajo na koristi celega okraja, ne pa za svoj žep. (V Ormožu) se bodo vršile prihodnji mesec občinske volitve. Ormožki Slovenci, na noge! Razvijte živahno agitacijo. (Zupan v Velikih Pirešicah) se neki ne upa veliko s slovenščino na dan. Pri svojem županskem poslu se rad poslužuje nemščine. Ce se ne poboljša kmalu, Se se ga hočemo večkrat spomniti. (Duhovniške spremembe.) Kapelan Kašpar Kačičnik, dosedaj v začasnem pokoju pride kot provizor v Št. Ožbalt v dravski dolini. Dpuitvene. (Družbi sv. Cirila in Metoda v L j u b 1 j a n i) so od 25. avgusta do konca septembra poslali: HarambaSa iz Rajhen- burga nabral na shodu na Kumu pri hajducih 2 gold. Stanovitne požrtvovalnosti prosi vse blage Slovence društveno vodstvo. (D i j a š k i k u h i n j i) se je ob priliki blagoslavljenja križa pri Mih. Kikecu v Stročji vesi darovalo gld. 4.10. Nadalje so darovali župnik M. Koren in F. Hrastelj po 20 kron, dekan J. Caf in kapelan M. Stoklas po 10 kron, kapelan E. Trstenjak 6 kron in kapelan J. Weixl 5 kron. («Katol. delavsko podporno društvo v Konjicah*) je imelo v nedeljo 9. t. m. svojo II. obletnico. Po kratkem razgovoru se je dosedanji druStveni odbor soglasno potrdil še za tretje društveno leto. Da bi pač prizadeti krogi bolj spoznali važnost takšnih društev! (N a P o n i k v i) priredi ondotno «Kmet. bralno druStvo« v nedeljo, t. j. 16. t. m. ob 3 popoldne v Knezovi gostilni shod, med katerim se bo na novi šoli slovesno odkrila spominska plošča slavnega zemljerisca Bl. Kocena roj. Ponikovljana. Petje prevzame blagodušno oddelek slav. celjskega pevskega društva. K obilni udeležbi vabi tuje in doniače najuljudneje odbor. (»Katoliško sloven. politično in gospodar. druStvo s sedežem v Jarenini>) priredi v nedeljo dne 23. oktobra v prostorih gostilničarja Matije Peklarja svoj II. shod s sledečim vsporedom: 1. Poročilo poslanca Fr. Robiča o delovanju v deželnem in državnem zboru; 2. Kaj hoče naše društvo ? govori kapelan Gomilšek; 3. Razlaganje pravil; 4. Vsprejemanje udov; 5. VpraSanja, predlogi in nasveti. Začetek točno ob pol štirih popoldne. Vse Jakobčane vabi na ta važni shod odbor. (Za društvo duhovnikov) so meseca septembra vplačali čč. gg.: dr. Feuš 36 11. (ustan. dopl.), Kitak Jakob 26 fl. (ustan. dopl.), Medvešek Ivan 31 11, dr. Medved A. 20 fl. (ustan. dopl), Sigl Jožef 17 fl., Skuhersky 15 fl., Hudovernik Ljudovik 15 fl., Palir Jakob 12 fl., Zekar Martin 12 fl., Kosar Jakob 11 fl. (letn. do 99), Valenko Fr. 11 fl. (ustan. dopl.), Kranjc Jožef 10 fl. (pol. letn.), Zagajšak Jožei 7 fl. (ustan. dopl.), Haubenreich 5 fl., Govedič Ivan 4 11., AtenederJož. 3 fl. (letn. do 99), Kelemina Mat. 3 fl., Casl Fr. 3 fl., Erjavec Peter 2 11., Gomilšek Fr. 2 fl., Karba Matej 2 fl. (letn. do 1900), Rom Ig. 2 fl., Švarc Fr. 2 fl. (ustan. in letn. dopl.),. Inkret Anton 2 fl., Horvat Frid. 1 fl., Muršič Fr. 1 fl. in Frangež Jernej 1 fl. (Zaveza slovenskih prostovoljnih požarnih bramb) za Sp. Štajarsko je dovoljena. Občni zbor bo 30. oktobra v Žalcu. Več prihodnjič.